St. 740,
Trst, nedelja dne 17. marca 1912. Ljubljana
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Prtcam07na Čl fi uin »Jntro“	vsakdan	—	tudi	ob nedeljah in praz-
ruoalilCLlIa 91. U vlil. nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d' Assisi, št. 20, Kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro* mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 88.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju prjmaren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Pod črnim plaščem.
Ljubljana, 16. marca 1912.
Brezvestneži, ki so iz poštenega ljudstva na Kranjskem že izločili organizirane tolpe Uskokov, kruhoborskih koritarjev, cela krdela neznačajev in hinavcev in ki skušajo tudi •zven meje Kranjske ves slovenski narod organizirati v črno vojsko neznačajev, so vrgli uez deželico onkraj Gorjancev svoj prosluli frni plašč.
Naj tudi ti ljudski slepaiji po svojih u-mazanih glasilih trobijo slavospeve o „sijajni zmagi*, nikar jim ne zagrenimo tega edi-dinega veselja. Sami pri sebi, sami med seboj namreč sami odkrito priznajo, da blago kupljeno s politično nepoštenimi sredstvi, ne more biti tako, da bi ga bili veseli. Ker toliko pametni so po nekaterih že dosedanjih izkušnjah žg postali, da duša, kise da danes temu prodati, najde že jutri drugega kupca, če jo namreč boljše plača. In iz pretežne večine kupljenih duš sestoji Dermastjeva »sijajna zmaga".
O sijajni zmagi, ali o dejanski zmagi sploh bi smeli klerikalci govoriti le tedaj, če bi pri svoji vesti, kakor pod prisego tu pred bogom mogli poreči: Poglejte, sama prosta ljudska volja nam je izvolila našega kandidata. Niti vinarja nismo potrošili za to ljudsko voljo. Ker je samo obsebi umevno, da ljudstvo, ki nam popolnoma zaupa še pri svoji krščanski vesti in pri svoji osebni poštenosti sramuje se pustiti podkupljati iz deželnega denarja, od par brezpomembnih fraz, ki jih je Jarc tik pred volitvami izpustil v državni zbornici dozdevno v interesu Belo Krajine od puhlih obljub plačanih agitatorjev, od zlorabe spovednice in lece. Nam ni bilo treba, da je v trenotku največje nevarnosti sam deželni glavar kršil svojo nepristranost ter se podal v druhal plačanih agitatorjev pod izlorabo deželnega avtomobila na volišča ter tam krošnjaril za podkupljivimi dušami. Nam tudi ni bilo potreba, da smo si naročili najhujšega petelina iz zelene Štajerske ter ga poslali kokodajskati v Belo Krajino. Tudi uskokov, kakor je Šterk na Vinici in Jutraš v Metliki nam ni bilo potreba za našo zmago. — Zakaj posebno od šterka nam je znano, da ljudje, ki so pri njemu zadolženi, ali ki stoje z njim'v kup-čijski zvezi, so primorani voliti tako, kakor on voli. Nam vsega tega ni bilo treba, mi se tega za nas kot absolutno večinsko stranko nevrednega sredstva tudi nismo posluževali. Našega kandidata je izvolila sama prosta, svobodna ljudska volja.
Tega pa klerikalci ne morejo reči. In zato tudi če so sami med seboj, ne morejo govoriti niti o najmanjši zmagi, nikar še le 0 »sijajni" zmagi. Tega so se — to je treba pribiti — klerikalci tudi sami zavedali v prvem trenutku zaključnih poročil iz volilnega bojišča. V tem trenutku ko v vestnem zmagovalcu srce prekipeva veselja, jih je bilo v zavesti slojevnih sleparij, vendarle sram, v svoji posebni izdaji uvodom napisati kaj drugega, kakor: Zmaga S. L. S. v Belo Krajini. In tudi kandidat Karel Dermestia je v plitvi zahvali kupljenim belokranjskim dušam
LISTEK.
Nostradamus.
ENAJSTO POGLAVJE. Floriza.
IV.
Vizija.
Vrv se je začela zopet pomikati navzgor; Florizi se je zdelo, da traja to celo večnost. Zdajci pa se je pokazala glava . .. glava obešenca, z zanjko okoli vrata, nato rame, prsi, noge, roke, privezane na hrbet.... In še enkrat je začula deklica Roncherolle-seve besede:
„Poglej, poglej ljubimca, kako se ziblje na vrvi, ki mu jo je zadrgnil tvoj oče 1...“ Zdaj se je iztrgal Florizinim ustnicam strašen, presunljiv krik :
„Royal de Beaurevers 1 . . .“
Z blaznim, skokom se je pognala proti oknu in ga odprla nastežaj; tisti trenotek pa je izginilo vse: vrv, vešala in obeše-nec . . .
Precej močni veter, ki je podil velike bele cunje preko luninega obličja, je potegnil v sobo in pihnil po plamenicah. Toda Floriza ni zapazila tega. Še nekaj časa je
priznal, da je „pod težkimi pogoji" imel težaven porod s svojo kandidaturo.
Ta dogodek v Belo-Krajini je poučljiv na obe strani. Klerikalci so ravno v Belo Krajini doprinesli dokaz, da gredo že močno navzdol, in da so jih le brezmejno sleparske do najskrajne meje isčrpane žrtve to pot še rešile, da niso prehitro zdrknili po rebrih Gorjancev doli v Kolpo, kjer se valovi za vedno zagrnejo nad njimi. Le s skrajnim naporom so to pot še enkrat razgrnili svoj plašč nad Belo Krajino.
Poučljiv pa je ta dogodek tudi za narodno napredno stranko. Da je ona storila svojo dolžnost ob pravem času ko je imela še ona ta mandat v rokah, ne bilo bi treba Mazelletove Žrtve pri zadnjih in ne bi bilo treba skupne žrtve Narodno-napredne in ^Neodvisne kmečke stranke pri teh volitvah Belo Krajina bi bila danes res bela, neomadeže-vana, svobodna brez črnega plašča. Stranka nsj vsaj izprevidi, da brez smotrene organizacije na deželi, razdeljeno po občinah (ne kot dosedaj po sod. okrajih) še dolgo ozir. sploh ne more upati na trajno zmago in da so brez te organizacije vse žrtve vržene v vodo. Proti od starčku do malega otroka organizirani stranki je vsak poizkus brez je-dnakega orožja zaman. O podrobnih napakah govorimo na drugem mestu.
Vsekakor pa pomenijo te volitve tudi za napredno idejo lepo moralno zmago, nasprotno pa propadanje klerikalne stranke. Naj govore suhe številke računjeno v odstotkih glasov: Pri volitvah leta 1908. so imeli klerikalci 57.04, sedaj le 53.50. Mazelle je dobil v letu 1908. 42.96, a sedaj 44 31. Klerikalci so torej vkljub dvema Uskokoma nazadovali za 3.54 odstotke.
Nad Belo Krajino visi razgrnjen črn plašč. Ali plašče ko zima mine, jih vržemo proč. Tudi Beli Krajini se bliža pomlad političnega prevrata. Še dve leti in solnce in prenavljajoča vseoživljajoča moč nove pomladi zasije tudi nad Belokrajino.
Tedaj se tudi ta črni plašč razgrne in razprši kot izginja megla pod uplivom žarj kega solnca.
Tedaj bo Bela Krajina res bela... Med tem pa je treba resnega organizatoričnega dela!
—r.
Lj ubij ana-Kranj sko.
Žive razmere v pogrebnem društvu. —
G. urednik! Pred vsem hvala lepa za sprejem našega dopisa v zadevi društva, ki je imelo dosedaj v javnosti malo opraviti. Ko smo zelo omiljeni in okrajščani dopis čitali in Vaše konečne opombe da želite, da se stvar mirno poravna, smo Vam bili še bolj hvaležni. Vsaj smo tudi mi upali, da se bodo vsaj sedaj iztreznili gospodje, katerim smo izročili v oskrbo upravo našega društva. Izročili smo ga z naročilom in zavestjo, da bodo po svojih najboljših močeh varovali društvene interese in premoženje, ki je last nas vseh, od katerih si večina mora od ust pritrgati, da lahko živi v zavesti, da v tre-
slonela na oknu v tistem vzhičenem stanju, ki sledi srečno prestanim smrtnim nevarnostim.
„Moči nebeške!“ je zamrmrala v strastni radosti, »bila je torej le prazna prikazen, ki.so jo povzročile očetove besede! Kako sem se mogla tako prestrašiti! . . . Oh, bila je samo prikazen, hude sanje, dim, ki je splašil mojo dušo!“
Z naslado je ponuiala svoje.čelo hladnemu božanju vetra. Čutila je, da se pie-raja . . . srebala je življenje v velikih potezah ... in zdajci, ko se je sklonila, je videla, kako se spušča skozi okno sosednje sobe, v kateri sta spali njeni hišni, dolga svilena lestvica, ki se je s svojo prvo stopnjo že bližala tlom. V istem trenotku je videla dva moža hiteti proti tej lestvici; eden izmed njiju jo je pograbil . . . Slutnja, še bolj, kakor mesečina, ji ga je pokazala jasno — in planila je nazaj ter vzkrik-nila z grozo:
»Kralj! . . .“
IV.
Železni škadron.
Henrik II. je bil odšel iz Louvra okrog poldvanajste ure, v spremstvu svojega maršala in dvanajstih stražnikov, izbranih nalašč za to nočno ekspedicijo. Kralj Francoski, ki se je ravnal v tem pogledu po zgledu svojega očeta Franca I., je silno
notku ko njega več ni, njegovi ostali morda v največji revščini zapuščeni, vsaj te skrbi nimajo, kako bodo pokojnika primerno dostojno spravili iz hiše smrti tja venkaj do hladnega groba. Bogatinom teh skrbi ni potreba imeti. Mi reveži pa jo skorej moramo imeti, če nočemo, da nam bo zadnjo uro grenila še ta zavest, da žena, vdova, ki je zadnje prihranke Žrtovala za časa bolezni, nima morda vinarja več za zadnji čin ljubavi, za pogreb. To je bil namen ustanovitve našega društva. Za nas je bil ta namen, kot smo ga ravnokar označili. Toda pri tem smo mislili tudi na druge tovariše katerim storimo istoiako čin brato in človekoljubja, kot oni nam. Eden za vse, vsi za enega! Zvedeli pa smo še le zdaj, da tisti ki je to društvo ustanovil, ni imel zgolj človekoljubnih namenov, marveč kakor se je sam i z r a z i 1, da je društvo ustanovil samo iz egoističnih namenov. In kakor smo se žalibog še le zdaj prepričali, ta mož, ki je to sam priznal, ni lagal. Naši upi, da se to stvar vendar le med nami poravnala, so bili prazni. G. predsednik je ua nas dopis v »Jutru" odgovoril v »Zarji" ozadej med plačanimi inse-rati. Že to samo pa dokazuje, da smo imeli vendar prav, če smo trdili, da v društvu ne vlada tisti najlepši red", kakor ga g. predsednik v svoju inseratni izjavi samozavestno zatrjuje. Kajti, če bi bilo res vse v redu, bi g. Petriču dali gotovo toliko prostora v Zarji, da bi nam na dostojneji način kot se to za predsednika spodobi, odgovoril v uredniškem oddelku lista. Pa pustimo to. G. Petrič nam očita laži in obrekovanja. S tem nas je primoral, da pridemo z dokazi na dan. Predno se pečamo s slučajem umrle Marije B o k š i č in Petra B r a t a n i č a, oglejmo si novejši slučaj Antonije Koprivec iz Škofje Loke. Kakor mi tolmačimo pravila § 4 bi ta Antonija Koprivec sploh ne mogla biti sprejeta kot izredni član, ker za te člane veljajo ravno iste določbe, kakor za redne. Kot redni član pa je le isti, ki je zdrav in stanuje tam, kjer ima društvo svoj sedež, to je v Ljubljani, oziroma tudi še v Šiški, ker spada Šiška še pod ljubljansko faro. Ta Koprivec pa je ob času sprejema trajno stanovala v Škofju Loki, kamor pravice društva sploh ne segajo. Mi se čudimo c. kr. deželni vladi, da društvu pusti čez potrjena pravila poslovati. In zdaj pridemo do važne točke, kako je bila ta Antonija Koprivec sprejeta in kako se je od strani uprave hotelo blagajno oškoditi za 220 K. (Še nadaljuje.)
Klerikalna »nepristranost". Da klerikalci niso naklonjeni naši »Glasbeni Matici*, za to je dokazov dovolj. »Glasbena Matica' klerikalcem nikakor ni dala povoda, da tako nasproti nji nastopajo. Ona je bila vedno eminentno kulturni zavod, ki se v politiko ni nikdar vtikal. In dasi »Glasbeno Matico" vzdržujejo samo naprednjaki, ni ona iz tega nasproti klerikalcem nikdar izvajala konsekvenc. Za klerikalno »nepristranost" in .ljubezen" do »Glasbene Matice* daje nov dokaz poročilo o zadnjem koncertu »Glasbene Matice" v .Slovencu* z dne 14. t. m. izpod peresa g. A. S. Klerikalni petelini so bili že zato hudi, ker P. Sattner ni dal svojega
ljubil take prepovedane izlete. Kadar je imel posla z imenitnimi damami svojega dvora je lahko opravil brez okolnosti v Louvru samem. Toda taka ljubezen brez začimbe ga je puščala mrzlega. Zaviti se v gorak plašč in klatiti se po ulicah v nočni temi ter trkati, ako je bilo potreba, tudi na vrata beznic, kjer se je nudilo gostoljubje na uro za gotov denar, mu je bilo pravcat praznik po enoličnosti dvornega življenja.
Ti pohodi niso bili brez nevarnosti. Včasih je trebalo krepko udariti v spopadu s kako roparsko tolpo. A tudi to je bilo taka zabava, da je šel Henrik včasih samo v spremstvu enega ali dveh plemenitašev, posebno, kadar ni imel sestanka — kajti v tem slučaju je vzel kralj rajši stražo s seboj, ker ni maral biti moten.
Treba je priznati, da so bili Valoiški hrabra rodbina. Ljubili so nevarnost zaradi nje same. Nobenemu Valoisu, niti Henriku II., ki je bil mogoče najpobabljenejši mož vse zgodovine, se ne more očitati, da ne bi bil od časa do časa tvegal kože za svojo čast ali zabavo, j Tisti večer mu je bil rekel maršal de Saint-Andre:
»Sire, posrečilo se mi je pridobiti eno izmed krasotičinih ženskih; vrgla nama bo j lestvico iz vrvi. To je napovedano za pol-, noči. Ako hoče vaše veličanstvo riski-! rati . . .*
oratorija »Ljubljani", ampak »Glasbeni Matici". Da se bo pa g. A. S. naščeval zaradi tega nad »Glasbeno Matico* s tem, da je v poročilu o koncertu niti z besedico ne omeni, tega bi pa vendarle ne bili pričakovali. Kaže pa, da se s klerikalci prav na nobenem polju ne da govoriti. Tudi župana dr. Tavčarja g. A. S. na koncertu »ni videl" ali pa je »pozabil" njegovo udeležbo omeniti. Živela klerikalna .nepristranost!" Slišimo, da se celo zmerni klerikalci zgrazajo nad načinom poročanja g. A. S. v »Slovencu* z dne 14. t. m.
Kje bo stala nova cerkev v Spodnji Šiški ? To vprašanje je zdaj še edini preostanek že prestane razboritosti Šiškarjev in Ši-škare zoper novo cerkev in samostojno faro v Šiški. Ne brigajo se več toliko za veliko važnejše vprašanje: ali je sploh treba nove cerkve v Šiški in obenem tudi samostojne fare ? Le tukaj, ko se je izvedelo, kaj je slavno postali gerent sklenil o tem vprašanju, so postali malo razboriti, a slama, ki se rada vname, tudi hitro zgori, ne ostane drugega kot malo pepela. Tako je bilo v Šiški vedno in redno pri vsakem za celo občino šu tako važnemu vprašanju. V par dneh so se že vdali v novo senzacijo za Šiško : svojo faro bodo dobili! Zdaj se jim gre le še zato, kje bo stala cerkev in župnišče. Kakor so nam prvič poročali, si je komisija ogledala nekaj parcel na griču okoli Bellevu-a. Po naših informacijah pa to ne bo »držalo*. Cerkve na gričih niso več moderne. Bolj vrjetno je, da se odločijo za kraj in okolico sedanje cerkve. Se več upanja pa ima g. Rojina, da mu odkupijo njegov svet. Mam je to navsezadnje prav vseeno, kje bo nova cerkev stala. Pač pa naj bi Siškarji resneje razmišljali, koliko jih bo nova fara stala. Naj imajo v spominu sosede na Viču, katerim se je tudi zatrjevalo, da bodo fračiškani cerkev sami napravili. Pustili so jo sami zgraditi, a pustijo jo tudi — plačevati. Mislite, da bodo za Šiško napravili izjemo ?
0 ta poredna dekleta: So šli sami „fest" fantje iz .cunfta* vsakdanjega kruha na sprehod. Prideje v Gradišče. Zagledajo na pragu stati dekleta, (pravzaprav hočejo biti gospodično). In ko gredo fantje mimo, o, da bi bili videli ta poredna dekleta! So se začele na ves glas smejati, se zbijati po kolenih in kazati na fante, ki pa so bili čedno, praznično oblečeni kakor gospodje. Prišli pa so mimo ljudje in videli ta prizor. Iu ker so obstal prvi so obstal drugi za njimi, fantje je to jezilo a dekleta, so se še bolj smejala in bile po kolenih, in kazale — s prsti namreč. Drugi dan pa so prišli k nam. Poslali so svojega odposlanca v naše uredništvo. Ko je vse povedal, kako in kaj je bilo, ga vpraša urednik; Morda pa so tako zaljubljene v vas gospode ? — Nato niti misliti ni, jih tudi ne maramo ! — Pa mislite, da vedo kdo in kaj ste ? — Mi smo pomočniki pri Jenkotu. — O tako ! Potem seveda ta sprejem v Gradišču ni bil izraz posebne ljubezni, ampak morda — konkurence? — Ne vem, ali to vera, da to ni bilo prav, ko se nas je izpostavilo javnemu zasmehu. — No, potem pa bomo tem porednim dekletom ali gospodičnam tudi javno
»Ali govoriš resnico ?“ je vzkliknil Henrik II. trepetaje.
»Da, sire. Toda stalo me je mnogo — preveč morda. Babnica hoče pobegniti, zato jo je trebalo preskrbeti za življenje".
»Koliko ?“ je vprašal Henrik z glasom neukrotljivega veselja.
Saint-Andre se je obotavljal; nato je del s tresočim se glasom ;
»Desettisoč tolarjev, sire ! . . .“
Henrik II. je sedel k mizi, zapisal tri vrstice in pomolil papir dvorjanu, ki ga je pogoltnil s pogledom, zgenil ga z drhtečo roko in se jedva premagal, da ni zar,ul od skopuškega zadoščenja: bila je nakaznica za dvajsettisoč tolarjev na kraljevsko blagajno. In Saint-Andre je bil potrosil v resnici komaj tristo tolarjev! . . ,
Ob določeni uri sta kralj in maršal zapustila Louvre. Kakor smo že omenili, ju je spremljalo dvanajst stražnikov, šest par sto korakov sprelaj, da očedijo pot, šest drugih pa kot zadnja straža, da ju varujejo morebitnega roparskega napada. Henrik II. je stopal naglo, globoko sopeč in stiskaje pod pazduho roko svojega tovariša. Smejal se je. Z mirno nesramnostjo je razlagal, kakšno veselje si obeta in rezgetal že naprej od pohotne razdraženosti.
povedali, naj v bodoče ne bodo več tako poredne, že gredo po javni ulici tako fest fantje, pa še iz istega 1emfta“. In to smo za zdaj enkrat le tako povedali.
Večni župan. Iz Dobrunj pri Ljubljani se nam poroča : Naše občinske volitve so že zdavno minile, rešen je tudi rekurz in zavrnjen. Treba je staremu odboru odstopiti ter izvoliti novo starešinstvo in kajpa tudi novega župana. To pa seveda dosedanjemu županu zagrižnjenemu klerikalcu ni všeč. Všeč pa mu ni zato, ker ve, da je pri zadnjih volitvah odbila zadnja ura njegovemu županovanju. V novi odbor je prišlo novih moči, ki gotovo ne bodo zadovoljne s starim županom. Stari župan pa se nikakor ne more ločiti od svojega starega županskega stolička. Vsaj sta mnogo let mnogo „skozi" napravila. In navsezadnje nekaj pa tudi nese tak le županski stolček. Če drugega ne, vsaj tisti del županovega telesa, kjer se hrbtišču konča ime. No, pa mislimo, da je očetu Korbarju njegov županski stoliček tudi še kaj drugega prinesel. Zastonj se danes še mačka ne. . . . Vsaj se nam smili g. župan, ko tako milo toži, češ, 28 let že županijem, zdaj pa naj grem med staro šaro. Ampak red mora biti in ker je slavna vlada že vse drugo v red spravila, jo prosimo, naj še za to poskrbi, da bomo rešeni — večnega župana. Vsaj ga bomo vseeno radi imeli, pa še naslov mu pustimo kot večni župan.
Četrti oratorij .Glasbene Matice". Vsled splošne želje se je „Glasbena Matica" odločila, da priredi še eno, četrtoproizvajanje krasnega dela P. H. Sattnerja, na katerega sme ves slovenski narod biti ponosen. Ta dodatni koncert se vrši v sredo dne 20. t. m. kakor čujemo, pri razmerno znižanih cenah. To je prav, naj se pusti tudi revnejšim slojem ta izredni umetniški vžrtek.
Tri napake. Po končanem boju se premagani vojskovodja ozre nazaj na bojišče in raziskuje po vzrokih bojnega neuspeha. In ker ve, da se v doglednem času zopet spoprime z nasprotnikom, mora najdene napake in vzroke skušati odstraniti. Pa jie samo to ! Res praktičen vojskovodja si mora znati tudi izrabiti taktiko zmagovalca, njegovo taktiko prilagoditi svoji. — Tako je-delala tudi klerikalna stranka. Dočim smo mi po vsaki izgubljeni volilni borbi vpili in s« hudovali nad nasprotnikom, ali če smo zmagali zopet vpili zmagoslovnega veselja, so klerikalci v enem kot drugem slučaju delali. Preiskali in popravili so najprej svoje napake, potem so izrabili kar so v boju našli dobrega ali slabega v nasprotnih vrstah. Prva napaka obeh političnih nasprotnikov pa je bila svojčas: pomanjkanje sistematične organizacije. To glavno napako so klerikalci prvi popravili. In kaj so z njo profitirali, tega danes ne vidimo samo, ampak to tudi občutimo na lastni koži. — Da govorimo samo o Belo-Krajini, naši neuspehi ravno tu kažejo, da stranka še ni izvršila svoje organizacije. Nasprotno pa v kolikor je napredovala od 1. 1908. je edino le zasluga začetka organizacije. Neodvisna kmečka stranka je v tem oziru izvršila svojo dolžnost. Da si ni priborila tudi dejanske zmage, to je krivda napredne stranke, ki je še le v zadnjem času dobila smisel za organizatorično delo. — Pa naj bo stranka še tako dobro organizirana, če pa ne razume taktike razdelitve bojnega dela, če pri volitvah čaka še le na zadnji trenotek, ne more računati na kak pozitiven uspeh. In to je velika, vedno se ponavljajoča druga napaka napredne stranke. Vse čaka na zadnji trenotek. Prično se še le izbirati, ko ima nasprotnik svoje čete že zbrane. Ta greh se ponavlja pri vsakih volitvah in da je v slučaju Belo Krajine nekoliko manji, je zopet le zasluga »Neodvisne kmečke stranke". — Smo tik pred glavnim bojem. Pred nami imamo zbrani obe stranki. Dočim imajo ! klerikalci vsestransko premišljen načrt volilne taktike, ki ga mora vsled brezpogojne discipline poznati in upoštevati vsak bojevnik v stranki, so liberalci tudi v tem oziru preveč — liberalni. To je : tu dela vsak po svoje, le ne biti komu pod komando. — So pa tudi jako nepremišljeni v izberi taktičnih sredstev. Danes lahko povemo od krito, le nekatere grehe iz poglavja te tretje napake pri volitvah. Kratko pred volitvami I se je izražala želja:	bog ne daj pisati o
pripravah za volitev, češ, s tem preveč opozorimo nasprotnika kaj počnemo, uisto na napačni poti! Tako v podrobno organizirana stranka, kot so klerikalci, pa bi notabene v j Beli Krajini ne vedeli kaj nasprotnik počne P j Mi smo tukaj rekli, da je to zgrešena taktika, ker smo vedeli, da je izšla le iz bojazni, ker so pri zadnjih volitvah res preveč javno razkrivali taktična sredstva, ki sploh v nobenem štadiju volilne borbe ne spadajo v javnost. Kar so 1. 1908. preveč, so zdaj premalo znali izrabiti sredstva javnosti. — Potem pa pride g. Rus s svojim pismom na „Slovenca‘, ki ga že naprei obvešča,	da gre	v volilni boj	v Belo	Krajino.
To je	vendar	malo preveč naivno,	pa tudi
nevarno. Napredni listi naj molče kaj se dela, a klerikalne liste se še opozarja na to. —	Izdaja	.Belokranjca"	takega	namreč
kakor	je bil,	bi bilo bolje,	da ni	zagledal
belega dne. Ta boj tam doli za Gorjanci je
bil preveč resen, da bi se bil uspeh dosegel po karikaturah in zbadljivih smešnicah. Če že kdo ne pozna volilne taktike, vsaj bolj praktičen naj bi bil v sredstvih, v katerih je bolje „doma“, kot so bili vsi vkupaj v „Belokranjci“ — Čisto odveč je bilo tudi volilce opozarjati na lokalizem. »Dermastja je tujec' . . . „Proč z ljubljanskimi škrici". In tako dalje — to je bilo čisto zagrešeno sredstvo volilne taktike. Kaj pa, če bo prihodnjič kak napreden kandidat iz Ljubljane kandidiral ? In če so bili „Mladini" in »Starini" doli v Belokrajini, si ni ravno napreden domačin mogel misliti kaj so pa ti? niso to tudi ljubljanski ,škrici“ ? — So navidezno malenkostni ti grehi volilne taktike, toda prf-ljudstvu ravno ti najbolj škodujejo, že, ker jih nasprotnik najložje izrablja, kar se je v Beli Krajini faktično zgodilo. — Smo površno opisali te tri glavne napake v naprednih vrstah in sicer z najboljšim namenom, da se jih stranka v bodoče skuša iznebiti sebi in slovenskemu narodu v prid.
Lepe hčerke iz Marijine družbe. Iz Po-niker pri Dobrepolju nam pišejo:	Zadnjo
nedeljo so se vračale tri dekleta iz „Marijine družbe" od shoda. Med drugimi pogovori so prišle tudi na zadnjo igro, katero so priredili tukajšnji „čuki*. Nikakor se niso mogle zjediniti, kateri izmed igralcev je bil lepši. Ena je hvalila tega, druga drugega, vsaka po svojem okusu, tako dolgo, da so se začele prepirati. Ko so se tudi tega že naveličale, so se začele pa kar po „domače" namreč, da so si skočile v lase. Kdo ve kako dolgo bi bil še trajal ta .spektakel", da jih ni razgnal neki kolesar, ki se je slučajno pripeljal zadaj. Značilno je, da to vse tri hude ,tercijalke“. Prva je neka pevka, druga je sestra znanega „ober cuka" in tretja je nadzornica vaških „Marinaric‘. Seveda kot take smejo uganjati kar se jim poljubi. Kaj več o priliki.
Po nedolžnem napadeni vasjači. Lepega večera se zbero fantje iz Črešnjice na Go-renskem, pa gredo vasovat. Mimo pa pride Matevž Sodja iz Koprivnika in v domnevi, da fantje njega čakajo, zagrabi kamen in ga vrže proti fantom. Zadel je Franceta Stareta v nos, pa tako močno, da mu je zdrobil nosno kost Radi tega se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem. Priznal je svoje dejanje, izgovarjal se pa s silobranom. Dobil je le 3 tedne za to, da bo drugič si premislil, kamenje metati kar tja v eno noč.
Katoliški pobijalci. Ob priliki občinskih volitev v Gočah pri Vipavi, se je vršil buren shod, pri katerem je Matija Petrič govorniku zaklical: Živijo! To je pa katoliške 3 brate: Jožeta, Hermana in Franceta Vovka tako razburilo, da so vsi trije skočili proti Petriču, Matiji padli po njem kot res pravi volki, ga pobili na tla ter ga prav po krščansko obdelavah kakor in koder so mogli. Ker še vse ta krščanska dela ljubezni do bližnjega niso zadostavala, sta tem trem katoličanom prišla še dva na pomoč, in sicer Jožef Pregel in Ivan Pavšič. Podrli so Petriča, ki je skušal vstati, še enkrat z združenimi močmi na th, kjer so skakali po njemu, kot delajo divljaki v Afriki. Petrič je bil seveda težko poškodovan. Preiskal ga je zdravnik dr. Kane v Vipavi. Med drugimi poškodbami je tudi konstatiral kilo (Bruch). Naša dva ljubljanska sodna zdravnika dr. Schuster in dr. Plečnik pa te poškodbe ob priliki razprave nista mogla konstatirati. (To je čudno, isto se je zgodilo lansko leto v slučaju pravde delavcev proti kranjski družbi na je-senicah). Vsled tega se je razprava morala preložiti, da se zasliši še dr. Kanc. Na ta slučaj smo res rodovedni! Toliko je vendar gotovo, da so katoliške možje in fantje res prav po katoliško ravnali, če se jih pet spravi na enega samega !
Društvo „Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da se vrši v soboto dne 30. marca tl. v posebni sobi restavracije .pri zlati ribi* (Stritarjeva ulica) redni občni zbor društva. Vsi p. n. člani društva se uljudno vabijo, da se istega zanesljivo udeleže.
Odbor društva »K. S. A. F.‘
Kaj je s predavanji? .Prosvete* in „A> kademije", o tem dobivamo čim dalje več vprašanj iz Kranjske, posebno pa iz Ljubljane. Vse se pritožuje, da so predavanja letos redko sejana, da jih skoro nič ni. Torej gospodje, dajte namesto nas Vi primeren odgovor.
Znani cirkus Kludsky je dospel v Ljubljano Včeraj, v soboto večer je imel že prvo predstavo.
0 otvoritvi zgradbe belokranjske železnice
h kateri smo poslali urednika naše ljubljanske podružnice, poročamo v jutršnji štev.
Gledališko društvo na Jesenioah priredi danes v dvorani pri „Jelenu* na Savi: „V Dolini". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Vstopnina: Sedeži prve vrste K 1.40; druge vrste K 1,—; tretje vrste K —.60, stojišča 40 vin.
„Slovenskega llustrovanega Tednika1* 11. štev. vsebuje: »Italijansko turska vojna", bombardiranje Beiruta; iz Beneške Slovenije: »Ravnica Travnik v Reziji in Pulvero", prva večja vas od Kobarida. I. Žunkovič, visoko-
Šolec; štirje rodovi: Valentin Štolfa v Sežani, njegov sin, vnuk in pravnuk; ravnatelj tovarne barv I. Kenda z delavkami in delavci v Dolini pri Trstu; „Slov. pisatelj Anton Funtek; 25-letnica poroke nadučitelja A. Grusa in soproge v Dolu pri Hrastniku; lomljenje ledu v Ratečah na Gorenjskem; umor v Opatiji: umorjeni trgovec S. Vinkovič in kraj umora; slov. gled. igralec v Trstu Valo Bratina (2 sliki); skrivalnica	itd.	—	„Slov. Ilust. Tednik* vidno
napreduje	od	dne	do dne	ter ima velik kul-
turen pomen. Priporočamo vsem, da si ga naroče. Novi naročniki lahko dobe še vse letos že izšle številke, kar je posebno važno radi znamenitega romaua „V burji in viharju", ki ga priobčuje „Slov. Ilust. Ted."
„Klub slovenskih tehnikov v Pragi* naznanja, da	se	vrši	njegov	občni zbor v petek
22. t. m.	ob	8h	zvečer	v Trunečkovi re-
stavraciji na kr. Vinogradih. Gostje dobrodošli.
Elektroradiograf „ldeal" v Ljubljani. —
Spored za danes in jutri: 1. „Slepci* (krasen posnesek. Samo pop.) — 2. „Uspehi pesnikov (komično). — 3. „Igra usode" (lepa drama. Samo popoldne). — 4 „Moric sluga* (velekomično. Igra Prince). — 5. „Morozov“ (drama iz življenja. Dolgost filma 1000 m. Samo zvečer.) — 6. .Dome iz haksima" (krasna veseloigra Nordiskfilm Uo., samo zvečer. V petek dne 22 marca 1912. Specialni večer, Amerikanska učinkovitost: Rešitev iz morskih globin, pri vseh predstavah, ki se je pred dvemi tedni zgubila in ki se je ni moglo do sedaj predvajati. Prihodnjo soboto : „Fric gre v Tripolis* (komična učinkovitost), ^Vampirska plesalka" (učinkovitost) Nordiskfilm Go.
Brzojavka g. Lužku. župniku v Kopanju.
Ker Vas imamo, cenjeni g. župnik, od časa vašega kaplanovanja v Št. Vidu še prav dobro v spominu, vam sedaj k vašemu celotedenskemu ričetu najiskrenejše čestitamo !
št. Viški farani. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „ Merkur" v Ljubljani. Sprejme se : 1 knjigovodja, 1 korespondent, 1 kon-torist, 1 poslovodja, 1 potnik, 1 skladiščnik,
4 pomočniki mešane struke, 2 pomočnika železniške stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnrk modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajničarka, 10 prodajalk,
5 učencev, 1 učenka. — Službe išče: 2 knjigovodji, 1 korespondent, 3 kontoristi, 5 poslovodij, 3 potniki, 6 skladiščnikov, 23 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 12 blagajničark, 21 prodajalk, 6 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Trst- Primorje.
Družba Sv. Cirila in Meteda je izdala lepe, originalne, nove razglednice spomladanske; koncem prihodnjega tedna bodo izgotovljene Ako ste videli Gasparijevo sliko sv. Jurja ki je bila te dni postavljena na ogled v izložbenem oknu Schwentnerjeve knjigotržnice, videli ‘ste sliko, po kateri so narejene razglednice ene vrste: sv. Jurija nam prestavlja mladenič, ki jaha na težkem konju v deželo, sipajoč na vse strani bogato cvetje in napovedujoč nastopajočo pomlad. Prav lepa ideja izražena na pomenljivi sliki. Pomlad v naravi pa je podoba pomladi v človeškem življenju, mladosti, in pomladi v življenju narodov. Druga vrsta razglednic predstavlja procesijo otrok, ki korakajo za zastavo sv. Jurija proti njegovemu svetišču proseč: Sv. Jurij ne daj umreti ne nam, ne prihodnjim! To so učenci zavodov družbe sv. Cirila in Metoda, to so otroci, ki ljubijo očetov dom in besedo materino. Tako prosimo tudi mi, naj stari zavetnik Kranjske dežele ostane na braniku naše domovine, naše dece. Prepričani smo, da slovenska javnost z veseljem pozdravi te raglednice in bo po njih pošiljala pomladanske in velikonočne pozdrave, z nakupovanjem pa uže namenoma koristila družbi sv. Cirila in Metoda in njenim gojencem in učencem, da se ohranijo narodu in domovini. Priporoča se za mnoga, mnoga naročila: Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani »Narodni dom". Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. Ivan čelešnik 4 K, namesto nedob-ljene vstopnice k oratoriju, da ne vtonemo v tujem morju.
Ruski hotelirji v Trstu. Predvčerajšnjim je prišlo v Trst 38 hotelirjev in gostilničarjev iz Rusije, ki potujejo v Italijo in Švico v poučne svrhe. V Trstu so se ustavili samo nekaj ur ; obedovali so v restavraciji »Alla Stazione" (g. Andrijančič), kjer so bili dobro postreženi, kar se je moglo tudi pričakovati od te izborne naše restavracije z dobro kuhinjo in ravnotako dobrimi pijačami. Ruski gosti so bili zelo zadovoljni s postrežbo.
Osumljen tatvine. Predvčerajšnjim po-poludne je bil aretovan 21 letni mizar Josip
Sarickj, doma iz Galicije, je hotel v Ameriko. Prišel je za to z drugimi izseljenci v Trst, da od tu odpluje v obljubljeno deželo parnikom brodne družbe „Austro-Americana*. To družbo je pa — kakor običajno — nastanila vse izseljence v svoji hiši pod Skednjem. Kakor rečeno, je bil Sariczhy predvčerajšnjem aretovan, in sicer zato, ker ga je Andrej Anfirman — drugi izseljenec, ki namerava iti v Ameriko in je bil istotam nastanjen — obdolžil, da mu je iz hlačnega žepa ukradel listnico, v kteri je bilo 68 K denarja. Ko je bil odveden na policijo je Sariczki tajil, da bi bil on vkradel Anfir-manovo listnico. Vendar so ga pridržali v zaporu.
Nevarne grožnje. Predsinočnjitn je bil v ulici della Maiolica aretovan 23 letni težak Andrej Lemič, doma iz Postojne, in sicer na podlagi ovadbe krčmarja Marija Mar-kičeviča, stanujočega v ulici della Maiollika št. 10. Semič je namreč predsinočnjim prišel dvakrat v_ Markičevičevo krčmo in tam dvakrat nadlegoval goste. Vsled tega ga je Markičevič postavil na ulico. Semič je pa na to Markičeviču zagrozil, da ga mora zaklati. Ko je pa Markičevič šel domov mimo veže hiše št. 8 v ulici della Maiolica, kjer stanuje Semič, je priletela proti ujemu sekira, ki jo je bil zagnal proti njemu Semič, ki je bil skrit v veži navedene hiše. Na policiji, kamor so ga takoj odvedli, je Semič rekel, da se je hotel maščevati, ker ga je bil Markičevič v krčmi vrgel na tla in ga s pomočjo drugih treh možkih prav*pešteno naklestil. Seveda so djali Semiča pod ključ.
Sv. Jožef v Ricmanjih. VRicmanjih bodo proslavljali dan sv. Jožefa kot vedno tako tudi letos kot praznik. Omenjamo to radi orijentacije občinstva, ki je na ta dan vedno rada zahajalo v Ricmanje in pride gotovo tudi letos v velikem številu.
Nekaj zanimivega za tržaške Slovence in
za Slovence sploh bode „Jutro* prineslo prihodnje dni.
Slovensko gledališče v Trstu. Danes popoldan „Jesenski manevri*, zvečer pa „Tr-govina je trgovina" (Les affaires sont les affaires).
Dva nevarna tička v kletki.
Kakor sodni akti dokazujejo, slavni zarod starih gorenjskih rokovnjačev še ni izumrl. Dolenjec se rad pretepa, in tega ne smatra za greh ali celo za zločin, nego se s tem še ponaša; a tat na Dolenjskem jo povsod zaničevan. Najbolj klerikalni del naše dežele, in to je nedvomno naša krasna Gorenjska, pa je že od nekdaj slovel po svojih rokovnjačih ali .rokomavharjih". Ti so imeli zopet tatvino in rop posebno v časti. Kakih 50 let od tega, odkar so povjeli in pozaprli zadnje „glave“ teh rokovnjačev. A velika, celo v slovenski literaturi sloveča glava : Din-cež, je storil žalosten konec s tem, da se je zadušil v neki opekarni pod Rašico. In od tedaj se je mislilo, da je dežela te nadloge in sramote rešena. Pa kakor je marsikomu znano, je bila še do zadnjih časov cesta med Trzinom in Domžalami za posamezne potnike in voznike zlasti po noči jako nevarna. Iz prvotnih cestnih ropov so se razvili navadni cestni napadi. Kultura in bajonet sta tudi zlo omejila.
Da ga nista iztrebila v zarodu, o tem pričajo le še posamezni slučaji. In o takem nastopno poročamo:
Jožef Luskovec in Rudolf Pičman iz Preskve pri Kranju sta Že dolgo znana kot delomržnja človeka, Oba sta v najboljših letih, dela se danes ne manjka, toda ta dva sta hotela le dobro živeti, pa nič delati. Hodila sta okrog po vaseh, oborožena z dolgim kuhinjskem nožem, s kalerim sta delala poštenim Gorenjcem strah z malim se nista zadovoljila. Jima je dal kdo kruha hotela sta imeti še klobaso in po klobasi tudi pijače.
Nekega dne pa prideta k posestnici Mariji Markič v Storžah. Vprašata jo, če so že klali, nakar je ženska odgovorila, da ne. —-„Noče še niste*, zavpijeta nad njo, „bova pa midva zdaj le začela*. Ko to izgovorita, potegne eden dolgi kuhinjski nož, ki ga je nosil v „prištafu" tako, da se je ostrina videla na zunaj. Žena se je seveda prestrašila in zbežala. Čez nekaj časa pa, ko je mislila, da sta rokovnjača že odšla, se je vrnila nazaj. Pa kaj vidi ? Oba rokomavharja lepo sedita pri mizi, ter pridno jesta in pijeta, kar sta med tem časom na la v hiši in v kleti. Ko se najesta in napijeta, pa jo odrineta naprej.
Gresta po cesti in srečata voznika. Takoj eden ustavi konja, drugi pa stopi k vozniku z nožem oborožen, in zahteva denar za pijačo. Prestrašen voznik mu da 20 vinarjev. Pa to mu je b lo premalo. Zahteval je še več denarja, pri tem pa je kazal nož, češ, daj ! ali te pa bom I Voznik mu je dal še nekaj drobiža, nakar sta ga spustila rekoč : No, te pa ne bova! Oba dogodka sta ge vršila pri belem dnevu od 11. dopoldne, do 2. popoldne. Imata pa še mnogo drugega na vesti, pa bodi s tem dovolj povedano.
V petek sta se dovolj zagovarjala pred kazenskim senatom deželnega sodišča. Izlo-rabila sta navaden izgovor gorenjskili pretepačev in rokomaharjev: s pijanostjo. Kar pa se je po pričah dokazalo, kot neresnično.
Pičman je bil že 20 krat kaznovan in je za to dobil to pot tudi polovico več kot tovariš Luškovec, namreč 10 mesecev težke ječe.
časi rokovnjačev na Gorenjskem torej še niso izumrli.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Belokranjska železnica.
Novo Mesto, 16. marca. Slavnost zasaditve prve lopate pri zgradbi belokranjske železnice se izvrši 23. t. m. ob 11. uri dopoldan v Novem Mestu v mestnem parki’. Prisostvoval bo najbrže tudi železniški minister.
Srednjoškolski štrajk na Hrvatskem in v Dal
maciji.
Zagreb, IG. marca. Ker so radi dijaškega štrajka zatvorjene srednje sole zapušča di-jaštvo Zagreb trumoma. Štrajkajo tudi učenci srbskega učiteljišča v Pakracu.
Split, 16. marca. Štrajkajo dijaki srednib šol v Splitu, Zadru in Dubrovniku. V Dubrovniku so dijaki priredili tudi obhod ter so burno demonstrirali proti Madžarjem.
Stasto deželi gleialift t Ljnlm.
Častni večer gdč. Rozike Thalerjeve. V
petek zvefier se je ponavljala Millockerj eva operela »Dijak prosjak“ kot častni večer naše priljubljene oporetne subrete gdč. Thalerjeve. Če le kdo, gdč. Thalerjeva se sme šteti med naj marljivejše, najboljše in najpora-bnejše člane našega gledališča. Da si je naletela na merodajnih mestih dostikrat na nezasluženo nenaklonjenost, se je vendar računajoč na naklonjenost občinstva, katere je bila vedno deležna, v zelo kratkem času povzpela tako visoko, da je zdaj ena najboljših, da, poleg gospe Polakove najboljša subreta. kar smo jih kdaj imeli, dika in ponos ljubljanskega slovenskega odra. Posebno v letošnji sezoni nam je ustvarila celo vrsto izbornih operetnih postav, tako na pr. v „Ciganu baronu*, ^Sramežljivi Suzani“, .Plesu meskali“, .Grofu Luksenburškem" in zdaj v „Dijaku prosjaku". Le malo je članov našega gledališča, o katerih je mogla kritika tako konsekventno pisatile ugodne kritike !
Gdč. Thalerjeva ima za svojo stroko nedvomno izredno velik talent, ki se izraža v temperamentnem in neafektiranem igranju, združen z dobro izšolanim, močnim in prijetno donečim glasom, ki se vedno bolj izpolnjuje. Krasi jo pa tudi nenavadna ambicioznost, ki je pač poleg talenta in glasu neizogibni pogoj vsakemu uspeliu in napredovanju. Gdč. Thalerjeve ne hlepi samo po t. zv. paradnih vlogah, v katerih se lahko „pokaže“ ampak se zadovoljuje tudi z manjšimi, postranskimi in manj hvaležnimi. Tudi takih se poprime z ljnbeznijo, vedno zna napraviti iz njih nekaj vpoštevanja vrednega-
Z ozirom na vsestranske vrline gdc. Thalerjeve se pač ni čuditi, da je postala v pravem pomenu besede ljubljenka 'ljubljanskega gledališkega občinstva. O tem je pričal tudi njen častni večer v petek.
Občinstvo, ki je do zadnjega prostorčka zasedlo gledališčs, je gdč. Thalerjevi prirejalo burne ovacije in ji poklonilo več cvetličnih darov in znatno vsoto v denarjih.
Mi iz srca želimo, in z nami so v tem edini gotovo isi prijatelji našega gledališča, da bi gd\ Thalerjeva še prav dolgo tako vestno in uspešno delovald za povzdigo naše ljubljanske scene, kako doslej. Močno moralno oporo bo pa imela vedno v naši gledališki publiki. Živela naša ljubljenka Rezika Thalerjeva.
Novice.
* Slovenec obsojen v Ameriki na smrt.
V Waschingtonu je bil obsojen na smrt na vešalih Slovenec Ribarič, ki je dne 18. dec. pr. 1., ustrelil v Gannonsburg, Pa., rojaka Novaka, njegovo ženo in še nekega drugega Slovenca, ki je stanoval pri Novakovih. Smrtno obsodbo je poslušal Ribarič povsem mirno, in ko ga je vprašal sodnik, če ima še kaj pristaviti, je izjavil, da je vsega tega kriva njegova hčer. Ribarič je zasledoval svojo lastno hčer z ljubezenskimi ponudbami. Pogumno dekle pa o tem ni hotelo niS slišati, in se je preselilo k Novakovim. Dne 18. dec. je potem prišel Ribarič tja, in zahteval, da se vrne hčer k njemu. Ker ga pa le-ta ni hotela ubogati je potegnil sa-
mokres in začel streljati. Hčer mu je pravočasno ušla, zadel pa je rojakinjo Novak, njenega moža, in še nekega drugega Slovenca. In za ta zločin se bode moral sedaj pokoriti na vislicah. Redek, a tem straš-nejši slučaj med ameriškimi rojaki.
Mali oglasi.
Proda se damsko kolo, Jeno. fS-
ve se pri podružniei „Jutra“ v Ljubljani.
/-<	j*1	Bogateč	v	Ric	anjih priporoča svojo
IjOSllIIltt dobro kuhinjo in izborno pijačo.
Nemeblovano dična š 1. aprilom v bližini
Kolodvorske ulice v Ljubljani. Naslov • Ela, poste restante Ljubljani.	_______
Dve mladi gospodični 2avev sk'J°
špondirati z 2 mladima, inteligentnima gospodoma. Prva pod šifro „Nina“, druga pod , Sandi11 poste restante Ljublj na.
a+rni se poceni proda : Ljublj ar a rviUJdiSJvl S lil U J Dunajska cesta 6 I nadst
Diplomirani učitelj
načkotn jeziku traži mjesto kao kučni učitelj ili ka-kovu sličnu službu. Potražbe na upravu „Jutra“ v Trstu.
Prnfln SA Prav ma^° rablJen gromofon naj-L iUUd; at/ boljše vrsta znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo „Jutra" v Trst.
Lepo meblovano dom0,TBpS?SfseS£
s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanska cesta št. 3. Soba je pripravna tudi za pisarno,
Fotograf A. Jerkič
Gorica" Gosposka ul. 7. U etniški izdelki, stalne cene.
2dv.T.A+*i o ključavničarska pomočnika sprej-oJJIt/uUct me takoj Ivan Triiler na Bledu.
"Pi*r*rlam dobrega domačega sur. masla 10—15 i 1 (JtldjJil jig na teden, cena je 2 K 60 vin., v .jireh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu.
C!Ck otroški voziček, bel; jedna omara X lUU.dj Gt/ in drugo. Slomškova ul. 12, parter desno.
izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polid) v^Trstu. ©©©©©© ©©©©©©©©©© Pekarija in «ladčičarna
Mikusch
Trst - Piazza S. Francescj d’Assisj 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk. 00000000000^@@@0
Ivan Krže
Trst, Piazza S. Giovanni I.
7a|nfj« kuhinjakih in kletarskih potrebščin iz £dlUyd ]esa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetod Pmnnrnpa sv°j° trg°vin0 s kuhinjsko posoze n IjJUl UUcl vsake vrste bodi od porcelana, tev u lje, e i aila, kositerja ali alu minija, nadalje, kieko-itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino.
r
Priporoča se
FRAN KUKANJA
čevljar
Via Pierluigl da Palestrina 3. prti.
Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Špecijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerb - Trst
Via Acquedotto št. 15. — Podruž.: Via Miramar St. II Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih blffkotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Naj finejša moka Iz najboljših mlinov po najnlži ceni. Fina inozemna vina in lik eri v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaSčicese Izdeluje igieničkim električnim strojem.
^^rOsrednja Banka SL Piazza Ponterosso 2
BaaHBBBMHBni Podružnica v Trstu ■■■■■■
PO
ca
Obrestuje vloge: ! 01 4 0
Obrestuje vloge:
31 01 /j 5| 01 [4 [0 Tt |8 |0
povrnčno obreatovanje
na knjižice ©0 na računu in fixne uloge ©0 premijne vloge
411 2 0
Vse bančne transakcije.
IsfOfef
Uradne ure od 9-12, ‘2-5. mr minil ■iiiiMiiimmi—miii
e©@©©0©©©®@©©©©01 Vekoslav Plesničar
ffeflBlf Al 9k *n ro°dn° blago za gospode in V11 le EU Sl gospe priporoča izvozna hiša f L, L 81J L
dUMln Prek°P Skorkovsky in sin
v Humpolcu, Češka. Vzorci
		zmerne cene. — zelju daj at n tukaj izg ot ovij ati	
		gosposke obleke.	
100®
TRST ulioA GbluUa 2» TRST
Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm
blagom, razpošilja blago v mestu Iranko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene
* s
J s*
S h a
X
S
K P
® 8
S I
s £ s eu
3
CO 1»
er.
o
M
Q_
Ma obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseli kakovosti. — Špecijaliteta v vezilji.
Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ul. S. Giovanni št. 16,1. nadst., zraven 0I?uffet Automatico* Tel. 251, Rim. II.
-o
O
M
CIU
30
-1 Xgl « g
si
3 ®
M !
I'
<3
<3
%
d
£X3g><3£><3£X3£><3C><3g><3E><3S><3£><3S><3! >><38> 3^3E> :$><£><3S><3S><£X$><3&<3
Restavracija ,, A OBOR A”
Via C3r. Oarduoci lO.
Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem Času tri mesece v gledališču Apollo v Rimu
prvi oig;ansls.i srtoslio-ogrslil zbor
5 dam
■ 'fHUMGARIii
pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema.
Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke.
Narodni ples „CZARDAS“ v kostumih.
Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči.
Vstop prost.
Toči se izvrstno pivo Goess, od danes naprej bavarsko pivo B o o k,
Goessalvatov.
Za obilni obisk se priporoča prav toplo
O-. Domino«, restavrater.
FXg><^&<gX3gXg>^g><3g><3g>^gX2g><3llS><^^<3gX3S><3S><3g><3E><3E><3S><3gX3
*
V
E>
Znani cirkus Kludski
je dospel v Ljubljano.
Večeraj, v soboto večer je imel že prvo predstavo. Sicer ~ —	=	pa opozarjamo ne današnji oglas. :7-
m A A A A A A
ca
:: Velikanska zaloga izgotovljenih oblek ::
za možke, ženske in otroke
BOHINEC & C.
Ul. delle Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17
(za cerkvijo S. Antona novega)
l/alibonelfa 7a>nna vsakovrstnih najmodernejših oblek, po-VulIKHIlSKu taiuljd vršnikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d.
■= Najnižje stalne cene. •—
:: Obleke po meri od K 50,— naprej. ::
«n
0
BU
3
01
O'
3
0»
O
CA
a
N<
Kupujte v Slovanski knjigarni Josip Gorenjec Trst, Via Caserma 16, poleg kavarne Commercio.
ALOJZIJ POVH
slovensk* urar
Tr*t — Vi« del RIto 26.
Dveletno jamstvo, popra vtla, obisk na dom, zlato, dragulji bo nitki ceni.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
z n. z.
ll 0
®€) obrestuje hranilne
po
v Ljubljani
2	|0	brez	vsakršnega
odbitka. ®®
Stanje
vlog: dvajset
tjt ^ Popolnoma varno naložen denar. ^ ^	^	Rezervni	zaklad: K U.
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 6 vinarjev
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
ČeSark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Pla2szsa doli«, Borsa lO Centrala y Ljubljani — Podružnica y Gorici, Celoven, Sarajevu Splitu in Celju.
Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.   Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 4%°|o Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Spomiabni 4ct>hmn
za d a trie in deklice so v ogromni izberi o vseh najnooejšili barvah, kroju ii\ vzbujajočega chica po priznano nizkih cenah.
Velika zaloga riarejenili oblek, za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice.
Jlnglešl(o skladišče oblek
d). cBematooič.
Ljubljana Mestni trg Št. 5.
Novo pogrebno podjetje
\
Prevoz mrličev na vae krajo TRST — Oorso štv. 47 (vogal Piazza O. Goldoni) - Telefon 14.-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev ’iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in na-gluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi* — Dobiva se samo v lekarni pri «črnem orlu>, Novi trg v Celovcu.
Joan Jax in sin d,LJuMjani
* * Dunajska cesta štev. 17 * *
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji JDLER"
V nobeni skodelici ne sme manjkati pravi: Frančkov: kavini pridatek.
On daje kavi slast, moč in lepo barvo.   e
Kakovost vsebuje: izdatnost in okusnost. Nizka cena. Tovarna v Zagrebu.	Tovarna	v	Zagrebu.
Stara in dobro znana slovenska trgnvina
Ferd. Dobaušek-Trst
ulica Giosuč Carducci !!■
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka m IKO MM
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
Velika zaloga narejenih oblek za moške in dečke.
 r------------------Najkonvenijjentnejči	v	Trstu*-----------------—
Za novo spomladansko seeono v veliki izbiri vse zadnje novosti kakor: Narejene obleke za moške, dečke in otroke, jopiče, površnike, srajce, jopice(
spodnje hlače i. t. d.
Bogata zaloga, Solidna postrežba, Nizke eene.
Sprejemajo se naročila oblek po meri. Redka prilika! Vsak kdor kupi blaga najmanj za pet kron dobi gratis listek za udeležbo pri vzdigovanju srečk za 1.040.000 Kron Eden miljon in štiridesettisoč kron.
&
M
v
m m® mm
bkhbbbSS
mt