UDK 886.3—1 »1774t Vilko Nooak Filozofska fakulteta Ljubljana S L O V E N S K A I N S L O V A Š K A P E S E M I Z 1 7 7 4 Štefan Barbarie je prvi omenil1 pesem v prekmurskem narečju, ki jo hrani v rokopisu knjižnica bivšega evangeličanskega liceja v Bratislavi, sedaj del Ustava slovenskej literatury SAV. Označil jo je kot »igrivo razpoloženjsko, anakreontsko ubrano verzifikacijo . . . nekako verzifikacijsko šolsko vajo« dija- ka Novaka, nastalo pred Pisanicami. Da hrani omenjena knjižnica več slovenskih tiskov od 16. stol. dalje in prekmurske rokopise, temu se ne čudimo, če vemo, da je poleg evangeličan- skega artikularnega kraja Nemescsö blizu Szombathelya, kjer je bila madžar- ska in nemška šola, in Soprona, kjer je bila stara evangeličansku srednja šola, bil nekdanji Požun (niadž. Pozsony, nem. Pressburg), današnja Bratislava, tisti kraj, ki je bil tako za šolanje prekmurskih evangeličanov kot za delovanje njihovih pisuteljev (učiteljev in duhovnikov) ter za izdajanje njihovih knjig najbolj pomemben. Spodaj podajam najprej transliteracijo, nato pa fonetični prepis besedila ter faksimile. VERSUS VANDALICI Pro Actu Oratorio Anni 1774 die 16 Febr. Pofzliinte da efzi prosziin vas GOSZPODA, Ka bom vam jasz pravo od toga naroda, Steri vzimi vhi'zi pr petsi sze gloda, Âr ga mrasz mentiije od vszakoga hoda. Vzimenfzkom vreimeni paver szi zgutsâva, Od fzvojili sztariffih on prpoviddva, Med gyefztyâmi szidi ne boji ga glava, Ino tak zdremlenyom on sztrake oddva. Tak pravi meo szem jasz jedrnu mamitzu, Ali mrla mi je mam za nyou Katitzu, Vzeo szam szi fztrélitzu sznyouv szain bujou ftitzu, Mama szu szküali prav dobru 'zupitzu. 1 Razmah slovaške znanosti. NR XVII, št. 21, 9. XI. 1968, 633. ' 9 — Slavistična revija Nejde on vörte mi vets na nyive szpliigom, Ka bi sze obratsao szvoim friskem tztigom, Liki vleti goni eden priton driigom, Tsa szarvas hajsz red'za 'ziile draple sztriigom. Kae pa moj otsa delau vSzent-Gothardi, Dare je raco pune fsze fpliindre tokvardi, Nofzou je okoulik tain otetz na dardi, Török Bafse glavo novtze v-Salavardi. Te je dobre bilou na szvéti 'živeti, Mogou jete tslovik doszta pénesz meti, Nei je meo nevouli ni vzimi ni vleti, V bibor, vbârfonszki gvant mogou je odeti, Meo je moj sztari ded prav tutsnoga brava, Tak je biu veliki, kako divgya krava, Sefzt tzentov je vâgao meo je gyetra zdrava, Doszta bilou dobra, ali zima prava. 1 zdaj tak delamo pri ogni szidimo, K faffanki szpravlati tiidi sze hitimo, Doszta gosztuvanyao rediti vidimo, 1 tak tzčlo zimo veszélo dr'zimo. Per me DAVI DEM NOVAK mp. V fonetičnem prepisu: Posliinte da esi prosim vas gospoda, ka bom vam jas pravo od toga naroda, šteri v zimi v liiži pr peči se gloda, ar ga mras inentiije od vsakoga hoda. V ziinenskom vreimeni paver si zgučava, od svojih stariših on prpovidava, med gjestjami sidi ne boji ga glava, ino tak z dremlenjom on strake odava. Tak pravi: meo sem jas jedrnu mamicu, ali mrla mi je, nam za njou Katicu, vzeo sam si strelicu, s njouv sam bujou fticu, mama su sktiali prav dobru župicu. Nejde on viirte mi več na njive s plugom, ka bi se obračao svojim friškem cügom, liki vleti goni eden pri ton driigom, ča sarvaš, liajs redža, žiile draple striigom. Kae pa moj oča delau v Sent Gothardi, dare je meo pune fse fplundre (tokvardi?), nosou je okoulik tam otee na dârdi, török baše glavo novce v Salavârdi. Te je dobre bilou na sveti živeti, mogou je te človik dosta penes meti, nei je meo nevouli ni v zimi ni v leti, v bibor, v baršonski gvant mogou je odeti. Meo je mo j stari ded prav tučnoga brava, tak je veliki, kako divgja krava, šest centov je vagao, meo je gjetra zdrava, dosta bilou dobra, ali zima prava. I zdaj tak delamo pri ogni sidimo, k fašanki spravlati tiidi se hitimo, dosta gostuvanjao rediti vidimo, i tak celo zimo veselo držimo.