Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVII. — Izdan in razposlan dne 30. maja 1906.
Ysebinas (St. 104—107.) 104. Ukaz o ustanovitvi obrtnega sodišča v Cernovcih. — 105. Zakon o povišanju pokojniuskih užitkov civilnih državnih uradnikov (državnih učnih oseb) in slug s samozavarovanjem. — 106. Zakon o nadaljnjem povišanju pravilnih pokojnin vdov po civilnih državnih uradnikih in državnih učnih osebah, povišanih na podstavi § 16 zakona z dne 14. maja 1896. 1. in § 1 zakona z dne 19. julija 1902. 1. — 107. Ukaz v izvršitev zakona z dne 24. maja 1906. 1. o nadaljnjem povišanju na podstavi § 16 zakona z dne 14. maja 1896. 1. in § 1 zakona z dne 19. julija 1902. 1. povišanih pravilnih pokojnin vdov po civilnih državnih uradnikih in državnih učnih osebah.
104.
Ukaz pravosodnega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, trgovino in finance z dne 19. maja 1906. 1.
o ustanovitvi obrtnega sodišča v Cernovcih.
Na podstavi §§ 2 in 3 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o uvedbi obrtnih sodišč in o sodstvu v sporih iz obrtnih delovnih, učnih in mezdnih razmer se ukazuje:
§ 1.
Dne 8. oktobra 1906. I. naj začne v Cernovcih poslovati na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) ustanovljeno obrtno sodišče.
Obrtno sodišče ima oznamenilo: „C. kr. obrtno sodišče Čemovci *. Na uradnem pečatu obrtnega sodišča je cesarski orel.
V stvareh obrtnega sodišča naj nastopa c. kr. deželno sodišče Černovci kakor v zakonu z dne
27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) ozna-menjeni sodni dvor prve stopnje in kakor vzklicno sodišče.
§ 2.
Krajna pristojnost obrtnega sodišča Cernovci se razteza na okoliš okrajnega sodišča čemovci in na ozemlje občin Stara Zuczka in Kameral-Lenkoutz sodnega okraja Sadagöra.
§ 3.
Stvarna pristojnost obrtnega sodišča Cernovci obsega vsa v § 1, odstavku 2 zakona o obrtnih sodiščih oznamenjena, v okolišu obrtnega sodišča ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Cas, v katerem dobi stvarna pristojnost obrtnega sodišča moč za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§ 4-
Število prisednikov obrtnega sodišča Čemovci se ustanavlja na 52, šlevilo nadornestnikov na 32 in število prisednikov za vzklicno sodišče v obrtnih spornih rečeh (g 31, odstavek 3, zakona o obrtnih sodiščih) na 20.
•	132
(Slowenisch.)
Prisedniki in nadomestniki obrtnega sodišča, ter prisedniki vzklicnega sodišča naj se volijo v razmerju, ki se podaja iz naslednje razdelitve, iz po-samez oznamenjenih skupin obrtnih obratov.
Da se eventualno vrše volitve v več teritori-jalno ločenih odsekih, se prepušča c. kr. deželni vladi v Gernovcih izdati potrebne odredbe.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in nadomestnikov obrtnega sodišča in prisednikov vzklicnega sodišča, ki jih voli po polovici vsaka skupina iz volilnega razreda podjetnikov in delavcev, se določajo tako:
Skupina I.
Vsi veliki obrati izvzemši trgovinske obrate:
12 prisednikov \
8 nadomestnikov / obl'tneSa sodlžca’
4 prisedniki vzklicnega sodišča.
Odškodnina za izgubo zaslužka, ki se daje pri-sednikom in nadomestnikom iz stanu delavcev in po ministrstvenem ukazu z dne 5. avgusta 1903. 1. (drž. zak. št. 165) prisednikom in nadomestnikom iz stanu podjetnikov, se ustanavlja z dvema kronama za pol dneva in s štirimi kronami za cel dan brez nadaljnje porazdelitve.
Odmeri te odškodnine se daje v podstavo čas, v katerem je bil prisednik res odtegnjen svojemu pridobitku; zlasti naj se pri tem upošteva tudi čas za pot tja in nazaj.
Hohenlohe s. r.	Kosel s. r.
Klein s. r.	Auersperg s. r.
105.
Zakon z dne 24. maja 1906.1.
o povišanju pokojninskih užitkov civilnih državnih uradnikov (državnih učnih oseb) in slug s samo-zavarovanjem.
Skupina II.
Vsi mali obrati izvzemši trgovinske obrate :
20 prisednikov )	,
12 nadomestnikov / obrtne&a sodlšča’
8 prisednikov vzklicnega sodišča.
Skupina III.
Vsi trgovinski obrati :
20 prisednikov )
12 nadomestnikov / obr,neSa sod,šca-8 prisednikov vzklicnega sodišča.
Za velike obrate v zmislu tega ukaza naj se štejejo tista podjetja, gledé katerih je predpisana obča pridobnina za več nego 300 kron. Javnemu obračunu zavezana podjetja naj se štejejo k velikim obratom.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
V podstavo za odmero tekoče pokojnine civilnih državnih uradnikov (državnih učnih oseb) V. do XI. činovnega razreda ter v kategorijo slug spadajočih državnih uslužbencev, ki imajo letno plačo, naj se poleg dejalnostnih plač, vštevnih po obstoječih pravilih, všteje še znesek, ki ustreza za dotični či-novni, oziroma plačilni razred določeni aktivitetni dokladi v izmeri IV. krajnega razreda.
Pri državnih uradnikih IV. činovnega razreda-se razen že sedaj vštevnih dejalnostnih plač privzame v podstavo za odmero pokojnine znesek 1200 K.
§ 2.
§ C-
Stroški v gotovini (§13 zakona o obrtnih sodiščih) naj se povrnejo prisednikom in nadomestnikom obrtnega sodišča in prisednikom vzklicnega sodišča zmislu primerno uporabljaje določila §§ 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 ukaza pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Na znesek, ki se po § 1 privzame v podstavo za odmero pokojnine državnih uslužbencev, pa se ni ozirati ob odmeri odpravnin in preskrbnin, ki gredö državnim uslužbencem ter njih ostalim po § 3, 5, drugi odstavek, 7, 11 in 12 zakona z dne 14. maja 1896.1. (drž. zak. št. 74). Prav tako veljaj za .pravilni pokojninski užitek umrlega“ v zmislu § 10 omenjenega zakona zgolj tista izmera, ki gre umrlemu brez ozira na znesek, ki se všteje po § 1 tega ukaza.
§ 3.
Letni prispevek, ki ga plačujejo aktivni civilni državni uradniki (državne učne osebe) v § 1 imenovanih činovnih razredov državnemu zakladu za pokojninske namene, naj znaša v bodoče, in sicer namesto izmere, imenovane v § 15 zakona z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 74), 3'8 odstotkov, v § 1 navedeni služabniki morajo plačevati 1'6 odstotka pokojninskega prispevka.
Te prispevke je treba preračunjati od dejal-nostnih plač, praviloma vštevnih za odmero pokojninskih užitkov, vštevši v § 1 tega zakona omenjeni znesek.
V	dobi, zakonito določeni za plačevanje službene takse, morajo uradniki (državne učne osebe), plačevati in sicer od zneska, vštevnega po § 1, 38 odstotkov in od drugih dejalnostnih prejemkov, praviloma vštevnih za odmero pokojninskega užitka, 0-8 odstotka. Sluge plačujejo tudi v tej dobi prispevek l-6 odstotka.
§ 4.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
§ 5.
Izvršiti ga je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
V	Budimpešti, 24. dne maja 1906.
Franc Jožef s. r.
Hohenlohe s. r.	Kosel s. r.
106.
Zakon z dne 24. maja 1906.1.
o nadaljnjem povišanju pravilnih pokojnin vdov po civilnih državnih uradnikih in državnih učnih osebah, povišanih na podstavi § 16 zakona z dne 14. maja 1896.1. (drž. zak. št. 74) in § 1 zakona z dne 19. julija 1902. I. (drž. zak. št. 221).
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Na podstavi § 16 zakona z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 74) in § 1 zakona z dne
19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 221) povišani pravilni preskrbninski užitki vdov po civilnih državnih uradnikih in državnih učnih osebah se povišujejo za nadaljnjih 25 odstotkov tako, da. povišbe skupaj ne smejo presegati 75 odstotkov prvotne pravilne pokojnine in povišana pokojnina ne v § 5 zakona z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 74) določene izmere.
V	teh 75 odstotkov se vštejejo k pravilni vdovski pokojnini dovoljene milostne doklade.
§ 2.
Ta zakon dobi moč s prvim dnem mesca, ki sledi njegovi razglasitvi.
§ 3.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
V	Budimpešti, 24. dne maja 1906.
Franc Jožef s. r.
Hohenlohe s. r.	Kosel s. r.
107.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 27. maja 1906.1.
v izvršitev zakona z dne 24. maja 1906. I. (drž. zak. št. 106) o nadaljnjem povišanju na podstavi § 16 zakona z dne 14. maja 1896. I. (drž. zak. št. 74) in § 1 zakona z dne 19. julija 1902. I. (drž. zak. št. 221) povišanih pravilnih pokojnin vdov po civilnih državnih uradnikih in državnih učnih osebah.
Da se enakomerno ravna, izvršujč zakon z dne 24. maja 1906. 1. (drž. zak. št. 106), ki dobi moč
I.	dne junija 1906. 1., se zaukazuje nastopno.
1. Ta zakon velja samo za tiste vdove, kojih pravilne pokojnine niso bile povišane, oziroma bi se bile morale povišati za 75 odstotkov ali več že na podstavi § 16 zakona z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 74) in § 1 zakona z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 221).
Vdove, katerih pokojnine niso bile dovoljene na podstavi pravil, ki so bile v moči pred veljavnostjo zakona z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 74), temveč iz Najvišje milosti, so izključene tudi od povišanja, omenjenega v zakonu z dne 24. maja 1906. 1. (drž. zak. št. 106), izvzemši tiste, katerim se je z Najvišjim milostnim aktom izrečno izpregle-dalo, da ni pogojev, potrebnih za pravilno dovolitev vdovske pokojnine.
Znesek vnovične povišbe vdovskih pokojnin, ki obremenjuje skupni pokojninski zaklad, se mora ves zaračuniti na obči civilni pokojninski proračun.
2.	Povišane vdovske pokojnine, ki gredč po zakonu z dne 24. maja 1906. 1. (drž. zak. št. 106), naj se nakazujejo počenši od 1. dne junija 1906. h, dosedanje vdovske pokojnine pa naj se ustavijo z 31. dnem maja 1906. 1. V primerih, v katerih je treba v pokojninsko povišbo všteti že dovoljeno milostno povišbo vdovske pokojnine ali milostno doklado k njej, naj se nakaže za milostno povišbo, oziroma milostno doklado le tisti znesek, za katerega
presega dosedanji skupni prejemek sedaj povišano vdovsko pokojnino.
3.	Pokojninsko povišbo, ki gre po tem zakonu, naj nemudoma uradoma nakaže tisto oblastvo, ki je dovolilo prvotni preskrbninski užitek, ne da bi bilo treba stranki zaprositi jo.
V ta namen naj likvidujoči organi pozovejo vdove, ki pridejo v poštev, kadar dvignejo svoje pre-skrbninske užitke, naj predložijo dekret, s katerim se jim je dovolila dosedanja pokojnina.
Dekreti naj se po tem nemudoma predložijo nadrejenemu finančnemu deželnemu oblastvu, ki jih pošlje, ako ni samo dovolilo vdovske pokojnine, tistemu oblastvu, ki je po vsebini dekreta dovolilo dosedanji preskrbninski užitek.
Da se je povišana pokojnina nakazala, o tem naj se upravičene prejemnice takoj obvestijo z dekretom.
Kosel s. r.