Danica FINK-HAFNEIV zNA^iS-^i ČLANUK EVROPSKO POVEZOVANJE INTERESNIH SKUPIN IN JAVNE POLITIKE V SLOVENIJI Povzetek. Prispevek se osredotoCo na enega od številnih vidikov evmpeizacije politik v državah vzhodne in sivdnje Evrope, in sicer na vlogo interesnih skupin u procesu (pre)obhkovanja nacionalnih politik pod vplivom akterjev iz Evmpske unje in procesov evropskega povezovanja. Na primeru Slovenije preverjamo hipotezo, da se civilna družba držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji, ki se povezttje prek nacionalnih meja, mzvija v pomemben dejavnik spivminjanja procesov oblikovanja politik in tudi vsebine politik v državah kandidatkah. Izsledki naše mziskave [mirju je jo, da evropske interesne skupi ne (Evro-skupine in slovenskim interesnim skupinam sorodne skupine iz držav članic EU) pomembno vplivajo na evmpe-izacijo slovenske politike s tem. ko krepijo slovenske inte-ivsne skupine v fazi postavljanja zadev na domači institucionalni dnevni red, pri vključevanju interesnih skupin v vse druge ključne faze oblikovanja in izvajanja politik ter s prenašanjem svojega znanja. eks/>ertiz in izkušenj na slovenske Interesne skupine. Ključni pojmi: interesne skupine, države kandidatke, Evwp-ska Unija, lobiranje, /mliiični dnevni ivd, evivpeizacija Uvod Pojem 'evropeiz;icija' je v devetde.seiih leiih pridobival nizlične [XMuene (Agh. 1994) in je ob koncu deveide.seiih lei pogo.sto raziunljen kot neposredno prenašanje modelov in zahtev iz Evropske unije (EU) v države kandidatke oz. euizacija' (Fink Hafner, 19S>6) ali celo kot kolonizacija' držav kandidatk za članst-vx) v Evropski uniji- s strani Evropske unije. V našem prispevku evropeizacijo razumememo kot s|xxifičen segment .socialno-političnih proce.sov na področju interesnega organiziranja in vplivanja interesnih skupin n;i oblikovanje in izvajanje javnih politik. V prispevku obravnavamo predv.sem procese evropskega mre-ženja (networking) slovenskih civilno-ilružbenih akterjev in njihovega vstopanja v ' DtiiiUii t'liik-ltii/ncr jv izrvthm lim/cstirka In /inituiijiilai Ceiiini zn [>(illloht.:igajo pri njihovem organizacijskem razvoju in profesionalizaciji, in sicer v .skladu z evrop.skimi vzori'. S svetovanjem EU interesne skupine krepijo sorodne interesne organiz;icije v državah kandidatkah z informacij-sko podporo, us|x)sablj:injem in izobraže\ anjem. Izobr;iževanje se nanaša na 'know-how' in vsebine politik znotraj posameznih področij politik EU. Sorodnim interesnim .skupinam prav tako pomagajo pri vzposi:ivljanju stikov z uradniki v institucijah EU. To je za interesne skupine iz drž;iv kandidatk dodatna možnost .spoznavanja "evropskih' problemov, dilem, politične kulture in policy .stilov na tistih področjih, ki jih najbolj zanimajo. Do seckij smo z;iznali naslednje politološko zanimive vidike 'evropeizacije' (Fink-Hafner.1998): ' 1'ntlmlmeji' o kimcelUii iKilicy omreifd In iijvgiiivm mzfuju vjurttan lii Siliiilwrl. nr., 7992. TEORIJA IN PRAKSA lef 37. 1/2000 legitimizacijski ('evropski') učinek v korist interesnih skupin držav kandidatk v njihovem domačem političnem okolju kot tudi legitimizacija evropskih interesnih skupin v očeh njihovega članstva; izvo^uvoz vrednot EU, političnih problemov in političnih stilov iz EU v države kandidatke; širjenje stikov meskcg;i povezov:inja slovenskih interesnih skupin pri spreminjimju 'sloven.skih' policy procesov-" bomo najprej razi.skali v fazi oblikovanja institucio-nalneg;t dnevnega recht''. Po.sebcn raziskovalni interes za to fazo policy procesa je upravičen, saj je prav faza oblikov;mj:i dnevneg;i reda tista, ki določ;i celoten policy proces (brez uspešneg;i postavlj;inj;i zadev na dnevni red nimireč ni nobene možnosti za n:id;tljnje faze oblikovanja in izvajanja politik). V tej fazi so možnosti vplivanja državljiuiov najbolj vidne (Cobb, Elder, 1971: 912). Tudi zato je ta faz;i v procesu oblikovanja politik po mnenju politologov ključnega pomen;i. Cobb in Elder (1971:910) jo razumeta kot indikator in dejavnik demokracije oz. demokratične politike. V tej fazi sta jasno izraženi osnovni vzorec (politične) prcvhtde in zvrst ponizdelirve moči v družbi (Peters, 1986; -^,55). Ker je ta faz;i ključnega pomen:! v policy procesu, ni naključje, da si v njej elite zagot:ivljajo posebne pravice. V tej fazi so policy problemi izbrani na podlagi dveh osnovnih kriterijev: :i) ali jih vhidajoči .segnient identificiia kot relevantne ali pa b) .so prepoznani kot problemi, katerih rešitev bi lahko ogrozila polož;!j politične elite, mogoče hihko celo spre-menihi prevhiditjoče družbene vrednote in obstoječi politični sistem. V tej fazi policy proces:! elit:! v;!ruje in vneto brani osnovno strukturo .svoje prevlade. Vprašanje |X)litične artikukicije in institucionalne obr:!vn:ive policv' problemov je torej tudi vpntšanje razmerij med družbenimi silami, ki (delno ali odločilno) vplivajo na vsebino političneg:! dnevnega red;i (Cobb, Elder, 1971:905). Nedavno je bila .Slovenija soočen:! z dvem:i izzivoma prevhiduječemu stilu posi:ivlj:inj:! zadev n:i dnevni red. Prvi izziv se je poj:!vil med procesom demokratične tranzicijc in je bil na področju politik zaznan kot demokratično pre-oblikov;inje i^olitičnih aren ozironut kot samostojno oblikovanje javnega dnevne- ' Micy/miciv olmih-tjiijenio kol /mKcs obUkovtmjti /»/ izrajtiiija jame fmlilUv. ' liisiliiidoiuiliii iliiei-iii rvd je itiienil nit oz. /irioriieliii seznam zatler. s Liileiimt se ukvarja odtoče-iiilsba/utliliCna tiisllliicijii OiJ>r rlada. driariil zlfir. drfariilsrel/ 86 ga iccla"' in njegov ]>riiisk na institucionalni dnevni red. Drugi izziv se ix)javlja v kontekstu .slovenske integracije v KU. V tem kontekstu .se politične arene dejan.sko širijo prek tiržavnili meja. Vladni in nevladni akterji iz EU .se posredno ali ne|xv sredno vpletajo v proce.se oblikovanja politik na .Slovensken). Predpostavljamo, da EU interesne .skupine vplivajo na procese spreminjanja slovenskih politik s podporo slovenskim interesnim skupinam v lazi po.stavljanja zadev na institucionalni dnevni red in s podpiranjem aktivnega .sodelovanja slovenskih interesnih skupin v fazah oblikovanja in izvajanja politik v domačem političnem okolju. Prav tako predvidevamo, lia evropski) povezovanje slovenskih interesnih skupin pos[)eSuje pretok v tujini oblikovanih zaželjenih v.sebin politik v .slovensko okolje. V nadaljevanju bomo navedene hi|X)teze preverili na empiričnih podatkih. Ali evropsko mrcžcnjc spreminja procese oblikovanja politik v Sloveniji? Oblike podpore, ki Jo nndiJo F.(! interesne skupine Že v obdobju pred proce.som pridruževanja EU .so bile (nacionalne) vlade držav kanditlatk pf>tl pritisktjm evrop.skih struktur. Interesne skupine so začele uporabljati poleg svojih tudi evropske .strategije, tla bi prepričale domače vlatle naj upoštevajo njihove iniere.se v procesih tjblikovanja in izvajanja i>olitik (Vass, 199.3; FinkHafner, 1998) Anketa, opravljen:i meti 70 najaktivnejšimi interesnimi skupin:njii na enajstih sektorjih javnih ix)litik v Sloveniji (Center za pt)litološke raziskave, 1996, potlrobnt)Sti v op. 6), je razkrila, da .se 56% vpr;i.šanih interesnih skupin |X)ve-zuje s podt)bnimi organiz;icijami v tujini, .še po.sebej z org;mizacijami v ilrž;ivah članicah EU (20,9%) in z evrt)pskimi interesnimi .skupinami - t i. Evrt>.skupin;uni (li,9%). .Meti oblikami potipore, ki jim jo nudijo EU .skupine, .so anketiranci izposi;ivili sledeče: strokovna pomoč (il,2%), brezplačna uporaba inforntacij in analiz (41,2%), obiski visokih uratlnikt)v EU interesnih skupin in njihova srečanja s slf)ven.skimi odločevalci (.32,4%). V manjšem ob.segu pa .so n;ivetlli finančno in ostalo m;iteri;ilnt) podptiro (7,4%), ki je ponuigala slovenskim civilno družbenim akterjeni pri učinkovitejšem tloseganju njihovih ciljev v slovenskih prt)cesih oblikov:mj:i in izvajanja javnih politik. Ost:ile oblike |X)tlpore iz EU p;i so .še: izobraževanje vf)tliteljev interesnih skupin, priprava .skupnih izj;iv in deklaracij o prt)blemih šir.šega pomena (po.sebej v bilateralnih odnf)sih s sorotinimi organi- "iMMiiraiiJe /lotiličiivKii iliwt'iH'Hil miti Jv knmjilvlisvii {hik-vs. ki sv iislK-iiio ziililjiiCI Iv zn iiuiiij.il ilvl v tlniihl iibsliijviili IniMvmuv. nii tonik lui IkiII k lirvlMiziuiiiiiljii Ivmiilike kol liolIlICiio iMiiiivmbiiv. Jv ziiivsl iii iikllfiiiisl prlztiilvlv tiriiihviiv sknliliiv Siisivitiiji />omviiil)eii knnik Jv miriseii otl iis/idiiosll firlztitlvlv tlriviiv skii/iiiiv in ilrngili /lotlfHirnili tlv/iirinkof (Sv zltisti mnoiiCnili iiivilljvrj. ki lionitiaiijo oziifvsilll SlrioJtirnosi o olislojii In fMimvnn jinMviini Ivr iiji)t\fiii nizrvSvrtinJti tiMikiirtinJvJtiriivnd tiz. 'slsivniskvjfii tlnvrnvitii niliij. Pniriloiini sv ihJIHCiui vIiui ihIIoCI ijtniriuirtill tlrnilK-nv /intlilvinv Kiknil. ko si II iv nsfHfSno Izhoiijo mvsio na liii iivm tinvnivin rvtlii tlvrSCnnJv ivSvrnnJti (Iriiibenlli /irol>-Ivinov nt! (tnvrni ivit/hiIiiICiiiIi iKlIoCvrtilskih nsltnior Imvniijvmo iMlkoriinJv Insliliicloinilnvfjti ilnvrnv-gn ntlti. ktirjv/uvtl/iogoj za znCvivk ivnivljilv {MillliCne obnn naiv Izbranih ilriiihvnih Jtntifivmor oz. nji-lioivga rvSvranJti s/MniioCjo mvlnnnziiiov oz InslriniivnlovJannh iHillllk f/'ottrobneiSI l>rvi>leil osnovnih jHijmiH' In aiioijvr o/irocvsih obllkomnja ilnvrnvfiti rvila v Ifirsons. li>'J5). z;icij;uni iz držav članic EU), povabila k udeležbi v mednarodnih projektih, mednarodna izmenjava osebja in idej, zagotavljanje informativnega materiala ('propaganda'), u-vanje pretllogov ali atiiantimajev k zakonom, delovanje prek nuw>žičnih metlijev) otl interesnih skupin zahteva veliko časa. Skupine, ki imajo največ mednarotlnih stikcA', so prek tega mreženja pritlobile znattie \ ire za .svoje tlelovanje. 20,9% vprašanih je izjavilo, tla .so njihove interesne skupine že prejele finančno pod|X)ro iz različnih evrtipskih programov kot sta Tacis ali Phare. Zanimivo je, tla ,so vpra-.šane inteiesne .skupine prejele več podpore s strani .sortxlnih organizacij iz držav članic EU (20,9% vseh vpra.šanih) kot pa otl Evro-.skupin (14,2% vseh vprašanih) in ostalih metinarodnih organizacij (16,4% v.seh vpra.šanih). Ptxiatki iz Tabele 1 kažejo, kako pomembno je metinarotino po\'ezf)\anje za kiepitev viro\- tlelovanja slovenskih interesnih .skupin. Članstvo v evropskih in ostalih metinarodnih intere.s-nih organizacijah je tisto, ki prina.ša materialne in o.stale oblike podpore iz tujine. Očitno pa materialna podpora ni etiina in verjetno tudi ne najpotiiembnejša. Večina potlptjre prihaja v obliki informacij, pritoka know-howa' in v obliki avtoritete tujih priporočil (kot so npr pogovori med predstavniki tujih sortxlnih organizacij in slovenskimi otiločevalci). Tabela 1: Oblike tuje podpore slovenskim interesnim skupinam glede na Vir podpore (v % ) oblike /Mtlpore podpora interesnih skupi n iz EU podpora drugih mednarodnih interesnih skiipin brez podpore iz nijiiie - materialni viri (financiranje, oprema...) 12.5 16.7 0 - informacije, analize 75.0 83.3 0 - strokovna ix)m<)č 70.« 91.7 0 - pogovt)ri med predstavniki tujih .sorodnih organizacij in slovenskimi odločevalci 55.3 66.7 0 Sig.-0.000 v vseh štirih primerih.' PoUtiCna kultura Evrop.sko povezovanje in sodelovanje je do sedaj vplivalo na organizacijsko kompleksnost tako političnih strank (Bibič, 1996:300) kot interesnih .skiipin v državah kandidatkah (l"ink-l lafner, 1998). Evropske interesne skupine .so postale vzor interesnim .skupinam držav kandidatk zlasti pri prenašanju 'evropskih organizacijskih modelov' institucionalnega razvoja na specifičnih področjih aktivnosti interesnih skupin in njihovega predstavniStv'a ter sodelovanja v procesih oblikovanja jx)liiik. Interesne .skupine drž^tv kandidatk po.skušajo slediti trendom orga-nizacij.ske kompleksnosti .sorodnih evropskih interesnih skupin. Prav tako pa jMskuSajo prepričali domače politike o pozitivnih učinkih posvetovalnih teles oz. posvetovalnih policy stilov, ki sc uveljavljajo na ravni EU. Tabela 2 kaže, kako mednarotlno povezovanje in posebej tuja p(xl|X)ra (so)oblikujeia politično kulturo slovenskih interesnih skupin. Ti.ste interesne skupine, ki prejemajo tujo pod|X)ro, .so tudi veliko bolj aktivne v procesih oblikovanja politik - zlasti v tistih dejavnostih, s katerimi aktivno u\'eljavljajo svoje zahteve. Do tega naj\x:rjcfneje ne prihaja le zaradi boljših materialnih pogojev za delo mednarodno povezanih interesnih skupin, ampak tudi zaradi ponoiranjenja specifičnega odnosa do |xiliiike. Kol je razvidno iz tabele 2, interesne skupine z močnimi mednarodnimi povezavami razumejo politiko predvsem kot boj med različnimi interesi. Zavedajo se, da si morajo same prizade\'aii za uveljavitev .svojih "ego-ističnih" intere.sov in predvsem nč verjamejo, da bodo za njihove interese poskrbeli drugi. Tabela 2: Obnašanje slovenskih interesitih skupin v oblikovanju javnih politik in pojmovanje politike njihovih i vditeljev glede na prejeto fmdporo s strani interesnih skupin iz EU in ostalih tujih mednarodnih iineivsnih skupin (v %) obtiašaiijc iiilcrcsiitti skupin podpora interesnih podfiom drugih brez jtodporc v obttkoimijii farnih politik skiipin iz EU niednai-odnih iz tujine in pojmoiniije politike interesnih skupin med i oftitelji intercsuib skupin koi.ičina ča.sa za izhkanl; aktivno.sti: - vvliko por.ibljcncg;! /a orjvmizir.mjc 56.5 66.7 43.3 driižiK-nih akcij z;i rcSe\".injc družbenih problemov - veliko Ca.sa porabljenega /j oblikoMinje 5h.3 58.3 19.4 osnutkov zakonov - vfliko C:is;i (-Mirabljencga z;i nK-dnarodno povezx)\-.mjc inteK'snih .skupin 45.k 50.0 32.3 mni:nia voi)m:i,ii-V: - v glavnem ali v ccloti sc .strinja s tem. da jc politika lx>j za ()hla.st 95.7 100.0 677 - v glavnem ali v ccloti .sc .sirinja s toni. da jc politika boj med interesi 87.0 90.0 73.3 - v glavnem ali v celoti sc .strinja s tem. da (c politika .skupn<) dobro 26.1 54.4 433 Predvsem liste interesne skiipine, ki prejemajo podporo iz EU, so že poskušale reševati svoje probleme tako, da so poslale vloge na tuja sodišča. Nekaj interesnih skupin je svoje probleme, ki se nanašajo na po.samezne zakone oz. javne politike, že poskušalo reševati tako, da so se obrnile na tuja sodišča kot npr. Evropsko sodišče (7,2% vseh anketiranih). Večina teh interesnih skupin (5,8% vseh anketiranih) je ocenila, da je bil njihov uspeh le delen, IA% jih je ocenila, da so bili popolnoma neu.spešni. Nobena interesna .skupina pa tega kanala ni ocenila za popolnoma uspešnega. Tako naši ]X)ilatki kažejo, da mednarodno povezovanje podpira tako razvoj participatornega tipa politične kulture v Sloveniji kot tudi internacionalizacijo rešev'anja konfliktov', poveziniih z oblikovanjem in izvajanjem politik v Sloveniji. Vpliv evropcizacije Interesnih skupin na oblikovanje dnevnega reda v Sloveniji Kot smo omenili že v uvodu, praksa postavljanja zadev na (in.stitucionalni) dnevni red izraža razmerja moči v političnih arenah. Moč interesnih .skupin .se jasno izraža prek njihovega uspeha pri postavljanju zadev na institucionalni dnevni reti in/ali umiku zadev z institucionalnega dnevnega reda. Naši empirični podatki (tabela 3) kažejo, da mednarodno povezovanje (posebej evropsko povezovanje) v številnih primerih povečuje moč slovenskih interesnih skupin kot akterjev oblikovanja politik v domačem političnem okolju. Sloven.ske interesne skupine, ki prejemajo tujo podporo, .so veliko bolj uspešne pri po.stavljanju in tudi pri umikanju zadev z institucionalnih dnevnih redov. Zdi .se, da je potrebno več moči pri prepričevanju politikov, da določeno zadevo untaknejo. kot pa da jo {X>stavijo na institucionalni dnevni red. Tukaj ponovno vidimo, da .so interesne skupine z evropsko pod{X)ro praviloma učinkovitejše v sloven-skih' procesih oblikovanja politik. To je očitno tudi pri vplivanju na izvršno oblast, ki je najvplivnejši in.stitucionalni politični akter v Sloveniji (Fink-Hafner, I998b). Tabela 3: Uspešnost slovenskih interesnih skupin v procesu postavljanja zadev na institucionalne dnevne rede v Sloveniji glede na prejeto podporo sstnini interesnih skupin iz EU in ostalih mednarodnih interesnih skupin (v%). iis/)ciiiost interesne skitpiiiepripivprit'ei'eiiijii politICiillt iiistitticIJ, (ta doloCciio zadevo postavijo oziroma umaknejo z inslitiicionalnega dnevnega ivda /}od/K»ri interesnih sktipin iz EU /todpora drugih mednarodnih interesnih sktipin bivz pOflpOIV iz tiijiiie - sitrt-civska ilada jc postavila zadev« na .svoj dnevni red 71.4 41.7 393 • državni zhor je pustavil «itlcut na .sn)j dnevni a-d 78.3 «3.3 57.1 - državni s\vt jc post;n'il /.;idc\<) na .sxoj dnevni red 40.9 370 - slovenska vlada jc umaknila /:kIcvo s svojega dnc\ nega reda 50.0 1«.2 11.1 - dr/aivni zlior jc umaknil z;ulcv(> s swijcga dnevnega reda 45.« 2734 21.4 - državni .swi jc umaknil z;itlev<) s s\x>jcga dncx nc}(a roda 273 9.1 7.4 Posvetovanje Ker smo iigoiovili, ila so tisle interesne skupine, ki prejemajo tujo podporo (|X)SC-bej tiste, ki j^rejemajo iK)d|>oro iz F.U), vjilivnejše v slovenskih j^rocesih obhko-vanja iwhtik od tistili interesnih skupin, ki te podpore nimajo, pričakujemo, da slovenske interesne skupine z mednarodnimi povez^ivami pogosteje kot druge pridobijo tudi partnerski .status v komunikaciji z odločevalci v v.seh ključnih Fazah oblikovanja in izvajanja politik v .Sloveniji. Kol jc razvidno iz tabele 4, so zopet 'evropski' stiki tisti, ki .še posebej krepijo moč slovenskih interesnih .skupin v njihovih komunikacijah s .sloven.skimi odločevalci tudi v fazah policy procesa, ki .sledijo postav ljanju zadev na institucionalni tinevni red. Pri tem ne gre le za to, da te interesne skupine stalno lobirajo, ampak tudi zato, tla jih vladni akterji prav zaratli evropskih povezav pogo.steje sprejemajo kot relevantne akterje jx)litik kot pa tiste imere.sne skupine, ki ne prejemajo evro|)ske ali kakršne koli tiruge tuje jiodpore. Tabela 4: Posvetovalni status slovenskih interesnih skupin glede na prejeto podporo s strani interesnih skupin iz EU in drngih mednarodnih interesnih skupin (v %) vklJnCcnost iiitcivsiic skupi>ic fKxt/Htra iKxtlyorii (triigih bivz t' posveloreiiijc 2 oelločcralct tiilcresuili mctliMrotliiilt podjioiv skupin iz EV tnlcivsiiili sknpin iz liijiiic ■ ii.sirc/.no ininistr.sivo nikoli ne iii^vsicva iinicnja interesne skupine 174 417 50.0 - .slovcn.ska vl:nl;i je žc ujTo-^^tcv-ila Inicrcse interesne .-ikupinc v procesu oblikovanja /aikonov 69.6 50.0 417 - slovenski parlament jc že spremenil vsebino z:ik<)n:i, da bi u|X).omanjkljive ekonomske vire 'evropeizacije' z iniciativnostjo vodij interesnih skupin, z izobraževanjem .svojih voditeljev in diseminatorjev ter z o.sebnimi stiki t;iko v domačih kot v evropskih političnih arenah (tukaj omenimo Zvezo potrošnikov Slovenije), čeprav je njihov status v domačem okolju bolj ranljiv kot v primeru ekonomskih interesnih skupin. Evrop.ske interesne skupine so posebej zainteresirane za |X)nioč ekonomskim interesnim skupinam v državah kandidatkah, še zlasti na tistih pomembnih sektorjih politik, kjerse je v procesu demokratičnega prehoda razvil izrazit pluralizem - npr na področju kmetijskih in socialno-ekonomskih jx)litik (Vaas, 1993; Hink-l lafner, 1998). Tu EU interesne .skupine predv.sem spodbujajo interesno-.skupin.sko združev;mje, enotno nastopanje civilno-družbenih akterjev v komunikaciji z vladnimi akterji ter ix)m;ig;ijo pri vzpo.st:ivljanju institucij za partnersko .sodelovanje civilno-družbenih akterjev z vladnimi (G:ičeša, 1997). Iz tabele 6 je razviden po.seben interes EU ekonomskih interesnih skupin v ]5odpiranju .sorodnih skupin v Sloveniji (tako kot v drugih tlrž;tvah k;indidatkah). .Meti anketininimi .sloven.skimi interesnimi .skupinami, ki prejemajo evropsko potl-poro, so pniv ekonom.ske skupine tiste, ki tlobijo več informacij, an;iliz in strokovne pomoči. Le te so tudi uspeStiej.še tudi v pridobivanju predst;ivnikov sorcKl-nih EU .skupin, da z:igovarjajo intere.se sloven.skih interesnih skupin v konutni-kacij;ih s slovenskimi otiločevalci. Tabela 6: Oblike podpore skupin iz EU ekonomskim in neekonomskim interesnim skupinam v Sloveniji oblikej>o(lpore Interesnih skupin iz P.U ekonomske skupine neekonoHiske skupine m;iierialn;i podpont (finančna, ()prent:i) iz i:u 3.1 10.8 informacije, analize iz fiU 46.9 35.1 strokovna pomoč iz ICLI 50.0 HA pogo\ ()ri meti predstavniki sorodnih skiipin iz liU in slovenskimi odkičevalci 375 17.0 kljuCni viri tuje (lodpore (iz l-U in ost;ilih tlelov svvta .skupaj) 59.4 48.6 I-U-ključni tuji vir podpore 43.8 28.6 Zaključek Izsletlki na.še razi.skave potrjujejo hipotezo, da EU interesne skupine (Evro-.sku-pine in sloven.skim interesnitn .skupinam .sorotine skupine iz držav članic EU) po-membtio vplivajo na evropeizacijo slovenske politike s tem, ko krepijo slovenske interesne .skupine s podporo v fazi post;tvljanja zadev na tlom;iče institucionalne dnevne retle. z razvijanjem ;iktivneg:i vključev;inj;i interesnih skupin v v.se ključne faze oblikovanja ii\ izvajanja politik v Sloveniji ter s prenašanjem znanja, ekspertiz in izku.šenj na slovenske interesne skupine. R;iziskava je pok;izala, d;i metln;irotlno povezovanje in |>odpora slovenskim in(eix;snim .skupinam ustvarjala zn;tčilne razlike v slovenskih političnih aren;ih. V mnogo primerih je ravno podi^ora iz EU tista, ki povečuje moč sbvenskih interesnih skupin tako v ključni lazi oblikovanja javnih politik (oblikovanje instiuicional-nega dnevnega reda) kot tudi v procesih oblikovanja in izvajanja |K>litik. Slovenske interesi\e skupine z evropskimi povezavami so značilno uspešnejše pri uveljavljanju svojih interesov' v domačih političnih arenah kot tiste slovenske interesne skupine, ki se ne povezujejo s sorodnimi interesnimi skupinami v F.U. Na evropsko povezovanje in cvro|5sko |X)dporo slovenskim akterjem znatno vplivajo ego-istični' interesi sorodnih evropskih skupin. To je še posebej očitno v selektivni oz. izrazito neenakomerni podpori, ki jo EU interesne .skupine u.smerjajo predv.sem k ekonomskim interesnim .skupinam v Sloveniji (jjodobno kot v drugih državah kandidatkah). Na podlagi naše raziskave lahko rečemo, da lunkcionalistična teorija evropskih integracijskih procesov ni uporabna le i)ri pojasnjevanju vloge interesnih skujiin v povezovanju in poglabljanju EU (npr. Ihias, 1958; .\lazey :md Richardson, 199.3), temveč da ta teorija prispeva tudi k razimievanju proce.sov prikigajanju akterjev iz držav kandidiitk (tudi Slovenije) na večnivojske procese oblikov;u»ja i^olitik v EU. S pomočjo te teorije je mogoče tutli spremljali transfer civilnt>-tlružbenih virov, Ziuni.sli dobrih politik in policy stilov iz EU v Slovenijo. LITERATURA Antlcrsen, S.S. in l-llieassen. Kj\. (199'i): -Making Policy in i:ur<)|K-, l.ontlon. Thousand Oaks. New Ocllii: SAGK. Agh. Attila (1991): The I'ur(>|X.-aniz;ui()n of the I-Ci; Polities and the I-mcrgence of the New i:a-: Democratic Parliaments", v; Attila Agh. ur.The I'lnergcncc of I-a.st Central Kuropean I>arliament.s: The Fir>t .Stcp.s. UudajKM: Hungarian Center of Democracy .studies, sir. 9-21. Hachrach, Peter and IJaratz, Morton .S. (1970): Power anti Poverty. Theory and I'ractice, O.vfortI University Pre.ss. New York - l-oiulon-Toronto. UibiO. Atlolf (1996); Slovenia's Political .Society before the Challenges of I'uropeanisation: Some i:.\amples antI Aspects", v Szal>o, .Mate (ur.), v Mate S/abo. ur. The Challenge of I-vropeaniziition in the Region; l-ast Central lairoiK. Budapest; Hungarian Political .Science Asst)ciation and the Institute for Political .Science of the Hungarian Acatlemy of Sciences, sir. 293-309 Capora.s(), James (199«); Regional Integration Theory: Understanding Our Pa.st and Anticipating Our Future, Journal of lUiropcan Public l\)licy. Vol. 5, sir. 1-16 Cobb, Roger \V. and l-ldcr Charles D. (1971): Politics of Agenda -Uuilding; An Alternative l»ers|K'Ctiv-e for .Modern Democratic Theory, The Journal of Politics. Vol. 33, str. 892-915 0)bb, R.. ant! Ro.ss, Keith J., antI Ross, M.H (1976): Agentia -lUiilding as a Comparative Politcal Proce.ss, The American Political Scicnce Review, Vol. 70, sir. 126-13«. Coleman, J.S. (1988): Social Capital in the Crcatit)n t)f Human Cipiial, American Journ:il of .Sociology, Vol.1994, sir. 95-120. Fink-Hafncr, Danica (1995): Slovensko kmetijstvo in llvropa. I.jubljana: Znanstveno publici.s-ticno srediiCe. Fink-Hafner. Danica (1996): The Case of I'uropcanizacion of .Sectoral Policy-making: The Case of Agricalture in Slovenia", v Mate Sz;ibo, ur. The Challenge of i:vro|x-anization in the Region: ICast Central Hurope. Hud:iix;st: Hungarian Political Science As.sociaii()n and the Institute (or P(jlitical .Science of the Hungarian Acatlemy of .Sciences, .str. 135-147 93 l-'ink-Ilalncr, Danica (1996a): Ankcia nicJ prcclscilniki parlamcniarnih oilhorov Državnega zbora, terenska laz;i: clcc.1995 in janiiar 1996. Center z;i |M)liiolo.ške raziskave. Fakulteta za družbene vede - Inštitut m tiružbene vede. I.jubljana Fink-Halner, D.. Kobbins J.R. (ur.) (1997); .Making a New Nation: The Formation of .Slovenia, UK: Darinwuth, U.SA: Ashgate. Fink-HaCner, Danica (199«): The Kuropeanising Role of Intere.st Organisations in the .Slovenian Parliamentary Policy-making, v Mansfeldova Zdenk;i, Klima .Mihal. ur. The Kole of Central Furopean Padiaments in the Proce.ss of Furopean Integratiim, Institute of .Sociology at the Ac;idemy of Sciences of the Czech Republic, Prague, .str. 2-11-25 ). Fink-Hafner, D:inica (199«a): Raziskovanje p<)lic>' ontrežij. Teorija in praksa, let 35, .^t.5, str. «16-829 Fink-Hafner, Danica (199«b): l'ret)blikovanje policy omrežij v kontekstu demokratičnega prehod;! - sU)venski primer. Teorija in praksa, let.35, št.5. sir«30-549 Frc7. Frederic W, (1971): Comment: On Issues anii Nonissues in the Study of Power, Tlie American Political .Science Review, vol. 65. .št. .sir. 10«]-1101. 0:»Ce.š:i, Jelen:l (1997): Soci;ilni partnerji in l-U, 5 Chinkov, Delo, 4.-«. Avgust;i 1997, str 2. Grant, W'yn (19«9): Pressure Groups, Politics and Democracy in Britain. New York, London. Toronto, .Sydney, Tokyo: Phillip Allan. Gr.mt. Wyn (1993): 'Pressure Groups ;!ntl the l-:uropean Comniuniiy: An Overview', in: M;izey, .Sonia in Richardson. Jeremy, ur., 'lobbying in tlie lluropean Community', Oxford University Pre.s.s 27-46. Greenwood J., Grote J.K.. Ronit K., ur., (1992): Organized Interests and the l-uropean Community, London. Newburry Park, New Delhi: SAGF. Greenwood. Justin in Ronit, Kar.sten (1994): Interest Groups in the Kuropeiin Community: Newly l-merging Dynamics :ind Forms', West l-uroix-an Politics, vol. 17. št. 1, str. 31-52. Haas, H.I-rn.st (195«):The Uniting of lairoixr. Political, .Social and Fcononiic Forces 1950-1957, Stanford, Cilifornia: .Stanforil University Press. Hix. Simon (1994): 'Hie .Study of the Furopean Community: The Challenge tt) Comparative Polities', West l-uroix-an Politics, \-oL 17, .št. 1, str 1-30. Jordan G., .Schubert K., ur, (1992): l-uro|KMn Journal for Political Research, temai.ska številka Policy Networks. Vol.21, No.1-2. Klemene, Andrej (199'!): Slownia, poglavje v knjigi: Jur.is Aleksander, ur., NGO Directory for Ceninil anil 1-a.siern Furope. Tlie Regional linvironnientiil Center for Central anil Fastern l-urope, lUidapest, .str.638-662. Kropivnik. .Samo (199«): Tipi interesnih skupin glede na pogostost izvajanja izhr.tnih aktivnosti. Teorija in praksa, Vol.35, .št.5, str. «50-«60. Lah, Marko (199«): l-konomski vidiki jiolicy omn.-žij.Teorija in pr.iksa, Vol, 35, St.5, str «61-H76. LukšiC, Igor (1994): 0)rporatism in the Political .System of the Republic of SkAvnia: v: HuCar Dojko, Kuhnle Stein, ur. Small States Conipareii: Politics of Norway and Slovenia, Alm;i Mater, Bergen, .str201-215 MandiC, Srna (1992): .Stali.šCa o prodaji stanovanj - slownska konver/.ijska kontrowrza, IB revija, Ljublj:ma, let.26. št. 6-7. strl7-22 ManiliC Srna (1996): Stanovanje in država. Znanstvweno publici.stiCno sredi.šCe, Ljubljana M:izcy, Sonia (199«): The Furopean Union and Women's RigliLs: From the 1-uropeanization of National Agendas to the Nationalization of a Furo|K'an Agenda-" Journ:iI of I-:uro|K-an Public Policy, vol. 5, str. 131-152. Mazey, .S., Kichard.son, ).}., ur (1993): Lobbying in the l-:uro[K'an Community, New York: O.xforil University Pre.ss Inc. Parsons. Wayne (1995): Public Policy. I-dward I-:igar,Aldershot, UK and Br(K)kfield, US. I'ctcrs, Guy H. (19Hß): Anifrican Puhlic l'olicy: Promise :uul Pcribrmancc, inti etiilion, MacMillaiv I loiinmilis - Hasingsiokc-HampsIiire-l.oiKlon. Kai/jn. Scou C. (19«y>. Tlie Real Agoncla Setters. American Ueliavioral .Scientist, vol. .^2, .št. Str. 45M6.3. Richartlson. J.Jeremy, ur (1982): Policy styles in W'e.stern Murope. George Allen anil Unwin. Uoston-Syclney Richard.son, J.Jeremy, ur (1996): 1-Airopcan I'nion. Power ant! Policy-making. l.(mdon/New York: Routledge. Va.s.s, I.a.s/.k) (1993): IXiropeani/.aticm of the Hungarian trailo unions as renccted by their international links', Hucla|H'St Papers on Democratic Tnmsition, .št. 72, Uudapest: Hungarian Centre for Democracy Studies 1-oundation, IX'[wrtment of liolitical .Science, Budapest Uniwrsity of Ikonomics. Zajc, Drago et al (1992): Anketa med poslanci Državnega /liora. Center /.a jiolitološke raziskave, l-akulteta za družbene wile ■ Inštitut za ilružlK-no vede, I.jubijana Z;ijc, Drago et al. (1994): Anket:i med |y)slanci Državnega zbora. Center za politološke raziskave, l-akulteta za družbene \vde ■ Inštitut za ilružbene vede, Ljubljana Windhoff-Heritier, Ailrienne (1982): I'olicy-Analy.se, Campus Verlag. Frankfurt/New York 95