Samopomoi uiiteljskih otrok, nalmlajia stanovska zadruga. Težak gmotni položaj je v našem stanu že razmeroma zgodaj obudil zmisel za stanovskc, gospodarske, predvsem pa socialne ustanove. Neprestana stiska in potreba, ki ju je preživljal učitelj v prctekli in polpretekli dobi v večji meri kot ostale stroke uradništva, sta ustvarili intimnejše medsebojne odnošaje, pa tudi zamisel po tesnejši in smotreni gospodarski povezanosti. Danes ne najdemo v no- benem stanu inteligence tako razvitega čuta tovarištva, kakor med učiteljstvom in smo pri.li v tem po,giedu domala že v pregovor. Res pa je tudi, da pod enakimi pogoji ni nobena druga stroka gospodarsko ta'ko močna m tol_ko osamosvojena, kot je učiteljstvo. Skoraj kot paradoks zveni, da so temu v prvi vrsti vzrok tesne razmere naših po večini že pokojnih tovarišev. Danes imamo v banovini 10 stanovskih zadrug in to ne samo na papirju, marveč živih, trdnih in močnih, za ikaterimi stoji ves učiteljski stan. Naj jih samo naštejem. Poleg gospodarskih ustanov: Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Učiteljske kreditne in gospodarske zadruge v Celju in Uč. gospodarske poslovalnice v Mariboru obstojajo sledeče socialne: Učiteljski dom v Ljubljani in v Mariboru, Dom učiteljic v Ljubljani, Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Učiteljska samopomoč in Samopo- moč učiteljskih otrok. Slednja je bila usta- novljena letos 10. julija, redno pa je začela poslovati 10. avgusta t. 1. Potrebo po ustanovitvi slične ustanovc za naše otrofce, kot je Učiteljska samopomoč za odrasle, smo čutili že dolgo. Na iniciativo in z denarno podporo Učiteljske samopomoči je zraslo lani 17. maja društvo Samopomoč *» otroke uc_teljev in uciteljic z namenom, nakazovati denarno Dodr_oro in sicer no otro- nakazovati denarno podporo in sicer po otrokovi smrti posmrtnino, po polnoletnosti vpisanega otroka pa odpravnino. V društvo so sc sprejemali otroci osnovno- in srednješolskega učiteljstva od spolnjenega tretjega do devetnajstega leta, to pa samo v prehodni dobi, Vsako leto bi odpadel od sprejema najstarejši letnik, tako da bi nastopila po devetem poslovnem letu normalna doba, to je sprejem priglašencev od tretjega do desetega starostnega leta. Prehodno dobo so predvideli ustanovitelji' društva v pravilih iz najširših socialnih nagibov. S temi določbami je bila dana možnost zavarovanja otrok tudi onim našim starej. tovarišem, ki so vse življenje pogrešali slično ustanovo. Člani društva so bili zavarovani otroci, zastopali pa so jih plačniki. Zavarovalnina se je plačevala mesečno po 10 Din, odpravnina Tekom svojega obstoja društvo ni imelo nobenega smrtnega slučaja, zato je dosegel njegov rezervni fond lepo vsoto, okroglo 55.000 Din, v katerem zneslku pa je všteta tudi podpora v višini 30.000 Din, ki mu jih je poklonila ob ustanovitvi Učiteljska samopomoč in mu ustvarila s tem trdno podlago. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteIjic je stremela za tem, da se čim bolj dvigne število zavarovancev. Njen namen je bil, doseči zavarovanje vseh učiteljskih otrok. Žal se to kljub prizadevanju odbora še daleko n: zgodilo, četudi je pošiljala reklamne in informativne tiskovine direktno na naslov učiteljev-staršev. Najbolj čudno pa je to, da se ugodnosti zavarovanja niso poslužili starši starejših otrok, za sprejem katerih so bile v pravila vnešene prehodne določbe. Četudi je delal pripravljalni odbor pri sestavi pravil z vso natančnostjo, so se že prvo leto društvenega obstoja pakazale v praksi nekatere pomanjkljivosti. Učiteljski posinovljenci in varovanci so bili izključeni od zavarovanja. Določeno ni bilo, kaj se zgodi z denarjem zavarovanca, ki mu umrje plačnik, pa nima niti premoženja niti svojca ali varuha, ki bi bil v položaju, plačevati zanj zavarovalnino. Ali naj izgubi tudi denar, ki so ga starši zanj le težko plačevali? Izpopolniti ali izpremeniti pa je bilo potreba še nekatere druge določbe, iki si jih je osvoj.l tudi društveni občni zbor. Teh izprememb pa nadzorna oblast ni dovolila, marveč je zahtevala, naj se društvo preosnuje v registrovano pomožno blagajno. O reorganizaciji društva je razpravljal že 1. redni občni zbor, ki je naročil odboru, naj tekom poslovnega leta izdela nova praviIa in pripravi vse. da se preosnuje društvo v zadrugo po zgledu Učiteljske samopomoči. Ker banska uprava izpremenjenih pravil ni potrdila, se je moralo zgoditi to leto dni prej. Na izrednem občnem zboru, ki se je vršil 10. julija 1932., se je društvo Samopomoč za otroke učiteljev in uclteljic v Ljubljani prostovoljno razšlo. Isti dan pa se je ustanovila Samopomoč učiteljskih otrok, reg. z. z o. z. v Ljubljani, ki zasleduje iste cilje kakor likvidirano društvo in ki je po sklepu izrednega občnega zbora prevzela tudi vso njegovo imovino. Dosedanji plačniki postanejo njeni zadružniki, čim ugodijo formalnostim in podpišejo pristopno izjavo. Za vse zadruž- nike, či.jih otroci so bili doslej člani društva Samopomoč za otroke učiteljev in učteljic v Ljubljani, plača deleže in pristoprdno zadruga sama iz premoženja, ki ga je prevzela od likvidiranega društva. Samopomoč učiteljskih otrok reg. z. z. o. z. šteje sedaj 117 zadružnikov in ima 208 zavarovancev. Posmrtnina oz. odpravnina bi znašala danes 2080 Din. Odpravnino izplačuje zadruga po izpolnjenem 21. letu starosti> zavarovancu samemu in je torej nekaka dota, ki bi je sicer učitelj v današnjih prilikah svojemu otroku ne mogel dati. Čim več bo zavarovancev, tem višji bo znesek odpravnine oziroma posmrtnine. Višina zavisi torej od nas samih. Če član umrje. zavarovani otrok pa nima drugega plačnika in ne lastnega premoženja, se mu izplača izjemoma ob polnoletnosti odpravnina, kakršno bi dobil na dan, ko prenehajo članski prispevki. V redno število zavarovancev ni štet in dediči nimajo pravice na podporo. Ako pa so se plačevali članski prispevki po članovi smrti iz otrokove imovine, pripada posmrtnina otrokovim dedičem. Člani zadruge postanejo lahko starši, varuhi ali redniki učiteljskih otrok, zavarujejo pa lahko otroke ali varovance od spolnjenega tretjega do desetega leta. Prehodnih ugodnosti glede zavarovanja otrok, ki so prekoračili deseto leto starosti, nova zadruga nima. Član zadruge podpiše in vplača en sam delež in to brez ozira na to, koliko zavarovancev je prijavil. Zadružni delež znaša 10 Din. Jamstvo je enkratno. Dočim so plačevali člani razpuščenega društva Samopomoč za otroke učiteljev in uoiteljic redne mesečne prispevke po 10 Din in sta bili odpravnina in posmrtnina fiksno določeni, je uveden pri zadrugi Samopomoč učiteljskih otrofc isti način plačevanja kot pri Učiteljski samopomoči, s čemer se izpreminja višina podpore od slučaja do slučaja in doseže zato brez nevarnosti za obstoj zadruge poljubno visoko vsoto. Ravno radi te svoje prožnosti se je ta sistem plačevanja pri sličnih ustanovah tako sijajno obnesel. V primeru smrti ali doživetja polnoletnosti zavarovanca plača vsak zadružnik prispevek za prihodnji slučaj smrti ali polnoletnosti. Prispevek, ki se plača za prvi slučaj pri sprejemu v zadrugo, znaša 10 Din za vsakega zavarovanca, iki ga je prijavil zadružnik. Član z dvema oz. tremi zavarovanci plača torej 20 Din oz. 30 Din. Dajatve so torej neprimerno manjše kot v bivšem društvu. Smrtni primeri bodo jako redki in bo treba plačevati v pretežni večioi le za doživetje. Letni upravni stroški znašajo za vsakega zavarovanca 10 Din. Ob pristopu v zadrugo je treba plačati tudi pristopnino, ki se ravna po starosti zavarovanca in sicer znaša: za 3. in 4. leto starosti 10 Din. za 5. in 6. leto 15 Din, za 7. in 8. leto 30 Din, za 9. in 10. leto 50 Din. Rezervni sklad se snuje iz čistega bilančnega dobička in služi za kritje eventualnih izrednih izgub, ki bi jih ne mogel kriti dohodek tekočega poslovnega leta. Med člane se ne sme deliti v nobenem slučaju. Da more zadruga izpolnjevati svoje dolžnosti in točno nakazovati posmrtnine oziroma odpravnine, četudi se slučaji hitro ponavljajo, obstoja rezervni fond za podpore. Tvori se iz preplačil članov, iz daril ter podpor. Poleg tega je dolžan vsak član plačati vanj s prvim letnim plačilom znesek 5 Din za vsakega zavarovanca. S tem je v kratkih obrisih podano vse, kar naj ve vsak učitelj o naši najmlajši, našim otrokom namenjeni zadrugi. Ako se bomo pravilno zavedali njenega pomena in svojih dolžnosti do otro'k, bo vzrasla in vzcvetela v močno stanovsko socialno ustanovo, s čimer se bo izpolnilo pričakovanje njenih ustanoviteljev. —mk— oziroma posmrtnina pa je znašala ob ustano- .__^.-_ C_~\l~_ i V! «^ «h* -^v*« ~* ~* -3 — l ^ W X __. _ 1_ _ . * * _. vitvi 500 Din, prvi redni občni zbor pa jo jepovišal na 1000 Din. Način plačevanja dolo- ?f~~ — ^. ^rf ^ ^ ^» ^. *-. ^? ^^ „ ^* ^- ^^ _ 1 _ _ . _ _ _ * čenega mesečnega zneska za zavarovalnino. kot ga je imelo dobro leto dni to društvo, ni dopuščal, da bi se višina posmrtnine ali odpravnine znatno zvišala in so iz razloga, ker je bila Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic Ie neke vrste hranilnica, v katero so vlagali posamezniki nizke zneske v določenih obrokih. Za starejše, pa tudi za umrle bi morala ustanova brezpogojno načeti svoj rezervni fond. Če vpoštevamo najmlajšega zavarovanca, ki bi ga starši prijavili takoj po dovršenem tretjem letu, vidimo, da bi plačal v 18 letih t. j. v 216 mesecihi vsoto 2160 Din. Posmrtnina oz. odpravnina bi kljub obrestim, ki bi tekom tega časa vplačani denar precej pomnožile, ne smela presegati gornjega zneska, ker je treba vzeti v obzir, da bi celo v normalni dobi zavarovali starši mnogo otrok šele v 9. oziroma v 10. letu. Računati pa jc treba s posameznimi smrtnimi primeri, ki stojijo izven tega računa.