List 51.
Hvala prešičje reje.
Reja goved in p reši cev z obširnim pridelovanjem klaje za to rejo so reci, kterih naši kmetovavci v svojo lastno škodo se zmiraj premalo obrajtajo, vedno so le zamišljeni v žitne pridelke.
Zlasti zasluši prešičja reja veliko hvalo; naj bi se je kmetje bolj po prijeli.
Vsako leto se več prešicev potrebuje, in morebiti komaj tretji del si jih v naših deželah priredimo, vse druge dobivamo od drugod.
S klajo ali pičo , ki je krava srednje velikosti potrebuje, se redi, kakor skušnje uče, dvoje svinj; vzemimo le, da prav nisko rajtamo, da vsaka svinja dvakrat le po 5 praset verze,  dobi kmet vsako leto
258
od dveh svinj 20 praeet, ki mu gotovo veliko več dobička doneso, kot ena krava.
Prešičoreje se zamore mali kmetic ravno tako s pridam poprijeti, kakor veliki kmetovavec, in dokler se ne bojo vsi kmetovavci prešičje reje poprijeli, da bo te živine obilo, jo bojo vedno tisti dobro zadeli, ki se bojo ž njo pečali.
Če bi kmetje le enmalo rajtati znali in bi si na-tanjko prerajtali: koliko dobička jim žito verze, in bi ta dobiček s tem primerili, ki bi si ga naklonili, ko bi namesto žita se bolj na deteljo ;n drago klajo obernili in po tem več živine redili, gotovo se bojo prepričali, da jim klajoreja in živinoreja veliko več dobička donesete, kakor žito.
S tem se pa ne reče, da naj bi se žitopopolnama opustilo, ampak le to se svetje: naj bi kmetovavci svoje posestvo, če ga je le kolikanj kaj, na dvoje razdelili — polovico za žito, polovico za klajo.