LETO XLVIII, ŠT. 28 PTUJ, 20. julij 1995 CENA 80 tolarjev PIOJ / KABELSKA TELEVIZIJA SIROMAŠNEJSA In jbolj gledanih pogranKMf nt vet Od ponedeljka na ptujskem kabelskem programu ni več kvalitetnih televizijskih programov Premiere, Filmnet in Skv Movie, MTV-ja pa ptujski gledalci ne morejo gle- dati že od začetka meseca. MTV bodo v kratkem vrnili v ptujski kabelski sistem, usoda prvih treh pa je negotova v celotnem slovenskem distribucijskem prostoru. Posa- mezni naročniki naj bi namreč za vsak od teh programov plačevali mesečno 20 nemških mark ali več. ' Problem je dokaj zapleten, prizadel pa je vse, ki so v Slo- veniji priključeni na kateriko- I^ikabelski sistem. Z zakonom Mitorskih pravicah namreč posredovanje programov brez plačila ni dovoljeno, predvi- dena kazen za tistega, ki omo- goči distribucijo, pa je milijon lolarjev. Jasno je, da so zato bbelski sistemi omenjene programe izklopili. Na Ptuju so namesto njih v ponedeljek priključili RAI UNO na dose- [danjem kanalu Filmneta, RTS - regionalni mariborski in ljubljanski (Megličev) ka- I belski program na kanalu Pre- miere in VOX namesto Sky Movie. Na kanalu, kjer so po- skusno predvajali VOX, bo odslej do 18. ure španski pro- gram, po 18. uri pa beograjski, ie povedal Jože Maučec iz ptujskih krajevnih skupnosti, ki upravljajo s kabelskim sis- temom mestne občine. Pričakovali bi, da bo svojo vlogo sedaj odigralo Združenje kabelskih siste- mov Slovenije, v katerega je med 62 večjimi sistemi vključen tudi ptujski. Vpra- šanje je, ali bo lahko sklenilo pogodbo z distributerji omen- jenih kodiranih programov v imenu vseh naročnikov ali pa bodo morali naročniki sami plačevati vsak mesec znova dekodersko kartico. Jože Maučec meni, da bo po vsej verjetnosti obveljala zadnja možnost in da bo tudi pri nas tako kot drugod po svetu: kvalitetne tuje programe bodo gledali samo tisti, ki imajo denar. •> M. Zupanič PTUJ / ZAČETEK GRADNJE PODVOZA ZAMUJA ^ski župan dr. Miroslav Luci je •^išnji teden pred odhodom na 'Sovore na ministrstvo za promet ^eze povedal, da bodo vztrajali [jnačrtovani terminski gradnji ^'iskega podvoza. Nekateri si ^feč prizadevajo, da bi prišlo do ^^de pri gradnji in želijo začetek ^"^akniti na prihodnje leto. Vgradnjo ptujskega podvoza so j^^na proračunska sredstva zago- ''iena. Ker se je sprejem pro- "nazavlekel - sprejet jebil komaj jP^tku julija -, razpis za izvajalca J^ni mogel biti izveden. Ker ga objavili šele te dni, se bo gradnje premaknil za mesec 'V ^ ^. ^sakem primeru bomo dela letos. Tudi če se bo zavleklo jj.^nca septembra, bomo dela tj'^^'' pač oktobra, ker če začetek [j^^knemo za eno leto, se bo tudi (^'Jia zavlekla in prihodnje leto Dkončan, to pa bo prometno M^riaPtuju le še stopnjevalo. Še o^.*^ pričakujemo, da bo gradnja tj.^^a do konca prihodnjega leta. tvj^l^^ili smo dodatna sredstva; iib'^ojebilozagotovljenih dvesto '"•Ok ''^ pridobili še ^tem jeobčinaPtuj zagotovi- la še 70 milijonov svojih sredstev, nekaj pa jih je na voljo še iz prejšnjih let. Občina Ptuj se je namreč obve- zala, da bo financirala vsa pripravl- jalna dela in zagotovila ustrezna zemljišča. Mislim, da bi za začetek gradnje zadostovalo 400 milijonov tolarjev, kolikor jih je približno se- daj na voljo", je povedal župan dr. Luci. Pogovori na ministrstvu za pro- met in zveze, ki so potekali 13. julija, so bili za mestno občino dokaj uspešni. Med drugim so se dogovo- rili za 80 milijonov tolarjev za sana- cijo ptujskega mostu, ki se bo prav tako pričela jeseni. Govorili so tudi o začetku del pri gradnji severnega dravskega mostu in o nujni sanaciji nekaterih najbolj prizadetih repu- bliških cest na širšem območju Ptu- ja, kjer bodo pomagali z denarjem državnega proračuna. Ptujski župan je povedal, da gre za preplas- titev treh kilometrov cestišča v Gra- jeni, pospešila in intenzivirala naj bi se tudi dela na dveh kilometrih ceste od Cirkovc proti Šikolam ter preplastilo cestišče Stojnci - Bori, v Trstenjakovi ulici in na Rogaški cesti. »»MG CIRKOVCE NA DRAVSKEM POLJU / KMETJE PONOVNO ZAORALI »KOMBINATOVA« ZEMLJIŠČA Se bo oranje nadaljevalo? Zdi se, da so kmetje trdno odločeni prevzeti "pravico" v svoje roke. Od shoda razlaščencev konec maja letos v Markovcih, na katerem so kmetje svoje grožnje jasno predstavili, so v soboto že drugič zaorali, tokrat v Cirkov- cah na Dravskem polju. V nastali kaosni situaciji kmetje napovedujejo novo oranje v Ločiču. Le nekaj dni po shodu razlaščencev so kmetje, da bi potrdili resnost svojih groženj, preorali 32 hektarov njiv v Levanjcih in Dornavi, ki so last sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Repu- blike Slovenije, najete pa jih ima Kmetijski kombinat Ptuj. V soboto so kmetje znova "udarili". Tokrat si je dvanajst kmetov izbralo parcelo "Dra- gonjsko" pri lipi v Cirkovcah in preoralo 19 hektarov, potem ko je Kmetijski kombinat Ptuj končal žetev pšenice. Tokratno oranje se od prejšnjega kršenja zakonitosti razlikuje le po tem , da je bilo napovedano že na majskem shodu razlaščencev v Markovcih. Kmetijski kombinat Ptuj je kot zakupnik omenjenih zemljišč na kršitve opozoril vla- do Republike Slovenije in ustrez- na ministrstva, vendar reakcij na njihova opozorila do sedaj še ni bilo. Zoper kmete, ki so orali v Levanjcih, so podali kazensko ovadbo, vendar jo je javni tožilec zavrnil. Prav tako je zoper iste kmete bila na sodišču podana prijava zaradi motenja posesti, vendar je sodišče kljub že razpi- sani obravnavi (ta bi morala biti pred tednom dni) obravnavo pre- ložilo na jesenski čas. Vsa dejstva po besedah direk- torja KK Ptuj Alojza Erlača kažejo na to, da za nekatere kme- te zakonodaja R Slovenije ne vel- ja in da je državi vseeno, kaj se dogaja z njeno lastnino. Dejstvo, da bodo zaradi takih in podobnih dejanj kmetov ostali brez dela de- lavci, zaposleni v kmetijski proizvodnji, pa kot da državo sploh ne zanima. Razdeljevanje zemljišč na svojo pest je resna grožnja vsem, ne le kmetijskim podjetjem, saj nastale kaosne si- tuacije ne bo mogoče več obvla- dati. Kot je v torkovi oddaji na ra- diu Ptuj priznal predstavnik kmetov Maks Medved iz Dra- gonje vasi, so res preorali pri- bližno 15 hektarjev zemlje - 10 v soboto in 5 v torek zjutraj, vendar menijo, da Kmetijski kombinat nima do te zemlje nobenih pra- vic, saj s državnim skladom kme- tijskih zemljišč ni sklenil najem- ne pogodbe in ni plačal še nobene najemnine, kmetje pa so jo pri- pravljeni plačati, saj imajo neka- teri že sedaj najeto zemljo, ven- dar tudi 10 km daleč, absurd pa je, da njihovo zemljo obdeluje nekdo drugi. Medved je pre- pričan, da se v nepravni državi ne da svojega doseči s pravnimi sredstvi, denacionalizacijski pos- topek pa je bil na raznorazne načine oviran že tolikokrat, da so kmetje upravičeni do uporabe nepravnih sredstev. Poleg tega gre pri prerorani zemlji tudi za približno štiri hektarje, ki so de- nacionalizacijskim upravičen- cem že bili vrnjeni v last in po- sest. Po besedah Maksa Medveda kmetje s svojim dejanjem ne ogrožajo Kombinatovih delav- cev, kajti v denacionalizacijskih postopkih je le približno 15 od- stotkov zemljišč Kmetijskega kombinata. •> Katarina Klep-Čemejšek Iz vsebine: VISOKI ZNESKI OŠKODOVANJA DRUŽBENE LASTNINE: Revizije i/glavnem končane ..stran 2 DESTRNIK - TRNOVSKA VAS: Za dobrih 39 mili- jonov šlMG Lenarške noviM POSOJILO ZA NAKUP SOCIALNIH STANOVAlj Na zadnji seji lenarškega občinskega sveta so se svetniki striniali^ je občina garant za najetje posojila Stanovanjskega sklada obč)J Lenart za nakup socialnih stanovanj. Sklad je v programu za \^ med drugim predvidel nakup treh stanovanj, ki so še na razpolag^^^ novem bloku v Gubčevi ulici. Občina je namreč po zakonu o lokai^ samoupravi dolžna zagotavljati in tekoče vzdrževati socialna sta^j vanja, to je stanovanja, namenjena socialno ogroženim družinam \ same niso sposobne rešiti stanovanjskega problema. Poleg njihoji stajajo še mlade družine, ki prav tako iščejo stanovanje. Nujna jetu|j sanacija stanovanjske hiše na Cmureški 14 v Lenartu, v kateri je Sjt, novanj, in je potrebna celovite sanacije, ta pa je izjemno zahtevj, tako glede izvedbe kot s finančne plati, povrh tega pa je v postopi^j denacionalizacije. Ne glede na to, kakšna bo dokončna odločitev, postopku denacionalizacije in ali bodo hišo sanirala ali ne, pa sobi valne razmere stanovalcev v tej hiši neprimerne, zato bodo nujnopj trebovali nadomestna stanovanja. Obširneje smo o tej problematjli že poročali v našem časopisu. Letos so začeli obnavljati tudi stanovanjsko hišo pri Sveti Trojici^ kateri bodo pridobili še tri stanovanja ter manjši poslovni prosto, Gotovo je glavni vzrok za takšno stanje tudi dosedanja politika, s; v vsem petletnem obdobju za stanovanjske namene ni bilo namen jenih iz lenarškega občinskega proračuna niti tolarja. Za stanovani ske potrebe so lahko uporabili le sredstava kupnin od prodanih sta novanj in sredstva najemnin. Vse to pa je bilo zdaleč preskromno? razreševanje stanovanjskih problemov v občini. VIŠJE NAJEMNINE POSLOVNIH PROSTORfll Odbor za urbanizem, urejanje prostora in varstvo okolja v Lenarti je na zadnji seji med drugim obravnaval osnutek novega odlokai ravnanju s komunalnimi odpadki. Predvsem so se zavzemali za učii kovitejšo ukrepanje inšpekcijskih služb, ki sedaj v lenarški občini a delujejo tako, kot jim to omogoča zakon. Razpravljali so tudi in predlagali povišanje najemnin za poslovni protore. Za kvadratni meter bodo morali odslej v Lenartu odštet 12, v zunanjih krajevnih skupnosti pa 8 DEM v tolarski protivred nosti. Prav tako so določili komunalni prispevek izven ureditveni! območjih mesta in centrov krajevnih skupnosti. Tako bodo moral odslej v zunanjih KS za minimalno komunalno opremljenost za po samezni poseg v prostor odšteti tele znaske: za ureditev makadamski ceste, priključitev na nizkonapetostno električno omrežje in javni razsvetljavo 60 tisoč tolarjev, za asfaltirano cesto pa 120 tisoč tolarjev Za priključek na krajevni oziroma vaški vodovod se opredeli višin prispevka, ki ga določi krajevna skupnost ali vaški odbor po poseb nem sklepu. Marija Slodnjak KIDRIČEVO / 4. SEJA OBČINSKEGA SVETA SpreieliiimiMunzalidhi 19M Člani sveta občine Kidričevo so na 4. redni seji v torek, 1L julija, največ besed namenili razpravi! občinskem proračunu za leto 1995. Osnutek proračuna so po nekajurni razpravi preimenovalil predlog in ga v višini 260 miyonov tolarjav sprejeli. Sklenili so, da bodo od tega za redno dejavnosi namenili 193 milijonov, za komunalno infrastrukturo blizu 17 milijonov, za cestno dejavnost okoli 25 milyonov ter za druge občinske investicije v letošnjem letu še 25 milgonov tolarjev. Razpravljali so tudi o odloku o gospodarskih javnih službah in ga potrdili v predlagani obliki, imenovali nekatere dane posameznih krajevnih odborov, sprejeli sklep o ustanovitvi osnovnih Šol ter dali soglasje k imenovanju Bogomirja Jurtela za ravnatelja OŠ Cirkovce. Soglašali so s podaljšanjem obratovalnih časov nekaterih gostinskih lokalov, ki so to želeli, ter ime- novali komisijo za izbor ponudb splošne komunalne rabe v občini Kidričevo. Ker je bil Član sveta Janko Hertiš imenovan za tajnika občinske uprave, so na- mesto njega potrdili mandat novemu članu sveti Rudolfu Intiharju iz Kungoie. Da bi zagotovili pre- ventivno prometno vzgojo predšolskim otrokom in šolarjem, so imenovali Antona Kosiia za referenta, ki bo v občini Kidričevo skrbel za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob koncu so sklenili, ii pozovejo vse občane in politične stranke, naj predla- gajo primeren datum za praznik občine Kidričevo O vseh predlogih bodo razpravljali na eni pri- hodnjih sej in sprejeli najustreznejši predlog. Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNIJak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DJ^ Hupaditm ootožbe Pretekli teden so kriminalci kar na dveh krajih ogrožali imovino in varnost slovenske policije. V Ljubljani je 28-letni že stari znanec policije Hinko Krejačič, ki si je sicer uradno nadel novo ime, zažgal tri službene avtomobile in zasebni osebni avto enega izmed po- licijskih uslužbencev. To drzno de- janje si je privoščil potem, ko ga je policija že zasledovala zaradi dom- nevnega kaznivega dejanja posilst- va 22-letne avtoštoparke. Skorajda istočasno pa je v bližini Mozirja 29-letni moški iz Mozirja z neregistriranim motorjem zavozil v policista, ki ga je zaradi prekrška zaustavljal. Spomladi je na obali na podoben način onemogočal delo in ogrožal življenje policistu Ljubljančan z avtomobilom BMW. Pred nekaj tedni pa je neznanec streljal na policaja, ki je bil v patrulji ob bregu Ljubljanice pri Ljaublja- ni. Vsak kriminalni napad, še pose- bej pa napad na uradno osebo, ki skrbi za našo skupno varnost, povzroča vznemirjanje in sproža vrsto vprašanj. Zakaj se vrstijo na- padi na policiste? Ali nismo morda s kritičnim opozarjanjem in obrav- navanjem posameznih nepravilnos- ti in napak v policiji pri nekaterih ustvarili vtis, da se s policijo lahko igrajo vsakršne igre? Ali smo v jav- nosti ob prvih napadih na policaje sploh ustvarili ustrezno razpo- loženje in zavest, da je napad na uradno varnostno osebo še posebej nedopustno dejanje? Kolikor vem, javnost še ni zvede- la, kakšna kazen je doletela prvega napadalca na policista na slovenski obali, čeprav je od incidenta minilo že kar nekaj časa. Je bil storilec sploh že pred sodiščem? Ali ne bi bilo normalno in nujno, da bi takšne primere obravnavali še pose- bej urgentno in strogo? In prav tako bi moralo biti obvezno seznanjanje javnosti o kaznih, ki so bile izrečene. Ljubljanskega požigalca so poli- cijski organi zadržali v zaporu 48 ur, od preiskovalnega sodnika pa naj bi bilo odvisno, ali mu bo podaljšan pripor ali pa mu bo dovolil, da se bo zaradi kaznivega dejanja branil s svobode. Bilo bi normalno, da bi preiskovalni sodnik zaradi vzne- mirjene javnosti takoj sporočil, da v tem primeru o obrambi s prostosti sploh ne more biti govora. Prav tako lahko upamo in zahtevamo, da bo storilcu sojeno v najkrajšem možnem času. Če v Sloveniji hkrati, ko upravičeno zahtevamo javnost in kontrolo za delovanje policije, ko upravičeno kritično obravnavmo posamezne njene napake, ne bomo tudi krepili in z vsemi sredstvi ščiti- li njene avtoritete in intigritete pri opravljanju težkega in odgovornega dela, se nam vsem slabo piše. KAJ GOVORIJO POSLANCI Skupina poslancev je v posebnem pismu predsedniku državnega zbo- ra Jožefu Školču predlagala opomin za poslanca Marjana Poljšaka zaradi nekorektnega in nekulturnega na- padanja svojega poslanskega kolega Igorja Omerze. Marjan Poljšak je prišel v parla- ment kot član Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, pozneje pa se je še z nekaterimi člani te stranke ločil v samostojno poslansko skupino. Poljšak je na zadnjem zasedanju državnega zbora poslanca LDS Omerzo napadel, da je med prvimi udbomafijaši, češ da zagovarja ne- pravilnosti pri lastninjenju. Manan Poljšak v parlamentu ni prvič nas- topil na takšen način, res pa je tudi, da v njem tudi ni edini, ki se pos- lužuje "umazanih" metod za diskre- ditiranje svojih nasprotnikov. Ne bi mogli reči, da je imela skupina pos- lancev, ki je dala predlog za opomin poslancu Pojšaku, najbolj srečno roko pri utemeljevanju svojega predloga. Saj ne gre toliko za (ne)kulturno obnašanje poslanca do svojega kolega, čeprav je seveda za splošen vtis in splošno mnenje o ravni parlamenta in odnosov v njem tudi to pomembno. Bistveno je ne- kaj drugega. Ali je tisto, kar poslan- ci govorijo v parlamentu in zaradi česar obsojajo in diskvalificirajo druge poslance in druge političen stranke, resnično, podprto z dokazi ali pa zgolj izmišljija. Če ima posla- nec Poljšak dokazila, ki bi potrjeva- la, da je Omerza res "prvi udbomafi- jec", bi seveda namesto opomina zaslužil splošno pohvalo. Če pa si je "udbomafijaško" oznako za Omerzo preprosto izmislil, pa bi ga seveda moralo doleteti nekaj hujšega kot zgolj opomin, če nočemo, da bi se parlament spremenil v neodgovor- no obrekovalnico. ROP STOLETJA - KJE SO DOKAZI Prav tako bi bilo treba od nekega drugega poslanca, ki je te dni veno- meril trdil, da se je ob lastninjenju v Sloveniji zgodil rop stoletja, ki po svoji veličini in posledicah sploh ni primerljiv z razvpito italijansko ko- rupcijsko afero nekdanjih najvid- nejših političnih in gospodarskih osebnosti, zahtevati, da svoje trdit- ve dokaže - ali pa prekliče. Trditi nekaj takšnega seveda ni naivna stvar, saj se tudi na podlagi takšnih izjav po svetu uslvana podoba o Slo- veniji, njeni urejenosti oziroma neurejenosti. To pa vpliva tudi posamezne poslovne in politi^ odločitve naših tujih partnerjev. Na izrednem zasedanju držaji ga zbora se je morda še posebej ^ tično pokazalo, da je mogoče o' temi razpredati neverjetno pr"' lovne ocene in nastopati z razlik" podatki. Tako so poslanci opoz" kar naprej navajale ene (višje)^ vilke o škodi, ki naj bi bila napr^ jena državi s tako imenova"' "divjim" lastninjenjem, medtei" so koalicijski poslanci nastopi' nižjimi številkami. Pozneje sei^; kazalo, da so prvi govorili o proS" zah izpred nekaj mesecev, dru?' o dejanskih razmerah potem,'"' bile opravljene revizije takšnihf' blematičnih lastninjenj. ^' najbrž tudi ni naključje, da jeP^ stavnik Slovenske ljudsek str^'' tudi na zadnji tiskovni kontef^ pred nekaj dnevi govoril o Is'"^^' jenju kot o velikem krimina'" dejanju, predstavnik Sloven* krščanskih demokratov pa'""' stvari, ki v glavnem poteka nC''^ no. ^JakKoP^' ^0PNIK -20. JULII1995 KULTUR\, IZOBRAŽEVANJE 5 BORL - IDRIART / EVROPA JE PRIŠLA K NAM liiboclii spev na Boriu yjteški dvorani boriskega gradu se je v soboto predstavilo madžarsko poulično gledališče liodji spey. Njihova predstava je z dovršeno izraznostjo pripovedovala prastari azijski "l^g ljubezni, ki ga je gledališko oživil režiser Zsolt Szasz (je tudi avtor nastopajočih lutk in A)i dramaturško pa ga je obdelala Marta Tomory, sodelavka madžarskega instituta za „|turO/ ki je tudi sama igrala skupaj z Zsoltom Krivacsem, diplomantom igralske šole za ^jjjke predstave. ^(jstava pravzaprav ni bila specifično otroška, čeprav sojo najmlajši gledalci na Borlu z zanimanjem spremljali, prizorjcna zgodba neveste in ženina, ki morata prestati še ^jpsikatcro preizkušnjo, preden se na koncu srečno poročita, jpostavljena namreč na stari ljubezenski mit, ki vsebuje Ijto rd^zofskih razmišljanj in metaforičnih elementov. vlogo antičnega zbora je pos- Ijen pevec - modrec, ki odrsko ,jajanje razlaga (za večino gle- Icev žal nerazumljivo, saj je jjjstava v madžarskem jeziku) in jjatno osmišlja, skupaj z godbe- iiom pa jo spremljata s presunlji- glasbenimi motivi. Režiser je leJnjih vtkal madžarske ljudske [^nii iz 16. stoletja, ki so pozorne- mu poslušalcu približale duha tega naroda bolje, kot bi ga množica ra- zumljivih besed. Igrala sta na ar- haične instrumente, ki jih pri nas ne poznamo. Nasploh temelji delo tega madžarskega pouličnega gle- dališča na tradicionalnih spekta- kularnih elementih brez naslan- janja na tehnične pridobitve današnjega časa. Nastopile so umetelno izdelane lutke, maske in polmaske, prav tako pa tudi "živi" igralci. Vsi, ki so madžarsko pred- stavo na Borlu zamudili (viteška dvorana je bila povsem polna), so prikrajšani za enkraten, pri nas ne- navaden kulturni dogodek,za kakršnega se splača odpotovati še mnogo dlje kot do Borla. Sicer pa je gledališče s simbo- ličnim imenom Labodji spev odi- gralo ljubezensko zgodbo že 50- krat, predvsem v Budimpešti in drugod po Madžarskem, gostovali pa so tudi že v Italiji, na Češkem, Poljskem, v Franciji in drugod. V Sloveniji so nastopili prvič. •» Milena Zupanič PTUJ / MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU Pred profesionalizacijo v Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali komedi- jo P. Turrinija "Krčmarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na ustano- vitev novega zavoda - poklicnega gledališča. Za mnenje o ustanovitvi poklicnega gleda- lišča smo zaprosili nekatere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila zani- mati. V naslednjih tednih, vse tja do premiere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgo- vore, ki smo jih dobili. ZAKAJ? - ZATO! Na pobudo Gledališča ZATO. sem se po krajšem obotavljanju odločil, da posre- dujem svoje mnenje o ponovni profesionalizacij i gledališča na ?tuiu. Obotavljanje je ^vzročil predvsem pomislek o smotrnosti mojega pisanja, saj sem sprva menil, da bi bilo v lem trenutku najpomembneje organizirati javno okroglo mizo o prihodnosti ptujskega gledališča in njegovi profesio- nalizaciji. Vsemu navkljub upam, da bom vsaj malo pripo- mogel k reševanju sedanje na videz obrobne iii "normalne" situacije, v kateri se nahaja pri- hodnost profesionalnega gle- dališča na Ptuju, ubesedena v imenu ZATO. Ptuj ni le mestna občina in eno od mest v severovzhodnem delu Slovenije, ni le mesto muzej ali zakladnica tisočletij, temveč tudi mesto z eno od najpomemb- nejših "kovnic" mladih gleda- liških igralcev, režiserjev, dra- maturgov itn., saj že nekaj časa Veliko mladih talentov prihaja na AGRFT (Akademija za gle- dališče, radio, film in televizijo) ravno iz našega okolja. Ptuj se lahko na področju gledališke pe- (iagogike pohvali z odličnim in načrtnim delom z mladimi in ta- lentiranimi igralci. Predvsem franki Brzeliak Glazar in neka- terim njenim sodelavcem gre Zasluga, da na AGRFT študira toliko mladih z našega področja. To dejstvo pa me hkrati veseli 'n žalosti. Veseli iz že znanih Razlogov in žalosti predvsem Zato, ker se večina tega kadra ne ^fača. Če je še pred leti prevlado- vala težnja po nevračanju na "pe- ^Ifirijo", pa lahko v zadnjih letih Zasledimo nove trende. Le-ti 'kažejo na to, da se številni mladi ^^žiserji, dramaturgi in igralci ?elijo vrniti in ustvarjati na Ptu- iu-Pa ne le oni! Govoriti o različnih dediščinah ali tradicijah pome- '^'> da lahko in moramo govoriti '^di o dediščini profesionalnega ^'edališča na Ptuju. Novi časi, '''^trebe in pričakovanja od nas ^^htevajo drugačno razumevan- ^ tradicije, predvsem pa profe- sionalni odnos do nje. Govoriti o profesionalnem gledališču na Ptuju pomeni govoriti o mestu, meščanstvu, njegovih navadah in potrebah. Pa ne le o njih. Po- meni govoriti tudi o kulturi, ekonomiji in politiki. Profesionalnega gledališča ne vidim kot socialno institucijo, ki daje "varen" kruh številnim za- poslenim, temveč predvsem kot živ organizem s peščico zaposle- nih profesionalcev, ki skrbijo predvsem za delovanje, program in pomen gledališča. Projektni načini dela bi zagotavljali krea- tivnsot različnih poetik, odpirali pa bi tudi "poligone" številnim igralcem, režiserjem, dramatur- gom, scenografom itn. In kar v bodočem gledališču ne sme manjkati, je seveda gle- dališka kavarna (npr. v prostorih sedanje gledališke kleti), ki bi dnevno delovala ali kot kavarna ali kot t.i. "kafe teater". Obisko- valcem in ljubiteljem gledališča je potrebno omogočiti, da se lahko družijoj in to ne le po predstavah. Tudi takšni prostori lahko pripomorejo k zadovoljev- naju potreb specifične strukture prebivalstvu in pripomorejo k razvijanju novih oblik družbe- nega življenja v starem mestnem jedru. Profesionalizacija gledališča, katerega delovanja ne vidim v kontekstu ljubiteljske kulture in ZKO, ne pomeni zgolj eno kul- turno institucijo več na Ptuju. Nasprotno. "Teatralizacija gle- dališča" naj bi le deloma poteka- la v gledališču. In ker gledališče ni le stavba, pričakujem, da se bo njegovo veliko poslanstvo razvi- jalo tudi v kontekstu revitaliza- cije meščanstva na Ptuju oziro- ma revitalizacije starega mestne- ga jedra. Gledališče, ki se seli z gledališkega odra tudi na ulice, postaja stičišče med kulturo, ekonomijo in politiko. Med naše prioritetne naloge bi morali uvr- stiti teatralizacijo starega mest- nega jedra (odkrivanje, spozna- vanje in promoviranje pozablje- nih kotičkov - hodnikov in dvo- rišč), teatralizacijo številnih kul- turnih, športnih, zabavnih,tu- rističnih, pa tudi političnih in protokolarnih prireditev. Kot primer možnega sodelo- vanja med gledališčem in muze- jem naj izpostavim nekaj možnih primerov s področja naše bogate kulturne dediščine: arheologija (igranje mitraizma ...), kulturna zgodovina (teatra- lizacija nekdanjega načina živl- jenja na ptujskem gradu in oko- liških objektih), etnologija (oživljanje in igranje nekaterih pozabljenih šeg in navad) itn. Ti navrženi primeri izhajajo iz tea- tralnega pristopa v muzeologiji, ki se kažejo predvsem v t.i. eko muzejih, kjer se obiskovalci lahko "igrajo zgodovino". Števil- ne možnosti obstajajo tudi na področju teatralizacije turizma in različnih turističnih priredi- tev, kjer se lahko v obojestran- sko korist povezuje gospodarst- vo z gledališčem in obratno. V času, ko je pomembneje in- vestirati v pločnike in fasade kot pa v znanost in znanje, kreativ- nost in inovativnost, se zdi, da je dilema profesionalenga gleda- lišča na Ptuju predvsem vprašanje prestiža, ki "ljudstva" tako in tako ne zanima. Skepsi navkljub le upam, da ni tako, saj je lahko tudi profesionalno gle- dališče eden od paradnih konjev občine in regije. Prepričan sem, da se lahko zaradi kvalitete in pomena gledališča lažje gradijo tudi vodovodi, ceste, stanovanja Profesionalizacija gledališča lahko na neposreden in posre- den način pripomore tudi k ust- varjanju razmer, da se bodo izo- braženci kot relativno majhna, toda pomembna in vplivna sku- pina ljudi, vračali na Ptuj, v njem ustvarjali in ga razvijali. Trenutek, ki je pred nami, je za- gotovo prelomnica, ki bo začrta- la nadaljnjo usodo in pomen ptujskega gledališča ter s tem sa- mega Ptuju. Ne zamudimo dra- gocene priložnosti, na katero smo čakali več desetletij! Mesto brez gledališča ni mesto! Torej: če bo Ptuj želel postati mesto, bo moral profe- sionalizirati gledaHšče! Zakaj? ZATO! Aleš Gačnik Nadaljevanje do premiere "Krčmarice" v avgustu Ljubezenski mit z madžarskimi ljudskimi pesmimi iz 16. stoletja v viteški dvorani boriskega gradu. Minuli konec tedna, kije bil posvečen petim lutkarskim predstavam, je bilo na poletnem Idriar- tovem taboru na Borlu 70 udeležencev iz desetih evropskih držav, v naslednjih dneh pa jih pričakujejo še 40. Na ogled sože postavili kipce, ki so jih v kiparski delavnici ustvarili minula dva tednOt pričeli pa so tudi na novo tlakovati notranje dvorišče in izboljševati razmere za bivanje. Tabor bo do konca avgusta zapolnjen z delavnicami, tečaji, kulturnimi dogodki in drugimi dejav- nostmi, o čemer obveščamo bralce v rubriki Kulturni križemkražem. Taborjenje na Borlu je dos- topno vsem, saj plačajo mladi za teden dni taborjenja s hrano in udeležbo vseh prireditev vred mtno 8500, odrasli pa 13 tisoč tolarjev. BENEDIKT / ZAČELI GRADNJO PRIZIDKA K OSNOVNI ŠOLI Počitnice v Pohorju pri Cirkulanah Vnuka Boštjan In Tadej ter soseda Danijel in Renato so vsak dan pri Zumbarjevih v Pohorju pri Cirkulanah. Kljub temu da je najmlajši star šele 5, najstarejši pa že 11 let, se dobro razumejo. Pri Zumbarjevih Imajo vse, kar potrebujejo: prostor za tekanje, obilico skrivališč, psa, muce, piščančke in druge živali, nekaj Igrač, predvsem pa skrbno gospodinjo, ki poskrbi, da niso lačni In žejni. V soboto so se skupaj z vsemi sorodniki celo kopali v Banovcih. Čez počitnice ga pa res nI! M. Zupanič _PTUJ / TRETJA ZASEBNA GALERIJA__ Galerija Drava misli na Pt«| Dvema zasebnima galerijama, Resnikovi in Lugaricevi, se je pred mesecem dni pridružila še galerija Drava Lojzeta Petroviča v VošnJakovi ulici. Lojze Petrovič bo poskušal zadovoljevati dokaj širok krog želja po slikarskih in tem sorodnih predmetih, njegova pozornost pa bo še posebej veljala Ptuju. Mestu je namreč namenil vrsto svojih izdelkov. Lojzeta Petro- viča poznamo kot fotografa in v njegovi galeriji si lahko ogleda- mo (pa tudi kupimo) povečane in uokvirjene fotografije mestne vedute, ta motiv ponuja tudi na razglednicah in slikah ptujskih ljubiteljskih slikarjev. V galeriji najdemo tudi druge motive, pod slike pa so podpisani štajerski slikarji Peter Vurcer, Jožica To- masini, Zmago Jeraj, družini Repnik in Vogelnik, Rozina Šebetič, Liza Vrane in drugi. Posebnost Galerije Drava je pro- daja antikvitet - Petrovič odkupuje ali sprejme v komisijsko prodajo stare steklene izdelke, risbe, knji- ge, ure, plastike... Sicer pa je še po- sebej vesel starih razglednic - samo z motivom Ptuja jih ima že 200, najstarejša je iz leta 1891. Izmed Lojze Petrovič v novoodprti galeriji Drava. njih bo skupaj z Dragom Se- j linškom izbral najzanimivejše za ] koledar, ki ga nameravata izdati za = prihodnje leto, prav sedaj pa pri- ■ pravljata zgodovinsko publikacijo o Bregu, opremljeno s starimi foto- grafijami. M. Zupanič 6 -NASI KRAJI IN LJUDJE 2o.jum 1995- TEDHj PTUJ / ARHEOLOG KONSERVATOR IVAN TUSEK Sploh ne drži, da imajo arheologi časa na pretek in da jih njihovo delo - ostaline nekdanjosti čakajo pod zemljo, kot so čakale že stoletja in morda tisočletja. Nasprotno, te priče ob^)^ kulture in vedenja človeka so ogrožene ob vsakem izkopu vodovoda, kaj šele gradnji stavb, cest... ... Arheulogi ne izbirajo, kje bodo kopali; kopljejo povsod tam, kamor bodo v nasledi\jem hipu pridrveli buldožerji in druga mehanizacija. Hitijo, da bi rešili, kar se pred stroji še rešiti da. Njihovi "delodajalci" so torej tisti, ki nameravajo karkoli delati na arheološko zanimivem zemljišču. Delovno mesto arheologa kon- zervatorja Ptujčana Ivana Tuška je na terenu od madžarske meje na vzhodu preko celotnega Prekmurja in Priekije do vsega ptujskega območja. S kolegicama Miro Srmčnik Gulič (območje Koroške, Slovenske Bistrice, Maribora) in Marijo Lubšina Tušek (območje bivše ptujske občine) ter restavra- torjema Stankom Gojkovičem (ke- ramika) in Saško Colnarič (kovina) namreč skrbijo za iskanje sledov preteklosti na celotnem območju Zavoda za varstvo naravne in kul- turne dediščine iz Maribora. Ivan Tušek je povedal, da je delo arheo- logov predvsem izkopavanje, po- tem pa, ko je čas ali pa nuja, na- tančneje ugotavljajo, iz katerega časa je najdba, komu je pripadala in kaj pomeni v širšem zgodovinskem vedenju. ZLATO NI NAJPO- MEMBNEJŠE... Ivana Tuška je zgodovina zani- mala že v gimnaziji, po njej, leta 1961 pa se je zapisal arheologiji. Takrat je pričel to vedo študirati na Filozofski fakulteti v Ljubljani in hkrati sodelovati z danes pokojnim preparatorjem ptujskega muzeja Janezom Gojkovičem. "Takrat sem že znal kakšno črepinjico dobiti skupaj in jo zlepiti. Pod vodstvom profesorjev s fakultete pa sem se te- meljito spoznal z izkopavanjem," se spominja Ivan Tušek. Danes je za njim že množica najdb. Še sam se ne more odločiti, katera je najpo- membnejša, ker na neki način so pomembne vse, čeprav arheologu srce najbolj zatrepeta, ko se mu oko ustavi na zlatem predmetu, ki ga je morda tisoč let skrivala zemlja. "Zlato je le zlato. Ni sicer najpo- membnejše, je pa res, da je tisti, ki ga je nosil, bil nekoč zelo pomem- ben, bogat. Po dragocenosti je moja najpomembnejša najdba nakit, ki Arheolog konservator Ivan Tušek. smo ga našli na območju ptujskega Srednješolskega centra in v Ra- belčji vasi. To so uhančki, prstani, ogrlice, ki smo jih odkrili v rim- skem grobišču iz 1. do 4. oziroma 5. stoletja. To grobišče je bilo ogrom- no, saj je imelo več kot 700 grobov. Zlat nakit je imela tudi mati z otro- kom, ki je bila pokopana v Mežano- vi ulici na Hajdini, pri bolnišnici pa smo našli v otroškem sarkofagu zlat falus, ki so ga dali otroku na pot za boljšo plodnost v onostranstvu. Sicer pa smo našli tudi druge dra- gocene predmete: posrebrene in srebrne fibule, predvsem pa raz- novrstno keramiko. Še posebej ve- liko se ukvarjam tudi s kamnitim materialom," pripoveduje arheolog Ivan Tušek. EVROPSKA NAJDBA- SEDEM PLOŠČ NA PANORAMI Arheologi predstavljajo svoje najdbe povečini v strokovnih kro- gih - na simpozijih, v strokovnih publikacijah, pa tudi v poljudni obliki. Ivan Tušek je svojo zadnjo najdbo predstavil letos maja na mednarodnem simpoziju v Celju. "To je spomenik evropske vred- nosti. Na vrhu Panorame smo ob ruvanju stare jablane leta 1983 na- leteli na poznorimski skeletni grob, verjetno ženski. Obložen je bil z marmornimi ploščami. Ko smo ga odprli, smo ugotovili, da gre za sedem izredno lepih kamni- tih reliefov, ki so bili posvečeni rimskim dojiljam, nutricam augus- tae. To so bile vzvišene dojilje. Na spomeniku je vedno prikazana do- jilja, ki sedi na stolu, ima v rokah dojenčka in mu daje piti mleko. V sredini je običajno še mati, ki dvi- guje starejšega otroka prek oltarja kot zaobljubo in zahvalo za to, da ga je dojilja že odpravila. Tretja oseba je pa po navadi služabnica, ki nekaj prinaša - vodo, košaro s sad- jem. Pod ploščami so posvetilni na- pisi, na katerih očetje prosijo za blagor svojih otrok in žene in da se odvrnejo od njih bolezni. Na vseh teh ploščah so predstavljeni fantki. To je mogoče čudno, a takrat so menili, da je potrebno vzgajati predvsem vojake. Od začetka Rima so bili Rimljani vedno v borbah, osnova so bili pri njih vojska in vojščaki, zato so posebno pozor- nost posvečali sinovom," pripove- duje Ivan Tušek. ORFEJEV SPOMENIK ZAŠČITITI, NE ODNESTI Svoje izsledke pa skušajo arheo- logi čim bolj približati tudi nestro- kovnjakom, saj je navsezadnje iz- jemno zanimivo, kdo je živel tu pred nami in kako. Ravnajo se po načelu, da naj vsak najdeni spome- nik ostane tam, kjer so ga našli. Eden takih spomenikov je na Ptuju Orfejev spomenik, simbol Ptuja, ki ga je že zelo najedel zob časa. "To je reliefna nagrobna plošča iz 2. stoletja, posvečena sodniku in županu Rimljanu Marku Valeriju Veru. Izpušni plini avtomobilov in umazan dež že pošteno najedajo pohorski apnenec. Sedaj prihaja do ugibanj, kako ga ohraniti in zaščiti- ti. Konservatorji nismo za to, da se spomeniki prestavljajo. Vsaka pre- selitev slabo vpliva na kamen, ga okruši ali kako drugače poškoduje. Mora pa biti ponovno zaščiten pred vremenskimi spremembami, kot je bil zaščiten pred kakšnimi 150 leti. Prav pa bi bilo, da ostane tu, kjer stoji že od 16. stoletja, pred tem pa je po vsej verjetnosti ležal v nepos- redni bližini. Nikakor ne sme izgi- niti s Slovenskega trga ali pa ga za- menjati nadomestek," meni Ivan Tušek. ARHEOLOŠKA KARTA PTUJA-PROJEKT PETIH LET Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine teče Ivanu Tušku prav letos dvajseto leto. In letošnje leto je pričel z uresničevan- jem nove zamisli: v naslednjih pe- tih letih naj bi, če bo denar, računalniško izdelal šest arheo- loških kart Ptuja po različnih ob- dobjih, in eno zbirno karto, s katere bi lahko razbrali celotni potek zgo- dovine od prazgodovine do 12. sto- letja na območju Ptuja. "Ptujsko tu- ristično ponudbo bi lahko li z arheološko potjo - krajjj samo nekaj uric in daljšo, za^ bi potrebovali ves dan. Takoj turist lahko sam ogledoval at| loško bogastvo Ptuja. To semi predlagal občinskemu sekretj^ za turizem. Pa tudi sicer biv^i pripomogli turistu, če bi lah^ pil vodnik po Ptuju kjerkoliv, tu, kot si kupimo zamljevidem in vodnike v vseh zanimivih ev, skih mestih, ko pridemo vanje, heološke najdbe, ki smo jihjj prezentirali na najdiščih, pabi| rali nujno opremiti s ponazori mi tablami, na katerih bi pisajg o tem, kar razstavljamo. Brezu sov se turisti in domačini resnj težko znajdejo," je prepričani Tušek. Ivan Tušek in njegovi sodeji imajo na Ptuju in v okolicj ogromno dela. Kot vemo, je| eden najzanimivejših krajev, našli sledove kontinuiranega] jenja od eneolitika preko broni železne in rimske dobe do nasd Slovanov. Pravkar se nadaljuje pričeto izkopavanje kapucinsl samostana ob Potrčevi cesti, pa je na območju mariborskeg! voda še toliko, da bi ga še več ai logov z ekipami komaj zmoglo Milena Zup MIHELICEVA GALERIJA / RAZSTAVA POSLIKANIH PRTVO Od četrtka, 13. julija, dalje je v ^ spodnjih prostorih Miheličeve galerije v Ptuju na ogled likovna i razstava, imenovana Z/za/c; na \ prtih. Gre za skupno razstavo av- \ torskih del dvajsetih umetnikov, | slikarjev in kiparjev iz petih \ držav (Slovenija, Italija, \ Madžarska, Argentina, Vene- • zuela), ki so se po predhodnem ; dogovoru lotili sodobne poslika- \ ve prtov - tistega kosa tkanine, ki \ polepša majhno ali veliko mizo, ^ kot je zapisano na spremljajoči ■ zloženki. Umetniki, vsak je snoval sam ; zase, ločeno od drugih, so največ ; ustvarjali na sodobno sintetično ^ tkanino ali na papir s strukturo tka- i nine, pri tem pa uporabljali raz- i lične tehnike - od risanja in slikan- ^ ja do montaž. Razstava, za katero je vsak od • umetnikov prispeval po eno delo, j kot projekt pa je nastajala več mese- cev, je v letošnjem maju obiskala, Muzej novejše zgodovine v Celju,.: junija Galerijo Commerce vj Ljubljani, do konca avgusta bo naj Ptuju, septembra in oktobra v ma-; riborski galeriji DSLU, nato pa bo ! v celoti postala last enega od itali- j janskih muzejev sodobne umetnos- j ti. Ob navzočnosti manjšega števila! obiskovalcev, večinoma najbolj^ vnetih ljubiteljev likovne umet-^ nosti, in pri 32C soparnega julijske-' ga dne so razstavo s priložnostno^ besedo odprli direktor Pokrajin-s skega muzeja Ptuj Boris Miočino-: vič, kustosinja galeristka Stanka^ Erna Ferjančič-Fric, voditeljica Grafičnega centra Rogaška Slatina, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Boris Miočinovič \ in kustosinja galeristka Stanka Gačnik s priložnostno besedo, odpirajo razstavo. j Od dvajsefth sodelujočih umetnikov sta se ptujskega odprtja razstave udeležila le dva; na fotografiji Helmut Jerak Gačnik in voditeljica Grafičnega centra Rogaška Slatina Erne Fer- jančič - Fric, ki je kot organizatorka v kulturi razstavo tudi pripeljala na Ptuj. Besedilo in foto: IC PODLOZE / ARHEOLOŠKI SPOMENIK. PraigoaovinsHii giohis« ne bo uloniki v pozabo Tik za prometno tablo, ki označuje pričetek Ptujske Gore, je že ne- kaj dni postavljena nova tabla, na kateri piše GOMILE. Ravnamo se po njej in zavijemo na levo med polja. Po nekaj sto metrih ma- kadama opazimo povsem nov nasad dreves, med njimi pa nekaj metrov dolge in kakšen meter do dva visoke hribčke - gomile. Smo na podloškem polju sredi prazgodovinskega pokopališča, starega približno 2600 let. Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora gaje pod vodstvom arheologinje Marije Lubšina Tušek letos dodatno raziskal, nato pa jih uredil za ogled in opremil s tablo, na kateri preberemo glavne podatke o gomilah. Ohranjenih je pet gomil. Prvo so našli že člani Muzejskega in Zgodovinskega društva leta 1906, drugo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine 1981, nato pa pet let kasneje še tretjo. Takrat so našli še eno skupino gomil na Vrheku in v bližini tudi prazgodovinsko na- selbino. "Po bogatih pridatkih in dvoj- nih pokopih - ženskih in moških - sklepamo, da so v Podložah po- kopani bojevniki višjega sloja staroželezne družbe. V sedmem oziroma šestem stoletju pred našim štetjem so trupla sežigali, ostanke namestili v zazidane prostore, s seboj v onostranstvo pa so jim pridali sekire, tudi suli- ce, ženskam pa posodje in nakit," je razložila arheologinja Marija Lubšina Tušek. Načrtuje, naj bi te predmete - nekateri so tudi ev- ropsko zanimivi - razstavili v kompleksu ptujskogorske cer- kve, tako da bi si turisti skupaj z gotsko cerkvijo ogledali še dva tisoč let starejše izkopanine. "Sanacija je trajala dober mesec in pol. Omogočila sta jo občina Maj;;perk, ki je dala približno 350 Povsem zarasle dragocene gomile Iz stare železne dobe ponovno urejene in opremljene z razlagalno tablo. J tisoč tolarjev, in Zavod za zapos lovanje, ki je v projekt usmeri štiri javne delavce. V zadnjih d< setih letih je za grobišče skrbel lovska družina Dravinja i' Majšperka in v tem času je spe meniški kompleks popolno^ zarasel z nekvalitetnimi dreve- snimi vrstami, trnovim podrast' jem in grmičevjem, postal jeflC pregleden in neprehoden, nedo* segljiv obiskovalcem in razisko- valcem. Sanirali smo vse štiri obstoječe gomile, ena je bi'^ namreč ob melioraciji odstrani^ na, in bunker, ki ga je zgradi'^ starojugoslovanska vojska v leti'' 1938 in 1939. Na novo smo pos^ jali travo, nasadili pa lipe in hra*' te," je povedala Marija Lubšii^' Tušek. Urejeni arheološki terensl^' spomenik bodo javnosti pre''" stavili v torek, 25. julija. •o M. Zupafl'^ kpNIK -20. JULU 1995 OD TOD IN TAM - 7 ORMOŽ / VELIČASTJE UBRANIH ZVOKOV PIHALNIH ORKESTROV ^^^^_____________ ff 0daljevanje in konec ''.jjarejše slovensko mesto Ptuj, Inn Petovio, ki je pred 26 leti ^1 j900-letnico, ima staro in bo- '%lturnotradicijo.Želeta 1786 '"^jjoliški plemiči in bogati ..giii na prostoru današnjega 'lališča zgradili Stadtisches Co- 'iienhaus (Mestno komedijsko dotlej so morali potujoči ko- %inu nastopati na ptujskem ^Ju(Herberstein). Spored je ob- jlpoleg komedij tudi operete, ki '^glasbeno vodil mestni kapel- i 2eleta 1854somoralipoglobiti jjliški prostor za orkester z 20 Ijjij pozneje - predvidevam, da je lijokoli leta 1870 - je bila usta- ifljena Knaben-Musikkapelle, jjfpatska šola za dečke, ki so obi- j^jli osnovno šolo in se obvezno jliigrati na različne instrumente, ijsnovni šoli so se poleg instru- jptov učili najrazličnejših obrti, joso opravili prakso v obrti in jjli v godbi odraslih, vojaški rok 50 služili v takratnih avstrijskih jjških godbah, kjer je vojaška ob- znost trajala več let. ([osem konec leta 1939 nastopil jjbo kot ravnatelj Glasbene mati- jaPtuju, je Ptuj imeli štiri pihal- orkestre: Mestno, Gasilsko, Šo- lsko in Nemško godbo. Vsi ti dbeniki so bili bivši poklicni isbeniki (takratni ptujski obrtni- iin združili smo jih v skupni or- sier. 2velikim združenim orkestrom, je imel neizčrpen repertoar, smo ivali le do 6. aprila 1941. Okupa- 13! Ko sem se leta 1945 vrnil na 3J, je od 70 godbenikov ostalo nh le 32, enako je bilo s člani go- inega in simfoničnega orkestra, eia 1950 sem predal taktirko iičnemugodbeniku Jakobu Štuc- Ta je orkester vodil do nastopa i. Toneta Horvata, ki je z leti or- sier razširil na 56 članov in tako anja tradicijo pih. orkestra nek- iiega Ptuja, ki je lani slavil 110- m. >?ihalni orkester Ptuj z diri- [fflm prof. Tonetom Horvatom :[okrat nastopil v nekoliko manjši sdbi zaradi različnih zadržanos- todbenikovjkarpasejepravgoto- Jogajalo tudi nekaterim drugim siopajočim orkestrom. Orkester £ni enotno, kulturno in pre- 'ičijivo, čeprav bi bila včasih želena kakšna agogična spre- imba, ki morda ni zapisana, jo pa ibinski glasbeni izraz narekuje, iko kakor dinamične diferencia- * Zvok orkestra je skladen, sočen polnozveneč, ritmično skladen v ilodijah, manj precizen v femljajočih instrumentih poseb- vsinkopah. Pri izrazito ritmični avini serenadi" je bila mlada "ko- fetarica" dovolj precizna, čeprav ne na najbolj primernem instrumentu. V tej najvišji skupini si jePihalnior- kesier Ptuj z dirigetnom prof. T. Horvatom priigral I. mesto v skupi- ni velikih orkestrov. # Pihalni orkester Slovenj Gra- dec vodi dirigent Peter Waltl. Že študijska izdelava vsakega posa- meznega instrumenta je perfektna, izdelana do skrajnsoti, zato je tudi soigra posameznih instrumental- nih skupin intonančno, dina- mično, tonsko-artikualcijsko izde- lana do take mere, kot si jo glasbe- nik lahko le želi. Ta izdelanost in perfekten dih daje dirigentu možnostijdagradi skladbo kot celo- to, kakor si jo je študijsko zamislil, in izpelje kot v enem samem zama- hu z enakomernimi, dolgimi, počasi naraščajočimi crescendi od pp do ff in decrescendi preko dolge teme (faze), zaigrano na en sam dih (ali ga vsaj ni opaziti), lepa, lahkot- no odigrana solistična mesta na raz- ličnih instrumentih in enkratno študijsko izdelana igra tolkal z odličnim in muzikalnim činelis- tom z enkratnim instrumentom! Enaka pohvala velja celotni garni- turi tolkal in drugim spremljajočim instrumentom - od najvišjih pihal do mehkih, intonančno čistih ba- sov. Dirigent Peter Waltl je iz tega prefinjenega in ubranega instru- menta izvabljal delikatna notranja občutja posameznih glasbenih za- misli in izpovedi in jih gradil v celo- to, v eno samo dokončno stvaritev. Gospod Peter Waltl se je najbolj od- daljil od podobe, ki smo ji nekoč re- kli kapelnik, saj je ta gradil le na zu- nanjem efektu, dirigent Waltl pa je prav zaradi prefinjenega osebnega odnosa in s pravim občutkom do umetnosti s svojimi godbeniki do- segel I. mesto v najvišji kategoriji in to z najvišjim številom točk med vsemi nastopajočimi orkestri! # Papirniški pihalni orkester Vevče vodi dirigent Jože Hri- be ršek. Orkester ima poln in lep zvok s čisto intonacijo (če spregledam majhne spodrsljaje v nizkih instru- mentih - tubah), dirigent je smisel- no izvabljal glavne melodije v posa- meznih instrumetalnih skupinah, prehodi izeneglasbenemisli(melo- dije) v drugo so bili lepo in muzikal- no izvedeni, vendar je lepo izpeljavo pokvaril na tutti mestih, kjer je pri- tegnil z enako močno dinamiko tudi one instrumente, ki imajo v tem primeru le vlogo, da izpolnijo harmonijo. S tem je včasih preko- račil zvokovni limit in estetsko zmogljivost posameznih instru- mentov. V tej veliki bogati tonski gmoti pa so utonili instrumenti, ki prinašajo stranske motive (melodi- je) in skladbo kontrapunktično-po- lifono bogatijo. To se je dogajalo le na nekaterih mestih, pri vseh sklad- bah pa je bila premalo upoštevana dinamika. Celoten vtis nastopa Vevčanov jebil ugoden, saj so z diri- gentom Jožetom Hriberškom dose- gli I. mesto v najvišji skupini. # Pihalni orkester radeških pa- pirničarjev. Dirigent Jože Rus. Dirigent Jože Rus je svoj nastop popestril s prikupnimi mažuretka- mi. Del programa, ki je bil namen- jen zaključni paradi nastopajočih orkestrov, se je zaradi vremenskih neprilik odvijal v šotoru. Bila je pri- jetna poživitev. Izvedba orkestra je bila solidna, manjše spodrsljaje pa jezameglil pogled na mična kratko- krila dekleta, ki jih vodi Jolanda Mohar, in predno sem si jih dobro ogledal, je bilo nastopa konec. Or- kester redaškihpapirničarjev z diri- gentom Jožetom Rusom si je priig- ral II. mesto v skupini velikih orke- strov. •##ZAKLJUČEK Dirigentjesosepotrdudiliinsvo- jeorkestre dobro pripravili. Najbolj opazna je bila dobra intonacija z le redkimi manjšimi spodrsljaji. Skupni ritmi celotnih orkestrov, razni vstopi in končaji so bili skoraj vzorni, le pri istočasnih neenakih ritmičnih figuracijah je bilo več netočnosti. Nekatere orkestre kljub dobri igri rado zanese v dinamično forsiranje. Dirigenti vemo, da poz- na dinamika vsaj tri osnovne stopnje: p - mp - f,žal pa večina diri- gentov tega ni upoštevala. Kljub vsemu smo doživeli veličastje ubra- nih zvokov pihalnih orkestrov, so- delovalo je 440 godbenikov! •* Univ. prof. Mojože Gregorc RAZPIS za XVII. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Republiki Slove- niji Pogoji za udeležbo so: Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi ali dramskimi deli (do 10 strani) ter pe- smimi (do 10) v vseh jezikih narodov in narodnosti (razen slo- venskega), ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Dela morajo biti napisana s pisalnim strojem in poslana v treh izvodih. Dela morajo podpisati oz. poslati pod geslom. Hkrati z literarnimi deli morajo avtorji poslati v posebni zaprti kuverti še naslednje podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organi- zacija, v kateri so zaposleni, ali šola, ki jo obiskujejo. Žirija bo vsa literarna dela prebrala in najboljša izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni pu- blikaciji. Literarna dela je treba poslati do 15. septembra 1995 na nas- lov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 17. srečanje 11- teratov drugih narodov), Štefanova 5, 61000 Ljubljana. Odbor za literarno dejavnost STANKA GACNIK / RAZSTAVA SLIK V RAZSTAVIŠČU NA GRADU Ob koncu prvega polletja letošnjega leta oziroma razstavne dejavnosti v našem muzeju smo na ogled postavili slike akademskega slikarja Dušana Fišerja. Ljudje smo nagnjeni k spomi- nom, k obujanju in spominjanju preteklih dogodkov, k premišlje- vanju in razglabljanju o prete- klosti in k pomnjenju nekaterih trenutkov. Iz spominov črpamo neko energijo, morda nova spoz- nanja, marsikdo celo živi od spo- minov. Slikar - umetnik kot spe- cifikum nekega časa in okolja tudi ustvarja po spominu. Zabe- leži (upodobi) lahko samo listo, kar ostane v njegovi glavi, potem ko umakne pogled in se poglobi vase. Ustvarjanje je delo po spo- minu. In prav to začutimo in doživi- mo pri umetnosti Dušana Fišerja. Ne nazadnje nas k temu razmišljanju napeljujejo naslovi njegovih umetnin: Praspomin, Iluzija spomina, Presevanje spo- mina ... Njegova umetnost govo- ri tudi o vedno bolj opaženem stanju v sodobni slovenski in tuji likovni umetnosti, da je le-ta zelo raznolika in večmedijska. Umet- niki uporabljajo različne likovne govorice, izrazna sredstva in teh- nike. Vedno težje govorimo o eni sami specifični likovni zvrsti ozi- roma strogo samo o slikarju ali kiparju ali grafiku ali fotografu ampak moramo upoštevati in- terdiscipliniranost ustvarjanja in govoriti o t.i. celostni umetni- ni ali celostni vidni podobi. Razi- skujemo in vrednotimo vsebino umetnine, njeno formo, simbole, komunikacijo, vpetost v družbo in sočasno umetnost. Tako ne ločimo zgolj slikarja, kiparja itd., temveč smemo govoriti o Umet- niku. Dušan Fišer: Demistifikacija prostora, 1994. Foto: A. Gačnik Ko gledamo in opazujemo Fišerjevo slikarstvo, imamo občutek, kot da je vsako novo delo potomec prejšnjega, da iz umetnikovega spomina nastajajo nove stvaritve, ki presegajo zgolj okvir in format slike. Silijo nam- reč v prostor, hočejo komunici- rati z gledalcem ne le "on face", ampak ga potegnejo k sebi in vase. Slika kot informacija dobi nove dimenzije s tem, da je ses- tavljena iz različnih materialov (poleg platna pogostokrat še pločevina in les) in je vpeta v raz- lične oblike in formate (dve, tri, celo deset (ne)enakih celot). Umetnine delujejo kot prostor- ske postavitve - arhitekture, ki so ujete v neki načrt ali scenografi- jo. Pojavijo se celo kot neke vrste muzejske vitrine, kjer z zani- manjem pristopimo in od zgoraj pogledamo vanje. Pogled (doživetje) opredmetenega se vtisne v naš spomin kot umetni- kovo dojemanje sveta, kot fikcija njegovih notranjih, psihičnih svetov, kot najpomembnejša av- torjeva "odkritja" vedno bolj enostavnih znakov, predmetov, gest in potez. In vedno bolj su- gestivnih, sanjskih in s prefinje- nim občutkom naslikanih barv. Ali ni to največ, kar nam da lahko umetnik in kar lahko doživimo!? Likovno upodabljanje Dušana Fišerja nas vabi, da prestopimo most med gledalcem in umetni- no, da svobodno vstopimo vanjo in s tem v umetnikov svet in umetnost ter se skupaj potopimo v spomine. Danes umetnik živi in ustvarja pretežno v Ljubljani, vendar pa ga neke silnice in energija vlečejo na Ptuj. Zato si upam upavičeno trditi, da sodi Dušan Fišer med tiste že uveljavljene umetnike mlajše in srednje generacije, ki so izšli in še izhajajo iz našega okolja. Naj tukaj omenim le sli- karja Dušana Kirbiša in Viktorja Rebernika. Zato smo se tudi odločili, da slikarstvo Dušana Fišerja predstavimo domači, ptujski javnosti. Pi^ecl petdesetimjjeti LPranc Fideršek - 18 ojno škodo ob popisu je bilo izkazovati v jugoslovanskih 'arjih po ceni na dan 5. aprila f^l) zato se je že ob instruktaži, ^^bno pa še pozneje pri popisu Izvijalo mnogo vprašanj. Sam ^takrat sodeloval kot pomožni 'Pisovalec, zato naj navedem ne- '"eh vprašanj: Kako izkazati čas "■sjitve osebne svobode" za fan- ''^i so ga mobilizirali partizani, ''^ni pa ujeli Nemci in ga poslali ^chau, od koder se še ni vrnil ''Se ne ve, ali je sploh ostal pri ''i^nju? Kako izkazati čas omej- ''^Osebne svobode za prisilno pliziranega v nemško vojsko, .'^l^il pogrešan na vzhodni fron- .'^aj če je še živ v ruskem ujet- [^'^u in kako dolgo bo ostal tam? ^'1^0 ovrednotiti neplačano ali ''"lalo plačano prisilno delo, kaj ,,^^ni "zloraba delovne sile", po J.'^rednosti to oceniti na primer l^loveka, ki se je prej preživlajl z ."^O) ali za žensko, ki je bila le go- j°^'nja? Kdo naj izkaže škodo J^} pomanjkanja - le tisti, ki so v taboriščih in izseljeništvu? U tisti otroci, katerih oče je šel llPartizane in zaradi tega ^'^a doma ni dobila živilskih in drugih nakaznic? Podobne zahteve so postavljali tudi "zaščitenci", to je tisti, ki niso dobi- li nemškega državljanstva na pre- klic in so bili zaradi tega pri- krajšani pri oskrbi. Vrsta vprašanj je nastajala tudi pri izpolnjevanju obrazca "škoda na imovini". Nekdo je kupil kolo leta 1942, ob umiku pa so mu ga odvzeli nemški vojaki. Nemci so mu ob hajki ob koncu vojne odvze- li telico in mladega vola, obeh še 5. 4. 1941 ni bilo, po navodilih pa je treba izkazati vojno škodo samo za tisto imovino, ki jo je lastnik imel pred 6. aprilom 1945. Posebno vprašljiva pa je bila izkaznica škoda "na odišlem dobičku", ki so jo izkazovali predvsem obrtniki, trgovci in tudi nekateri pre- kupčevalci. Teh nekaj vprašanj sem navedel v ponazoritev, kako je bilo s tistim "na horuk" popisom vojne škode. ZAMENJAVA MARK V DINARJE Prve mesece po osvoboditvi je bila legalno plačilno sredstvo še R.M (rajhsmarka), vendar so se že v prvem mesecu ljudje srečali z in- flacijo, ki je prej praktično niso poznali, ne v propadli kraljevini in ne med okupacijo. Že dejstvo, da je bila pred vojno RM vredan 14 di- narjev, po okupaciji pa je bilo treba dati za RM po 20 dinarjev, je bilo za ljudi velika krivica. Pozneje so med okupacijo cene za živila in blago na nakaznice držali admini- strativno na ustraljeni nizki ceni, ki je veljala še nekaj dni po osvobo- ditvi. Kako je bilo potem, lepo po- nazarja dopis Mestnega odbora OF Ptuj z dne 24. 5.1945. Namest- nik sekretarja Franc Fridauer je na okrajni prehranjevalni urad poslal vprašanje z naslednjo vsebino: "Z več strani se nam poroča o čez noč povišanih cenah za razna, za prehrano prebivalstva nujno po- trebna živila. Tako se na primer kruh, ki je veljal prej 35 pfenikov za 1 kg, sedaj prodaja po 3,50 mar- ke za kg, torej desetkrat dražje! Ali morda na podlagi kakšnega dovol- jenja? Kakor nam je znano so prejšnje cene še vedno v veljavi. Prosimo za sporočilo, ali pa naj se nam dostavi veljavni cenik. S.f - s.n." V juniju 1945 je izšla odredba fi- nančnega ministra dr. Aleša Be- blerja o zamenjavi vsega tujega de- narja za novi dinar DFJ (Demo- kratične federativne Jugoslavije). Določena so bila razmerja za vse valute na slovenskem ozemlju, ki so bile ostanek prejšnjih okupator- jev. Tu sta bili zlasti prizadeti Šta- jerska in Gorenjska, kjer je do te- daj veljalo nemško plačilno sredst- vo. Za eno marko je lastnik dobil 0,60 dinarja. Po pripovedovanju ljudi, ki so imeli možnost prehajati v angleško okupacijsko cono v Av- striji, je bila tem vrednost marke desetkrat višja. To so baje izko- riščale tudi jugoslovanske obmej- ne vojaške enote, ki so za poceni odvzete marke ljudem orgnaizira- le nakupe živine pri kmetih na av- strijski strani in jo potem spravlja- le čez mejo, sicer ob vednosti in "mižanju" angleških vojakov. Z zamenjavo mark v dinarje so tudi poskušali prizadeti "vojne dobičkarje", to je take, ki so si med okupacijo nabrali čedne vsote mark. Vsak polnoletni prebivalec je lahko menjal največ do 5000 mark, za kar je dobil 3000 dinarjev DRJ. Za revne ljudi, navajene na vrednost predvojnih dinarjev, je bil to že lep kup denarja, za "vojne dobičkarje" pa zelo malo. Ti so si delno poskušali pomagati z "reveži". Vsak državljan, star nad 18 let, je lahko zamenjal največ 5000 mark, vendar je moral od svojega krajev- nega odbora prinesti potrdilo, da je to res njegov prisluženi denar. Tisti z velikimi kupi mark so tedaj vneto iskali ljudi, ki niso imeli kaj zamenjati ali le kako malenkost, da proti ustrezni nagradi pridobijo potrdilo, da bodo zamenjali 5000 mark, ki jim jih je potem zaupal lastnik. Sekretarji KO OF so sicer imeli stroga navodila, da morajo preprečevati take špekulacije, ven- dar ni bilo pravega uspeha, za reveža pa tudi ne škode, saj je za us- lugo dobil plačilo. V Ptuju je zamenjava denarja trajala ves teden. Kako jebilo to vi- deti, naj opišem na lastnem prime- ru. S potrdilom KO OF Nadole, na koščku papirja z okorno roko napi- sanim, da bom za mater kot posest- nico, sebe in brata kot poljska de- lavca zamenjal skupno 3650 mark, ki so pošteno pridobljene, sem se napotil paš na Ptuj v četrtek, 21. junija. Mislil sem, da bo v drugi polovici tedna naval manjši, a sem se uštel. Bančni prostor menjalni- ce je bil v hiši magistrata, vhod na levem vogalu pritličja. Pred vrati je stala velika gruča ljudi, ki je se- gala čez pločnik do sredine ulice. Vključil sem se v tisto gručo, se prerival v množici, prevladovale so ženske in starejši moški, a do štirih popoldne nisem prišel niti do bližine vrat. Potem so vrata zaprli, ker so bančni uslužbenci za tisti dan končali delo. Ni mi preostalo drugega, kot da sem ostal v Ptuju, si ogledoval ruševine od bombardiranj, veliko gradbišče, kjer je inženirska briga- da ob sodelovanju nemških vojnih ujetnikov gradila zasilni želez- niški most čez Dravo, in nekatera druga manjša gradbišča. Vse to bolj od daleč, ker nepoklicani na gradbišča niso imeli dostopa. Zvečer sem posedal po gostinskih lokalih, kjer si poleg pijač kvečjemu lahko dobil le juho z me- som. Prenočišča ni bilo moč dobi- ti, gostilne so ob desetih zaprli, nočni sprehodi po mestu niso bili mogoči zaradi policijske ure, saj so po mestu krožile patrulje, pred jav- nimi zgradbami pa so stali stražarji. Poiskal sem si primeren kotiček v eni od napol porušenih zgradb. Bilo je nekje med današnjim pod- jetjem Slovenske gorice in trgovi- no z železnino. Za zasilno rjuho mi je služil kar Slovenski poročevalec, odeja pa zaradi tople noči ni bila potrebna. Tako sem preždel do svita, potem sem se pri bližnjem vodnjaku malo osvežil in ob štirih zjutraj sem se že postavil pred vra- ta banke. Ne sam, šest jih je bilo že pred mano. Potem se je do sedmih, ko so v banki začeli uradovati, nag- netlo še veliko ljudi. Predvsem ob odprtju vrat jebilo treba uporabiti vso telesno moč, da me množica ni izrinila, a vseeno je bila pred mano dolga vrsta. TEDNIK - 20. JULIJ 1995 OD TOD IN STOPERCE / 60 LET DRUŠTVA KULTURE Zitova Živi srik S kiilffuro Krajani Stoperc so bili v soboto, 15. julija, deležni posebnega kulturnega dogodka kot že dolgo ne. Za starejšo in srednjo generacijo je bil kot odmev iz obdobja njihove mladosti, ko so bile kulturne prireditve na vasi nekaj povsem običajnega, za mlade, kolikor jih je sploh bilo v prepolni dvorani, pa srečanje z živo in zavidanja vredno ustvarjalno kulturno dejavnostjo očetov in dedov. Take danes ne moreta nadomes- titi niti radio še manj pa duhovno prazna televizija. S programsko (pre)bogato za- snovano predstavo so se Stoperčani in člani društva na čelu s predsednico Anico Re- jec tega dne spominjali ustanovitve svojega kulturno-prosvetnega društva pred na- tanko šestdesetimi leti. Takrat 1935. leta ga je ustanovil domačin Janez Galun in ga poime- noval Društvo kulture. Ob nastanku je združevalo tri sekcije: dramsko, tamburaško in knjižničarsko. In ker je o dramski skupini na voljo še največ podatkov, pomeni, da so ta- kratni oblikovalci krajevnega kul- turnega življenja prav tej dejavnos- ti posvečali največ svoje pozornos- ti. Vsako sezono so uprizorili po dve deli (za tak kraj razmeroma ve- liko!): eno že v začetku septembra na samo angelsko nedeljo, kar po- meni, da niso mirovali niti čez po- letje, drugo pa marca na jožefovo. Večinoma so posegali po lahkot- nejših veseloigrah, ki so poleg za- bave vsebovale še vzgojno poanto v obliki ene od ljudskih modrosti. Vsa dramska dela, zbirali so jih ali v ptujskem gledališču ali pri Mohor- jevi družbi, so, kakopak, režirali izključno takratni prosvetarji. Sto- perčani se jih še danes s hvaležnost- jo spominjajo, zato ker "so kraju ne- kaj dali". To so bili: Elizabeta Ku- kovec, Ana Torelli, Zlata Kozina, Angela Kočevar, Hermina in Hil- da Cvim ter Franc Subert. Dvora- ne takrat v Stopercah še ni bilo, zato je bil oder kar v enem od šol- skih razredov, kar pomeni, da je bila šola v vsakem pogledu središče vsega kulturnega dogajanja v kra- ju! Da pa je bilo vzdušje lepše, je pred vsako predstavo igral domači tarnbu- raški orkester, ki ga je vodil gospod Maks Taciga, so zapisali danes. Knjige pa so si Stoperčani, tako kol vsa starejša generacija so tudi oni zelo radi brali, izposojali kar v hiši družine Vrabič, kjer je redno delo- vala in poslovala knjižnica, tretja sekcija društva. Z drugo svetovno vojno se je vsa ta dejavnost prekini- la, z večjo ali manjšo intenzivnostjo pa nadaljevala po vojni, dokler ni. Prizor iz III. dejanja veseloigre Glavni dobitek. Od leve proti de- sni: hlapec Krištof (Franc Jernejšek), profesorjeva žena Matil- da (Marija Kopše), upokojeni profesor Brvar (Adolf Kopše) in ravnatelj šole Babic (Anton Galun). prišla televizija. Posledice so zna- ne! S tokratno prireditvijo pod večer vročega julijskega dne so domačini, kot že zapisano, želeli počastiti spo- min na dogodek pred šestdesetimi leti in na tisto srečno obdobje, ko je večina mladih na vasi tvorno sode- lovala v Društvu kulture. Zato so v spored na prvem mestu vnesli igri- co Glavni dobitek (III. dejanje), ki so jo prvič uprizorili leta 1946, to- krat, po devetinštiridesetih letih, pa ponovili še z istimi igralci! Gre za preprosto igrico, v kateri skrom- na družina upokojenega profesorja Brvarja zve, da je na staro loterijsko srečko zadela milijonski dobitek. Novica vnese v družino nemir, do tedaj resnega profesorja pa ve- denjsko popolnoma spremeni. Po vrsti zapetljajev in smešnih situa- cij, na katere se občinstvo v dvorani živahno odziva, se na koncu izkaže, da gre za pomoto. Razočaranje pro- fesorjevo družino spet vrne v stare kolesnice, zavistno sosesko pa po- miri. Sledil je nastop gostov, fol- klorne skupine in tamburašev iz Cirkovc ter Moškega pevskega zbo- ra DPD Svoboda iz Majšperka. V drugem delu so domačini odigrali še II. dejanje veseloigre Davek na samce, nastopila je mešana skupina ljudskih pevcev, Ivanka Galun je govorila o svojem pesnikovanju in slikarstvu, Boštjan Koražija pa predstavil svoje knjižno delo. Dvorana Kulturnega doma v Stopercah je bila polna kot že dolgo ne, obiskovalci pa so vsakega nasto- pajočega, posameznika ali skupino, nagradili s hvaležnim aplavzom. Ali mar to pomeni, da se je naš vaški človek že naveličal samevanja ob televiziji in da si ponovno želi druženja s sovaščani ter živega sti- ka z odrsko kulturo? Vredno je raz- misleka! Besedilo in foto: IC CIRKULANE / ZNOVA O SKUPNOSTI SREČANJE Skupnost izpolnjuje pricakovonja Potem ko so ponovno oživele govorice o ustanovitvi skupnosti Srečanje v opuščenem župnišču v Cirkulanah, smo se za podrobnejše informacije obrnili na Karitas v Ljubljani, kjer smo se pogovarjali z Zvonetom Horvatom Znidaršičem, ki se ukvarja z vprašanji od- visnosti od drog. Povedal je, da "v Karitas niso nikoli dokončno odstopili od te lokacije, nikoli pa tudi do- končno niso na njej delali". Gre za to, da je pri vzpostavitvi vsa- ke take skupnosti potrebno predvsem veliko dela s krajani, na samem objektu in z oblastni- mi strukturami. V tem trenutku imajo veliko dela s prvim centrom v Novi Go- rici, ker želijo, da skupnost najde pravo mesto v Sloveniji. Rezulta- ti polletnega dela so zelo spod- budni. Razveseljivo je, da je orga- nizacija prve skupnosti vzbudila in pospešila mnoge aktivnosti, ki se opravljajo v okviru preventive, na sekundarni in terciarni ravni, ki pa jih je potrebno še poglobiti. Čez kakšne pol leta bo že mogoče govoriti tudi o kakem drugem centru. Pomembno je, da ljudje center sprejemajo, saj lahko sov- ražno razpoloženo okolje članom skupnosti bolj škodi kot koristi. Dejstvo pa je, da bo potrebno še veliko delati na področju motiva- cije ljudi, da bodo ljudje, ki takšno zdravljenje potrebujejo, tudi v resnici zaželeni v nekem okolju. ^G ORMOŽ / DVODNEVNA KRVODAJALSKA AKCIJA Štiristo icrvocioijaicew 12. in 13. julija je v organizaciji Občinskega odbora Rdečega križa Ormož potekala krvodajal- ska akcija Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, Kot smo izvedeli, naj bi se odvzema kr\i, ki jc letos potekal v prostorih osnovne šole na Hardeku, udeležilo okoli 500 krvodajalcev iz Ormoža, Miklavža, Ivanjkovccv, Podgorcev in Velike Nedelje ter od Sv. Tomaža. Prvi dan je prišlo na odvzem krvi 159 krvodajalcev, drugi dan 259, skupaj v obeh dnevih 418. Rudi Pevec, sekretar občinskega odbora Rdečega križa v Ormožu, je povedal, da je do izpada prišlo v glavnem zaradi dopustov, proble- mi pa so bili tudi s posameznimi delovnimi organizacijami, ki del- avcem težko dovolijo dva prosta dneva, ki bi si jihicot prostovoli^ni krvodajalci zaslužili. Ob tem krvodajalci iz dveh krajevnih skupnostih - Središča ob Dravi in Koga - na poletni dvodnevni odvzem krvi ne pridejo, ker jo občasno dajejo neposredno za ptujsko bolnišnico. Ko smo se pogovarjali s krvoda- jalci, ki so prišli na odvzem krvi, smo slišali, da nekateri darujejo kri, ker se hočejo na takšen način oddolžiti za to prepotrebno živl- jenjsko tekočino, ki so jo ob opera- ciji dobili njihovi najbližji. Zapisati pa moramo, da so bili krvodajalci v prejšnjih letih vajeni bolj prisrčnega nastopa uslužben- cev Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, kot so to doživeli letos. •»Vida Topolovec SELA - DOLENA / PRAZNOVANJE 1 5. OBLETNICE FOLKLORISTOV RožmannsepMstovliti Petnajst let je dolga pot, še posebej če so jo prehodili f olkloristi, ki so v vseh te|| letih plesali doma in v tujini ter končali raziskavo prazničnih narodnih noš s po, dročja Haloz. V soboto, 22. julija, se bodo v novih prazničnih nošah predstavil; ljubiteljem ljudskih pesmi in plesa na Selih. v folklorni skupini Rožmarin Prosvetnega društva Sela plešejo majhni in veliki, njihova mento- rica pa je Francka Petrovič. V petnajstih letih so se naučili veli- ko novih plesnih korakov, na- rodnim nošam dodali kaj zani- mivega, pa vendar je bilo največ pričakovanj prav po raziskavi prazničnih narodnih noš. Z ne- katerimni slovenskimi strokovn- jaki so pri ohranjanju narodnega blaga raziskovali po Halozah, vse to pa bodo s plesom in pesmijo predstavili v soboto. Prireditev bodo pričeli ob 20.30 uri v pro- svetni dvorani na Selih s podo- knico ljudskih pevcev in predsta- vitvijo prvih plesnih korakov fol- klorne skupine. Tokrat bodo po nekaj letih zaplesali venček belo- kranjskih plesov veterani pri fol- klornem društvu, nastopila bo gostujoča folklorna skupina, najmlajši pa se bo pokazali v no- vih prazničnih nošah v spletu pe- smi in plesov s področja Haloz. Na sobotni slovesnoti bodo po- delili Maroltove značke za 10 in 15 let delovanja na področju fol- klore, predstavila pa se bo še ci- trarka Bernardka Vauhnik. Najmlajši folkloristi bodo stare noše zamenjali z novimi prazničnimi. Foto: Latigerhok Folkloristi skupine Rožmarin se bodo na Selih predstavili tudi v nedeljo po maši pred tam- kajšnjo cerkvijo, ob 16. uri pa se bodo z muzejskim vlakom popel- jali po krajih občine Videm. To- kratna dvodnevna prireditev namreč spada v sklop kulturnih praznovanj v občini Videm. Zaključek prvega dela prazno- vanj ob 15-letnici folklorne sku- pine Rožmarin bo v nedeljo ob 21. uri pred gostilno Svenšek na Selih s prihodom muzejskega vlaka na tradicionalnno Anino nedeljo. ^ Drugi del praznovanj petnajst- letnice bo v soboto, 29. julija,v Doleni, ko bodo v prostorih tam- kajšnjega doma pripravili razsta- vo pod naslovom Praznična na- rodna noša našega kraja in dobrou iz kmečkih peči naših babic ter se predstavili s kulturnim progra- mom. •*T. Mohorko VELIKA NEDELJA / MLADI ETNOLOGI RAZISKOVALI ZGODOVINO ŠOLSTVA Kaj so nekoč poučevali Že nekaj let se okoli kustosinje - etnologinje Nevenke Korpič iz Pokrajinskega m žeja Ptuj, ki skrbi za etnološko zbirko v Veliki Nedelji, zbirajo osnovnošolci iz Veli Nedelje in Ormoža ter raziskujejo najrazličnejše zanimivosti. Lani so se lotili m skovanja življenja na Runču in Žvabu, letos pa sta jih zanimala zgodovina in nasti nek šolstva pri Veliki Nedelji. Petintridesetim šolarjem sedmih in osmih razredov! Ormoža in Velike Nedelje, ki so bili razdeljeni v dve skupini, je pri delu pomagal trideset informatorjev. Seznanili so jih z življenjem v velikonedeljski osnovni š( .ned leti 1920 in 1940. Vse, kar so prizadevni raziskovalci zbrali na terenu, bo služi ob stoletnici šole v Veliki Nedelji. 'O tem, kdaj naj bi v Veliki Ne- delji pričeli šolo, ni natančnih podatkov. Vemo, da je bilo se- danje staro šolsko poslopje zgrajeno 1894. leta, nekateri po- datki pa pričajo, da naj bi pouk pričeli že 1808. leta. Najstarejše šolsko poslopje - hišica, v kateri je bila sprva štirirazrednica, a so jo 1827.1eta povečali - je bilo postavljeno za današnjo staro šolo," je pripovedovala mento- rica Nevenka Korpič. Na terenu so se ormoški in veli- konedeljski šolarji pogovarjali z informatorji, predvsem sta- rejšimi, ki so obiskovali pouk v velikonedeljski osnovni šoli med letoma 1920 in 1940. Med najsta- rejše informatorje brez dvoma sodi Otilija Hržič, rojena Ku- mer. Mlade raziskovalce je zani- malo, kakšen je bil v času med obema vojnama šolski sistem, ka- tere predmete so imeli, na kakšen način so jih poučevali, kako so v razredu sedeli in koliko jih je bilo, s čim so pisali, katere učbe- nike so imeli, kako je bilo z disci-, plino ter kaznimi in podobno. Iz- vedeli so marsikaj zanimivega, na terenu so dobili na izposojo celo nekaj starih spričeval da so jih fotokopirali, učbenik za slo- venski jezik iz leta 1930, fotogra- fije in drugi materiala. Niso pa dobili zvezkov, ker jih je bilo v obdobju, ko so pisali na tablice, manj. "Od informatorjev smo izvedeli, da je bilo nekoč v šoli strožje kot danes. Učitelji so učence tepli, kazni so bile stroge tudi za naj- manjši prekršek, tepli so s palico Kristina Bombek je mladim raziskovalcem povedala veliko nimivosti. Foto: Nevenka Kofp^ ali pa so učenci morali klečati v kotu. V razredu so sedeli ločeno - dečki na eni in deklice na drugi strani. Zanimivo je bilo, da so učbenike v tistem času, kolikor jih je pač bilo, največkrat za računstvo in slovenski jezik, do- bivali v šoli in jih tam ob koncu šolskega leta tudi puščali. Tako so se prenašali iz generacije v ge- neracijo in so bili na koncu že čisto izrabljeni," nadaljuje Ne- venka Korpič. Takrat ni bilo veliko časa, da bi prebirali knjige. Brati in pisati so se naučili zelo hitro, dobro so brali le redki, obveznega branja pa takrat ni bilo. Učenci tudi niso imeli časa, da bi doma prebrali kaj več kot tisto, kar je bilo zapi- sano v čitanki. Časopisov je bilo bolj malo, razne Mohorjeve knji- ge so sicer bile, vendar da otrok, ki so morali veliko delati na kme- tijah, ne bi premotila skušnjava po branju, so bile spravljene P" ključem. Mladi raziskovalci so odkrili)' so starši pošiljali otroke dol^ redno v šolo, ker so bile za neo^ skovanje predpisane precej s" ge denarne kazni. Počitnice bile v tistih časih daljše, take je trajal pouk do začetka m^' počitnice pa so potem bile vse| do sredine seprembra. K po^\ so hodili samo v eni, dopoldan*' izmeni, tako da so bili otroi-"' popoldanskem času prosti ii' lahko pomagali doma, na p"'' ali pa pasli živino. Mladi raziskovalci so zbral'' terenu veliko zanimivega gf^ va. Vse to so deloma že obde'^ pripravljajo pa razstavo, 1^' samo del tega, kar pripravljal'' Veliki Nedelji ob obletni'-"' začetka osnovnega šolstva v ju. •o-VidaTopolo^ f0DNIK -20. .lULU 1995 OD TOD IN TAM - 9 pOHORJE PRI CIRKULANAH / KIPARSKA KOLONIJA librali so lipo m hrast Kas skupni izziv je les/' so povedali študentje kiparstva Akademije za likovno umet- nost ix Ljubljane. Sest se jih je zbralo v Pohorju pri Cirkulanah, kjer jih je deset dni gostil ptujski kipar Janko Petek. Svoje žage, dleta, kladivo in kar je še potrebnega orodja za natančno obdelavo debel so shranili v Petkovi kleti. No platoju enega iz- ^ed številnih holoških hribov, tam, kjer se stika novi trtni nasad z gozdom, so nasta- le lesene plastike, ki jih bodo mladi umetniki podarili Cirkulancanom. Sredi največje vročine - v senci. "Vsaka stvar vpliva na nas," so menili študentje kiparstva o neposrednem vplivu Haloz na svojo ustvarjalnost. "Želimo nekaj pustiti za seboj, želimo pustiti tu, kjer so plastike nas- tale." Kje natančno bodo plas- tike stale, se s Cirkulančani še niso dogovorili, slovesno pa so jih predali Slavku Visenjaku, županu občine Gorišnica, v ka- tero sodijo Cirkulane. Ni zanemarljivo, če se na enem mestu v Sloveniji zbere dobra četrtina študentov umetniške šole. Med njimi sta celo letošnja dobitnika štu- dentske Prešernove nagrade Damjan Švara (študent 4. let- nika iz Komna) in Damijan Kracina (prav tako študent 4. letnika iz Šempetra pri Gori- ci), pa Ptujčan David Gašparič (1. letnik), Murskosobočan Mitja Ficko (1. letnik), Ljubljančana Jaka Mihelič (4. letnik) in Grega Kregar (tudi 4. letnik) ter seveda domačin Janko Petek. Mladi ustvarjalci so se zbrali na pobudo Janka Petka in bili sami zelo zado- voljni z uspehom kolonije, kakršne običajno pripravljajo institucije. Da kolonijo pripra- vi zasebnik, je za Slovenijo ne- kaj povsem neobičajnega, kot Pri Janku Petku v Pohorju pri Cirkulanah se je zbrala tretjina slovenskih študentov kiparstva. so redke in neobičajne štu- dentske kiparske kolonije nas- ploh. Študentje, ki se na akade- miji v času šolskega dela sicer veliko družijo, so prišli v Po- horje nad Cirkulanami brez profesorjev. "Da vidimo, kaj bo nastalo." Sedem dokončanih plastik smo videli, ko so jih v soboto pripeljali na bližnji Bori. V ne- deljo dopoldan jih je ocenil no- vinar Televizije Slovenija Jože Hudeček, kiparje in goste sta nagovorila župan Gorišnice Slavko Visenjak in ptujski podžupan Ivan Jurkovič, zai- gral je trio Luwigana iz Ljubljane in zapel mešani pev- ski zbor iz Cirkulan. Lesene skulpture se morajo čez zimo posušiti, nato pa jih bodo postavili v trajen spomin in kot darilo Cirkulanam. Te so vseh deset dni živele z mla- Od debla do skulpture ■ iz Po- horja nad Cirkulanami v razsta- višče. dimi kiparji, saj so sponzorst- vo prevzeli tako gostilničarji kot avtoprevozniki, lesarji in trgovina, gostoljubni pa so bili tudi pohorski sosedje in župnišče v Cirkulanah. Na svi- denje do prihodnjega poletja. •> Milena Zupanič od tod in tam/ od tod in tam RIBIŠKO mOVANJEVTRŽCU 1Člani pododbora RD Ptuj 'i^a Tržeč so minulo nedeljo, A julija, pripravili in v lepem ^nčnem vremenu vzorno izved- [''radicionalno tekmovanje v "^U rib s plovcem, ki se ga je ^^ležilo kar 47 tekmovalcev s '.'^iskega območja. Največ rib .'''ribiške sreče) je imel Jože ''^renčič, ki je za nekaj gramov 'I' točk premagal drugo- j,^fščenega gospodarja RD Ptuj ^.fanca Terbuca, tretje mesto pa J Prilovil Janez Čuš. Prvi trije ''prejeli pokale, prvih pet pa ^^'^tične nagrade sponzorjev. Po tekmovanju so se ribiči in prijatelji ribištva v prijetnem okolju jame Trčec ob ribiški hišici poveselili na tradicional- nem ribiškem pikniku. •••V KIDRIČEVEM 4. ŠTAJERSKA NOČ To soboto, 22. julija, bo v Ki- dričevem že 4. štajerska noč, ki jo pripravlja tamkajšnji bistro Nina. Posebnost večera bo revija harmonikarjev na diatonični harmoniki glasbene šole Ama- deus iz Lovrenca na Dravskem polju za pokal kurenta. Pripravl- jajo pester zabavni program z igrami brez meja. Šaleškimi fabnti in ansamblom Komet. ••• PREVENCi- STRELChlOLET GASILSKEGA DRUŠTVA člani prostovoljnega gasilske- ga društva Prvenci-Strelci se pri- pravljajo na praznovanje 10-let- nice delovanja. Osrednja slove- snost bo v nedeljo, 13. agusta, ob 14. uri ob njihovem gasilskem domu, ko bodo svečano predali namenu novo gasilsko vozilo. V počastitev jubileja bodo že v pe- tek, 11. avgusta, pripravili tradi- cionalno gasilsko tekmovanje z vajo iz hidranta za pokal Prven- cev-Strelcev, na katerega vabijo tudi druga gasilska društva. -OM Od tod in tam/od tod in tam LENART / V GOSTEH MLADI PLESALCI IZ KANADE "Joj, kako je v Sloveniji priieliMl* V Lenartu so prejšnji teden gostili mlade rojake iz daljne Kanade, člane plesno-folklorne skupine Mladi glas iz Toronto. Bivanje v Sloveniji so rojakom omogočili Slovenska izseljen- ska matico. Zvezo kulturnih organizacij iz Lenarta in številni Lenorčoni. Mladi so se zelo hitro vživeli v novo okolje. Plesalci so nastopili po številnih slovenskih krajih. V soboto so se že dopoldan pred- stavili gostiteljem pred Merca- torjevo trgovino, zvečer pa so za- plesali na odrskih deskah le- narškega kulturnega doma. Šte- vilno občinstvo so posebej nav- dušili s kanadskimi plesi. Nekateri mladi gostje imajo svoje korenine v Slovenskih go- ricah, drugi drugod po Sloveniji in prisrčno je bilo videti, kako so se nekateri prvič srečali s svojimi slovenskimi sorodniki. Skupina Mladi glas deluje že od 1973. leta. V njej je 70 pevcev od 7. do 22. leta starosti. Eni pri- hajajo, drugi odhajajo, gostujoča skupina pa deluje v tej zasedbi že leto in pol. Od nastanka jo vodi rojakinja Nevenka Slavinec. Čeprav je že od otroštva živela v Kanadi, ji ne zmanjka idej in znanja za sestavo plesov. Tudi ona pa si želi več stikov s Slove- nijo, da bi imela priložnost obi- skati tečaje ali strokovne posvete ter več glasbenega in slikovnega materiala. Sedaj ji pri sestavi slo- venskih plesov pomaga David Antolin, ki je nekoč plesal pri znani ljubljanski folklorni sku- pini France Marolt. Tako kot vsi Slovenci, ki živijo po svetu, si tudi v Kanadi želijo z različnimi družabnimi srečanji vsaj delno pregnati domotožje. Takrat se sliši slovenska pesem dolgo v noč in najtežje je slovo. Skupina Mladi glas je zelo pril- jubljena tudi med kanadsko pu- bliko, saj nastopajo na mnogih prireditvah. Kot je povedala Ne- venka Slavinec, jih posebej priv- Gorenjski plesi iz Toronta. lačijo naša narodna noša in po- skočne polke. Na Festivalu naro- dov vsega sveta v Kanadi so so- delovali tudi Slovenci in si pri- plesali prvo mesto. Zelo težko in ganljivo je bilo slovo, ko so mladi rojaki s solza- mi zapuščali oder. "Spet bomo prišli, saj je pri vas tako prijetno. In ostali bomo dalj časa," so pon- avljali. Nekaj misli in dobrih želja sta mladim za popotnico izrekla predsednica ZKO Lenart Marija Šauperl in lenarški župan dr. Slavko Kramberger. Družno pa so si ob slovesu zapeli "lenarško himno" Prelubi šen't Lenart. Tekst in fotografije: Marija Slodnjak Voditeljica skupine Nevenka Slavinec in mož Tone, ki izhaja iz Ptuja. MOŠKANJCI / GASILSKIH 90 LET Oh pngniku novo orodho voiib Od ustanovitve gasilskega društva Moškanjci mineva 90 let, čeprav so uradno bili regi- strirani šele 1896. leta, to pa zato, ker so v pravila zapisali, da bo poveljevalni jezik slovenski, takratni avstro-ogrski oblasti pa to ni bilo povšeči, smo lahko prebrali v kroniki Ivana Obra- na. Tako so minulo nedeljo, 16. julija, pripravili veliko slavje. Poleg številnih gostov so prišli tudi predstavniki 13 okoliških gasilskih društev. Proslavo so pričeli nekaj po 16. uri pred prenovljenim gasilskim domom s parado gasilskih enot. Zbrane je pozdravil predsednik moškanjskih gasilcev Roman Sok in se ob tem posebej zahvalil vsem krajanom, ki so izdatno fi- nančno pomočjo vedno pripravl- jeni vračati gasilcem za njihovo humano prostovoljno delo. GD Moškanjci se je v 90 letih razvilo v sodobno društvo, ki vključuje več kot 90 gasilcev. Pohvalijo se lahko s sodobnim, sicer nekaj- krat dograjenim in prenovljenim gasilskim domom z dvorano, kjer potekajo vse vaške aktivnos- ti, ter orodjiščem in dvema gasil- skima avtomobiloma. Ker pri svojem delu dajejo velik pouda- rek izobraževanju in preventiv- nemu delu, so njihove gasilske desetine uspešne tudi na tekmo- valnem področju. Ob jubileju jim je čestital in se zahvalil za to, da so vsak čas pri- S slavnostne tribune je zbrane goste in domačine pozdravil predsed- nik gasilskega društva Roman Sok. Novo gasilsko vozilo je krstil domači župnik Ivo Koloman. pravljeni priskočiti na pomoč, tudi gorišniški župan Slavko Vi- senjak; predsednik Gasilske zve- ze Ptuj Franc Simeonov pa je ob čestitki poudaril, da je sodelo- vanje s sosednjimi gasilskimi društvi ter gasilsko zvezo uspešno in vzorno. Foto: M. Ozmec Moškanjski gasilci so najbolj veseli darila na štirih kolesih, ki so ga v glavnem kupili sami s pomočjo botrov in sponzorjev. Novo gasilsko orodno vozilo je krstil domač župnik Ivo Kolo- bar, boter vozila domačin Drago Petek, ki je obšel svet in se vedno rad vrača v rodne Moškanjce, pa je ključe avtomobila svečano pre- dal poveljniku GD. Slavje so v si- cer vročem in soparnem vreme- nu popestrili člani pihalnega or- kestra KUD Pošta iz Maribora ter člani Aerokluba Ptuj, prazno- vanje pa so sklenili z gasilsko ve- selico. •» M. Ozmec 10-OD TOD IN TAM 20. JULU 1995- TEDNli TRGOVISCE Prostovoljno gasilsko društvo Trgovišie in Gasilska zveza Ormož organizirata ta konec tedna v počastitev 100-letnice prostovoljne- ga gasilskega društva Trgovišie in ob 24, dnevu gasiltev občine Ormož številne prireditve. Slovesnosti bodo pričeli že v petek zvečer, ko bodo na društve- ni seji najzaslužnejšim članom podelili plakete ter predstavili zbornik društva. Naslednji dan, t. j. sobota, bo športno obarvan. Svoje moči in spretnosti bodo pomerili pionirji Gasilske zveze Ormož - tokrat za spremembo ne v gasilskih veščinah, temveč v malem nogo- metu. Tekmo bodo odigrali na igrišču v športnem parku v Veliki Nedelji. Zadnji dan prireditev, v nedeljo popoldan, se bo pričel s koncertom godbe na pihala iz Ormoža, nadal- jeval pa s sprejemom gostov, gasil- skih enot, častnega odbora, pokro- viteljev, občanov in tudi vaščanov. Na svečani seji, med katero bodo odkrili spominske plošče umrlim članom društva, bosta sodelovala tudi župan občine Ormož Vili Tro- fenik in tamkajšnji župnik Drago Asenak, ki bo blagoslovil prenovl- jeni gasilski dom. Tega dne si boste lahko ogledali tudi paradni mimo- hod gasilcev in tehnike, pripravlja- jo pa še parado po vasi Trgovišče. V poznih popoldanskih urah bo gotovo za številne obiskovalce, predvsem pa gasilce najatraktiv- nejši nastop padalcev Aerokluba Ptuj s slavnostno predajo zastave. Po pozdravih in nagovorih tudi drugih gasilskih društev bodo naj- zaslužnejši člani v zahvalo za trud, požrtvovalnost in nesebično pomoč ljudem v nesreči prejeli od- likovanja, priznanja in plakete. Tridnevne prireditve bodo sklenili s kulturnim programom, ki se bo, kot se za častitljivi jubilej spodobi, nadaljeval do poznih oz. zgodnjih jutranjih ur. •» Katarina Klep-Cemejšek PTUJ / KAKO PRIVABITI GOSTE Gostišče Atonius iz Jadranske ulice v Ptuju je eno redkih, ki se ponaša z lično lastno zloženko. Izdali so jo v nakladi pet tisoč izvodov v slovenskem in nemškem jeziku, da bi obiskovalcem čim, bolj približali svojo ponudbo. Zloženka je zanimiva tudi zato, ker se gostišče predstavlja kot sestavni del Ptuja - mesta stoterih dobrot in ker sta ga pri izdaji podprli tudi podjetji Per- utnina in Talum, ki sta s tem dokazali, da le povezanost z ok- oljem vodi k uspehu. Nova ptujska gostinca Vlado in Jelka Slodnjak pravita, da sta v prvih desetih mesecih poslo- vanja imela slabe in dobre tre- nutke, da pa ju veseli, ker sta se v tem kratkem času postavila na noge, lahko plačujeta najemnino in druge obveznosti, gostišče pa se je pokazalo kol ambienl, v ka- terem ponujajo dobro hrano in se ponašajo z dobro postrežbo. V dveh do treh letih bi radi naredili še več - radi bi nekaj pomenili v ptujskem prostoru. Izdaja kataloga je bila nujna, ker sta se od vsega začetka zave- dala, da bo težko zaživeti že zara- di same lokacije gostišča, ki ni najboljša. V ta del Ptuja ne priha- jajo naključni gostje, potrebno jih je na neki način opozorili nase. Vrnili pa se bodo, če bodo zadovoljni s storitvijo; več za gosta skoraj ne moreš narediti, pravita Slodnjakova. V njunem lokalu lahko postrežejo z naj- zahtevnejšimi in tudi enostavni- mi jedili tudi do sto gostom. •*MG BARBARIN MODNI KOTIČEK Plastika Razmišljate o avanlijarJnik malc- rialilt, ki A; jili laliko tuJi nosili? Nc prestrašite se, plastika je res tu - oJ celofanastili materialov, gume in plastike Jo plastificiranik tkanin. Vse skupaj je zelo transparentno ali :elo vpaJljivik zivik harv v prelamlja- jočem se lesku, kar Jajc zelo agresiven viJez. PonekoJ so ta trenj poimeno- vali post-punk. Ampak ker je že tu, zakaj je ne />/ vsaj poskusili? Čeprav je plastika za kožo zelo ne- prijetna, jo moJni proizvajalci tkanin na krljtni strani kosmatijo in poJIa- gajo z lalikimi "higk-tecli" tkaninami, tako Ja ni v neposreJnem stiku s kožo. Torej če se oJločite za plastiko, ki jc prozorna, potem jc obvezno, Ja imate poJ njo oblečeno osnovno oblačilo. PoJ obleko labko oblečctc ko- palke ali neJrc in mini krilo. Veliko prime rneje je, če so plastični samo k ri- lo ali kratke blačc. Uporabimo pa jo labko samo kot JoJatek k oblačilom, plastiko uporabimo za rokave, ovrat- nik, pasove, mini krila ali ncJrc. Prav gotovo vas jc veliko, ki bi to no- sili, pa vam koža tega nc Jopušča. Vsi pa si labko privoščimo čevlje s plastičnimi trakovi ali prozorne san- Jale, ki so še posebej moJni. TuJi nabrbtniki, veliki in majbni, torej za na plažo, torbice - vse to je labko plas- tično. plastika Ja ali nc - to jc vaša o Jločit cv. •> Barbara Plavcc DORNAVA/LUKARSKI PRAZNIK BO 27. AVGUSTA luk . tako in dnigače V sredo se je sestal upravni odbor Turistično- etnografskega društva v Dornavi. Med drugim so se dogovorili o osrednji prire- ditvi - Liikarskem prazni- ku, ki ga pripravlja društvo in bo 27. avgusta . Na njej bodo predstavili stare običaje, ki so jih poz- nali liikarji ob pridelovan- ju in prodaji žlah tne kultu- re - liika. V tednu pred os- rednjo prireditvijo bodo pripravili tudi Večer ple- tenja vencev. V Dornavi je še veliko lUkaric, ki zelo dobro obvladajo teh spret- nosti in bodo naučile tega tudi mlajšo generacijo. •o^MS LENART / SVETNIKI OPOZORILI NA NEUSTREZNO DEPONIJO ODPADKOV Kmabi najtlusIveziMi relBi^ Na četrtkovi seji lenarškega občinskega sveta so svetniki in svet- nice sprejeli poslovnik u delu občinskega sveta, s številnimi pri- pombami so sprejeli predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, precej časa pa so posvetili zelo perečemu problemu občinske deponije komunalnih odpadkov ter ugotovili, da morajo v kratkem najti novo lokacijo, saj je dosedanja v Hrastovcu zelo neurejena in prepolna. Med rešitvami se jim je zdela najprimer- nejša in najboljša rešitev za Lenart skupna deponija podravskih občin. Ta rešitev je tudi ekonomsko najbolj upravičena, vprašanje je le, ali bo njihova deponija še vzdržala tako dolgo. Sprejeli so pravilnik za dodel- jevanje kreditov obrtnikom in podjetnikom pod ugodnejšimi pogoji. Edo Zorko, predsednik oddelka za gospodarstvo in fi- nance, je podal informacije o go- spodarskih gibanjih v občini Lenart za lansko leto. V le- narškem gospodarstvu posluje 127 podjetij (med temi jih pet ni imelo prometa) z 936 delavci v gospodarstvu. Prevladujejo mala podjetja, na katere odpade kar 92,9 odstotka dohodka in zapos- lujejo eno četrtino vseh delavcev, dosegle pa so 42,3 oddstotka vseh prihodkov. Lenarški svetniki in svetnice so se strinjali in dali garancijo za najetje posojila Stanovanjskemu skladu občine Lenart za nakup socialnih stanovanj, saj imajo precej družin, ki čakajo na tesjj novanja. Med pobudami in predlogi svetniki opozorili, da imaj(j občani številne pritožbe k pos1q. vanju državne uprave. Prejšnjj občinska uprava je imela nanireč zelo fleksibilen delavnik in sq lahko občani uredili potrebne stvari vsak delovni dan. Sedaj pj ima državna uprava le tri uradne dneve v tednu, tega pa prebivalci niso navajeni in je precej slabe volje ter nepotrebnega čakanja. Opravili so tudi volitva in ime- novanja in se strinjali o odstopu (iz zdravstvenih razlogov) svet- niče Cvetke Kraner z liste Slo- venskih krščanskih demokratov. •♦Ms _LENART / GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI V LANSKEM LETU _ lui4»^W»Mii^ Po podatkih oddelka za gospodarstvo in finance ter gospodarske in j družbene javne službe lenarške občinske uprave v lenarškem gospo-1 darstvu posluje 127 podjetij; od teh jih pet ni imelo prometa, nekate-, ra pa v predpisanem roku Agenciji za plačilni promet niso predložila; statističnih podatkov. V podjetjih v gospodarstvu je bilo lani zapos-, lenih 936 delavcev in pridelali so 208 milijonov čistega dobička. Nji-; hova izguba je nekaj več kot 55 milijonov tolarjev. i Še vedno po velikosti prevladu- jejo mala podjetja - teh je v Lenar- tu 104. Lani so podjetja dosegla nekaj več kot 11 milijonov tolarjev pri- hodka, od tega največ na področju trgovine - kar 45,6 odstotka, dobra četrtina v industriji, okrog 14 od- stotkov na področju finančnih in drugih poslovnih storitev, na po- dročju kmetijstva in ribištva pa le 5,7 odstotka, kljub temu da je Len- art še vedno pretežno kmetijska občina. Z izgubo je leto sklenilo 22 pod- jetij, od lega 20 v zasebni lasti ter dve družbeni. V omenjenih po jetjih je bilo 87 delavcev - 38 vz sebnih podjetjih in 49 v družbeni V občini Lenart se še zmer srečujejo s precejšnjo brezposc nosijo, saj je bilo konec lanskej leta brez dela že 1.835 oseb. Po m novejših podatkih za april 1995 število registriranih brezposelni oseb nekoliko upadlo - na 1.794i znaša stopnja brezposelnosti 29 odstotka, ostaja pa še zmeraj m višja vPodravju. -i PREJELI SMO KAJ SE ZGODI, KO TE SPOMIN ZAPUSTI Redno imam naročen le Tednik, kljub temu pa, predvsem ob sobo- tah, kupujem tudi osrednje sloven- ske dnevnike. Groza! Ko jih prebi- ram, mi gredo lasje pokonci. S kakšno moralno pravico se lahko v njih predstavljajo slovenski stran- karski veljaki na takonizek način? Pa gremo po vrsti. Predsednika države lahko že vsak kleveta. Pa tudi Drnovška! Je to demokracija? Za vse to je potrebno imeti argumenta. Res je, da lahko opozicija upra- vičeno kontrolirastrankenaoblas ti, toda vse to, kar se dogaja v sedanjem času, pa že presega vse norme sodob- nega, evropskega okusa. Nisem prebral^, vendar so me znanci opozorili na Zampov intervju v 7 dni. Prav! Toda gospa Zampa je po- vedal le eno resnico: to, da so mu Reševi in Osojnik izpraznili "tunko" in ustrelili očeta, ni pa povedal, za- kaj. Tudi njegova vloga - kljub nje- govim takratnim trinajstim letom - še ni razjasnjena. So morda Nem- cem blagohotno ponudili slovenske specialitete, ki jih na naših turis- tičnih kmetijah turisti še danes po- grešajo? Gosod Zampa, kmečki lider iz Le- vanjcev, pozablja ali pa se nameno- ma izogiba resnici. Njegova kmetija je bila v "gnilem - komunističnem režimu" izbrana za "testno - vzorčno". Najmanj trikrat na teden je bil na njegovem dvorišču stro- kovnjak - pospeševalec. Na državne stroške, seveda! Ne vem, zakaj še do danes, po nekaj letih, iz ptujske občinske skupščine prejšnjega skli- ca ali celo države ni obelodanjen znesek, ki mu ga je "gnili" režim po- daril. Letos pa, ko jc za sabopotegnil uboge kmete in preoral zemljišče Kmetijskega kombinata Ptuj, pa ta isti gospod Žampa, ki se toliko zav- zema za pravno državo, krši osnov- ne državne norme. Zakaj? Zato ker se, kot že tolikokrat, hoče prikupiti ubogemu naivnemu kmečkemu prebivalstvu. Gospod Žampa, se spomnite zbora vaščanov v Desen cih, ko sva vas s po- kojnim dr. Vladimirjem Vrečkom zaščitila pred razjarjenimi ude- leženci? Takrat je šlo za melioracij- ski in komasacijski načrt. Občani so vam takrat očitali, da si hočete pri- grabiti najboljšo zemljo, njim, revežem, pa ste hoteli dodeliti "zatrpane jarke". Res je, da sčasoma spomin opeša. Toda ne vsem. Meni ne! Nekoč sem vas v Tedniku vprašal o vaši knjigi spominov. Niste mi od- govorili,pačpajeodgovoril takratni predsednik krščanskih demokratov Ptuj gospod Jurkovič in vas še bolj namočil. V svojem prispevku je na- kazal vašo vlogo pri uveljavljanju in referendumskih odločitvah za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Niti on niti vi niste hodili po zborih delav- cev: ne v TGA, ne v Mip, ne v Agis, ne v PP, ne po številnih drugih ko- lektivih. Hodili in prepričevali smo delavce sindikalni aktivisti, to pa predvsem zato,kersmomenili,daso tudi kmetje našisotrpini. Gospod Žampa, vaš svak, sicer po- kojni, mi je pred 15 leti povedal veli- ko o vas. Ne bom citiral. Citiral pa bom vaš pozdravni nagovor partij- skim šefom, ko ste skoraj dobesedno dejali: "Tovariši, z vašim obiskom nanašikmetiji ste nas tako počastili, da vas ne bomo nikoli pozabili. V vašočastjeimeladanesšenašaLiska (krava,op. p.) nekoliko več mleka". Gospod Žampa, povejte svojim somišljenikom in nam, davko- plačevalcem, kakšna je vaša pokoj- nina! Povejte ljudem, kdo v vaši družini jc dobival štipendije in kol i- ko. Poskušajte jih valorizirati! Isto se obnašate kot gospod Janša. Ta je imel takoj po krškem kongresu mladine številne okrogle mize po vesoljni Sloveniji. Propagiral jc de- militarizacijo Slovenije. Lepo in prav! Pozabil pa je na slovensko odločitev, da začnemo razvijati teri- torialno obrambo. Celo kritiziral je to odločitev. Pozabil je tudi, da je bil v času osamosvojitve v katakombi, med betonskimi bloki, medtem ko smo bili udeleženci osamosvojitve- ne vojne za svobodno Slovenijo na vojnih polo/iij ih, na planem,pod ve- drim nebom. Zato naj še enkrat velja poziv: Go- spodje, ne pozabite na svojo prete- klost, na svojo identiteto. Stanko Lepej ŽUPANU IN SVETNIKOM OBČINE TRNOVSKA VAS-DESniNIK Nikjer napisano pravilo, nekakšen politični bonton predvideva, da se prvih sto dni po volitvah nobeni oblasu ne gleda preveč pod prste niti se je ne sprašuje po rezultatih nj iho- vega dela. Člani občinskega odbora Demo- kratske stranke smo to pravilo upoštevali. Zavedamo se, da je vsak začetek težak, in pričakovati je bilo, da bo tako tudi pri novi lokalni sa- moupravi; da pri tem naša občina ne bo nobena izjema, je bilo jasno že pred volitvami. To, kar se dogaja že ves čas od konstituiranja nove občinske oblasti, pa presega vse ra- zumne meje in terja odgovor gospo- da župana in gospodov svetnikov. Ali se spomnite, kako ste utemelje- vali svoje kandidature in kaj vse ste obljubljali? Bila so vas polna usta dobrote, srca so vam bila za narodov blagor, skrbelo vas je kmetijstvo in malo gospodarstvo. Brez boljše in- frastrukture si niste mogli zamisliti jutrišnjega dne, skrb je bila namen- jena požarni varnosti in civilni zaščiti. Zagrizli ste v družbene in kulturne dejavnosti, v šolstvo, soci- alno skrbstvo in smiselno razdelitev občinske uprave. In kaj ste naredili? Prvih sto dni ste se prerekali okrog statuta in poslovnika, drugih sto dni okrog proračuna, naslednjih sto dni okrog sedeža občine, kolikokrat po Slo dni bo moralo preteči, da boste začeli izpolnjevati obljube, dane ve- likem? Uspelo pa vam je nekaj, česar m obljubljal nihče med vami. Razdeli- li in sprli stese med seboj in isto seje zgodilo z občani. Nobene volje niste pokazali, da bi skupnost, katere predstavniki ste, zaživela. Nekateri med vami bodo ali imajo namen kandidirati celo za poslance v držav- nem zboru. Zastavlja se lahko resno vprašanje, kako naj se nekdo zavze- ma za celovito Slovenijo, ko pa še funkcionalno ne more združili ne- kaj vaških skupnosti. Odločitev, da začnete aktivnosti" razdruži tvi občine, je zakonita, obe- nem pa tudi z.adostcn razJog, da ko- lektivno odstopite. Verjetno nis'^ kandidirali za funkcije zato, da ustvarjali svoje fevde, temveč zatO' da v držnvi strpno in demokratično izgradimo sistem lokalne samoU' prave. Dobro razmislite, kaj delate. Rodo- vi, ki bodo prišli za vami, bodo neii^' prosni sodniki in marsikatere vaše odločitve vam ne bodo oprostili m" vaši svetniki Andraž, Bolfenk in U''' ban. Predsednik OZ DS Trnovska vas' Destrnik: Alojz Anie' -20. JULU 1995 OD TOD IN TAM - 11 pBAŽENCI / MATEVŽ CESTNIK. EDEN NAJSTAREJŠIH ŠE DEJAVNIH OBRTNIKOV Delu in skrbi ga ohronpii . pražcncih 18/c pri Ptuju ^^obiskali Matevža Cestni- L encjia najstarejših še dej- ynih obrtnikov v mestni Vin' t*tuj. Pri nepolnih 85 Lih (rojstni dan bo prazno- ti 14. septembra) še vedno J^la kot lesostrugar. 13. maja letos je poteklo 49 let, ^l-ar je naredil mojstrski izpit iz jjfti lesostrugarjev. Mojstrsko ^pfičevalo mu je izdala okrožna ^ijjTiisija za opravljanje moj- jirskih izpitov v Mariboru. Sicer .J se Cestnikovi lahko pohvalijo ,lepo tradicijo lesostrugarske jjjavnosti - v družini je ta obrt že j,0let. Matevžev oče Martin [jjstnik je to obrt začel 24. maja fta 1895. Takrat mu je okrajno ,|avarstvo v Ptuju izdalo poob- jstilo za strugarstvo oziroma g,3tični list za rokodelske in jjim slične proizvajalne obrti. I^ot obrtnik je delal 51 let. Matevž Cestnik se danes lahko lohvali, da je vzgojil lepo število -ovih obrtnikov in delavcev v le- jjstrugarstvu. Najbolj pa je pono- i;n, da družinsko tradicijo nadal- ijeta sinova Matevž in Franc. Z ;obrim in kvalitetnim delom so si ustvarili ime, tako da danes sodijo jed uspešne obrtnike v tej dejav- josti v Sloveniji. Z drobnimi lese- "inii izdelki oskrbujejo številne poslovne partnerje. Delati je danes (obrti veliko lažje kot nekoč, ko ni 'ilo podpore države in ko se je v ;lavnem delalo ročno, čeprav tudi ianes ne gre vse gladko. Največ icžav je zaradi plačilne nediscipli- le. Matevž Cestnik ocenjuje, da je za ladaljnji razvoj obrti zelo dobro, iase ponovno uvajajo mojstrski .fiti. Pravi, da celo prihajajo z za- :jdo. Ko je on delal mojstrski iz- ",'i,je moral narediti kolovrat za ifsienje, ob tem pa je moral poka- Matevž Cestnik. zati tudi precejšnjo splošno razgle- danost. Za mojstrski izpit je bilo enajst kandidatov, od teh jih je le šest izpit tudi opravilo. V petdesetem letu aktivnega dela v obrti bo Matevž Cestnik iz- pregel. Pravi, da bo ob koncu letošnjega leta dejavnost odjavil. To pa še ne pomeni, da bo v celoti Foto: OM prenehal delati. Tuintam ga bodo v delavnici še videli, poudarja. Delo in skrbi ga ohranjajo pri zdravju, če tega ne bi bilo, bi bilo hudo. Težko je namreč na jesen življenja biti sam, trinajst let je že brez žene. Želi si, da bi živel v miru, prijateljstvu in ljubezni. •> Majda Goznik BENEDIKT Na turističnem področju se vse bolj uveljavljajo najmlajši, ki delujejo v turističnem krožku. Osnovnošolci od Bene- dikta so raziskovalno nalogo, ki so jo poimenovali Benedikt v Slovenskih goricah vas pričakuje, pripravljali kar celo šolsko leto pod vodstvom mentorice Mile- ne Salobir in pri tem spoznali mnogo zanimivosti o svojem kraju. Z nalogo so sodelovali na natečaju za najmlajše turiste, ki ga je letos pripravila mariborska turistična zveza. Učenci so v sodelovanju s kra- jevno skupnostjo izdelali tudi prospekt - turistični vodnik Be- nedikta in z njegovo pomočjo se lahko turisti seznanijo s kultur- nozgodovinskimi spomeniki, tu- ristično ponudbo in z drugimi zanimivostmi. ^MS UUBUANA / SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE Organizacijski odbor 31. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki seje začel 26. junija in je trajal do 15. julija, seje odločil, da letos slušateljem razkaže Ptuj z okolico in kulutrno-zgodovinske znamenitosti, ki dajejo pečat temu prelepemu delu naše domovine. Seminarje potekal v Ljubljani (na Filozofski fakulteti), njegovi udeleženci (približno 140 jih je) pa so slavisti in slovenisti iz Italije, Avstri- je, Poljske, Nemčije, Madžarske, Francije, Češke, Slovaške, Rusije, Belorusije, Ukrajine, Bolgarije, Ni- zozemske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Velike Britanije in Avstralije. Vsekakor sta seminar in stro- kovna ekskurzija kot njegov del čudovita priložnost za promocijo Slovenije v tujini, t. j. med tujimi stro- kovnjaki in študenti. Tako nas je v nedeljo, 9. julija, pot vodila naprej mimo Lukovice in čez Trojane do Šempetra, kjer smo si pod strokovnim vodstvom arheologinje gospe Irene Lazar iz Pokrajinskega muzeja v Celju og- ledali rimske grobnice takratnih veljakov. Iz Šempetra smo odšli na Ptujsko Goro in obiskali zna- menito gotsko cerkev, za temeljit zgodovinski oris pa je poskrbel pa- ter Milan, profesor hebrejščine na Teološki fakulteti v Rimu (po rodu Ptujčan). Ogledu Ptujske Gore je sledil obisk mitreja na Hajdini, kjer sta nas prijazno sprejela domačina (gospa Jelka Zupanič in gospod Stanko Ve- senjak), in kosilo v gostilni Pod kostanji, katerega lastnik je go- spod Jakob Svenšek. Prisrčna dobrodošlica domačinov, pri- ložnostni filkorni nastop njiho- vega kulturno-umetniškega društva in star slovanski običaj (sprejem s kruhom in soljo) so dogodki, ki bodo slušateljem se- minarja gotovo ostali v spominu kot dokaz odprtosti in gostoljub- nosti Štajercev. Po kosilu smo se odpravili na Ptuj, ki je bil osrednja točka našega letošnjega izleta. V grajski dvorani nam je ptujski podžupan gospod Hojker v imenu župana go- spoda dr. Miroslava Lucija pripra- vil priložnostni sprejem. V nago- voru je poudaril, da je sleherni slušatelj seminarja neke vrste am- basador, ki bo v svojo domovino odnesel vtise in dober glas o Slove- niji. Ogled mesta Ptuja in gradu ter pokušina vin v keti so zao- krožili podobo Ptuja in njegove okolice. Sonce je že zašlo, ko se je skupina pripeljala v Žalec, si ogle- dala farmo nojev in se pokrepčala v restavraciji Zeleni gaj. Na koncu te skice vtisov s celod- nevne strokovne ekskurzije bi se organizacijski odbor 31. Seminar- ja slovenskega jezika, literature in kulture rad še enkrat zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je ekskurzija tako lepo uspela: gospe Ireni Lazar za predstavitev rimske ostaline v Šempetru, patru Milanu za besede o Ptujski Gori, družini Zupanič (posebej gospe Jelki) in gospodu Stanku Vesenjaku za pomoč pri organizaciji in za pogos- titev na Hajini, gospodu Jakobu Svenšku za imenitno kosilo, vod- nikom TlC-a in Ptujskih vedut za strokovno korektno vodstvo, ptuj- skemu županu gospodu dr. Miros- lavu Luciju in njegovim sodelav- cem za sprejem ter gospodu Štefa- nu Simončiču za lep zaključek dneva v Zelenem gaju. ZaOdbor31.SSJLK mag. Igor Saksida prof.dr. Martina Orožen Osnovnošolci turističnega krožka z mentorico Mileno Salobir. 12-ZANIMIVOSTI IN REPORTAŽE 20. JULIJ 1995- TEDNli DR. STANKO JANEZIC - PESNIK VINSKIH GORIC Ko brskamo po imenih imenitnih osebnostih, ki so oblikovale ne samo zgodovino Priekije in ormoške občine, temveč tudi širšega slovenskega prostora, ne moremo mL dr. Stanka Janežiča, duhovnika, pesnika, pisatelja, znanstvenega delavca, zazrtega v rodno pokrajino, o kateri pravi, da smo v njej vsi eno: zemlja in človek, Bog in ptjj drevesa, domovi in naše gorice. Njegova neizmerna ljubezen do vinorodnih gričev - blatnih, zdaj veselih, a tudi otožnih - ga je spremljala vse življenje. Luč sveta je zagledal pred skoraj 75 leti v Brebrovniku v mi- klavževski župniji. Bilje benjaniin med štirinajstimi otroki v Janežičevi družini. V želji po znanju je odšel v svet, a kjerkoli je bil, je hrepenel po svoji rodni pokrajini, še posebej pa takrat, ko je bil proti svoji volji odtrgan od nje in je ostal tako rekoč pred nje- nimi vrati. Misel na mater in njeno ljubezen, očetovo preudarnost in njuno garanje, ljubezen sester in bratov, nežno otroštvo in mla- dost, skoraj skrivnostno obredje ob velikih praznikih v cerkvi in na domače običaje gaje spremljala vseskozi. 18. junija letos je v svojem rojstnem kraju med domačimi praznoval zlato mašo. Ob tej pri- ložnosti je dejal, da je vesel in poln zadovoljstva, da je to tega prišlo, še posebej ker ga je praz- noval v domačem okolju. "Moje prvo življenjsko obdobje je potekalo tukaj pri Miklavžu, kjer sem v šoli trgal hlače in vsak dan pešačil poldrugo uro od doma in nazaj. Mislim, da mi je tudi to pomagalo, da sem danes še toliko pri močeh in lahko de- lam vse to, kar imam rad. Potem se je začelo obdobje, ko me je po- neslo v svet. Komaj sem 1941. leta stopil v mariborsko bogos- lovje, že se je začela vojna, ki sem jo potem preživljal nekaj časa v Ljubljani in tam študiral. Ob tem sem doživljal vso kalvarijo sveta in še posebej našega naroda, znašel sem se tudi zunaj meja slo- venske domovine, v Italiji, in tam doživel veliki dan svoje mla- dosti - duhovniško posvečenje. Seveda so takrat moje misli ro- male v domači kraj, saj sem bil prej pogosto na primicijah v Slo- venskih goricah in Prlekiji. Kakšna slovesnost je to, ne samo za novomašnika, temveč za vso župnijo in vse bližnje ljudi! Takšnega slavja takrat seveda ni- sem imel, začela pa se je moja du- hovniška pot in vesel sem bil, da sem lahko služboval med Sloven- ci na Tržaškem, kjer smo bili zelo povezani z rojaki na Goriškem, v Beneški Sloveniji, Kanalski doli- ni in seveda tudi na Koroškem. Kljub temu da sem bil daleč od doma, sem tam doživljal lepa leta, zlasti med otroki in mladi- no. Seveda sem ostajal zvest tudi svojemu pisanju. Dostikrat, ko sem opravljal mašo - redki so bili dnevi, da nisem maševal - sem bil v molitvi povezan z vsemi svoji- mi rojaki. Vesel sem, da je to tra- jalo kar 50 let. Zdi semi, da so ta leta minila kot piš," je pričel po- govor o sebi in svojem delu dr. Stanko Janežič, profesor na ma- riborski teološki fakulteti, pes- nik in pisatelj vinskih gričev, ki jim je ostal zvest vse življenje. ŽELJA PO ZNANJU GAJE POPELJALA V SVET TEDNIK: Gospod profesor, po najnežnejšem otroštvu ste odšli na mariborsko klasično gimnazijo. Kdo vam je svetoval in vas podpiral pri vaši odločitvi? DR. STANKO JANEŽIČ: V naši družini jc bilo pred mano že nekaj študentov. K nam so po- gosto zahajali duhovniki in tudi drugi, pa mi je kdo menda rekel, da bi lahko tudi jaz šel študirat. Nisem bil proti in tako se je kaj hitro odločilo, da sem po petih razredih tukajšnje osnovne šole in z prvim razredom meščanske šole v Ormožu odšel v Maribor na klasično gimnazijo ter tam zvesto vztrajal vseh osem let. Na ta leta imam najlepše spomine, zelo razgibano je bilo dijaško, ali kot smo mu takrat rekli študent- sko življenje. Imeli smo svoje lis- te tako v dijaškem semenišču, kjer sem stanoval, kot tudi na gimnaziji. Imel sem odlične pro- fesorje, med njimi naj omenim dr. Franca Sušnika, ki je bil men- tor tistim, ki smo se posebej zani- mali za literaturo. Ko sem bil ma- turant, smo pripravljali almanah Majolika. Bil sem celo njen urednik, in ko je bila Majolika ju- nija 1940. leta natiskana, smo jo prodajali po mariborskih ulicah. TEDNIK: Ljudje pravijo, da ste bili že v miklavževski šoli nekaj posebnega. Veliko ste brali, mene pa zanima, kdaj ste stopili na pisateljsko pot. Viri sicer govorijo, da ste pričeli pe- sniti v mariborskih dijaških le- tih. Je mogoče kaj izpod vašega peresa nastalo že prej? DR. STANKO JANEŽIČ: V šoli smo pisali šolske spise; če je kje še kakšen zvezek, bi bilo po- trebno pogledati tja, ali sem že ta- krat nakazoval to smer. Kdaja sem se navdušil za pisanje proze, kajti začel sem s prozo, pa tudi s pesmimi ali pesmimi v prozi? Mislim, da je bilo to v četrtem gimnazijskem razredu. Potem je to nenehno naraščalo in temu no- tranjemu klicu sem ostal zvest vse do danes. Veliko sem bral, najprej domače, kasneje pa tudi tuje pi- satelje. Vse skupaj se mi je zasadi- lo v srce, in če enkrat začneš, po- tem si nekako k temu zavezan in svoji poklicanosti ostaneš zvest vse življenje. KOCBEK, KOSOVEL, ŽUPANČIČ, DOSTOJEVSKI... TEDNIK: V dijaških letih ste navezali stike z nekaterimi ime- nitnimi imeni slovenske književnosti in kulture, pisali pa ste tudi v Dom in svet. Je ka- teri teh slovenskih imenitnih mož naredil na vas poseben vtis in ga imate v posebnem spomi- nu? DR. STANKO JANEŽIČ: Ko sem bil študent, sva se v počitni- cah po sedmi gimnaziji srečala z nekim mlajšim pisateljem. To je bil Tone Čokan, ki je kasneje med vojno padel v Savinjski doli- ni. On me je navdušil in povabil, naj pošljem kaj za Dom in svet. V tistih počitnicah sem potem re- snično napisal nekaj črtic in pe- smi in to poslal Tinetu Debelja- ku, ki je bila takrat urednik v Ljubljani. Še istega leta so bile pod naslovom "Sadovi zemlje" objavljene. Opisoval sem doživl- jaje otrok na deželi, kako je pri kopanju krompirja, spravljanju koruze, bratvi in podobnih do- godkih. Kot maturant sem dosti hodil k Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je bil župnik moj birmanski boter, in tam je bil doma tudi Ed- vard Kocbek, sin cerkovnika in organista. Navdušil sem se za njegovo zbirko pesmi Zemlja. V tistih počitnicah 1940. leta sem priredil v prosvetni dvorani pri Juriju Kocbeku v čast literarni večer, kar pomeni, da sem Koc- beka kot pesnika izredno cenil. Ko sem bil že v mariborskem bo- goslovju, je tam izhajal rokopisni list Lipica z dolgoletno tradicijo, saj so ga bogoslovci pričeli izda- Dr. Stanko Janežič, pesnik prieških gričev in prieškega človeka. Foto: VT jati takoj prvo leto, ko je Slomšek 1859. leta ustanovil v Mariboru bogoslovje. Kmalu sem postal urednik za literarni del. Spomin- jam se, da smo pisali pisateljema Mešku in Finžgarju in si z njima tudi dopisovali. Drugače pa sta bila meni zelo blizu Župančič s svojim ritmom v poeziji in Srečko Kosovel, morda ob Koc- beku najbližji, če govorim o pes- nikih. Pri pisateljih pa osebno ce- nim Fjodora Mihajloviča Dosto- jevskega, velikega ruskega pisa- telja, in njegove Brate Karama- zove ter druga dela. V svoji knjižnici imam njegovo celotno zbirko v ruščini, in ko mi dopušča čas, rad segam po teh knjigah. TEDNIK: Pišete pesmi, prozo, različne študije, ste profesor. Kako vse to zmorete in uspete spraviti v znosno ravnotežje? Mogoče k temu pripomore tudi to, ker ste Prlek, ti pa so znani po svoji trdoživosti? DR. STANKO JANEŽIČ: Že ko sem bil na Tržaškem, sem čutil dolžnost in sem se zavedal, da opravljam tri poklice. Prvi je duhovniški, drugi je bil prosvet- ni, ker smo tam duhovniki med našim ljudstvom vodili prosveto, pripravljali igre in drugo, tretji pa je bil poklic leposlovnega pisa- telja in pesnika. Skušal sem to vse med seboj povezovati, pozneje, ko sem nadaljeval študij v Rimu in se posvetil znanstvenemu delu, posebno na ekumenskem področju, pa sem seveda moral povezovati znanstveno delo s svojim pastoralnim delovanjem in literaturo. Vse to se je potem nekako povezovalo med seboj. Na Tržaškem sem bil med dru- gim tudi član pevskega zbora, v okviru katerega smo imeli pose- ben ekumenski oktet, kjer smo prepevali razne ekumenske - ru- ske pesmi in tako sem pel tudi tisto znano Dvanajst razbojni- kov. UUBEZEN DO RODNE POKRAJINE IN SLOVENSTVA TEDNIK: Vse velike teme, ki vejejo iz vaše poezije, kot so lju- bezen do rodne pokrajine, reli- giozna tematika in povezanost z narodom, so začele rasti, ko ste bili na tujem - v Rimu, med tržaškimi Slovenci, ko pa ste se vrnili domov, so rastle naprej. Kako so v vašem dolgem pe- sniškem obdobju nastajeli ti tri- je tematski sklopi? DR: STANKO JANEŽIČ: Res je, da so te tri omenjene te- matike posebej navzoče v moji poeziji, čeprav se ničemur ne iz- mikam, temveč se dotikam vseh plasti človeškega življenja. Vesel sem, da sem imel tako dobro domačo vzgojo, ko sem bil dijak, pa izredno zdravo narodno za- vest. Takrat smo bili resnično pripravljeni za domovino storiti vse, spoznavali pa smo že tudi usodo zamejskih Slovencev, pa naj je bilo to v Porabju, Koroški, Beneški Sloveniji, Goriški ali Tržaški. In ta zdrava ljubezen do lastnega naroda in domovine, je bila v meni navzoča vsa leta. Okrepila pa se je, ko sem bil izven meja Slovenije, daleč od doma, pa naj je bilo to v Parizu, Rimu in še kje. Vse to se je prepletalo v mojem življenju, imel sem stike z vsakovrstnimi ljudmi, z mnogi- mi našimi izseljenci in vse to je potem hitelo na dan. Ne trdim, da sem ustvaril velike umetnine, vendar upam, da je delček tega vendarle dozorelo v sadove, ki bi morda pomagali plemenititi srca Slovencev tudi v prihodnje. TEDNIK: Omenili ste narod- no zavest. Kakšna je po vašem mnenju danes pri velikem delu Slovencev? DR. STANKO JANEŽIČ: Na Tržaškem smo imeli vpogled na dogajanje v Sloveniji. Zelo sem bil povezan s pisateljema Aloj- zem Rebulo in Borisom Pahor- jem, najpomembnejšima tržaškima pisateljema, in ugotav- ljali smo, še posebej Boris Pahor, ki je velik borec za pravice Slo- venstva na Tržaškem, da v Slove- niji vseh 50 let ni bilo prave na- rodne vzgoje. Danes se kaže pri ljudeh, ki so šli skozi šole, da je bilo premalo zdrave, prave na- rodne zavesti. Potem sem sodoživljal hudo tragiko sloven- skega kmeta. Prej sta bila kmečki poklic in kmečki stan steber slo- venstva, 80 odstotkov ljudi na Slovenskem se je ukvarjalo s kmetijstvom, danes ni več tako. Odstotek kmetov se je znižal na tisto mejo, ki je za naš narod že nevarna. Vrsta kmetij je praznih. Nimamo ljudi, ki bi ljubili zemljo in bili pripravljeni zanjo garati. Pesnik Tone Kuntner, pred nedavnim sta s Tonetom Partljičem imela pri Mariji Snežni literarni večer, to v svojih pesmih opisuje. On preprosto go- vori samo o propadu slovenskega kmeta in slovenske zemlje. Mis- lim, da je to zelo hud problem in morali bi storiti vse, da bi se kmečki stan ponovno okrepil, da bi ljudje ljubili svojo zemljo in jo obdelovali, seveda na drugačen način. NAREČJE - NAŠ PRVI JEZIK... TEDNIK: Vaše pesmi so jezi- kovno bogate in polne narečnih besed. Kaj pomeni za vas slo- venski jezik oziroma narečje? DR. STANKO JANEŽIČ: Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš. Prleško narečje pomeni en jezik - naš prvi jezik. Zelo mora- mo spoštovati narečje in ga obvladati. Vesel sem, ko pridem v svoje rodne kraje in se lahko po- govarjam v prleščini, kljub tJ da mi tu in tam že uide vj kakšna knjižna beseda. Zelol bro je, da poznamo tudi drugJ zike, predvsem pa moraij spoštovati svoj materni je^ Šola bi morala poleg znanja vj piti vsem tudi ljubezen] domačega jezika, da se kasnejej bi Slovenci ponižno klanjali p« angleščino, nemščino 1 kakršnimkoli drugim jeziko] temveč da bi vedno na prvo nn to postavljali svoj materni jezij TEDNIK: Pred sabo ima, vašo zadnjo zbirko "Izbrane p, smi'. Kako je do nje prišlo? DR. STANKO JANEŽIČ: J sem izdal deveto zbirko, seranii nil, da je že čas, da iz deveti zbirk izberem po moje najkval tetnejše pesmi, zato je izbor Dal sem ga sicer dr. Denis Ponižu, ki mi je napisal zelo k spremni esej in predlagal, dal moral eno spustiti, pa da bi druj vstavil, drugače pa je izbor ost moj. Pesmi so izbrane od pn zbirke Romar s kitaro, ki je izšla Trstu 1951. leta, do zadnje 199 leta. V Izbranih pesmih je kakšni 200 zame najznačilnejših pesn ki nekako predstavljajo mo poezijo. V rokopisu imam sed novo pesniško zbirko, h kateri dr. Denis Poniž že napis spremno besedo, tako da bo v pr mernem času izdana. TEDNIK: Nova zbirka je tv/ že pripravljena, kakšen je njsii naslov in kdaj bo javno prei stavljena? | DR. STANKO JANEŽIČ Naslov tej zbirki sem dal Večm^. žarenje. V naslovu je veliko sIk bolike. Ko je človek starejši, gk da drugače na celotno življenje.' pesmih govorim o tem, kako čk vek izžari lepoto, žalost in brii kobo življenja. Pred mesecemt je pri Slomškovi založbi v Mai boru izšla moja nova prozna kni ga z naslovom Zubljivojne, skupi s knjigo dr. Stanka Kociprai Argentine z naslovom Jeruzalet ski zvonar. Zgodbe iz moje knjil se dogajajo med vojno v naši krajih. Poskušal sem nekako pi kazati, kako je bilo takrat v okol ci Miklavža. Ko bodo bralci bra zgodbe, bodo presodili, ali je bi' tako ali ni bilo, kajti pisatelj i" pač pravico, da doda nekaj svoii ga ali pa zgodbo tudi zaokroi Tudi Kociper opisuje v svc knjigi čas tik pred drugo sveto' no vojno. To so novele in dalp zgodbe, ki še niso bile izdani knjigi. Z izredno slikovitostjo' napetostjo pripoveduje pisat' dogajanje tako, kot je bilo pri pri Miklavžu in v Jeruzaleni' Obe knjigi smo pred mesece'' predstavili v Mariboru v škofi ski avli. Upam, da bo na jesen J Stanko Kociper prišel v našel^'^' je in takrat bomo predstavili*''^ knjigi bodisi v Ormožu ali Lju'' meru, kajti obe občini sta svoj sponzorski dar za njuno'' dajo. TEDNIK: Za zaklju^«' mogoče še kakšna misel? DR. STANKO JANEZI^ Želim, da bi ljubili lepo slo^'^' sko besedo in slovensko dom^^ no, pa te naše prelepe kraje- nad njimi posije sonce, res l^'' rečemo: to je raj na zemlji. •o-Vida Topolo*^' rNaša pokrajina Griči in griči, vmes doline, travniki, gozdiči, sadovnjaki in njive, gorice, gorice, gorice. Stare kleca je ob strmih klancih, temne pivnice, slamnate preše in^hele zidanice. Žive ograje oh križih s Kristusom in Marijo, visoki jagnedi in cerkveni zvoniki. Samotne tišine, vzdihi in kriki, pesmi, molitve, rojstva, sedmine in nove ženitve. lu smo vsi eno: zemlja in človek, * Bog in ptice, drevesa, domovi ^ in naše gorice. •> Dr. Sta;L, janežič 13 - NASVETI 20. JULU 1995 - TEDNIK Kuharski nasveti Jedi na žaru fiadaljevanje iz prejšnje številke Svinjina je najpogostejša vrsta fTiesa, ki jo pripravljamo na žaru. Najprimernejši kosi so zarebrni- ca, stegno in file. Pred peko meso premažemo z malo začimbne omake, tako da se na površini ne bi izsušilo. K svinjini se prilegajo mnoge začimbe, zato lahko okus mesa po želji spreminjamo. Ne- pogrešljiv pri svinjini je česen, od katerega lahko uporabimo samo sok ali pa česen v prahu predvsem pri kosih mesa, ki zahtevajo daljši čas pečenja. Majhni koščki sesekljanega česna radi dajejo mesu grenak okus, če ga predolgo pečemo. Svinjino začinimo tudi z rožmari- nom, timijanom, majaronom, pe- teršiljem, čebulo, ščepom papri- ke, vinom in podobnimi začimba- mi. Tako kot ima svinjina široko pa- leto začimb, s katerimi se ujema, tako ima tudi široko paleto drugih živil, s katerih kombinacijami de- lamo različna nabodalca oziroma ražnjiče. Ražnjiče najpogosteje popestrimo s čebulo, paradižni- kom, papriko, koščki slanine in seveda svinjine ter bogato začini- mo. Med meso lahko pomešamo tudi bučke ali jajčevce, osnovnim začimbam pa dodamo še timijan. Lahko pa si pripravite nabodalca ali ražnjiče iz na koščke narezane svinjine, zraven pa dodate prav tako na koščke narezan avokado in banane. Začinite s soljo in po- prom ter prelijete s sojino omako in pokapljate z limoninim sokom. Bannano pokapljajte z limoninim sokom takoj, ko ste jo olupili in narezali, saj bo drugače postala temna. Svinjino na tem nabodal- cu lahko zamenjate s piščančjimi ali puranjimi prsmi, banane pa z ananasom. Zraven odličnega mesa lahko na ražnjiče nadene- mo tudi različno drobovino, kot so piščančja jetrca, kijih zavijemo v tanke lističe slanine, zraven pa nadenemo še svinjino, perutnino in tudi različno zelenjavo. Zelo okusne ražnjiče dobimo Iz rib in morskih sadežev. Na koščke narezane različne bele ribe lahko kombiniramo z majhni- mi paradižniki, ki jih pustimo cele, zelo okusni in kvalitetni pa so ražnjiči, pripravljeni iz nekoliko večjih škampovih repkov. Vedno, ko sestavljamo različna nabodalca, pazimo, da mesa in drugih sestavin ne stiskamo pre- več skupaj zaradi videza, saj tako nabodalce ali ražnjič daje videz prenatrpanega in tudi pečemo ga nekoliko minut več. Vsa živila, ki jih nabadamo, naj bodo vidna in naj prispevajo k celotnemu okusu jedi. Okusa osnovnih živil nikoli ne prekrijemo s preostrimi začim- bami. K mesnim jedem na žaru ponu- dimo različno svežo zelenjavo in lahke omake. Zelenjave naj bo čim več, sploh če ste pripravili le mesna nabodalca. Zelo primerno za pečenje na žaru je perutnina. Piščančje meso razkosamo na čim manjše kose, okus osnovnih začimb lahko popestrimo z gorčico in pa- radižnikovo mezgo ali pa osnov- nim začimbam dodamo poma- rančni sok ali krhlje pomaranče. Piščančje in puranje prsi lahko pečemo kot različne zrezke na žaru. Odrežemo jih tako, da so enako debeli. Meso je zelo pusto in lahko prebavljivo, primerno tudi za dietno prehrano. Ribe in morske sadeže najlepše spečemo na žaru z ravno ploščo. Večje ribe dajemo v kvašo, da iz- gubijo neprijeten vonj in se istočasno navlečejo začimb iz kvase. Pečemo jih počasi in jih podlivamo z manjšo količino olja, da se ne primejo na žar. Zaradi lahke prebavljivosti so v prehrani ljudi vedno bolj cenjne. PURANJA NADOBALA razniici) Za 4 osebe potrebujemo: - 30 dag puranjih prsi -1 mali avokado - 2 mati banani - sok ene limone - sol, poper, malo ingverja, sojina omaka, olje. Puranje meso narežemo na koščke (kvadrate) in ga narahlo začinimo s soljo, poprom in ing- verjem. Avokado razpolovimo in mu odstranimo koščico. Narežemo ga na enako velike kocke kot puranje meso, vendar tanjše (debele največ en centime- ter), in prav tako začinimo kot pu- ranje meso. Banane olupimo, narežemo na rezine, debele okrog dva centimetra, in jih po- kapljamo z limoninim sokom. Na leseno nabodalo nataknemo naj- prej meso, dodamo avokado, nato banano in ponavljamo tako dolgo, daje nabodalce polno. Tik pred pečenjem pokapljamo s so- jino moko in oljem. Na hitrom opečemo z vseh strani. Avokado in banane lahko zamenjate s ka- terim drugih sadjem ali zelenjavo. •0^ Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO Vse, o čemer smo do sedaj govorili, označujemo z izrazoma duševne in osebnostne motnje, sedaj pa se bomo na kratko srečali še s psihozami, t.j. skupino duševnih bolezni, katerih glavna značilnost je izguba občutka za resničnost. Mnogi bolni- ki so povsem odmaknjeni, drugi kažejo pretirano ali neosnova- no veselje ali žalost, tretji imajo prisluhe, privide ali preganja- vico ipd. Najbolj razširjeni sta shizof- renska in manično-depresivna psihoza. SHIZOFRENSKA PSIHOZA Bolezen se lahko pojavlja v štirih oblikah: kot shizofrenija simplex ter hebefrena, katatona in para- noidna oblika. Za obliko simplex, ki se pojavi običajno pred dvajsetim letom sta- rosti, je značilen postopen propad osebnosti. Oseba postane v svojem vedenju in doživljanju vedno bolj odmaknjena, samosvoja in nena- ravna, izgubijo se pravi interesi, spontanosti, učni in delovni uspeh upade, začne se zanemarjati, ni sposobna sodelovanja z okoljem, pojavi se ravnodušnost in pozneje vse večje motnje v mišljenju, čust- vovanju in govoru. Hebefrena oblika se začne rela- tivno zgodaj, večkrat že v puberte- ti. Glavni znaki so: odmik od real- nosti, avšasto vedenje, nenaravo in neosnovano veselje, izguba distan- ce, nekritična samovšečnost, hipo- hondrične ideje, občutek telesne spremenienosti (deperson^lizaci- ja), pozneje pa se pojavijo razcepl- jeno mišljenje, nelogičen govor, iz- guba interesov in umik v notranji svet. Sčasoma je razpad osebnosti vedno večji. Obe obliki bolezni se začneta zelo prikrito in plazeče, prognoza pa je relativno slaba. Katatonija se kaže navzven v obliki telesnega nemira ali pa po- polne otrplosti. Bolezen nastopi hitro. Glavni simptomi katatone- ga nemira so: pretirano, brez- ciljno, neobvladano gibanje in pre- tirano, hitro, vendar povsem nelo- gično govorjenje, prividi, prisluhi in drugo. Pri obliki, kjer je v ospredju otrplost, gre lahko tako daleč, da bolnik ure in cele dneve otrpel stoji, sedi ali leži v isti pozi. Najpogostejša oblika shizofreni- je je njena paranoidna oblika. Bo- lezen se prične po dvajsetem letu starosti z raznimi občutki pregan- janja, opazovanja, zasledovanja, vplivanjem na misli, veličinskimi in religioznimi idejami, prividi in prisluhi, ki se lahko kasneje združijo v zaokrožen in trden pa- ranoidni sistem. Ob vsem tem opa- ,zi,mo tudi formalne mpmip mišljenja in čustvovanja. MANIČNO-DEPRESIVNA PSIHOZA To je relativno pogosta bolezen, za katero zbolijo ženske pogosteje kot moški. Oseba lahko ima izme- noma manična in depresivna ob- dobja, lahko pa zgolj ena ali druga; več je bolnikov, ki imajo samo de- presivna obdobja. Osnovni simptom je motnja af- ektov. Kadar gre motenost v smeri pretiranega veselja (manije), pride do številnih drugotnih znakov: motorika je pospešena, oseba je v stalnem gibanju, kar naprej nekaj dela, govori, zbija, šale, njene misli so izredno hitre, seksualni nagon jepovečan,kritičnost jezmanjšana in podobno. Vse to se v akutni manični fazi lahko stopnjuje do popolne izčrpanosti telesa, neure- jenosti mišljenja in popolne nekri- tičnosti. Prav obratno je v depre- sivnem obdobju, kjer je v ospredju afekt žalosti. Gibanje in misli bol- nika so tedaj upočasnjene (le v t.i. agitirani obliki so bolniki iz obupa hudo nemirni). Pri večini med nji- mi se pojavijo tudi globlje depre- sivne misli o nesmislu življenja, o osebni krivdi in grešnosti, o tem, da jih vsi obsojajo. V tem obupu so pripravljeni narediti samomor, saj so prepričani, da nimajo pravice živeti. KRVODAJALCI 4. JULIJ - .\larian Ha^j, Dolga lesa 10, Ormož; Miran Pukšič, Mezgovci ob Pesnici 4, Dornava; Branko Krček, Ormoška 9, Piuj; Anion Pek lar. Borov- ci 32/a, Dornava; Ivan Markovič, Mlin- ska c. ll,Pluj; Daniel Je/a, Kaiuliova 11,Kidričevo; RajkoTunišck,Kicar4, Ptuj; Zlaiko Gaj§ek, Podlehnik 66/a, Podlehnik; Bojan Pivko, Siojnci 139, Markovci; Aiaks Plohi, Kraigherjeva 25, Piuj; Jurij Gajšek, Hrastovec 153, Zavrč; MUan Dornik, KrOevina pri Vurberku; limil Korenjak, Mariborska 37/a, Ptuj; Vinko Kodrič, Dobrina 54, Žetale; Ivan Fagei, Ormoška 1, Piuj; Ludvik Kuronja, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Anion Višinski, Brstje 34, Ptuj; Zvon- ko Žibrat, Volkmerjeva 5, Ptuj; Željko Ma jcenovič, Lackova 4, Ptuj; Franc So- vec, Senčak 1 3, Juršinci; Zlaiko Sa- kelšek, Sirajna 18, Podlehnik; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a, Ptuj; Jože Mere, Repišče 23, Zg. Leskovcc; Ro- bert Krajnc, Pristava 18, Cirkulane; Robert Ciglar, Podvinci 113, Ptuj; Mi- ran Ivanuša, Hum pri Ormožu 17; Zdravko Fijačko, Zaiožje, Višnjica; Dušan Lesjak, Zelenikova 2, Ptuj; Franc Majcen, Podleže 40, Ptujska Gora; Roman Podgoršek,Cirkovce 1/n, 5. JULIJ - Robert Križanič, Škofje- loška 23, Medvode; Sašo Želj, Kam- niška Graba 23, Kamnica; Dušan Klajnšek, Pri Habakuku 69; Darko Brišar, Veščica 49, Ljutomer; Jože Krnc, Gederovci 11/f; Erhard Handa- novič, Ljubljanska 30, Postojna; Hi.iž Bevec, Grm 20, Trbovlje; Jurij Franu- lič, Prepelno 24, Šmartno; Matjaž Ške- delj, Straža, Pod vinogradi; Bruno Pačnik, Razgledna ul. 1, Radlje; Albert Radman, Albina Dujca 6, Divača; Dušan Gavez, Korenjak U; Miran Matjašič, Grajenščak 92; Tadej Gosak, Kurirska pot 5, Selnica; Boris Horvati Velesovska c. 43, Šenčur; Marjan Ko drič, Ponikve 20, Jesenice; Milja Jarko- vič, Škofja Loka 2; iMaijaž Lesar, Go- barska pot 14; Majda Šimenko, Tržeč 24,'t, Videm pri Piuju; Boštjan Engel, Ratež 58, Brusnice; Roman Sedej, Ko- sovelova 4, Žiri; David Ferjan, Izlet- niška 23, Ribno; Boštjan Janise, Zg. Nova vas 18, Šmartno; Simon Novak, Rožna 15, Idrija; Davor Mrak, Pod brajdo 10, Tolmin; Jani Koselj, Žirov- nica 6/a; Aleksander Horvat, Po i na Go- milo 85, Rače; Virdinio Velkoski, Oba- la 119, Portorož; Peter Zavolovšek, Bočna 21; Bojan Bohnec, Srednja Bi- strica 67; Darko Vertačnik, Pod gmaj- no 3, Mežica; Edvard Zrim, Stara ul 7, Murska Sobota; Dušan Gebič, UL bral tov Klemene 10; Boštjan Kosi, Draga Kobala 42, Maribor; Ervin Čermelj, Vrtovče 18, Brnik; Daniel Filistuni; Vanganel 56, Koper; Dejan Hadaim, Cirila Kosmača 18, Tolmin; A\ii an Hrupec, Draveljska 26, Ljubljana. Re- nato Kajtna,Crdenc6,Dolpri Hiasini- ku; Gregor Pavlica, Vodnikova 42| Dornberk; Sebastijan Tkalič, Jačka 7, Logatec; Gorazd Bogolin, Veliki Dol 20, Koprivnica; Maiej Lišnič, Trniče 16, Starše; Boštjan Balantič, Županje njive 8; Aleš Lužar, Marof 25, Mirna Peč; Peter Cerovšek, Ledine 17; Aljoša Jagodnik, Podgrad 3/c; Gregor Jokovič, Glinškova pl. 12, Ljubljana; Boštjan Štrukelj, Brezje 9, Grosuplje; Ervin Kos,Graajna21/b,Slovenj Gradec; Bo- rut Porle,Šahovecl4,Dobernič; Zoran Ambrožič, Morsko 33, Kanal; Aleš Brufach, Adamičeva 18, Ljubljana; Stanislav Kanduti, Koroška 13/a, Ve- lenje; ValierSaksida, Ledine 149, Nova Gorica; Samir Agič, Brodarjev trg 7, Ljubljana; Robert Hrovat, Gorenje pri Zrečah 17; Domen Kozjek, Ribno, Za Pižem 4, Bled; Branislav Novakovič, Doljna Košana 7; Peter Baje, Bukovje 37,Gorica;ToraažKrušnik,Ledinek5, Sv. Ana; Albin Lebič, Hmeljarska U, Prebold; Franc Hojnik, Mezgovci 23, Dornava; Aleš Kmetec, Draženci 55; Peter Kosi, Vrtna 7, Ljutomer; Iztok Kobal, Planina 43; Mirko Kuhar, Križ 24, Tržišče; Jože Berghaus, Žabjak 35, Ptuj; Sahbudin Hodžič, Prisoje 9/a, Koper; Vojko Rački, Rozmanova 16, Kočevje; Primož Vojščak, Prešernova 3, Ljubljana; Miran Pečan, Kotna pot 10, Brezovice; Igor Iršič, Ul. Kozjan- skega odreda; Senad Šečkanovič, Tito- va 94, Jesenice; Jože Lesjak, Bezovje 8, Zreče; Marko Taučer, C. Proletarskih brigad; Robert Krašovec, Volavlje 26; Andrej Strah, Veselova 2/10, Grosupl- je; Boštjan Pančur, Krnica 68, Luče; Mihael Jančič, Moškanjci 58; Miran Cugel j, Pod gozdom 6, Mirna. 6. JULIJ - Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Milan Breg, Krčevina pri Vurberku; Katica Sraolinger, I^vrenc na Dravskem polju 8; Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Ivan Finžgar, Lušečka vas 8, Poljčane; Cvetko Mo- horko, Ul. Šercerjeve brigade; Nada Si- monič, Slomškova 18, Ptuj; Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18, Trnovska vas; Adam Sprem, Podgorje 20, Ivanec; Stanko Vidovič, Ul. Roze Luxemburg 53; Andrej Matjašič, Prešernova 2, Ptuj, Slavko Vrbanič,Vošnjakova ulica 1, Piuj; Bojan Gregorinčič, Brunšvik 29/a, Rače; Anton Raiek, Kicar 118^, Ptuj; Janez Bohi, Grajenščak 45, Ptuj; Vlado Majcenovič, Markovci 64; Mar- jan Zoreč, Nova vas 116, Piuj. V SADNEM VRTU se ob- dobje nege in obdelave sadne- ga drevja preveša v sklepno, najbolj radostno in zado- voljno, ko sadjar prične obira- ti plodove svojega dela. Kaže, da bo kljub slabim vremen- skim razmeram v letošnji pomladi pridelek sadja pri večini sadnih vrst količinsko in kakovostno nadpovprečen. Pri sadnem drevju še naprej skrbimo za njegovo zdravste- no stanje, odstranjujemo ple- vel in opravljamo druga opra- vila pri negi drevesne krošnje. Močno rodna drevesa oziroma s sadjem obložene veje zavaru- jemo pred lomom. To storimo na razne načine. Če so drevesa vzgojena ob stalni opori, veje, ki že ječijo pod težo plodov, enostavno privezujemo k opo- ri. Ne privezujemo jih prete- sno in na nepravem mestu, da se ne bodo lomile na mestu, kjer smo naredili vez. Veje na piramidalni krošnji vežemo ali za voditeljico ali pa jih prosto podpiramo z letvami ali dovolj močnimi koli. Gojitelje lupinastega sadja (orehov in lešnikov) skrbi letošnji večji obseg pojava sad- ne glinobe ali monilije na mla- dih plodičih. Monilija ali sad- na gniloba lupinastega sadja je bakterijska bolezen, ki se izra- ziteje pojavi v hladnejših in deževnih letinah, kot je to značilno za letošnjo pomlad. Običajno ta bolezen pri orehih ne naredi večje škode in je cesto neopazna, pri nekaterih občutljivejših sortah, zlasti pa še pri tankolupinastih vrstah orehov pa bi utegnila letos povzročiti večjo škodo. Zanimiva so opažanja na grmih leske, da je v košaricah z več plodovi okužen le po eden ali dva in še to bolj poredko- ma. Kot o vzroku teh okužb in obolenja je mogoče sklepati, da so majhni plodiči še pred škropljenjem proti črvivosti bili poškodovani s pikom raz- nih insektov, tja pa se je nase- lila bakterijska bolezen moni- lija in plodiči so pričeli gniti. Pridelka za sadno gnilobo ali monilijo in podobne bakte- rijske bolezni sedaj, ko je do okužbe že prišlo, ni mogoče zdraviti. Letošnji pojav lahko služi le za poduk, da bo potreb- no lešnike škropiti nekoliko prej, vsekakor pa okrog 20. maja, proti lešnikarju, škropi- vu pa dodati enega od fungici- dov, da jih zavarujemo pred okužbo glivičnih in bakterij- skih rastlinskih bolezni. Pri orehih pa se ta bolezen v nor- malnih letinah skorajda ne po- javalja. V OKRASNEM VRTU, na oknih in balkonih posvečamo rednemu zalivanju okrasnih rastlin v času poletne vročine še večjo skrb, da jim ne bi pri- manjkovalo vlage. Zalivamo le s postano vodo, če že nimamo na voljo deževnice. Vodo iz vododova natočimo že danes za jutrišnje zalivanje. Zalivaj- mo raje v jutranjih urah, ko rastline niso tako razgrele kot v večernem času. Ne zalivamo prepogosto, raje poredkoma, pa takrat obilneje. Priporočlji- vo je, da se med dvema zali- vanjema zemlja nekoliko osuši, da namesto vlage oziro- ma vode pride v zemljine pore zrak, ki je potreben za dihanje korenin. Pri pretiranem zali- vanju, kar je še posebej opazno pri posodovkah se zemlja zaki- sa in zaradi pomanjkanja zra- ka v prsti pr.čno robovi listov rumeneti, kar je znak za začetek odmiranja rastline. Ko se prst v lončkih oziroma posodah dobro napoji, iz pod- stavkov vodo odlijemo. Raje zalivamo pod list, če pa že poškropimo vso rastlino, zali- vajmo v primernem času, da se bo rastlina lahko čim prej osušila. Za razvoj glivičnih rastlinskih bolezni je potreb- na vlaga, zato ne izpostavljaj- mo listov predolgi mokroti. Čeprav je zaradi hladne in deževne pomladi setev in kali- tev kumaric na prosto v ZE- LENJAVNEM VRTU letos nekoliko kasnila, so prvi plo- dovi te cenjene vrtnine že na voljo. Vremenske razmere v zadnjem času, ki so prinesle prave poletne otoplitve, in obilica vlage v tleh so zaostalo vegetacijo pri kumaricah že nadomestile, takšne razmere pa zahtevajo pri takšnih vrstah vrtnin, ki naglo vegeti- rajo, večjo skrb pri negi, da bi rastline čim dalje obvarovali zdrave in pridelali obilen in kakovosten rod. Gojitev kumaric na najlon- ski mreži z okvirji 15x15 cm in podpornih palicah vse bolj izpodriva talni način. Pri goj- itvi ob opori kumarice niso več na tleh in s tem so manj iz- postavljene blatenju in gnilobi plodov. Rastline je lažje obva- rovati pred rastlinskimi boelz- nimi in škodljivci, bolje so osvetljene in zračne, kar vpli- va na boljše formiranje cvetne- ga nastavka, dobro oplodnjo ter rast in razvoj plodov. Rast- line je lažje pleti in pincirati, plodove pa lahko skrbneje in lažje pobiramo. Vzgoja kuma- ric ob mreži se dobro obnese, če smo jih sejali na obrobah gredic, ker smo s tem pridobili pri ekonomičnosti razporedit- ve vrtnega prostora, olajšali pristop pri negi in pobiranju pridelka in ne nazadnje pope- strili estetski videz vrta. Kumare, vzgajane ob opori, redno privezujemo oziroma naravnamo vršičke v mrežo. Stranske poganjke pinciramo - krajšamo na dva do tri liste, s čimer pospešimo razraščanje in utrjevanje cele rastline. Ko rastline dosežejo vrh opore, jim pinciramo tudi vodilni rastni vršiček. Pred kumarično plesnijo vsakih 10 do 14 dni škropimo z dithanom ali antracoloin v 0,2 % koncentraciji, proti ku- marovi pepelovki, ki rastline bolj napada proti koncu vege- tacije, pa škropivu dodamo še enega do žveplenih priprav- kov. Če se raje odločamo za nar- avnejše varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, je ku- marice priporočljivo vsakih 10 dni zalivati z presličnim čajem, ki rastline naredi od- pornejše, plodovom pa iz- boljša okus in aromo. Pripra- vimo ga tako, da na drobno se- sekljano njivsko preslico pre- lijemo s petkratno količino vrele vode, po 24 urah pa pre- cedimo. Dva decilitra takega čaja razredčimo v enem litru vode in s tem škropimo in zali- vamo rastline. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, od 17. do 21. ter od 25. do 29. julija, za- radi plodov od 16. do 24. ter od 28. do 31. julija, zaradi korenike 12. in 31. julija ter zaradi cveta in zdravilna zelišča od 23. do 26. julija. •> Miran Glušič, ing. agr. 14 - ŠPORT 20. JULU 1995 ■ TEDNIK PTUJ / KONEC TEDNA DVE DIRKI l^ii^oviilcn Pintorič in RovUili Kolesarki klub Perutnina Ptuj in istoimensko podjetje sta konec tedna odlično organizirala dve kolesarski dirki v Ptuju. v soboto je v tekmovanju za kriterij slovenskih mest in veliko na- grado Perutnine tekmovanje zmotilo deževno vreme. Na 2000 me- trov dolgi stezi je bila največja nevarnost za tekmovalce mokra cesta. Bilo je sicer nekaj padcev, a so se na srečo končali z manjšimi odrgninami. V treh starostnih kategorijah je nastopilo 250 tekmovalcev. V članski konkurenci je prvo mesto zasluženo osvojil kolesar kranjske Save Borut Rovšček, saj je kot za šalo do- bival cilje, ki so se točkovali. V tej dirki so ostali veliki poraženci kolesarji ljubljanskega Roga. Zelo dobro seje v članski konku- renci odrezal ptujski kolesar Mitja Mahorič, kije zasedel odlično osmo mesto. V mladinski kategoriji smo prav tako videli zanimivo dirko. Prvo mesto je z veliko prednostjo osvojil Martin Derganc iz Krke Novo mesto. Ptujčan Miran Kelner je zasedel peto mesto. V nedeljo je bila kolesarska dirka za II. Puchov Grand Prix. Na 178 kilometrov dolgi progi je slavil ko- lesar ljubljanskega Roga Robert Pintarič. V za slovenske razmere razmeroma dolgi kolesarski dirki je bilo nekaj poskusov pobegov po- sameznikov in majhnih skupin. Prelomni trenutek je bil vsekakor vzpon na Kog, ko se je od glavnine ločila skupina 30 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Ptujčan Mitja Mahorič. V skupini ni bilo edinega slovenskega profesionalnega voz- nika Valterja Bonče. Napovedi ne- Ptujčan Miran Kelner - tret- jeuvrščeni mladince v ne- deljski dirki. katerih kolesarskih strokovnjakov, da bo z lahkoto opravil s slovenski- mi amaterji, se niso uresničila. Očitno je popolnoma izven forme. V Vitomarcih se je ločila skupina devetih kolesarjev in si privozila dobrih pet minut prednosti. Dobre tri kilometre pred ciljem pa je Ro- bert Pintarič močno potegnil, si Na članskih stopničkah so v nedeljo stali (od leve) Rovšček (sobotni zmagovalec), Pintarič in Ugrenovič. Foto: M.Ozmec pridobil minimalno prednost in zasluženo slavil. Tudi mladinci so imeli zelo živahno tekmo. O zmagovalcu je odločal močan finiš, v katerem je bil najuspešnejši sobotni zmagova- lec Martin Derganc. Kolesar Per- utnine Ptuj Miran Kelner je osvo- jil odlično tretje mesto. Verjetno bi lahko dosegel še kaj več, vendar v svojih tovariših ni imel pravih po- magačev. Peter Purg se je tudi do- bro držal, bil vedno v vodilni sku- pini, a se mu je pokvarilo kolo in je moral odstopiti. REZULTATI Sobota - mlajši mladinci: 1. Podgornik, Hit Casino, 25 točk; 2. Mrvar, Rog, 12; 3. Krevs, Styrian, 10 točk; mladinci: 1. Derganc, Krka, 37; 2. Valjavec, Sava, 18; 3. Mišvelj,Rog, 14; člani: 1. Rovšček, Sava, 47; 2. Fink, Krka, 18; 3. Odrinski, Celje, 16 točk. Nedelja - mlajši mladinci: 1. Zaradi mokre ceste je bilo kar nekaj padcev. Start vseh dirk je bil množičen. Mrvar, Rog, 2:00,33; 2. Žepič, Sava, 2:00,46; 3. Jalovec, Sava, 2:05, 48; mladinci: 1. Derganc, Krka, 3:28,10, 2. Bergant, Rog; 3. Kelner, Perutnina Ptuj, oba v času zmagovalca; člani: 1. Pintarič, Rog, 4:17,00; 2. Rovšček, Sava Kranj; 3. Urenovič, Krka, oba 4:17,08. •oD.K KIDRIČEVO / NOGOMETNI KLUB ALUMINIJ Nogometašem Aluminija iz Kidričevega tudi v sezono 94/95 ni uspelo: v tretji slovenski nogometni ligi - vzhod so zasedli samo tretje mesto, kljub temu da so po jesenskem delu tekmovanja imeli tri točke pred- nosti pred zasledovalci. Zakaj niso uspeli? Odgovore so (ali pa še bodo) poiskali v svojih vrstah. Z izpadom nekaj ekip iz druge slovenske nogometne lige in z no- vim točkovalnim sistemom bo tek- movanje kvalitetnejše in s tem bolj naporno. Iskati favorita za prvo mesto je težko. V Aluminiju iz Ki- dričevega je prišlo do spremembe na trenirski klopi, prav tako v igral- skem kadru. Novo ime na klopi je trener Franc Panikvar, nekdaj zelo uspešen igralec NK Aluminij in že trener v tem klubu. - Kakšne so spremembe v igral- skem kadru? Franc Panikvar: "V igralskem kadru je prišlo do večjih spre- memb. Iz kluba so odšli Kmetec (Mura), Fridl (Maribor), Grbavac (Šentjur), Žitnik, Emeršič, Pavlic (Avstrija), Gerečnik (Drava), Mo- horko in Mertelj (Skorba), Horvat itd. Prišli pa so Rozman, Jerenko, Husel, Began, pogovarjamo se še s Plošnikom iz mariborskega Želez- ničarja." - Kaj bo pomenil igralski kader v novi sezoni ob takšni fluktuaciji igralcev? Franc Panikvar: "Če pogledamo kvaliteto, je igralski kader siro- mašnejši za 30%. Sicer pa je vseeno, ali si tretji ali peti. Mislim, da bomo s tem igralskim kadrom okrog pe- tega mesta, lahko pa še višje." - V prejšnji sezoni je bil Alumi- nij vedno nekje v vrhu. Kaj pome- ni ob teh igralskih spremembah trener? Franc Panikvar: "Vsekakor bo to težko delo. Iz prve ekipe so ostali samo trije ali štirje igralci, drugi so neizkušeni in bo treba ekipo gradi- ti. V ekipo bo treba vnesti zdrav duh in predvsem prijateljstvo, da bodo dihali kot kompaktna celota. Opazil sem, da sedaj ni bilo tako. Čaka me težko delo, prav tako tudi Trener Aluminija Franc Panikvar. vodstvo kluba in same igralce." - Kako bi bili reagirali kot tre- ner Aluminija, če bi imeli tri točke prednsoti pred zasledovalci in če bi se bila zgodila nekatera neprijetna gostovanja? Franc Panikvar: "Kot trener bi verjetno igral drugače. Po bitki je najlažje biti general. Upam pa, da se gostovanja, kot so bila v Bakov- cih, Kungoti in Šentjurju, ne bodo ponovila." ■ Ob odhodih igralcev iz Alumi- nija se je veliko govorilo o ne- kakšnem razpadu nogometnega kluba v Kidričevem, vsi pa vemo, da je težko biti trener tam, kjer je število "strokovnjakov" enako številu prebivalcev... Franc Panikvar: "Seveda je v tako malem kraju težje delati. Raz- pad pa je potrebno točno definirati. So trije faktorji: uj^rava, trenerski kader in igralci. Če odpove samo eden izmed teh treh, ne more biti uspeha. Za 'razpad sistema' bi lahko šteli zadnja dva neuspeha z Dravo in Šentjurjem. Razpada pa na žalost nekaterih ni." - Po koliko letih se vračate v Aluminij in kakšne vizije imate? Franc Panikvar: "Kot trener se v klub vračam po treh letih. Mis- lim, da bi morali po dveh letih na- prej. Prvo leto naj bi ustvarili ho- mogeno ekipo, ki naj bi bila pozna- na po svoji igri. Poudarek naj bi bil na domačih igralcih ter igralcih iz okoliških klubov, ki bodo živeli za ekipo, v kateri nastopajo." - Kaj pa nov točkovni sistem? Franc Panikvar: "Vsekakor bo potrebno igrati sodoben nogomet, v katerem se deset igralcev brani in jih prav toliko napada. Tega si ni- sem izmislil jaz, ampak se takšen nogomet goji v svetu. Mislim, da bo točkovanje prednost za našo eki- po." Danilo Klajnšek NOGOMET Drava - Osijek 0:6 Gledalcev okoli 350, sodnik Kodrič iz Ptuja. Drava: Brodnjak, Korber, Šalamun, Žolek, Ramšak, Janžekovič, Koren, Gerečnik, Baškovič, Čeh in Vesenjak. Igrali so še Krajnc, Vrbanec, Krasniči, Ciglar in Pečovnik. Nogometaši ptujske Drave so v mednarodnem prijatelj- skem srečanju z ekipo Osijeka nastopili oslabljeni - brez bra- tov Emeršič in Pucka. Gostje iz sosednje Hrvatske so ude- leženci pokala UEFA in se in- tenzivno pripravljajo na Rogli. V svoje vrste so zvabili nekaj zares kvalitetnih igralcev in no- vega trenerja, da bi čim bolje zaigrali v evropskem pokalu. Osiječani so v prvem polčasu igrali z drugo ekipo, toda tudi ta je bila boljša od domačinov. V drugem polčasu smo lahko videli nekaj zelo lepih potez pri igralcih Osijeka. Igralci, kot so Bičanič, Pamič, Labak in romunski re- prezentant Popescu, domačinom niso pustili kaj dosti igrati. Sicer pa je bila ta tekma prva za nogo- metaše Drave. Do prvenstva bodo kompletirali svoje vrste in se dobro pripravili na start prvenstva v drugi slovenski no- gometni ligi. Trener gostov Ivica Matkovič je po srečanju dejal: "Slovenski nogomet poznam dokaj dobro. Spremljal sem ga,saj sem bil kan- didat za trenerja pri celjskem prvoligašu. Vedno ste imeli do- bre nogometaše, pa tudi sedaj je kvaliteta v vzponu. Žal premalo vlagate v ta popularni šport, predvsem v objekte in organiza- cijo klubov. V svetu je drugače - nogomet je v nenehnem vzponu. Hitro bo potrebno vstopiti na vlak, saj če ta odpelje, je prepoz- Utrinek s tekme Drava - Osijek. Foto: L. Kotar no." D.K. DRAVA-KOROTAN SUVEI2:3(0;0) Stadion Drave, gledalcev okoli 300, sodnik Jože Kline. Drava: Brodnjak, Korber, Šala- mun, Žolek, Ramšek, Janžekovič, Koren, Pucko, Boškovič, Čeh in Ve- senjak. V drugem polčasu so igrali še Krajnc, Vrbanec, R. Krajnc, Gerečnik, Ciglar in Pečovnik. V drugem prijateljskem srečanju so nogometaši Drave prikazali veliko boljšo igro kot proti hrvatskemu prvoligašu. Rahlo terensko pobudo so imeli gostje s Prevalj, vendar niso bili nevarni za vrata domačinov. Za igralce obeh ekip se je videlo, da so še v začetni fazi priprav, v igri ni bilo opaziti prave svežine. Domači trener je v igri pomaknil v sredino Nastjo Čeha, ki je zelo dobro odigral srečanje. V drugem polčasu so gostje najprej povedli. Nato so domačini izenačili z zadetkom Vesenjaka iz 11 m. Samo dve na- paki sta bili dovolj, da so gostje dosegli še dva zadetka. Toda domači se niso predali in so v zadnjih minutah bili boljši na- sprotnik ter z zadetkom Vesenja- ka znižali rezultat. Nekajkrat je dobro posredoval gostujoči vra- tar in s tem pripomogel k zmagi svojega moštva. Skratka nogo- metaši Drave niso razočarali. D.K. ŠAH PedkrinrilcedlicenvVelfhHi Te dni se je v avstrijskem turis- tičnem kraju Veldnu ob Vrbskem jezeru končal 3. mednarodni odprti šahovski turnir. Na njem so sodelovali 204 šahisti iz 20 držav. Udeležba je bila zares močna, saj se je turnirja udeležilo 9 velemoj- strov, 17 mednarodnih mojstrov in 12 mojstrov Fide. V tej močni konkurenci je prika- zal odlično igro 16-letni Ptujčan Gregor Podkrižnik, saj je igral kar s petimi šahisti, katerih ELO rating je bil višji od 2400. Z doseženimi 6 točkami se je uvrstil na 23. mesto, v konkurenci mladincev do 18 let pa je dosegel 1. mesto in si s tem zas- lužil posebno nagrado. Med dru- gim je premagal hrvaškega MM Šulavo, remiziral pa z nizozemskim MM Wellingom in avstrijskim MM Dannerjera. Končni vrstni red: l.Zoler(Izr)7 točk; 2. Eingorn (Ukr) 7 točk; 3. J. Horvath (Hun) 7 točk; 4. Loginov (Uzb) 7 točk;... 23. Podrižnik (Slo) 6 točk. D.P. ^dilavnopibiikiofivensImveNdronskeindkiil^ v nedeljo, 25. junija, se je v športni dvorani v Vinski Gori pri Velenju končalo 2. državno pokalno prvenstvo v elektronskem dartu, na kate- rem je tekmovalo 420 tekmo- valcev iz vse Slovenije. Tek- movanje, ki sta ga organizira- la Športni klub Picado Ptuj in Z.D.I.S.A.S.,se jepričelože v soboto, 24. junija. Odprla sta ga velenjski župan in pred- sednikZ.D.I.Š.A.S. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Med 144 posamezniki je zmagal Da- vid Šajher iz Mežice pred Sergejem Vodičarjem iz Anhovega in Brankom Fijačkom iz Kamnice. Med Ptujčani je bil najuspešnejši Mirko Temanič (17.). Pri posameznicah je zmagala Nataša Katalinič iz Logatca pred igralko iz Slovenj Grad- ca Matejo Hergold, tretja je bila Romana Čuček iz Ptuja. Omenjeni igralci in igralkese bodo udeležili svetovnega prvenstva v elektronskem dartu, ki bo septembra v Češki. Med moškimi dvojicami je bil najuspešnejši par iz Trsta Karlo Šibeta in Bruno La- dovez, druga je bila dvojica iz MežicePeterPipuš in David Šajher, tretjeuvrščena sta bila Velenjčana Primož Je- len in Mladen Josič. Pri mešanih dvojicah je bil najuspešnejši par iz Ptuja Sandra in Danilo Kelc, dru- go mesto sta osvojila Liljana Pahor in Karlo Šibeta iz Trsta, tretje mesto pa Marija Makaj in Hamzo Beganovič iz Ljubljane. V kategoriji ženskih dvojic sta zmagali Danica Kozel iz Ptuja in Marjana Halužan iz Dravo- grada, drugo mesto staosvoji- li Darinka Cevka in Vilma Bauman iz Kamnika, tretje pa Lidija Bauman in Irena Kovačičiz Ptuja. I.K. ifEDNIK ■20.jum 1995 ŠPORT -15 ^KARTING - KARTING - KARTIN6 - KARTING - KARTING - KARTING - KARTING - KARTING - KARTINO - KARTING ^na zmota Slovenj - posomezmi Avstrija in &šhi )ja kartodromu v Hajdošah so organizatorji AMD Ptuj odlično pripravili mednarodno dirko, ki je navdušila nad 2000 gle- ijalcev. Ob nastopu 64 tekmovalcev iz 6 držav v treh kategorijah so gledalci uživali ob zagrizenih borbah tekmovalcev in v spremljajočem programu, kjer so nastopili padalci Aerokluba Ptuj, zmajarji, štajerski motoristi, ki so prikazali drzne vožnje na stezi, balon in predstavitvi avtohiš Renault, Marcedes, Seat. Organizator je moral že v dopol- janskem času pripraviti izločilno dirko v kategoriji FA 100 ccm se- piorji, ker je bilo tekmovalcev več, kot dopušča tekmovalna ste- za. Po svečanem obhodu vseh tekmovalcev, pozdravu predsed- nika društva Uroša Langerholca jn župana dr. Miroslava Lucija je vse prisotne pozdravil še pod- predsednik Češke zveze Zdenek Sebesta. Že v predfmalnih dirkah se je bil boj za čimboljšo uvrstitev - v ju- niorski konkurenci med domačinom Zvonkom Dominkom in odlično Lucijo Živec, ki vozi za Avstrijo, pri seniorjih pa med mla- do Nino Jurančič, ki je 20 m pred ciljem prehitela Tomaža Gorenca, ki prav tako vozi za Avstrijo. V finalnem obračunu se je v ju- niorski konkurenci ponovila borba med Lucijo Živec in Zvonkom Do- V Hajdošah je nastopilo 64 tekmovalcev iz 6 držav. ■ Foto: Langerholc \ minkom, a je slednji žal moral v 11. krogu odstopiti, ker mu je počila guma. Prek in Iljaž pa sta preveč za- ostala, da bi dosegla vodečo. V se- niorski konkurenci pa se Tomaž Gorenc ni dal ponovno presenetiti kljub velikim naporom Nine Ju- rančič. V najmočnejši konkurenci formule 125 ccm je Čeh Jiri Bečička povedel in vsi napori Alena Pevca, ki je pričel prepozno napadati, so bili zaman. Najboljši so prejeli pokale in praktične nagrade, vsi udeleženci pa spominske plakete, ki jih je pri- pravil organizator AMD Ptuj. Izid finalnih borb: A 100 ccm ju- niorji: Lucija Živec - A, Aleš Prek, Gašper Iljaž - oba SLO, Christian Schreiner - A, Aleš Repič - SLO FA 100 cm; Tomaž Gorenc - A, Nina Jerančič - SLO, Markus Al- tenstrasser - A, Tomaž Jung, Miloš Motyčka - Slovaška FC 125 ccm: Jiri Bečička - Č, Alen Pevec, Boris Popovič - oba SLO, Peter Turkovič - HRV, Stanislav Dolejši - Č ... Ekipno: Slovenija 108 točk, Avstrija 106, Hrvaška 76, Češka 64. M. Zupane ATLETIKA naslov Po rekordu v Ptuju je Dejan Doki zanesljivo osvojil tudi državni naslov. Foto: l.kotar V slovenskem športu je v soboto in v nedeljo največ pozornosti vel- jalo članskemu posamičnemu državnemu prvenstvu v atletiki v Celju. Iz ptujskega atletskega kluba je po zlatu po pričakovanjih pose- gel najboljši slovenski metalec krogle Dejan Doki, ki je nastopil v soboto in zmagal z rezultatom 16 metrov in 80 centimetrov. Velja omeniti, da je tekmovanje ta dan precej motilo slabo vreme. Četrti mesti sta osvojila Barbara Gačnik v teku na 400 metrov z ovirami (1:10,69) in moška štafeta 4 krat 400 metrov (3:21,34), peta pa Kris- tijan Pralija v teku na 400 metrov (49,37) ter Maja Žižek (2:17,58) in Milenko Potočnik v teku na 800 metrov (1:54,96), član tekaškega kluba Maraton Jože Svržnjak pa je bil peti na 5000 metrov (16:20,16) in šesti na 1500 metrov (4:03,36). Med favoritinjami za najvišja mes- ta v teku na 400 in 800 metrov je bila tudi Vanja Kotar, a v tem me- secu odpravlja obnovljene stare poškodbe. l.k. Zlato in srebro za ptupke strelce Na petem državnem prvenstvu z MK orožjem - mednarodni program so se ptujski strelci solidno uvrstili. STRELSKE NOVICE Z malokalibrsko pištolo proste izbire so mladinci ekipno zmaga- li s 1274 krogi. Posamezno si je Sašo Porok priboril srebrno ko- lajno s 476 krogi, Bruno Šincek je bil šesti, Pavel Fabrici pa sed- mi. Člani (Stražišar, Trstenjak, Štuhec) so bili v isti disciplini četrti s 1520 krogi. Posamezno je Janez Stuhec enajsti, Alojz Trstenjak pa dvanajsti. Z malokalibrsko športno pištolo so bili člani Stražišar, Iva- novič, Trstenjak četrti s 1634 kro- gi. Posamezno je bil Alojz Trstenjak s 553 krogi peti, Slav- ko Ivanovič s 542 deveti in Milan Stražišar s 539 dvanajsti. Z MK standard pištolo je član- ska ekipa v isti sestavi nastreljala 1520 krogov in se uvrstila na četrto mesto. Milan Stražišar je bil s 514 krogi 11., Ivanovič 12. in Trstenjak 13. Pokrovitelj strelcev na držav- nem prvenstvu je bilo trgovsko podjetje Petlja Ptuj. SAŠO POROK NA OLIMPIADI MLADIH v češkem mestu Plzen je bila olimpiada mladih strelcev. Ude- ležil se je je najboljši mladinec Ptuja in Slovenije Sašo Porok z zračno in malokalibrsko pištolo. Priboril si je najboljšo uvrstitev med slovenskimi strelci, in sicer z zračno pištolo s 523 krogi 28. mesto in malokalibrsko pištolo proste izbire s 488 krogi 22. mes- to. Sašev pokrovitelj na olimpiadi mladih je bil Gastro Ptuj. S.I. MARIBOR / PTUJSKI BOKSARJI NA BOKSARSKI REVIJI 25 let boksa v Ptuju Sobotne boksarske revije, ki jo je pod šotorom Štajerske pivovarne priravil Železničarski boksarski klub Ora Maribor, so se udeležili tudi ptujski boksarji s trenerjem Albinom Mercem. V ringu je nastopilo le deset boksarjev iz štirih slovenskih klubov, kjub temu pa tudi tokrat ni manjkalo borbenosti tekmoval- cev ter dobrih rezulatatov posameznikov. Ptujčani so na sobotno revijo odšli z ekipo sedmih tekmovalcev, vendar so se v dvobojih lahko po- merili le trije: Miro Fleischer, Robi Holc in Dušan Rakuš. Pre- pričljivo je v lahki kategoriji z na- sprotnikom iz Maribora zmagal Dušan Rakuš, Holc Robi je zma- gal brez nasprotnika, medtem ko je bil dvoboj med Mariborčanom Se- nadom Durovičem in Ptujčanom Mirom Fleischerjem zelo raz- burljiv. Zasluženo je zmagal Duro- vič, kljub temu pa je Fleischer pre- jel pokal za najbolj borbenega bok- sarja na reviji. Udeležba na letošnji boksarski reviji je bila nekoliko slabša, kot so pričakovali organizatorji; mnogi boksarji so ravno v tem času na zas- luženem dopustu, med njimi tudi nekateri ptujski aduti. Kot smo lahko izvedeli v vodstvu ptujskega Boksarskega kluba, ima- jo ti v tem času največ dela s pripra- vo projekta petnajste Zlate roka- vice Slovenije, ki bo na Ptuju v začetku decembra. Med drugim Ekipa ptujskih boksarjev s trenerjem Albinom Mercem - v Mariboru so le trije boksarji dobili nasprotnika in s tem možnost borbe. bodo na tekmovanje povabili naj- boljše boksarje iz sosednji držav, ptujski Boksarski klub pa bo v okviru letošnje Zlate rokavice proslavil še jubilejno 25-letnico de- lovanja kluba. Podobno boksarsko revijo, kot je bila zadnja v Mariboru, naj bi Ptujčani v zadnjem tednu avgusta pripravili še pred bistrojem Gabro- vec na Ptuju. T. Mohorko OB ZAČETKU GORNISKE SEZONE Za prijeten in varen oddih v gorah Za vse, ki se bodo odločili letošnji dopust oz. počitnice preživeti v gorah, gotovo ne bodo odveč podatki o razmerah na naših gorniških poteh in v planinskih kočah. Zaradi obilice snega v zimski sezoni največja nevarnost na slabo opremljene gornike preži v grapah, na še vedno zasneženih pobočjih in v severnih ostenjih gora. Zato vsem, ki se boste od- pravili nad 1500 m nadmorske višine, Planinska zveza Slovenije poleg primerne obutve in obleke svetuje še polno mero pazlji- vosti pri prečenju snežišč. Tudi kak cepin in vrv v ta namen ne bosta odveč. Pomembno je tudi, da vsak, ki se odpravlja bodisi na krajšo ali daljšo turo, svoje bližnje obvesti, kam odhaja. V veliko pomoč pri morebitnem reševanju so tudi podatki o obiskovalcih v vpisnih knjigah v planinskih kočah in na vrhovih. Za člane Planinske zveze Slovenije ali planinske organizacije, včlanjene v UIAA, velja pri nočitvah v gorah 40-odstotni popust. Dodaten, najmanj 10-odstotni popust velja za obiskovalce, ki prinesejo s seboj lastno posteljnino. Da v kočah ne bi pnhajalo do nepotrebne gneče, je konstno, če pred odhodom natančno izdelamo načrt svoje poti ter po možnosti rezerviramo ležišča, kar je pomembno zlasti za večje skupine. V kočah velja prepoved kajenja, poskrbimo patudi, da odpadke odnesemo nazaj v dolino. Po sporočilu Planinske zveze Slovenije povzela Katarina Klep-Černejšek KASAŠKI ŠPORT Movi ralratili nn kah v Ljutomeru Ogrevanje pred dirko. V nedeljo so v Ljutomeru iz- vedli že nekajkrat zaradi bolezni konj preložene kasaške dirke. Posledica teh preložitev je bila, da je na startu manjkalo precej najboljših konj, saj so nastopali v tujini. Zaradi tega so združili prvo in tretjo dirko, v najbolj za- nimivi osmi dirki, v kateri nasto- pajo 3- do 12-letni uvoženi in tuji kasači pa je nastopilo samo pet tekmovalcev, od teh pa je bil Tomaž Habjan s konjem Adam Adonno diskvalificiran. Zmagal je Marko Slavič mlajši s konjem ŠPORTNE NOVICE PADALSTVO • Ptuj- ski člani drugi, mla- dinci zmagali Na odprtem prvenstvu Hrvaške v Samoboru so med 13 ekipami iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije ptujski padalci osvojili drugo mesto. Zmagala je hrvaška državna reprezentanca Ekos, tretja pa jebila mešana eki- pa RIZG. Med posamezniki je bil najboljši Zdravko Pire, hrvaški državni reprezentant, najvišjo uvrstitev med ptujskimi padalci pa je dosegel Aleš De- beljak, ki je bil sedmi. Sicer pa so bili v članski konkurenci Go- razd Vindiš 9.^ Mirko Vršič 15., Aleksander Cuš 16. in Igor Glažar20. Med 18 mladinci odprtega hrvaškega prvenstva sta zmagala Ptujčana: prvi je bil Gorazd Vindiš, drugi Aleksander Čuš, Tonči Gregorič pa se je uvrstil na 6. mesto. Ptujsko ekipo je tudi tokrat vo- dil učitelj padalstva Stanko Čuš, ki je bil tudi sodnik na tekmo- vanju. Ptujski padalci sebodose- daj pričeli intenzivno pripravlja- ti na tekmovanje za ptujski pa- dalski pokal, ki ga bo organiziral Aeroklub Ptuj od 4. do 6. avgusta na letališču v Moškanjcih. pričakujejo udeležence iz šestih držav. M. Zupanič MOTOKROS • Dirica veteranov V Dolenjskih Toplicah je bila dirka za državno prvenstvo v razredu 125 kubičnih motorjev, v kateri je zmagal Kragel pred Goležera in Vogrincem. Na dirki veteranov je bilo na startu 30 ve- teranov, zmagal pa je Predan pred Zajcem in Krištofom. Vete- rani Ptuja in Dobrine so se borili za najvišja mesta, saj je Marjan Frangež izgubil tretje mesto v boju s Krištofom v zadnjem kro- gu druge vožnje, Segula pa je v prvi vožnji padel na startu. F.B. TENIS • Uspešen A. Horvat V okviru teniškega kluba Goja trenira nekaj perspektivnih mla- dih teniških igralcev. Najboljši med njimi je Alen Horvat, ki se udeležuje vseh pomembnejših turnirjev igralcev do 16 let. Tako je sodeloval na prvenstvu Ptuja, kjer je v 1. kolu brez težav zma- gal, v 2. kolu pa je igral z Možejem (Portorož). Kljub do- bri igri je izgubil (6:2, 6:4), ka- snejšemu zmagovalcu celotnega turnirja pa odvzel največ gemov od vseh. Udeležil se je tudi državnega prevenstva do 16 let v Spin cen- tru v Domžalah, kjer pa je imel smolo pri žrebu, saj je takoj v 1. kolu moral igrati s prvim nosil- cem Miho Gregorcem (Soča) in izgubil (6:1,6:1). Gregorc je ka- sneje suvereno zmagal na turnir- ju brez izgubljenega seta. Alen se je udeležil že nekaj tur- nirjev zunaj naših meja. Tako je igral na dveh turnirjih v Hrvat- ski - v Varaždinu in Čakovcu. Na obeh je moral skozi kvahfikacije, kjer je po trikrat zmagal. V 1. kolu v Varaždinu je igral s 3. no- silcem Filkovičem in po ogorčenem boju izgubil (7:5, 7:5), v Čakovcu pa je v 1. kolu iz- gubil z Zrinjskim (Čakovec). Kljub smoli, ki se ga je držala pri žrebih, Alen ni izgubil volje ampak se bo po krajših počitni- cah še intenzivneje pripravljal na Bergantov memorial, ki bo avgusta v Mariboru. Ker pa je vse povezano z denarjem, Alen še išče sponzorje, ki bi mu poma- gali na teniški poti. SE IVIALI NOGOMET # Turnir Podlehnik '95 Športno društvo Podlehnik prireja nočni turnir v malem no- gometu za pokal Podlehnik '5. Ta bo v soboto, 22. julija, ob 20. uri na igrišču OŠ Podlehnik. Najboljše ekipebodo nagrajene s pokali in bogatimi denarnimi nagradami, ekipo pa ob prijavi čaka tudi prijetno presenečenje. Vse informacije lahko dobite na telefon 768-144. S.S. ORMOŽ # Prvi nogo- metni večer Nogometni klub Ormož prire- ja 22. julija popoldan v športnem parku Mestna graba v Ormožu prvi nogometni večer s tekmo med NK Ormož in NK Beltinci. Prireditev bodo popestrili padal- ci Aerokluba Ptuj. Foto: Rado Škrjanec Charlijem Somolyjem. Marko Slavič je postavil tudi dva nova rekorda proge, in sicer v sedmi dirkizDory Lobel 1:17,4 in nato še v osmi s Charlijem Somolijem 1:17,1. Uvrstitve v osmi dirki: 1. Charlie Somoly 1:17,1, 2. Sandy Caprice 1:17,9 in 3. Keystone Tornado 1:19,0. Naslednje kasaške dirke bodo 23. julija v Komendi, nato pa 30. v Lenartu. RŠ 16- ZA RAZVEDRILO 20. JULU 1995- TEDNIH f EDNIK 20. JULU 1995 ZA KRATEK CAS-19 •o^Mladi dopisniki TAKŠNI SMO V 3. B SITNA sem, ko sem zaspana in ko zunaj dežuje. RAZMISLJU- JOČA sem, ko rešujem križanko in ko računam. Mateja Podlesnik POZOREN sem, ko mami na- berem šopek rož za njen praznik. LJUBEČ sem, ko pomagam dru- gim. Danijel Perger NAGAJIVA sem, ko mami skačem pred nosom, kadar bere časopis. Mateja Večerjevič PRIDNA sem, ko naredim kakšno nalogo več. Alenka LJUBEČ sem do očeta in mame. PLAŠEN sem, kadar mi kdo grozi. Simon Vesenjak MIRNA sem, ko me kaj boli. Marjanca TRMASTA sem, ko ni po mo- jem. RAZMIŠLJUJOČA sem, ko rešujem matematično nalogo. Jerneja Horvat ŽALOSTEN sem, ko me prija- telji jezijo. SITEN sem, ko čakam zdravnika. Mitja Skuhala NEŽNA sem, ko božam mami- co, očka, sestrico in prijateljico. Barbara Ivančič TIHA sem, ko je kaj narobe. Mirjana ZALJUBLJEN sem, ko vidim kakšno svojo punco. Matjaž PLAŠEN sem, ko grmi. Damjan učenci 3. b razreda OŠ Velika Nedelja TRENUTKI ODLOČITVE Včasih se sprašujem, zakaj čas tako neusmiljeno beži. Sploh se ne ozira na nas ljudi. S svojim krutim nožem reže s srca prijatel- jev in jih med sabo odtujuje. Tako tudi konec osmega razre- da pomeni neko ostro ločitev. Učenci osmih razredov se mora- mo vpisati v srednje šole in s tem zaključiti brezskrbno otroštvo ter obrniti list življenja. Mi sedaj zapuščamo okrilje šole, ki nam je tolika leta bila drug dom. V tej šoli moramo zapustiti svoje prve spomine. Za nas se začenja novo življenje. Naša okolica, novi pri- jatelji, učitelji... - vse se bo začelo znova. Samo upam lahko, da bom to novo lahko vzljubila vsaj za polovico tako kot staro. Res imam rada to šolo in vse, kar spa- da k njej. Ko pomislim na to, če bi te stene lahko govorile, se sama pri sebi nasmehnem. Kaj vse bi vedele povedati! Pa ne samo o meni, za generacije in generacije nazaj bi lahko izvedeli. Izvedeli bi, kdaj se je kdo prvič zaljubil, kdaj prvič dobil slabo oceno... Tudi mene na to šolo veže bese- da prvič. Tu sem prvič dobila enko, prvič petico, tu sem se prvič zaljubila, izgubila prvi zob ... Med temi zidovi sem nič koli- kokrat jokala. Pa ne samo zaradi slabe ocene, tudi zaradi prepirov. Prepiri - če samo pomislim na to, me postane sram. Da, sramu- jem se prepirov. Bili so nesmisel- ni, sama izguba časa. Za ta čas mi je zelo žal. Ne razumem ljudi, ki si želijo nazaj v otroštvo. Jaz tega nočem. Preveč boleča je sedaj na koncu misel na slavo. Preveč boli spoz- nanje, da ne bo nikoli več kot' prej. To je res, da mi je hudo samo ob misli na ločitev, ampak obenem si želim vstran. Srednja šola me obenem privlači in odbija. Včasih si želim zakričati: "Hočem ven iz te šole!" ampak v naslednjem trenutku mi postane žal. Pomislim, na to, da mi ne bo nikoli več nihče od sošolcev de- jal: "Valera, pišemo jutri?" ali pa kaj podobnega. Nikoli več me ne bo nihče nesel pod pipo na moj rojstni dan ali me popekel s ko- privami. Res, da so to dokaj ne- prijetne stvari, ko jih občutiš, ampak spomin nanje je lep. Pek- lenski čas za nas, osme razrede, je ta zadnji mesec pouka. Boleče je pisati ta spis, boleče pisali pesmi in razne verze za valeto, boleča, res boleča je samo misel na vale- to. Valeta, ki naj bi bila vesel tre- nutek obujanja spominov, zame pomeni mračen konec dolgolet- nega prijateljstva, ki ga leto za le- tom uničuje star ostudni oče čas. Ob takih trenutkih si želim, da bi čas obstal in da se ne bi bilo tre- ba nikoli poslovili. Ko tako pišem te vrstice, je v razredu po- polna tišina, v moji glavi pa vrši od spominov. Ob ločitvi mi bodo spomini edino, kar mi bo ostalo od otroštva v osnovni šoli. Valerija Štumpf, 8. c OŠ Gorišnica POTOVANJE PO VESOLJU V petek sem se odpravila na čudovito potovanje v vesolje. Zraven mene sla potovali še geni- alna deklica Matilda in njena učiteljica Medica. Potovali smo z mavrično raketo. Bila je čudovi- ta, na sebi je imela vse barve, ki sploh obstajajo, in takšne, ki jih mi še ne poznamo. Šli smo seveda na Saturn in s seboj vzeli še astronaviska oblačila ter zrak, ki ga v vesolju ni. V vesolju je bilo čudovito, kol da smo v ne- skončnosti ali v devetih nebesih, res zelo čudovito. Na Saturn smo se lahko vozili po mavrični cesti, kjer so bila sama čudna vesoljska bitja in vozila. Tam blizu smo vi- deli čisto majhen planet in na njem je bil mali princ, ki je še vedno gledal sončne zahode in svojo rožo - vrtnico. Videli smo vse planete: Merkur, Venero, Zemljo, Mars, Jupiter, Uran, Neptun in Pluton ter dosti malih planetov. Vodila nas je sreča. Na- enkrat se mavrična raketa pokva- ri in padli smo nekam v neznano. Znašli smo se sredi Oceana. Mat- ilda je opazila, da imamo potapl- jaška oblačila in spet zrak, saj ni- mamo škrg. Videli smo Arielo, ki se je skrivala med morskimi alga- mi in skalami. Tudi vsa druga morska bitja smo videli. Potem pa se je zgodilo nekaj groznega. Prišel je kit in nas pojedel. Ostali smo v njegovem želodcu. Tova- rišica Medica je prižgala ogenj, ker jo je zeblo. Kit je kihnil in me vrgel na drug konec sveta. O Matildi in Medici pa ni bilo sle- du. Naenkrat odprem oči in se znaj- dem v moji sobi. Videla sem, da sem vse to samo sanjala. Opazila sem, da je danes moj rojstni dan 11. april. V sobo so prišli moji starši in mi dajali darila. Med temi darili je bil mavrični dežnik, zelo sem se začudila. Mama mi je povedala, da je prišla neka deklica po imenu Matilda in mi prinesla darilo. Takoj sem pogledala, kaj mi je prinesla. Pri- nesla mi je obesek - mavrično ra- keto in knjigo z naslovom Matil- da. Zdaj sem vedela, da je Matil- da postala ena od pravljičnih ju- nakov in še vedno simam spomin na njo. Ta spomin je obesek - ma- vrična raketa ter sanje, ki so osta- le v moji glavi. Petra Janžekovič, 3. c OŠ Olga Meglic Ptuj PUST Pust strašanskih ust se pripeljal je v vas vsi pritekli so pogledat kaj dogaja se pn nas. Ko kurenti so zazvonili so zimo odpodili in pomlad nam osvežili. Nataša Beranič OS Lovrenc na Dravskem polju 20 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BR\LCEV 20.JULIJ 1995- TEDNIH PREJELI SMO ZLORABA PSIHIATRIJE V POLITIČNE NAMENE! Bivši režim se je za ohranje- vanje svoje navidezne demo- kracije pred domačo in sve- tovno javnostjo zraven znanih političnih procesov pos- luževal še najrazličnejših me- tod onemogočanja in odstran- jevanja nasprotnikov in nezaželenih oseb, tistih, ki si- cer niso bili politični nasprot- niki, so pa bili na odgovornih pozicijah v naši družbi, niso pa hoteli z njim sodelovati. Metod je bilo več. Njihova skupna značilnost je bila, da so imele navidezen naraven vsak- danji človeški značaj. Lažje oblike so bile oviranje in one- mogočanje pri pridobitvi izo- brazbe, vzpon po družbeni hi- rarhiji, razbijanje družin, zapel- jevanje otrok nezaželenih oseb v stranpoti, podtikanje krimi- nalnih dejanj, izsiljevanje naj- različnejših vrst itd. Težje obli- ke so bile umori v obliki nesreč ali samomori kot izhod v smrti zaradi bolezni, zapiranje v psi- hiatrične ustanove itd. Žrtev so predhodno dobro analizirali, in sicer tako, da so o njej zbrali čimveč podatkov o družinskih, službenih, družbe- nih, osebnostnih značilnostih, navadah, interesih, željah in psihozdravstvene podatke, ki so služili za pripravo scenarija nje- ne onemogočitve ali likvidacije. Zatem je steklo politično kole- sje vključno s takratno varnost- no službo in drugimi ustanova- mi, kot so policija, sodstvo, zdravstvo, delovni kolektiv, daljnimi in bližnjimi znanci, ki so sodelovali z oblastjo. Žrtev je končala tako, kot je predvidel scenarij. Za domače in javnost pa je bila uradna razlaga likvi- dacije, za katero največkrat niso niti posumili, smrt zaradi avto- mobilske nesreče, bolezni, sa- momor ali neprištevnost s končanjem v umobolnici do- volj. Poleg omenjenih postop- kov so uporabljali tudi psihoke- mičan sredstva, ki so žrtev lahko dobesedno znorela. Ena izmed metod, katerih posledice se čutijo in poskušajo uporabljati še danes, je "držanje" nekdanjih pacientov in zapiranje novih normalnih osb v umobolnice. Da so osebo lahko privedli tako daleč, so pripravili že omenjeni scenarij, jo tako ali drugače ustrahovali, ji nagajali na vseh koncih: v družini, v službi, jo lahko načrtno opijanjali in podobno, da so se ji "zrahljali" živci, da se je pričela vesti okolju nepri- merno, kar je zadoščalo za pris- ilno zdravljenje. Oseba, ki se je enkrat zdravila, je izgubila ves ugled, možnosti napredovanja, razen če se ni podredila oblasti. V večini primerov so žrtve vsaj v sedanjem času napravili tabletomane, življenjsko nesta- bilne in negotove osebe, odvis- ne od svojih psihiatrov. Uradna psihiatrija jih drži v odvisnosti od tablet, strahu, da jih bodo ponovno zaprli, jih izsiljuje, da bodo nekatere njihove skriv- nosti prišle v javnost. Zato je ra- ziskava teh področij tako težavna, ker se marsikdaj žrtve, ki so pričale, bojijo pričati v javnosti. Druga velika ovira je ta, da v Sloveniji še vedno velja prisilna hosipitalizacija, tako da se da pričo kadarkoli prisil- no poslati nazaj na zdravljenje, kjer je v rokah svojih "varuhov" in ti lahko z njo počnejo, kar hočejo. V zvezi z dogajanjem znotraj sten psihiatrije je že ve- liko znanega. Ne pozabimo, kaj je psihiatrija počela v imenu zdravljenja, od dajanja elek- trošokov, operacij na možga- nih, insulinskih injekcij do vseh drugih sodobnih oblik psi- hičnih maltretiranj "zdravljen- cev". Tretja težava je, da nihče razen same psihiatrije in režima nima dejanske možnosti nadzi- rati, kar je v drugih vejah zdravstva bolj ali manj urejeno. kaj se za zidovi "umobolnic" do- gaja, in tako zaščititi zdravljen- ce. Kot vidimo, je bila srednje- veška inkvizacija le vajenec proti tem znanstvenim meto- dam urejevanja razmer v družbi. Zalo predlagamo, da se neu- mudoma spremeni zakonodaja na tem področju, in sicer tako, da se ukine prisilna hospiializa- cija in uvede prostovoljno zdravljenje in zagovorništvo kot oblika notranjega CIVIL- NEGA NADZORA. Zagovor- nik je oseba, ki jo lahko vsak zdravljenec kadarkoli pokliče in mu pomaga, če se z njim ni konrektno postopalo. Zagovor- nik je na področju psihiatrije nekaj podobnega kot ombuc- man na nivoju države. Prisilna hospitalizacija je lahko možna samo v nujnih primerih, ko pride do hujših kršitev zakona in še to samo na osnovi naloga za zdravljenje, ki ga izda sodišče s predhodnim mnenjem za to pooblaščene ko- misije, sestavljene iz uradnega psihiatra, neodvisnega psihia- tra in zagovornika, da je osebo potrebno namesto v zapor pos- lati na zdravljenje. Z omenjeno zakonodajo bj preprečili politične in zasebne (ki v članku niso omenjene, jih pa je mnogo) zlorabe in uvedli humano ter prostovoljno hospi- taliziranje, kot je v mnogih dru- gih evropskih državah. Če se zadeve ne bodo v doglednem času spremenile na bolje, smo pripravljeni informacije o stan- ju v Sloveniji v preteklosti in danes posredovati Evropi in svetu. Predlogi za spremembo zakonodaje so pripravljeni v so- delovanju z dr. J. Rugljem, dr. T. Lamovec, dr. A. Žižkom, A. Galičem, društvom Altra, Ne- odvisnimi sindikati Slovenije. Pozivamo poslance vseh strank, da predloge podprejo. Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohi, s.r. f EDNIK -20. JULU 19951 POSLOVNA SPOROČILA -21 SREDIŠBČE OB DRAVI Shižčilarna Pri Ruperiu že dober mesec se Sre- diščani lahko pohvalijo s sladko pridobitvijo v kraju. Božo in Milica Borko sta v domači hiši, tik ob blagovni hiši Mcrcatorja Zarje, odprla slaščičarno. Kot smo izvedeli, so Središčani slaščičarno pred drugo voj- no že imeli - bila je v sklopu Prosnikove pekarne. Lepo urejeni svetli prostori privabijo s prijazno domačnostjo Milice, ki se ved- no nasmejana vrti po prodajal- ni, veliko Središčanov. Nekate- ri pridejo k njim iz radoved- nosti, ker imajo tudi v Središču "Žigra", kot je sinonim za slaščičarja v Ormožu, nekaj pa tudi iz "sladkosnednosti", saj imata Božo in Milica na voljo vse vrste dobrih domačih slaščic. V teh vročih pasjih dnevih ljudje najraje segajo po sladoledih, ki jih izdelujejo sami. Na voljo so razne rezine, torte, rolade in druge sladke dobrote, ki jih pripravlja slaščičarka Danica Vogrinec. Milica in Božo Borko v svoji slaščičarni. Gostu ponudijo tudi kavo, raz- ne sokove in druge brezalko- holne pijače. Kot je povedal Božo, ki je po poklicu kuhar, nameravajo po- nuditi gostom še marsikaj dru- gega, tudi razno drobno pecivo, kdaj kasneje kozarec dobrega vina. Posebej vesel je, ko pride- jo stare središke gospodinje, si- cer vešče sladke peke, po slaščice in jih odnesejo domov, še bolj vesel pa, ko se drugi dan Foto: VT] vračajo po novo porci)0. Pogovor je nanesel tudi na ime slaščičarne. "Iskali smo razna imena, tudi tuja, pa nam niso bila všeč. Nazadnje smo se odločili za staro domače družinsko ime Pri Rupertu, ki ga je bil vesel tudi oče," pripo- veduje Božo. V slaščičarni je na voljo 20 sedežev, odprta pa je vsak dan med 7. in 22. uro. Vida Topolovec JURŠINCI / V OBČINI DOBRA TURISTIČNA PONUDBA NA KMETIJAH Topldiram nabija w osN|ei Sfonensidli gprk Juršinska občina je dobro poznana po kmečkem turizmu in prav ti imajo najvišje mesto v tu- ristični ponudbi kraja. Med prvimi sta se za tokšno obliko turizma v osrčju Slovenskih goric pred petnajstimi leti odločila Marta in Simon Toplak, danes pa sta svojo ponudbo še dopol- nila na Vinšaku. Obnovila sta 300 let staro zidanico in bližnjo kapelico z vinskimi svetniki, na novo uredila počitniško hišico, predvsem pa želita z dobro ponudbo turizma na kmetiji dati prispevek k celostnemu razvoju kraja. Pri Toplakovih je turizem na kmetiji izletniški in stacio- narni ob dobri ponudbi do- brot iz krušne peči in vrhun- skih domačih vin. Pred pet- najstimi leti je bila ponudba na kmetiji nekoliko skromna, vendar sojo Toplakovi vsa ta leta dopolnjevali in v svojo ponudbo vključili le naj- boljše. Pri njih se lahko usta- vi vsakdo, ki si želi počitnic na kmetiji, zdrave prehrane in prijetnih doživetij med le- potami Priekije. Poleg že znane ponudbe počit- nic na kmetiji v Juršincih na Juršinskem ali Palučovem bregu se je le-ta v zadnji tednih razširila še na Vinšaku. V osrčju vinskih goric so Toplakovi obnovili 300 let staro zidanico, kjer naj bi v prihodnje bil še vinski muzej, novo podobo je dobila kapelica z vinskimi svetniki sv. Urbanom, sv. Martinom in sv. Markom, ob njej pa so odprli še vinarsko hišo. Namenjena je predvsem družinam. Sprejme lahko pet družinskih članov, v njej so ure- dili še prodajo proizvodov iz kmetije in spominkov. Kot je po- vedala Marta Toplak, je vinar- sko-počitniška hišica dopolnilo k stari zidanici in kapelici, z njo pa so na poseben način želeli poudariti ljubezen in spoštovan- je v družini, kar prikazuje tudi slika na zunanji strani hiše. Sicer pa Marta Toplak pravi. Toplakovi so turizem na kmetiji razširili tudi na Vinšaku ali Rotmanu da so pri njih med dobrotami iz krušne peči najbolj poznane prleške gibanice in pletenice, ržen in koruzni kruh ter krapci. Dobro so poznana tudi domača Marta Toplak je ponudbi na kmetiji dodala še medeno srce. vina, imajo lastna buteljčna vina, novost pri njih je buteljka vinšak, na vseh vinskih etiketah pa so upodobljeni vinski motivi. Toplakovi so v ponudbo počitnic na kmetiji vključili ogled kmetije in vinske kleti, vinograda in bližnjega sadovnjaka, pripravlja- jo pokušnjo domačih vrhunskih vin (rumenega muškata, renske- ga rizlinga in belega pinota), po- leg že znane ponudbe pa svoje goste popeljejo še po okoliških krajih. Letos nameravajo izdati tudi lastne razglednice, imajo že narejeno zloženko s celovito tu- ristično ponudbo na kmetiji in nikoli jim ne zmanjka novih za- misli. Marta in Simon Toplak bosta tudi v prihodnje z bogato ponud- bo turizma na kmetiji prispevala k dobri turistični ponudba same- ga kraja, ta ponudba pa naj bi se po besedah obeh v kraju še do- polnjevala in morda po nekaj le- tih prispevala k celostnemu raz- voju kraja. •o Iktjana Mohorko PODJETMIŠKI KOTIČEK Razširitev Kuharičevega mizarstva Franc Kuharic s Po- lenšaka se že osem let ukvarja z mizarskimi delL Kot je povedal ob otvorit- vi novih, sodobno opre- mljenih mizarskih delav- nic, je začel zelo skrom- no : prvi njegovi izdelki so nastajali v garaži stano- vanjske hiše in zaposlen je bil le on. Sedaj je v del- avnici zaposlenih pet mi- zarjev, ki izdelujejo po naročilu strank notranjo in stavbno pohištvo ter montažne stanovanjeske hiše predvsem za tuje trge. Izdelujejo pa tudi druge izdelke iz lesa po željah in naročilih strank, ki jih imajo v mizarstvu Kuharic zaenkrat dovolj. (MS) 22 - OGLASI IN OBJAVE 20. JULIJ 1995- TEDNIK f EDNIK -20. .TULIT 1995 OGLASI IN OBJAVE-23 RIBIŠKI KOTIČEK Seiona ribph frofe} Začetek prave ribolovne sezone pomeni hkrati začetek sezone lova na velike rib, oziroma trofeje. Dokaz za to so pričujoči posnetki srečnih ribičev z letos uplenjenimi trofejami. v NEDEUO RIBIŠKO TEKMOVANJE Ivan Galun in ribiči iz Prven- cev prirejajo v nedeljo, 23. julija, tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Tekma se bo pričela ob 7.30, startnina je 1000 tolarjev (malica in pijača), zma- govalca čaka pokal, nekaj naj- boljših pa bo prejelo lepe prak- tične nagrade. Vabljeni vsi ribiči in ljubitelji ribištva. S seboj pri- peljite tudi prijatelje, kajti po tekmi bo velik ribiški piknik! VTRŽCU15 KILOGRAMSKI KRAP Gramoznica v Tržcu je zagoto- vo prava zakladnica ribjega zaro- da, saj je to ena najbolj čistih vod na ptujskem območju, s katero upravlja pododbor Jama Tržeč. Zadnja leta je med ujetimi ribami vse več trofejnih. Lani smo poročali o velikanskih ščukah in amurjih, letos pa je sezono veli- kih rib odprl vnet in zaprisežen ribič Samo Levstik iz Ptuja, ki je sredi junija po nekajminutni borbi na svojo "specialno vabo" ujel tegale 15 kg krapa. Več o sebi in o trofeji ni želel povedati, le še to smo izvedeli, da je pravi šport- ni ribič, saj je krapa kmalu po fo- tografiranju spustil v bližnji rib- nik (bojda je ujel že več težjih mrcin). 15 KILOGRAMSKI TOLSTOLOBIK Izredno velike, trofejne ribe so tudi v ribniku RD Ptuj v Rogoz- nici. Letos je sezono trofej odprl ribič Mirko Petrovič iz Hajdoš 5, ki je v torek, 27. junija, sprva ne- kaj ur zaman namakal trnek z vabo, ob 8.30 pa je doživel močan prijem. Šele po 25 minutah utru- janja in ob pomoči prijatelja je vi- del, da se je mučil s srebrnim tol- stolobikom. 102 cm so namerili od glave do repa in natehtali 15,20 kg. To so bili ribji zrezki... 20 KILOGRAMSKI TOLSTOLOBIK Rogozniški ribnik pa skriva za- gotov še več. Ribič Franc Meško iz Kraigherjeve ulice v Ptuju je v torek, 11. julija, v ribniku v Ro- goznici ujel najtežjo ribo v svoji ribiški karieri, zagotovo pa do le- tos najtežjo ribo iz tega ribnika. Ne^aj po 17. uri je zategnil drveči plovec in takoj slutil, da gre za iz- redno veliko ribo, saj je "kar šlo svojo pot". Po dobrih 15 minutah borbe, zategovanja in spuščanja vivice mu je ob pomoči ribiških tovarišev vendarle uspelo velika- na spraviti na suho. Kar 1 meter in 15 cm so namerili v dolžino, tehtnica pa se je ustavila natanko pri 20 kg. Srebrni tolstolobik je prijel na kostnega žrva (modna), 0,25 mm najlonska predvrvica pa je komaj zdržala. TROFEJE V GALUNOVEM RIBNIKU Tudi nekdanja (sedaj zapuščena) gramoznica v Prven- cih, katere del je lastnik zemljišča Ivan Galun preuredil v ribnik, skriva v svojih globinah velike kose, ki burijo domišljijo starim in mladim ribičem. V četrtek, 6. julija, se je sreča nasmehnila Jan- ku Ciguli iz Dornave, ki je v Ga- lunovem ribniku ujel doslej naj- težjo ribo - 8,10 kg težkega krapa "špeglarja". To je bil vsekakor več kot dober razlog, da se je z njim in kolegom, ki mu ga je po- magal spraviti na suho, tudi foto- grafiral. -OM KONČNO ZNANI REZULTATI VZROKOV ZASTRUPITVE S SLADOLEDOM Krive so bakterife V torek zjutraj smo od glavnega republiškega zdravstvenega inšpektorja dr. Jožeta Šamuja iz- vedeli za rezultate raziskave povzročiteljev nedavne zastru- pitve sedmih otrok s sladoledom v Kidričevem. Analize so poka- zale, da so povzročitelj zastrupit- ve koagulaza - pozitivni stafilo- koki, ki so jih našli v vseh vzorcih odvzetega sladoleda in tudi v večini brisov, ki so bili vzeti z de- lovnih površin in iz posod. Stafi- lokoke so odkrili tudi v izbruha- ni masi enega od zastrupljenih otrok ter v blatu vseh prizadetih otrok. Lokal, v katerem je prišlo do zastrupitve, je zaprt. Odprli ga ne bodo tako dolgo, dokler vse analize ne bodo pokazale brez- hibnega stanja. Kot smo izvedeli, je zasebni slaščičar lokal temelji- to očistil in izvedel dezinfekcijo. Jože Šamu je povedal, da je bila nedavna zastrupitev s sladole- dom v Kidričevem ena večjih v zadnjem času v Sloveniji. Sicer pa je dosedanji nadzor nad slaščičarji pokazal na precejšnjo oporečnost sladoledov, zato ga bodo še zaostrili. •>MG ČRNA KRONIKA TRIJE HUDO IN DVA LAŽJE RANJENA v četrtek, 13. julija, ob 8.40 sta na magistralni cesti pri Lancovi vasi trčila osebna avtomobila. Iz smeri Maribora je vozil citroen ZX Karel V. iz Ruš, iz smeri Podlehni- ka pa je vozil ford orion hrvaški državljan Milivoj D. Ob trčenju so bili hudo ranjeni voznik Karel V. in sopotnici v fordu Milena B. in Šte- fica D. iz Hn/aške. Lažje ranjeni so bili voznik Milivoj D. in tretji sopot- nik v njegovem avtomobilu Ivan B., državljan Hrvaške. MLADOLETNA MOPEDIST- KA TRČILA V AVTO Po regionalni cesti skozi nasel- je Pušenci pri Ormožu se je v četrtek, 13. julija, dopoldne pelja- la z mopedom 14-letna P.J. iz Ormoža. Med vožnjo je trčila z osebnim avtomobilom, ki gaje vozil Miroslav H., prav tako iz Ormoža. Mopedistka je padla in se hudo ranila. ČRNI PETEK NA CESTI MARIBOR - PTUJ v petek, 14. julija, so se na ma- gistralni cesti med Mariborom in Ptujem kar vrstile prometne nez- gode in so povzročile veliko zmečkane pločevine ter tudi pre- cej težje in lažje telesno poškodo- vanih. Na srečo niso terjale človeških življenj. Zaradi promet- nih nesreč je v petek dopoldne vožnja z avtomobilom med Mari- borom in Ptujem trajala pov- prečno več kot tri ure, seveda če voznik ni bil udeleženec v pro- metni nezgodi. Omenjamo le tri največje. Najprej je prišlo do prometne nesreče na Ptujski cesti v Maribo- ru, kjer so trčili trije osebni avto- mobili in tovornjak. Sledilo je verižno trčenje v Miklavžu na Dravskem polju, kjer so prav tako bila udeležena štiri vozila. V obeh nesrečah je bilo več ljudi lažje ranjenih, nastala pa je velika gmotna škoda. Trije hudo ranjeni in štirje lažje so bili v prometni nesreči, ki se je pripetila ob 9.15 v Skorbi. Izsmeri Ptuja je vozil osebni avto Vladimir A. iz Kidričevega. V Skorbi je zavi- jal levo in s tem odvzel prednost osebnemu avtomobilu, ki gaje iz nasprotne smeri vozil Marjan K. iz Zrkovcev pri Mariboru. Avtomobi- la sta trčila, voznik Vladimir A. in dva sopotnika v nasproti vozečem avtomobilu so bili hudo ranjeni. Lažje ranjeni pa so bili voznik Marjan K. in še trije sopot- niki v obeh avtomobilih. Zaradi te nesreče je bila cesta zaprta za ves promet okoli eno uro, potem pa je prav toliko časa potekal pro- met izmenično po enem voznem pasu. NEZGODA ZARADI OVIRE NA CESTI Po lokalni cesti iz Rač proti Brunšviku je v petek, 14. julija, po- poldne vozil osebni avto Franc S. iz Ptuja. V Racah je v ostrem ne- preglednem ovinku zaradi ovire na cesti začel zavirati. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom in trčil v avto, ki gaje nasproti vozil Dar- ko J. iz Hotinje vasi. V trčenju je bil en sopotnik hudo ranjen, dva pa lažje. VOZNICA IN SOPOTNIK HUDO RANJENA Nada K. iz Oplotnice je v sobo- to, 15. julija, okoli 16.30 vozila osebni avto iz Murske Sobote proti Mariboru. Na mostu v bližini Murske Sobote je v avto čelno trčil tovornjak z makedonsko re- gistracijo, ki ga je na spolzki cesti na mostu začelo zanašati, potem je tovornjak trčil še v mostno ograjo. V nesreči sta bila voznica Nada K. in njen sopotnik Ivan K. iz Oplotnice hudo ranjena, prepel- jali so ju v soboško bolnišnico. MOPEDISTKA HUDO RANJENA v nedeljo, 16. julija, ob 20.15 sta na magistralni cesti na Prager- skem trčila voznik osebnega av- tomobila Andrej K. s Pragerskega in voznica kolesa z motorjem, 16- letna T.D. iz Slovenske Bistrice. Po trčenju je mopedistka padla in se hudo ranila. ^S^^^ ^l^S^ iS?^^^ ^^S^ SSS&fe ■:: STRELA ZAŽGALA GOSPO- DARSKO POSLOPJE Med neurjem, ki seje razbesne- lo nad našimi kraji v petek, 14. ju- lija, popoldne, je udarila strela v gospodarsko poslopje kmetije v Frajhajmu 28, občina Slovenska Bistrica. Izbruhnil je požar in uničil gospodarsko poslopje, precej sena in več kmetijskih stro- jev. Ogenj so omejili in pogasili prostovoljni gasilci ob izdatni pomoči sosedov. Materialno škodo še ocenjujejo. •* FF Kulturni križem kražem PTUJ # Poletni kulturni večeri - Drevi ob 21. uri bo pred gledališčem ponovno predstavljena pesniška zbir- ka Ciklus Petra Srpčiča. Nas- topila bosta Peter Srpčič in Aljoša Koltak. PTUJ # Poletni kulturni večeri - Jutri bo ob 21. uri pred gledališčem predstavi- tev pesniške zbirke Ivana Brača Norec pod vislicami. Nastopila bosta Nenad Toka- lič in Josip Čačkovič. BORL • Idriart- Jutri ob 20. uri bo koncert židovske glasbe in tanga v izvedbi har- monikarja Franka Lampeta in violinista Matthiasa Gro- heja. SVETA TROJICA V SLO- VENSKIH GORICAH # Na pokriti terasi bistroja Žaba je ZKO Lenart postavi- la poletni kino. Jutri ob 21.30 bodo predvajali komedijo Maratonci tečejo častni krog. Prireditev bo tudi, če bo sla- bo vreme. BORL # Idriart - V soboto, 22. julija, bo ob 16.45 pred- stavitev evritmije kot plesne tehnike, ob 17.30 pa lutkovna delavnica, ki jo bodo vodile Michaela Sauber iz Hambur- ga, Jasna Held iz Dubrovnika in Elke Blattmann iz Kassla. BORL # Idriart - V soboto, 22. julija, bo ob 20. uri kon- certirala pianistka van Dries- ten. Na sporedu bodo sklad- be Prokofjeva, Berga, Bacha in Liszta. PTUJ • V nedeljo,23. julija, bo ob 17. uri na gradu kon- cert violinistov poletne vio- linske šole Briana Sinlayso- na. Nastopili bodo godalni kvartet, godalni trio in posa- mezniki. Ob 20. uri bodo nas- topili udeleženci šole v refek- toriju minoritskega samosta- na. KINO PTUJ • Ta teden je na sporedu ob 19. in 2L uri Ulični bojevnik, naslednji te- den pa ob 19. uri Zasebni de- tektiv Shame, ob 21. uri pa Nesmrtno zaljubljena (raz- burljivo življenje Ludvviga van Beethovna). OSEBNA KKONIKJ RODILE SO - ČESTITAMO: Matilda Tili. Kicar 4S, Ptuj - dečka; .Iclka Tcrbuc, Ob (ira- jem 3, Ptuj - Ivo; Romana Kramherger, Potrčeva 40, Ptuj - Ncvo; Olga Osek, Sp. Scčcvo 44, Rogaška Slatina- Sašo; Romana Majcenovič, Hrastovec 26/c, Z^ivrč - dekli- co; Marinka Jelen, Videm 27, Videm pri Ptuju - Monjo; Marta Zmauc, Zagorci 51, Juršinci - deklico; Slavjca Saj- ko, Vošnjakova i, Ptuj - dečka; Marija KampI, Cjia- jenščak 14, Ptuj - Natalijo; Sil- va Antolič, Murctinei 44/a, Gorišnica - dečka; Darinka Toš, Gabrnik 45, Juršinci - dečka; Alenka Janežič, Veliki Brebrovnik 5, Miklavž - Alek- sa. POROKE - PTUJ: Edi Hvaleč in Jožefa Fajt, Mai.strova ul. 1, Ptuj. POROKE - ORMOŽ - MAJ: Stanko Janžekovič, Prerad 40, Podgorci, in Marija Roškar, Bresnica 15, Podgorci; Rajko Kramherger, Godcninci 12,, Središče ob Dravi, in Marjetaj Zidarič, Hum pri Ormožu^ 101/a, Ormož; Dušan Budja inj Angela Pintarič, Ormož, Ptuj- ska C. 2; Zlatko 2Lorec in Olgal Petričič, Seneščci 26, Velika' Nedelja; Viktor Vičar in Leo-i nida Keček, Sodinci 57, Veli-i ka Nedelja; Franček Veber in Marjeta Korez, Loperšice 49, Ormož; Miran Plaveč in Ani- ca Šoštarič, Kercnčičev trg 2, Ormož; Anton Pokrivač, Gra- be 32, Središče ob Dravi, in Marija Jerak, Gornja Dubra- va 44; Boris Dornik. Hum pri Ormožu 11, Ormož, in Marje- ta Vaupotič, Loperšice 1, Ormož; Jani Potočnik, Rado- merje 1, Ljutomer, in Branka Fifnja, Cerovec Stanka Vraz.a 47, Ivanjkovci; Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a, Velika Nedelja, in Almira Bezjak, Podgorci 91, Podgorci; JU- NIJ: Alojz Meško. Gornji Ključarovci 6, Sv. Tomaž, in Helena Tomanič, Pršetinci 39, Sv.Tomaž; Marjan Mag- dič, Ksaverja Meška 5, Ormož, in Jolanda Mandelj, Sv. Tomaž 17; Aleš Lesar, Raičeva 11 , Ormož, in Natali- ja Kralj, Mihovci pri Veliki Nedelji 40/a; Vinko Belec, Lešnica 62, Ormož, in Katica Marin, Zagorje 23, Sv. Tomaž; Marjan Stepišnik in Ivanka Jakopec, Zasavci 1, Miklavž pri Ormožu; JULIJ: Ivan Škrlec, Kog 44, Kog, in Marjetka Lopert, Ulica bra- tov Jančar 1, Ljubljana; Er- nest Pleh in Petra Čurin, HajndI 6h, Velika Nedelja. UMRLI SO: Ema Horvat, ro- jena Lovrenčič, Krčevina pri Vurberku 55, M'. 1914-17. juli- ja 1995; Jerko Iličič, Muzejski trg2/a, Ptuj,:-: 1930-t8.julija 1995; Nada Puž, Vošnjakova ul.7, Ptuj,:-: 1936-t 10. julija 1995; Marjeta Ivartnik, rojena Vajsbaher, Rimska ploščad 2, Ptuj,:i: 1907-t 10. julija 1995; Ivan IrgI, Na Tratah 8, Ptuj, jI: 1923-t 10. julija 1995; Marija Solina, rojena Herga, Dorna- va 131, 1910 -1 12. julija 1995; Alojz Antolič, Kolod- vorska C. 2, Ormož, 1919 -1 11. julija 1995; Slavko Grabar, Kicar 95, 1928 -1 14. julija 1995.