DELAVSKA POLITIKA ifckaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In aprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. ^otlružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, ^•frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 76 Sreda, 26. septembra 1934 Leto IX Poslanik Fotič o manjšinski zaščiti Zaščita ali zatiranje manjšin Poljski zunanji minister Beck je v Ženevi predlagal posplošenje narodne manjšinske zaščite na vse države. Večina delegatov, predvsem velesil, se je predilogui uprla, ker po-nieni revizijo mirovne pogodbe. Poljsko zastopstvo je končno predlog umaknilo. V razpravi se je oglasil tudi zastopnik jugoslovanske vlade, poslanik Fotič, ki je rekel med drugim: »Jugoslovanska vlada je za posplošenje, ker tak predlog odgovarja mednarodni morali in nacionalni vesti. Jugoslovanski narod je sami imel tako težke preizkušnje, da ne bi mogel katerikoli režim ravnati drugače s svojimi manjšinami. Nikakih razlik ne sme biti med pravicami manjšine in večine. Če so manjšinske pravice svete, zakaj bi se morale vstavljati ob meji? Manjšinske pogodbe omogočajo vmešavanje v notranje razmere Jugoslavije. Zato je zastopnik Jugoslavije mnenja, da potrebuje manjšinski problem splošno ureditev. Mala antanta želi obenem veljavne obveze zvesto respektirati. Nasprotno si pa pridržujemo pravico, pozvati se na kompetentne organe, da odpravijo kršitve, ki bi utegnilo priti do njih cb uveljavljanju manjšinskega varstva.« Fotič je v tej izjavi povedal resnico, ki je današnja kapitalistična družba ne upošteva. Politična meja bi ne smela biti kulturna ovira narodom. Če narod stanuje v več državah, bi vseeno moral imeti popolno kulturno svobodo kot celota. Vzrok iredentizma je večinoma zatiranje manjšinske nacionalne individualnosti, ki se pojavlja po vseh dlržavah, ki ne priznavajo narodnih manjšin. S tem pa, da se preganjani iredentisti Poženo v sosednje dežele in države, kjer netijo iredento dalje, pa tudi ogrožajo mir z bolj in bolj nepri-jateljskim razpoloženjem med državami. Za, življenje današnjih držav je važna gospodarska celota, ki pro-spieva. Kultutrna svoboda pa samo dviga prebivalstvo in ni nikakršnega naravnega zakona, da bi večina morala »v svoj blagor« zatreti kulturni razvoj manjšin, 2000 italijanskih policistov v Posaarju Priprave za plebiscit Predsedlnik posaarske komisije Knox je zahteval v svrhb nevtralnosti plebiscita v mesečin januarju mednarodno pomoč, ker hitlerizem rabi nasilne in propagandistične me-tode,^ da bi se Posaarje odločilo za Nemčijo. Večina držav je sicer proti intervenciji, vendar se pošlje v Posaarje 2000 italijanskih policistov iz Trsta in južne Tirolske, ki govore nemško, da bodo čuvali svobodo pri plebiscitnem glasovanju. Ozadje te intervencije je nedvomno iskati v sporazumu med Italijo in Francijo. Zmaga odločnega nastopa ameriškega tekstilnega delavstva Roosevelt |e sprejel posredovanje v stavki Predsednik Roosevelt je na podlagi mešanega preiskovalnega odbora v sporu med delavlcli in podjetniki na podlagi sporazumnih predlogov sprejel posredovanje v sporu. Delavstvo je v nedeljo zvečer prekinilo stavko in odšlo zopet na delo z zmago. Razsodba je za obe sporni stranki obvezna in se je razglasila po obnovitvi obratovanja. Posredovanje bo uspelo, če podjetniki ne bodo delali zaprek Predsednik Zedinjenih držav je dobil poročilo poravnavalnega odbora v svrho ustavitve stavke tekstilnih delavcev ter obenem izdal poziv delodajalcem in delavcem naslednje vsebine: »Odobravam po preiskovalnem odboru pavoljne industrije predloženo poročilo. Odkritosrčno se nadejam, da se vsi stavkujoči delavci povrnejo na delo in da bodo vsi delavci, ki se javijo brez razlike zo- pet sprejeti v delo. Rešitev, spornih vprašanj bo dosežena, če pokažeta obe strani voljo sodelovanja in spravljivosti.« Voditelj stavke Gorman je izjavil, da bo delavstvo Rooseveltov apel resno uvaževalo. Velika stavka tekstilnih delav&ev je s, temi zaključena, če se podjetniki ne upro. Stavka je bila vzorna in delavstvo odločno do konca. Kongres svobodnih strokovnih organizacij Organizacijski sistem in poglobitev sodelovanja organizacij po celi državi Še par tednov in kongres Zedinjenih delavskih strokovnih organizacij Jugoslavije se bo sestal v Sarajevu. Zveza svobodnih strokovnih organizacij je prva in najpomembnejša ustanova našega delavstva. Parlament dela, delovnega naroda je, ki proučuje in vodi borbo za izboljšanje socialnega položaja delavstva in nameščencev. Edini svobodni in avtonomni forum, na katerem nemoteno lahko razpravlja delavstvo o svojih delavskih in socialnopolitičnih zahtevah. Zato je kongres važen. Važen je pa strokovni kongres tudi zaradi tesnejše povezave in bolj aktivnega sodelovanja vseli priključenih organizacij, ki stoje na delavskem razrednem stališču. V tem oziru hočemo povdariti danes zlasti dve stvari. V sedanjih političnih razmerah in ob veliki gospodarski krizi je vsekakor delovanje in razvijanje delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij bolj težavno kakor v politični svobodi in ob dobri gospodarski konjunkturi. Kljub vsemi tež-kočam, to moramo priznati, se je izvršila v celotnem strokovnem gibanju v zadnjih treh letih konsolidacija, ki daje bodočemu razvoju delavskega gibanja trden temelj in izhodišče novih sil in nove akcije. V tem oziru smo z delomi centrale lahkio zadovoljni. Na kongresni ne bo treba več razpravljati o zahtevah te ali one skupine, marveč le o nalogah in cilju enotne organizacije in o nje izpopolnitvi. To je velik napredek v našem delavskem1 strokovnem gibanju. Na strokovnem kongresu se bo razpravljalo o aktualnih socialnopolitičnih vprašanjih, o katerih smo mi sproti poročali. Važni se pa nam zde tudi organizatorični problemi. Tu je predvsem stapljanje sorodnih organizacij v eno centralo. Organi- zatorično je to idealna oblika in se je z njo bavil že zadnji kongres. Načelno ne ugovarjamo, ker smo končno mnenja, da bi ena sama centralizirana organizacija z odseki bila najidealneja. Mislimo pa, da tako daleč še nismo prispeli in je gospodarska kriza v tem pogledu za konsolidiranejše gibanje velika ovira in poraja številne naše in nasprotni-šk'e organizacije. Take majhne, organizacije niso sposobne za življenje, ker se morejo kretati kvečjemu v obliki bratovščine ali ožjega omizja. Kongres v tem' oziru torej ne bo prestrog. Naše strokovno gibanje mora pridobiti obstoječe »indiferentne« in male organizacije v svoj krog in je potem iz organizatoričnih razlogov navesti, da se suiklclesivno pridružujejo svojim že obstoječim sorodnim1 poklicnim organizacijam. To je taktično vprašanje, ki ga narekujejo današnje razmere. Drugo važno vprašanje je aktivno sodelovanje organizacij po celi državi. Statut to sicer jasno določa. Toda treba je to sodelovanje aktivizirati. Ne zadoščajo temu skupne velike akcije, potrebno je marveč tesnejšega stika od centrale do zadnje podružnice. V temi oziru bi lahko po-miogli večji izleti organizacij k bratskimi organizacijam, kakor so to letos napravile organizacije v dravski banovini nekaj takih izletov. Taki izleti silno ugodno in bodrilno vplivajo na organizacije in imajo tudi prednost, da se sodirugi spoznavajo med seboj in se utrjuje zaupanje v organizacijo. Ta dva momenta se nam zdita važna, da ne postanejo strokovne organizacije takozvane »bratovščine«, ki se zapirajo v svoj društveni lokal in sklepajo samo o svojih ožjih internih vprašanjih. Delavsko strokovno gibanje ni stvar posamezne skupine, ni stvar posamezne tovarne, ampak stvar splošnega delavstva. Zaraditega se mora delavsko strokovno gibanje posplošiti, da bo delavstvo videlo v njem skupnost, skupno orožje v boj« za izboljšanje položaja. Povprečna dnevna mezda še vedno pada Po poročilu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je znašalo število članov zavarovanja v mesecu juliju 55.920. V prošlemi letu istega meseca je bilo 12.721 članov več zavarovanih. Povprečna zavarovana mezda v tem mesecu znaša 22.27 Din na dan, to je 0.80 Din manj kakor lani v istem mesecu. Število zavarovancev, ki imajo nad 24.— Din plače, se je zmanjšalo za 1067 zavarovancev, povečalo pa število zavarovancev z dnino pod 24.— Din za 35.810 zavarovancev. Strahovita rudniška katastrofa v Angliji 200 rudarjev v gorečem rovu. — Nad 100 mrtvih V srednjeangleškem rudniku Gresforth pri Wrexhamiu je nastala eksplozija in se je rov vnel. Rudarji so pravkar (22. t. m.) odšli v jamo, ko je nastala eksplozija. Velik del (156) rudarjev se je lahko še rešil, 166 pa jih je že bilo v rovu, kjer je po eksploziji nastal ogenj. Rudnik zaposluje 1859 rudarjev, od katerih jih dela 375 na površju, ostali pa v jami. Katastrofo so povzročili treskavi plini. Vrše se z vso vnemo reševalna dela, vendar bo najbrže treba rov zasuti, da se pogasi ogenj. Sodrug dr.LeoWinter član upravnega sveta mednarodnega urada’ dela V dbbi 1934/37 bo čehoslovaško vlado zastopal v mednarodnem uradu dela (upravni svet) poslanec dr. Leo Winter, prvi minister za socialno skrb v čehoslovaški republiki. Jugoslovanska vlada pa je imenovala načelnika ministrstva socialne politike Dušana Jeremiča. Winter je znan mednarodni delavec ter je z ozirom na napredno čehoslovaško socialno politiko pomembno, bil povabljen dr. Winter v upravni svet. Gospodarski polom Nemčije Fašistična Nemčija v svetu nima ugleda, izgubila je pa tudi ves kredit. Letošnji 30. junij in govor dr. Schachta sta pa bili pogrebni ceremoniji nemškega kredita. Že lani so razna posojila mnogo izgubila na vrednosti, letos pa so padla na polovico prvotne vrednosti. Tako je bilo 7 % Dawesovo posojilo vredno ob pričetku leta 95%, dne 5. septembra na mednarodnem trgu pa le še 49% itd. — Dr. Schacht pa je podrl tudi vsako nado, da bi Nemčija še dobila novo posojilo. Vzhodni pakt se krha I Italija skuša dobiti nove koncesije na vzhodu . Čitali smo v listih, da Francija ne misli več na vzhodni pakt v prvotni obliki. Po novem načrtu naj bi sklenile pakt, tudi obrambni, Francija, Rusija, Mala antanta in Balkan. Ta pakt bi sličil predvojnim zvezami in ni jasno, kje je Italija. Proti vzhodnemu paktu je Anglija, ker ima interese v sprednji Aziji in na Kitajskem. Italija pa hoče imeti ves vpliv zlasti v vzhodnem Sredo- Boje se svetovnega Škandala Razkrite tajne oboroževalne industrije zemskem morju1 ter bo poizkušala pridobiti čimveč tamkajšnjih obmorskih. držav. Iz vsega tega sledi, da utegne priti dt> vojnih zvez in eventualno, če se sklene v podunavski kotlini gospodarski sporazumi, dio trajnej- Vzgoja se mora ozirati na Amerikanec Dewey je rekel, da je demokracija priznanje raznovrstnosti in kompliciranosti človeških interesov, v kateri pride do izraza družabna spretnost' vseh in za vse v enaki meri. Vsi pa morajo ohraniti demokratično zadržanje. Vsi imajo svobodo; profesor lahko postane trgovec ali nasprotno. To svobodo in demokracijo imajo Amlerikancti zahvaliti izvrstnemu šolstvu, ki vzgaja narod v tem duhu. Amerikansko šolstvo ima posebne razrede za nadarjeno mladino, v splošnem pa velja princip individualne vzgoje. Kaj je princip individualne vzgoje? Individualna vzgoja je vzgoja po osebnostih. Vzgojitelj neguje pri mladem človeku one spretnosti, za katere je nadarjen. Nekdo je sposoben za jezike, računar, geograf, pisatelj, gospodarski talent. Vzgojitelj pazi na te sposobnosti ter posveča pri vzgoji njim glavno pažnjo. Drugi šolski predmeti so sicer tudi predpisani, vendar vzgojitelj goji pri svojem učencu oni predmet predvsem, za katerega je nadarjen in je pričakovati, da bo v njem izpolnil svojo življensko nalogo najbolje. Mnogo imamo dokazov, da so bili največji umetniki, znanstveniki in celo filozofi v šoli slabi učenci. Umrli največji duh, ki je zrevolucio-niral tehniko, Edison, je bil jako slab dijak. V Ameriki imajo načelno izvedeno individualno šolsko vzgojo, ki vzgaja za demokracijo in praktično življenje s temi, da vzgojitelj že pri vzgoji mladine zajame vso nje nadarjenost, jo izpopolni in povede v praktično življenje. Kako čudovito se razlikuje ta vzgoja od evropske. Tudi v Evropi smo imeli filozofe, prvovrstne pedagoge, ki so oznanjali prav isti princip, kakor ga izvajajo v Ameriki. Se zadnja leta so mnogo pisali o delovnih šolah za praktično življenje, jako malo pa se v novejšem času razpravlja o individualni vzgoji. In če se tudi pojavi kje individualist, ga takoj prekriče, ne vzgojni, ampak drugi interesi evropske kulture, ki pomenijo, da se vračamo v dobo stare Sparte in suženjstva. V veliki zmoti je namreč vzgojna politika, ki posveča vso pažnjo »telesni« vzgoji mladine, kakor na pri- šega miru. Italija menda ni zadovoljna z Abesinijo, ki ji jo prepušča Franeiija. Zato skuša izsiliti nove koncesije na vzhodu. Ureditev teh mednarodnih vprašanj, o katerih smo mislili, da so že blizu rešitve, še ni dozorela. individualno sposobnost učenca mier v Italiji. Vsa mladina se mora vojaško izvežbati, vzgojiti v rabiat-nosti in trpkosti. In v tej svoji vzgoji zanemarja druge družabne dolžnosti, ker jih ne pojmuje. Evropska kultura dobi s tem sterilen rod, nedemokratičen, ki se v praktičnem življenju ne bo znal in ne mogel uveljaviti. Tako vzgojen narod je obsojen na smrt, ker ni v njem potrebne živi jenske sile in spretnosti. V tem oziru greše vse diktature, ki se piremalo zavedajo, da je država delovni narod, da je blagostanje države odvisno od fizičnih in duševnih vrlin naroda ter da je treba predvsem te gojiti za praktično življenje. Če je narod vzgojen za praktično življenje in če se s tem narodom pošteno in pravično ravna, ni nobene nevarnosti za narod in za državo ne doma ne zunaj. Vrnimo se torej k individualni vzgoji! Evropska kultura nas je speljala na led, ognimo se ledu in vzgajajmo ljudi po sposobnostih in za življenje, ne pa za parade in v divjaštvu, ampak za praktično demokracijo. Ameriški milijonar je utajil davke. Milijarder Mellon je bil finančni minister v Zedinjenih državah ameriških. Značilno je, da mu je dokazano, da je za časa ministrovanja ogromno oškodoval dlržavo. Davčne oblasti zahtevajo sedaj, da plača nad tri milijone dolarjev in en milijon, ker ni izvrševal obvezne prijave dohodkov. — Mož bo malenkostni znesek plačal. Koliko pa je še prikril, tega ne ve nihče. Strahovit orkan je opustošil južni del Japonske. Poplavljeno je 16.000 hiš v mnogih mestih. Mnogo se jih je podrlo. V porušenih šolah je poginilo več stotin otrok. Vihar je bil tako strahovit, da je metal vlake s tračnic. Morje je izstopilo iz bregov in preplavilo velik del dežele. Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnal takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — Preiskovalna komisija za prouča-vanje trgovskih »metod« orožne industrije v vvashingtonskemi senatu, se je zadnje dni bavila z vprašanji korupcije, ki jo je amieriška orožna družba »Federal Laboratori Kompani« vršila v južnoameriških državah, kamor je skušala prodati čim več svojih proizvodov. Predstavniki te družbe so pred komisija izjavili, da so bili primorani se posluževati metod podkupovanja, ker so se tudi ostale evropske konkurenčne firme posluževale enakih načinov. Dalje so prosili, da naj se gotovi dokumenti o tem, ki se nahajajo pri komisiji, ne objavljajo, priznavajoč, da se ne- Pripadniki macedonskega gibanja v Bolgariji bodo izločeni iz zakonitega varstva. Smel jih bo po temi zakonu preganjati ali pobiti. — S srednjeevropsko civilizacijo se tak zakon ne strinja, čeprav vrši fašizem isto brez zakona. Poravnava dveh politikov v Ru-muniji. V Rumuniji sta bila skregana dr. Julij Maniu (kmetiški voditelj) in Vajde Vojvoda. Sedaj sta spor med seboj poravnala, kar ima za notranjo politiko konsolidujoči pomen v pravcui pred tem sporom. Strahovita nesreča v Katovicah. Na ozemlju Volbenkovega rova pri Rudi na Čehoslovaškem se je dogodila strahovita nesreča. Iz tamkajšnje separacije premoga odvažajo odpadke in prah z vagoni v bližnje odlagališče. Te vagone vedno spremlja veliko število nezaposlenih, ki potem pobirajo iz blata morda še ostale koščke premoga, jih prodajajo in se s tem preživljajo. V soboto so tak Vlak zopet spremljali nezaposleni, kar je iz enega vagona šinil do 20 metrov visok in toliko širok plamen, ki je trajal le štiri sekunde, vendar pa vnel okoli 50 nezaposlenih, ki so goreli kakor žive baklje. Od teh 27 do smrti ožganih, 15 pa težko ranjenih. Nesreča se je najbrže pripetila zaradi tega, ker so iz neprevidnosti naložili na premogovne ostanke tudi pepel. Predsednik Masaryk, ki je nevarneje obolel, je znatno okreval. Grillparzer o absolutistični državi. Grillparzar pravi o absolutistični državi: »Od humanitete, preko na-cionalitete k bestijaliteti!« — Te besede potrjujejo današnji reakcionarni režimi. Prvikrat iz Vladivostoka v Murmansk. Sovjetski ledolomilec »Lit-ke« je to mnogo tisoč kilometrov dolgo pot skozi severno ledeno morje, prvikrat preplul v 83 dneh. Med potjo je dva ruska parnika osvobodil ledenih okov in nek nasedli angleški parnik je rešil in zvlekel s se- kateri orožni industrijci počenjali stvari, katerih ob javljen j e bi moglo popolnoma uničiti ameriško trgovino z državami južne Amerike in bi moglo celo povzročiti resne vojne za-pletljaje. Lahko si predstavljamo, kakih metod se poslužuje ta industrija, ki ne proizvaja vrednot v prid človeštvu, ampak v njegovo bedo in uničenje, če se boji, da bi svet zanje zvedel. In vendar ima ta industrija najodličnejši vpliv v mednarodni politiki. Kedaj se bo človeštvo osvobodilo teh gadov, ki jih redi s svojo srčno krvjo? po svetu boj. To je bila prva direktna plovba skozi sibirsko ledeno morje, ki je dokazala, da je ta pot v gotovem letnem času in s posebno grajenimi ladjami mogoča. To bo za Sovjete velike važnosti pri eventuelnem spopadu na Daljnjemi vzhodu. Trust proti ameriškemu tekstilnemu delavstvu. Okoli sto tekstilnih in predilniških tovarn v Zedinjenih državah je osnovalo trust z, namenom, da zatro stavko in delavsko organizacijo. Roparja Lindberghovega otroka so našli. V mesecu marcu 1932 je bil ameriškemu polkovniku Lindberghu ponoči uropan triletni sinček. Roparji so zahtevali od očeta 50.000 dolarjev in jih prejeli. Denar je bil zaznamovan oziroma policiji javljene številke bankovcev. Ko je ropar prejel denar, je pa bil otrok že mrtev. Ropar je bil zloglasni Nemec Rihard Hauptman, ki je ušel v Nemčiji iz ječe in se dvakrat vtihotapil v Amleriko. Krivdo so ugotovili po njegovi pisaivi. PET KNJIG n izda letos Cankarjeva družba svojim članom. In sicer: 1. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1935. 2. Beer: Zgodovina socialnih bojev, I. knjiga. 3. Beer: Zgodovina socialnih bojev, 11. knjiga. 4. Pavel Nizovoj: Ocean, ali kakor je pravi ruski naslovi Pod severnim nebom. 5. Ivan Molek: Sesuti stolp. Sodrug, sodružica! Ali si že član Cankarjeve družbe? Glej, pet knjig bo letos izšlo in to vse samo za 25 dinarjev članarine. Če pa hočeš samo štiri knjige, pa plačaj 20 Din. Ne odlašaj, ker v začetku oktobra se bodo že knjige razpošiljale in bodo zelo lepe in poučne, pravi tvoj prijatelj. Evropska kultura in Šolstvo Doma in Tone Maček: 104 Stucai Hu*H&ecyu Ko je pospravila orodje in porinila tudi svoje gare z izkopa v rov, se je začela izmučena šestorica oblačiti. S srajcami so si otrli živote in iztepli premogov prah in blato iz svojih cunj, ki so bile od pri sušene nesnage trde ko skorja. Gorinšek je pogledal na uro, ki jo je nosil v žepu suknjiča privezano na vrvici in vloženo v zaščitno leseno škatljico. »Nismo dosti zamudili, saj je že devet.« Odpravili so se v gosjem maršu in plezali po umazanih lestvah navzgor v glavni rov. Zgonc je klel, ker mu je svetilka ugasnila in je ni mogel več vžgati. Padla mu je bila v luižo in voda je pronikla v njeno notranjost, zato se vžigalni trak ni več vnel. V jezi jo je telebnil ob tla, pri tem pa se miu je še steklo razbilo. »Kaj pa noriš?« so ga oštevali. »Ali si tako dobro zaslužil, da lahko denar proč mečeš?« »Ah kaj, šest krajcarevj za steklo gori ali doli, človek si pa le malo jezo ohladi.« Ko so zunaj srečali svoje tovariše z nočne zmene, so bili ti že obveščeni, da bodo začeli z zapolnjevanjem1. »Saj je bil že skrajni čas. Kdo pa bi se še dalje dušil v tem peklu.« »Tu imate ključ od shrambe. Ali so odrejeni ljudje za dovažanje materijala?« »Da. Obveščeni so oni v kamnolomu in tudi od tu: ztunaj nam bodo notri pošiljali. Vozača sta naročena po dva v glavni rov, na deseto in na deveto etažo.« »Ali strop še drži?« »Sedaj še, ampak če se bo vročina v tej meri stopnjevala, mora pregoreti in se zrušiti.« »Če bi držalo vsaj še toliko časa, da bi mogli izkop zapolniti.« Ceprlinov Matic je svetoval svojima bratoma, Mihatu in Cenetu, ki sta delala na nočni zmeni: »Malo žganja bi bilo dobro, če neseta seboj. V tisti prokleti luknji včasih popade človeka slabost, da se komaj na nogah vzdrži.« »In skrbite, da vam bodo sproti nosili svežo vodo.« »Je že poskrbljeno; Štih je že vse odredil. Glej, tale voziček bo prišel za nami. Vanj smo zložili ponjave, če bo treba, d'a si jih namoči- mo in se zavijemlo vanje, in pa štiri plinske maske. Dve maski sta pokvarjeni, več ko šest jih pa rudnik nima.« »To bo hudičevo »zecanje«. V normalnih razmerah bi bili gotovi v dveh, treh dneh, tul pa se bomo najmanj en teden mudili.« Mimo je prišel nadzornik zunanjega prometa in Gorinšek ga je opozoril : »So vami kaj povedali radi materijala za »zecanje« na osmi?« »Ze vem. Sem že naročil priklopiti 6 vagončkov k prvemu, vlaku.« Medtem so sopihali stroji v strojnem1 poslopju in so z močnimi sunki iztiskali paro po cevi skozi zid na prosto, kakor težko obložena lokomotiva, ko se požene v tek. Strojnik je stal z nogo na železni plošči in v vsaki roki držal po eno zavorno ročico in je nepremično zrl na spu-ščalno merilo, ki je kot velikanski tlakomer stalo pred njim in je pozorno sledil kazalcema, ki sta se izmenoma dvigala in padala in z metri označevala višino, na kateri se nahaja spuščajoča ali dvigajoča se kletka v šahtu. Ogromni bobni, na katerih so se odvijale in navijale spuščal n e vrvi, so se na strojnikovi desni in levi z neznansko brzino vrteli okrog svoje osi. Vsakih toliko sekund je zabrnel električni zvonec in na ta znak je strojnik pritegnil desno ali levo ročico in na naslednji znak jo je zopet odrinil od sebe. Tako je napenjal svoj vid, svoj posluh in svoje mišice neumorno celih osem ur in največkrat ni utegnil izpiti svoje kave, ki si jo je prinesel seboj. Če je kdaj bil prisiljen iti na potrebo, je radi tega ves promet zastal in takoj je pritekel nadziomik gledat, kaj se je zgodilo. Le redkokdaj, kadar je pod1 separacijo zmanjkalo železniških vagonov, da ni bilo kam sipati, ali kadar se je v jamti v glavnem rovu prevrnil vlak v kanal, da nalagalci kletk niso imleli kaj podajati v kletke, se je mogel strojnik nekoliko oddahniti. In tako dan za dnevom, leto za letom, je moral strojnik poleg svojega telesnega^ in duševnega napora nositi tudi težko odgovornost za življenja rudarjev, ki so se poverila njegovim kletkam1. Bognedaj, da bi bil v službi raztresen ali pa cielo pijan, mogla bi se zgoditi .po njegovi krivdi v šahtu največja nesreča, ki bi poleg materijalnih zahtevala lahko tudi veliko človeških žrtev. Ljubljana Veliko Ljubljano vendar dobimo Sreski načelnik ljubljanske okolice je povabil dne 21. t. m. na neobvezen razgovor nekaj okoliških županov in odbornikov. Navzoči so bili yiški župan in dva odbornika, župan iz Most in pet odbornikov, župan iz Zg. Šiške in trije odborniki ter zastopnika občin Rudnik in Dobrunje. Nav-zioča sta bila tudi zastopnik Mestne občine in poslanec za ljubljansko okolico. Predstavniki gospodarstva iz okoliških' občin nasprotujejo priključitvi zaradi večjih davščin, nameščenci pa so za priključitev. Podjetniki tudi pravijo, da bo za delavce slabše, ker se bodo stanovanja podražila in se bodo morali seliti še dalje na periferijo. Tudi banska uprava skliče posvetovanje, nakar predloži v najkrajšem času po- ročilo notranjemu ministru v odločitev. — Za delavce in nameščence je priključitev okoliških občin prej nujna zadeva kakor v škodo. Neresnično pa je, da so v ljubljanski okolici stanovanja poceni. Enako draga so kakor v mestu. Le to je, da je v okolici več majhnih neprimernih stanovanj kakor v mestu. Tista so morda cenejša. Za občino je priključitev okoliških občin istotako pomembna, ker s tem- dobi veliko število konzu-mentov, ki so sedaj zunaj mesta, da-si delajo v Ljubljani. Občina pia ima tudi velike socialne naloge, ki se v veliki občini lažje vrše, ker je več dohodkov. V današnjih dneh pa občine morajo posvečati vse moči socialni skrbi. ni! Začetek ob 15. (3.) uri. Vstopnine Mariborski delavci! 30. september 1934 je Vaš dan! Spominski znaki se dobivajo pri vseh zaupnikih! Naj nihče ne manjka! — Odbor. Maribor Mariborska delavska kulturna In sportska drultva Prirede pod pokroviteljstvom »Stro- I »Svobode« pri Magdalenskem parku kovne komisije« v nedeljo, dne 30. svoj septembra 1934 na igrišču D. S. K. J I. delavski kulturni dan Sodeluje 18 delavskih društev s 400 osebami. Obisk te prireditve je napovedala tudi Strokovna komisija in »Svoboda« iz Kranja, Ljubljane, Celja, Ptuja, Ruš, Fale, itd. Sodružice in sodrugi kodo prispeli z posebnim vlakom. Ljubljanski in kranjski sodrugi obiščejo mariborske. V nedeljo, dne 30. septembra bodo prišli na I. mariborski delavski dan sodrugi in sodružice iz Ljubljane in Kranja. Z njimi bo prišla tudi ljubljanska delavska godba »Zarja« (34 godbenikov), ki bo priredila v mestnem parku promenadni koncert v času od 11.