GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 31
MURSKA SOBOTA, 6. AVGUSTA 1959
Cena din 10.—
BRIGADI STA SE VRNILI:
DEVETKRAT UDARNI
IN ŠTIRIKRAT POSEBEJ POHVALJENI
V četrtek se je vrnila v Mursko Soboto III. pomurska srednješolska mladinska delovna brigada. Na postaji je brigadirje poleg političnih, funkcionarjev pričakala tudi godba in veliko število ljudi. Brigada je bila na trasi en mesec in se je vrnila trikrat udarna in dvakrat posebej polival jena., Od sto brigadirjev, ki so preživeli en mesec v naselju »Ivo Lola Ribar« v Ruški reki, je 23 udarnikov in 23 pohvaljenih.
Udarniki so postali: Anica Novak, Karel Sukič, Ludvik Markofi, Marta Mikala, Majda Rous, Jože Bohinec, Janez Rous, Ferdinand Belovič, Aleksander Smidlehner, Stanko Kokl, Ma-
rijan Štampar, Ana Mohar, Martin Horvat, Jernej Bojnec, Jože Ošlaj, Geza Vogrinčič, Jože Berialanič, Jože Vučko, Alfred Supej, Božidar Kranjec. Štefan Nemec, Helena Žganjar im komandant brigade Milan Knčan.
Brigada je zavzela tudi vidno mesto na conskem tekmovanju avtoceste, kjer so odnesli kar pel prvih mest in to v vožnji z mopedom, z motornim kolesom, v teku na 60 m in na 1000 metrov ter V skoku v daljino. Na Festivalu avtoceste pa so dosegli tri prva mesta. Janez Kovač je bil prvi na 1000 m Majda Rous v teku na 60 m in v skoku v daljino. Brigadir Toplak pa je dosegel tretje mesto v vožnji z motornim kolesom. Ta so vsekakor zavidljivi uspehi. saj se brigada ni izkazala samo na delovišču, ampak tudi v športu, tečajih in raznih drugih akcijah. 11 brigadirjev pa se je vrnilo v Soboto s šoferskimi knjižicami v žepu, 24 pa jih je opravilo izpit za moped.
V petek pa se je vrnila II. pomurska kmečko-delavska mladinska delovna brigada .Ivan Kavčič-Nande«. Ta brigada je bila na trasi dva meseca in je bila v tem času šestkrat udarna in dvakrat posebej pohvaljena. Tudi o brigado je pričakovala množica Hudi. Na zadnjem zboru pa je brigadirjem spregovo-
ril nekaj besed predsednik OZZ Štefan Antalič.
Od 109 brigadirjev je bilo 33 udarnikov in 41 pohvaljenih. Udarniki so: Koloman Cigit. Evgen Kovač, Štefan Kos, Frane Skrabar. Koloman Novak. Ladislav Miholič, Emil Lucu. Stanko Lebar, Drago Drvarič, Jože Žižek, Katica Koren, Avgust Marič, Pavel Bojnec, Avgust Zadravec, Štefan Toplak, Avgust Bukovec, Ernest Eri. Štefan Štefko, Ludvik Gjerek. Olga Hozjan. Marija Gjerkeš, Liza Horvat in komandami brigade Vlado Šeruga. Brigadir Kramberger pa je dvakratni udarnik. Eno udarništvo je dobil od brigade, eno pa mu je podelil Glavni slab za njegovo marljivo delo pri pripravah za Festival avtoceste. Brigadir Nemec je prav tako dobil udarništvo od Glavnega štaba, brigada pa ga je pohvalila. Laci Kuhar pa je bil v brigadi predavatelj na traktorskem tečaju. Tudi on se je v delu odlikoval, za kar mu je štab naselja podelil udarniško brgada pa ga je pohvalila.
Brigadirji so se na Festival že dalj časa živahno pripravljalo Pomagali so pri pripravah in tudi sami tekmovali. V ocenjevalni vožnji s traktorjem in motorjem so dosegli prvo mesto. Radioamaterji in pevski zbor pa je zasedel tretje mesto. To so toliko večji uspehi, ker so tu tekmovali brigadirji iz cele Jugoslavije.
Uspehi na delovišču, na tečajih  na tekmovanjih. Sami uspehi. Nihče ne bi kaj takega od mlatili Pomorcev pričakovan, zato brigadirjem lahko za njihovo uspešno delo res prisrčno čestitamo.
Asfaltiranje ulic v M. Soboti
Tudi Kocljeva ulica dobiva novo lice. Pred kratkim so pričeli ulico asfaltirati. Veliki valjar iz dneva v dan vozi gor in dol po ulici, cesta je sedaj podobna včasih njivi. včasih jezeru. To pa ne moti voznikov, kolesarjev in pešcev. Vztrajno »ribijo« po ulici v upanju, da bo cesta kaj kmalu asfaltirana.
Razgovor s predsednikom mladinske organizacije v Veržeju
Ivanom Škerbecom
Nimamo primernih prostorov
Mladinska organizacija t Veržeju šteje 80 elanov. Od tega so jih sprejeli v organizacijo 10 pretekli mesec.
Letos je mladinska organizacija v Veržeju precej delavna. Že na letnem občnem zboru so sklenili, da bodo letos uredili strelišče, nogometno igrišče in klubsko sobo.
»Doslej smo uredili za zadružnim domom primerno strelišče, ob Muri pa nogometno igrišče, na katerem že trenira pravkar ustanovljeni mladinski nogometni klub,« je odgovoril predsednik mladinskega aktiva tovariš Ivan Škerbec na vprašanje, kako izvajajo naloge, ki so juh predvideli na letnem občnem zboru.
Ni pa uspelo mladinski organizaciji urediti si klubske sobe. za katero so se močno potegovali. Upajo pa, da bodo uredili ob pomoči merodajnih krajevnih činiteljev tudi to, sej bi tako imela mladina primeren kotiček, kjer bi se shajala.
Okrog 70 mladincev in mladink je kmečkih. Nekaj teh je ustanovilo v sklopu kmetijske zadruge aktiv mladih zadružnikov. Zadruga je dala aktivu nekaj zemlje, ki jo bodo pričeli obdelovati še to jesen.
Mladina v Veržeju se močno zanima tudi za kulturno prosvetno delo.  igri Peg. srček moj«, ki jo je uprizorilo prosvetno društvo, je sodelovala tudi mladina. Predsednik aktiva je mnenja, da bodo še to jesen in zimo pripravili kulturno prireditev.
Mladina iz Veržeja bo sodelovala tudi pri osrednji proslavi 40-letnice ZKJ v ljutomerski občini. Za ta praznik. ki bo septembra, bodo organizirali v Veržeja športna tekmovanja.	jm
Med mladimi
zadružniki
En najboljših aktivov je v Kobeju. Šteje 33 članov, od katerih so se trije udeležili delovne akcije. Letos so člani posadil; v pogodbenem sodelovanju z zadrugo 1 hektar grahorice in 70 arov hibridne koruze. Sedaj pa se z veliko vnemo pripravljajo na jesensko setev. Posejali bodo parcelo 2 ha z italijansko pšenico.
V aktiv v Martjancih, ki ima sekcijo v Noršincih, je včlanjeno 25 mladih. Lani so zelo dobro gospodarili, saj so Imeli zasejanega pol hektarja ovsa in razne povrtnine. Za dobiček, ki so ga imeli, so kupili radioaparat, gramofon in ozvočili vas. Letos pa pripravljajo 1 ha zemljišča, kjer bodo posejal: semensko travo. Zadruga nudi aktivu pri njegovem delu vso pomoč. Podobne uspehe bi lahko dosegli tudi ostali aktivi.
Turistični razgledni stolp na Gomili
Prvi slovenjegoriški razgledni stolp na Gomili zopet privablja turiste in goste od blizu in daleč, odkar je tukaj z vrha razglednika zasvetila tudi elektrika. Vsako soboto in nedeljo zvečer ter ob državnih praznikih žarijo v prvih večernih urah od vrha vzdolž po razglednem stolpu trobojne žarnice.
Preteklo nedeljo 19. julija je Turistično društvo na Gomili imelo svojo prvo prireditev »Tekmo žanjic« z vrtno veselico ob igranju kmečke godbe. Čeprav je bilo vreme dopoldne deževno, se je v popoldanskem času zbralo lepo število ljudi iz vseh krajev. Po končani tekmi je med godbo nastopil tudi moški pevski zbor DPD iz Tezna, ki je zapel vrsto domačih pesmi. V večernih urah so se gostje razšli zadovoljni in dobro razpoloženi.
Turistom postrežejo kolikor se le da. V turistični sezoni je ob razglednem stolpu majhna točilnica, predvidevajo pa, da bodo naredili v senci košatega drevja primerne betonske mize in jih poslikali s pokrajinskimi motivi. To bo vsekakor zelo zanimivo in poudariti je treba, če kaj takega sklene Turistično društvo Gomila, to ne ostane le na papirju.
TD Gomila v Slovenskih "goricah je lahko za vzgled marsikateremu turistično-olepševalnemu društvu.
Na kmetijski poslovni zvezi v Ljutomeru:
LETOS MOČAN PORAST PROMETA
POLLETNI PLAN PROMETA PRESEŽEN O POLEG TRGOVINE TUDI SKRB ZA PROIZVODNJO O PRIPRAVE ZA GRADNJO TOVARNE MOČNATIH KRMIL O PRIPRAVE ZA IESENSKO SETEV O GRADNJA NOVEGA SKLADIŠČA
Kmetijska poslovna zveza Brazda« v Ljutomeru je v prvem polletju izredno dobro gospodarila. Letni plan je izpolnila s 63%, kar pomeni 118 milijonov dinarjev prometa. Po pokritju vseli stroškov je razdelila med zadruge nad 4 milijone dinarjev komisijske razlike. Kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru je dobila čez 900 tisoč, Videm 790 tisoč, Ljutomer 730 tisoč dinarjev, ostale tri zadruge pa so dobile nekoliko manjše zneske. Največ prometa je imela z odkupom živine, ki so jo zadruge pitale na podlagi pogodb. Za pitanje je bilo letos izredno zanimanje, vendar pa kvaliteta pri bekonih ni bila preveč povoljna. Da bodo lahko zadruge sčasoma spremenile pasmo, je poslovna zveza pred kratkim dobila 30 plemenskih svinj holandske pasme, ki jih je razdelila med zadruge. Največ jih je za svoje člane vzela zadruga Veržej, ki je med najbolj zainteresiranimi. Te se bodo sčasoma množile in tako vsaj delno krile potrebe. Zato, ker je zanimanje vse večje, bedo v prihodnje kupili še več plemenskih svinj holandske pasme, saj so bekoni te vrste na tržiščih najbolj iskani.
Poslovna zveza pa ne skrbi samo za trgovino. Pred dnevi je zaključila priprave za pitanje telet. Že s prvim avgustom so zadruge začele pitati 120 telet, pozneje pa bodo ta stalež še povečale. Skupino imajo skoraj 70% proizvodnje, ki se smatra kot tržni viški in je pogodbe-
no organizirana. Organiziral; so tudi zamenjavo telet. Zadrugi Videm n Radoslavci, kjer prevladujejo slabi križanci med simentalsko in pinegavsko pasmo. sta že naročili plemenska teleta: Videm 100 glav in Radoslavci 30 glav. Te bosta dali rejcem v zamenjavo« za druga teleta, ali pa jih bodo redili v pogodbenem sodelovanju. Tako se bo sčasoma tudi na teh področjih razširila plemenska živina. Za uspešno živinorejo pa se pojavljajo potrebe po večjih količinah močnatih krmil. Tako so pričeli razmišljat: o ureditvi tovarne močnatih krmil, ki bi zagotavljala krm da za celo Pomurje. Priprave so že v teku, vendar pa še doslej niso našli in določili prostorov, ki bi se lahko preuredili v tovarno.
Jeseni bo poslovna zveza organizirala po zadrugah povečanje nasadov črnega ribeza. Nasade bodo uredili v zadrugah: Videm, Stročja vas in Radoslavci. Na svojem območju omenjajo povprečen donos italijanske pšenice v pogodbenem sodelovanju 33 metrskih stotov. Potrebe pa narekujejo za prihodnjo žetev nakup kombajnov, saj je letos žela z njim samo zadruga Križevci. Tudi priprave za jesensko setev so v teku. Pred kratkim so naročili za zadruge 23 vagonov umetnih gnojil, zadruge pa bodo kmalu začele sklepati pogodbe. Že zdaj je vidno, da se bo število kooperantov ob jesenski setvi močno povečalo.
Ljutomerska poslovna zveza pa potrebuje tudi večje skladi-
šče za kmetijske pridelke. Načrte za to gradnjo že pripravljajo. Pravijo, da je to prvi primer, ko so dosegli tako visok promet. Kot predvidevajo, bodo letošnji letni plan prometa močno presegli.
Janko Stolni k
Bili smo dobri tovariši
II. kmečko-delavska PMDB se je vrnila v Soboto. Še zadnji zbor in brigadirji odhajajo na svoje domove. Visok brigadir, star okrog 30 let, ima na prsih poleg značke avtoceste še dve udarniški znački. Edini o celi brigadi, verjetno pa je tudi na celi trasi malo dvakratnih udarnikov. To je Lovro Kramberger iz Negove. Za razgovor je takoj pripravljen.
V brigadi verjetno nisi bil prvič. Zakaj si se tudi letos odločil, da prebiješ dva meseca na trasi?
Res je. V brigadi sem tokrat bil tretjič. Prej sem bil na avtocesti Beograd—Zagreb in na progi Šamac—Sarajevo. V brigadi sem se vedno zelo dobro počutil in sem želel nazaj. Doma imam mlin, o brigadi pa sem obiskoval traktorski tečaj.
Si bil zadovoljen z življenjem v brigadi?
Prima, prima. Popolnoma sem bil zadovoljen. Brigadirji
smo se med seboj zelo dobro razumeli. Bili smo dobri tovariši. Takšno tovarištvo res lahko ustvari samo brigada.
Kako si si priboril dve udarništvi?
Eno sem dobil od brigade, drugo pa mi je podelil Glavni štab za delo pri pripravah za Festival avtoceste. Svoj prosti čas sem navadno izkoristil za pleskanje raznih objektov, prepleskali pa smo tudi barake.
Se misliš prihodnje leto vrniti na delovno akcijo?
Da, vsekakor. Vendar, če bo možnost, le za en mesec, ker mi je dva le nekoliko predolgo. Družina, mlin, ki stoji itd.
Imaš kakšno posebno željo?
Da bi opravil traktorski izpit in se prihodnje leto spet srečal z brigadirji na trasi.
Kaj pa pravijo ostali brigadirji? Mnogo od njih sploh ni vedelo, kje je Lovro spal. Zvečer ga niso videli, zjutraj spel ne. Vedno je nekaj delal.
V ljutomerski opekarni
VEČJA PROIZVODNJA
V ljutomerski Opekarni so letos proizvodnjo povečali za 12 odst. Proizvodnja se je začela večati po obnovi obratov, ki je bila končana lani in je stala okrog 14 milijonov dinarjev. Pri žgani opeki so v prvem polletju letošnjega leta dosegli 24% letnega plana, pri surov: pa 42%. Lansko leto pa so - v enakem obdobju dosegli pri žgani opeki 19% pri surovi pa 27%. Predvidevajo, da bodo letni plan dosegli in mogoče celo presegli.
Podjetje gradi tudi 8-stano-vanjski blok. Notranja dela sc bližajo koncu, nekaj sodobnih stanovanj pa je že vseljenih. Z deli bodo predvidoma končali še ta mesec. Blok bo stal
okrog 9 milijonov dinarjev. Le tos so prenovili tudi stanovanjsko zgradbo, v kateri bodo uredil. upravne prostore in sanitarije, v podstrešnih prostorih pa bo delavska kuhinja in sindikalna dvorana. Tudi ta zgradba bo predvidoma vseljiva že ob koncu meseca, dela pa bodo stala okrog 1 milijon 700 tisoč dinarjev.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 16. avgusta Okrog 7. avg. prehodne padavine, nato približno do 12. avgusta pretežno lepo vreme. Nekako od 13. avgusta dalje nestalno s pogostimi padavinami in hladneje.
Janko Cof, strojni tehnik pri podjetju Agrotehnika — servis v Ljutomeru, preizkuša z mojstrom Pečnikom okopalnik, ki ga je sam sestavil in ga opremil z bencinskim motorjem
ZUNANJE POLITIČNI-PREGLED 
DVA
OBISKA
Boljše potrditve za resnico, da so osebni stiki najboljša pot za sporazumevanje, ni moglo biti, kot je sporočilo — en dan po odhodu Richarda Nixona iz ZSSR — da je predsednik vlade ZSSR Nikita Hruščev sprejel povabilo predsednika ZDA, naj uradno obišče ZDA septembra letos, in da je tudi predsednik ZDA Dwight Eisenhower sprejel povabilo Nikite Hruščeva, naj uradno obišče ZSSR pozneje letos jeseni.
Že proti koncu Nixonovega obiska v ZSSR so se začele širiti govorice, da je ameriški podpredsednik ZDA močan zagovornik zamisli, naj bi povabili Hruščeva v ZDA in da »bo predsedniku Eisenhorverju energično priporočil tak korak«. Hkrati je ameriško časopisje poročalo, da se je tudi Eisenhorver sprijaznil s to zamislijo. Lipnmann je v »New York Herald Tribune« brž napisal članek, v katerem pozdravlja zamisel, da bi povabili sovjetskega premiera v Ameriko, svari pa pred preuranjenostjo in predlaga, naj bi bil obisk v takem času in vzdušju, ko bi »največ koristil in najmanj škodoval«.
Mimo tajnih razgovorov, o katerih javnost še nič ne ve in na katerih so se brez dvoma zmenili za oba obiska, je zadnja javna potrditev, da bi bil Hruščev voljan obiskati ZDA, prišla od Hruščeva samega meti ogledom orjaškega ameriškega potniškega letala na reakcijski pogon »Boeing 707«, ko ga je neki novinar vprašal, če bi Hruščev potoval s tem letalom v ZDA. Hruščev je tedaj odgovoril, da bi potoval s tem ali drugim letalom.
Javnost seveda ni pričakovala tako zgodnjega in naglega povabila. V sovjetsko-ameriških odnošajih se je res moralo nekaj premakniti, da je do tega povabila prišlo. Še ko je bilo govora o možnosti sestanka na najvišji ravni v San Franciscu, je bilo ameriško uradno stališče takšno, da bi bil Hruščev popolnoma dobrodošel v San Franciscu, da pa to ne bi nikakor pomenilo njegovega uradnega obiska v ZDA.
Povabilo je gotovo v veliki meri posledica Nixonovega obiska v ZSSR in ga je treba pozdraviti, kot je treba pozdraviti vsak stik med državniki, posebno med tistimi, ki so najbolj odgovorni za ohranitev svetovnega miru. Vse to seveda s pogojem, da se sestanek med obema državnikoma ne bo sprevrgel v odločanje samo dveh velesil — četudi sta najmočnejši na svetu — o svetovnih zadevah. Pri tem ni važno samo to, da se ena in druga stran posvetujeta s svojimi zavezniki, ampak predvsem to, da upoštevata mnenje in interese izvenblokovskega sveta, če bo prišlo do širšega urejanja odnošajev med obema blokoma. Za zdaj pa je to šele napoved prvega srečanja, ki — upajmo — utegne pomeniti začetek trdnejšega miru.
ŽENEVSKA
KONFERENCA
KONČANA
Včeraj so zunanji ministri štirih velesil končali s konferenco v Ženevi. Pred zaključkom redakcije še žal ni bilo mogoče dobiti vesti o konkretnih rezultatih, do katerih so ministri prišli. Na zadnjih sestankih so razpravljali o zaključnem sporočilu. Na teh razgovorih so prišla v ospredje razna nesoglasja tako glede vsebine kot tudi glede dolžine sporočila, Gromiko je izrazil željo, da bi bil komunike širši in da bi vseboval tudi nekatere podrobnosti. Po nekaterih trditvah je Gromiko v načelu privolil tudi v to, da bi konferenco za nekaj časa prekinili. To misel je sprožila ameriška delegacija, ki sodi, da bi naj bilo v komunikeju povedano, da so se ministri »sporazumeli, da se ne strinjajo« poleg tega bi pa naj sporočilc opozorilo na potrebo po nadaljnjih pogajanjih. Med tem so se sestali namestniki zunanjih ministrov in sestavili osnutek komuirkeja. Uradno je bilo tudi sporočeno, da bo danes, v četrtek zjutraj ameriški minešter Christian Herter odpotoval iz Ženeve v Washington.
Ta teden pri kmetijskih zadrugah:
V OSPREDJU SETEV
BELTINCI:
200 HEKTARJEV
Pred kratkim se je sestal Zadružni svet KZ Beltinci. Med ostalim je razpravljal o letošnjih dosežkih pri pogodbenem sodelovanju. Vsega so v kooperaciji posejali kmetovalci visokorodnih sort pšenice na 19 ha zemlje. Kljub vremenskim neprilikam je pridelek dober, saj je znašal od 30 do 42 stotov pšenice na hektar.
Člani Zadružnega sveta so bili mnenja, da naj tud: letos pomagajo kmetovalcem kmetijski strokovnjaki tako pri jesenski setvi, kot kasneje, ko je potrebno dajati posevkom dodatna gnojila. Ta skrb strokovne kmetijske službe se je pokazala letos kot zelo uspešna.
Letos naj bi zasejali z visokorodnim; sortami pšenice okrog 200 hektarov zemlje, kar bo zahtevalo temeljite priprave na jesensko setev.
MARTJANCI:
102 HEKTARJA
V	zadrugi Martjanci se mlačev pšenice bliža koncu. Z doseženimi donosi so posebno zadovoljni, saj so dosegli najvišji donos 37. naj nižji pa 16 stotov na hektar. Drugo leto hočejo doseči višje donose, zato so se že zdaj začeli pripravljati na setev. Zasejali bodo predvidoma 102 hektara pšenice. Sejali bodo italijanke in U-l. Semena in umetna gnojila so že naročili. Nameravali so graditi novo skladišče, vendar pa so to misel opustili in bodo raje odkupili obstoječa skladišča, k' so za njihove potrebe zelo primerna.
IVANJCI:
ZDRUŽITEV
V	Spodnjih Ivanjcih bodo jeseni zasejali 25 ha pšenice. — Gnojila za te površine pričakujejo, pa tudi semena imajo že naročena. Spomladi bodo začeli tudi z obnovo sadovnjakov. — V zadrugi imajo težave z aktivom mladih zadružnikov, ker ostane malo mladine na kmetih. Zadruga Ivanjci ima majhno območje, zato se ji bo verjetno še to jesen pripojila zadruga Negova.
GRAD:
120 HEKTARJEV
V	Kmetijski zadrugi Grad se že zdaj pripravljajo na jesensko setev. Zasejah bodo predvidoma 110 hektarov pšenice, od tega 40 hektarjev italijank, ostalo pa U-l. Semena in gnojila za te površine so že naročili. Za jesensko setev so že začeli sklepati pogodbe. Strojev ima zadruga za zdaj dovolj in zato bo lahko pravočasno obdelala zemljo za setev. Predvidevajo tudi obnovo 4 hektarjev sadovnjakov in gradnjo novih hlevov za približno 200 telet.
CANKOVA:
120 HEKTARJEV
V	kmetijski zadrugi Cankova bodo jeseni zasejali' v pogodbenem sodelovanju 120 hektarov pšenice. Predvidenih je 95 hektarov Italijank in 25 hektarov U-l. Za predvidene površine so že naročili semena in umetna gnojila. Nekaj gnojil so te dni že dobili. Jeseni bo zadruga prevzela 35 hektarov površin SLP, ki so jih doslej imeli v najemu vaščani. Na teh površinah bodo zgradili tudi nove hleve. Z gradnjo novih hlevov bodo začeli verjetno že spomladi. V kratkem bodo na Cankovi končali z urejevanjem novega sejmišča.
VERŽEJ:
100 HEKTARJEV
Zadružni svet kmetijske zadruge Veržej je na zadnji seji sklenil, da bodo jeseni zasejali 70 hektarov italijanske pšenice in 30 hektarov U-l. Ta akcijski program za letošnjo setev je nekoliko višji, kot je predvideval perspektivni plan. Za omenjene površine je zadruga že naročila umetna gnojila in semena.
V	Veržeju bodo v kratkem odprli tudi zadružno pitališče za 30 telet. To pitališče so vzeli v najem od ekonomije vzgajališča. Teleta bodo kupili od kmetov. Dobro bi bilo, če bi to pitališče počasi prešlo v last zadruge.
VIDEM OB ŠČAVNICI: SLABA ORGANIZACIJA
Kmetijska zadruga Videm ob Ščavnici je še pred leti ustvarjala dobiček, lansko leto pa je začela poslovati z izgubo. Izguba se izkazuje tudi letos. Kot ugotavljajo, je glavni vzrok nepravilno kalkuliranje, negospo-
darsko trgovanje z lesom in trenje med vodilnimi uslužbenci. Na splošno je v tej zadrugi slabo urejena notranja organizacija. Trgovanje z lesom, ki bi lahko bilo za zadrugo donosno, je povzročalo še izgubo. Les so v mnogih primerih prevzemali kar 'v gozdu, kar je precej podražilo prevoz, pa tudi pri inventurah jim je to delalo težave. Tudi stroji so bili spričo neurejenih razmer nerentabilno izkoriščeni. Pri strojnih uslugah so bile pravtako prenizke kalkulacije. Zadruga bi tudi pri pogodbenem sodelovanju lahko dosegla še vidnejše uspehe, saj ima za to skoraj vse pogoje.
Za donosno poslovanje bo morala videmska zadruga še marsikaj izpremenili. V prvi vrst bo morala izboljšati notranjo organizacijo, izdelati nove kalkulacije za odkup in strojne usluge in rentabilno uporabljati strojni park. posebno še prevozna sredstva, ki so bila večkrat neizkoriščena.
KOBILJE:
NOV TRAKTOR
V zadrugi Kobilje je mlatitev pri kraju. Najvišji donos italijanske pšenice — 40,1 metrskih stotov — je dosegel Avgust Kovač iz Kobilja. Ljudje se že zdaj zanimajo za jesensko setev, na katero se zadruga že pripravlja. Pred kratkim je zadruga kupila novi traktor Ferguson s priključki. Začeli bodo tudi z gradnjo zadružnega skladišča s kapaciteto 20 vagonov. V tem skladišču za kmetijske pridelke bodo tudi uredili garažo za strojni park. S to gradnjo bodo pričeli, čim bodo odobreni krediti, zdaj pa popravljajo gradbeni material.
SPODNJA ŠČAVNICA:
V	PRISILNI LIKVIDACIJI
Za kmetijsko zadrugo v Spodnji Ščavnici je Občinsk. ljudski odbor Gornja Radgona predlagal prisilno likvidacijo. V tej zadrugi namreč že dalj časa ugotavljajo izgubo, ki zdaj presega že dva milijona dinar jev. Do take izgube je zadrugo privedlo nepravilno kalkuliranje, veliki stroški za popravila strojev in tudi sodnih stroškov, ki so nastali zaradi slabega poslovanja, je bilo precej. Odkup ni bil posebno dobro organiziran, predvsem kar se tiče lesa in živine. Pri lesu in živini so imeli prodajne cene le nekaj dinarjev višje kot nakupne. Tu torej ni nič čudnega, če je prišlo do take, izgube.
Tamkajšnji zadružniki se bodo po likvidaciji verjetno priključili h kmetijski zadrugi v Gornji Radgoni.
ČRENŠOVCI:
UGODNI POGOJI ZA ŽIVINOREJO
V	črenšovski zadrugi imajo ugodne pogoje za živinorejo. Razen hleva, ki je sedaj le delno izkoriščen, imajo tudi 32-hektarski čredinski pašnik. Hlevi bi po manjših adaptacijah lahko sprejeli okrog 55 glav živine. Za donosno živinorejo pa bodo morali zagotoviti dobro krmsko bazo, urediti primerne izpuste ter po možnosti zgraditi še silose.
Zraven hlevov imajo tudi svinjake s kapaciteto 100 prašičev, ki pa so popolnoma neizkoriščeni. Tudi svinjaki so potrebni manjših adaptacij itn že bi imeli, možnosti za pitanje bekonov, kar je pri sedanjih cenah vsekakor zelo donosno.
40 LET KPJ
Nekaj dogodkov iz zgodovine delavskega gibanja in Komunistične partije.
Od 6. do 13. avgusta
1919
5.	avgusta so bili v Novem Sadu aretirani člani pokrajinskega partijskega sveta Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov). Istega dne je bilo aretiranih tudi 40 komunistov v Velikem Bečkereku.
1939
6.	avgusta je bila V. državna konferenca SKOJ.
1940
Od 7. do 9. avgusta je bila pokrajinska partijska konferenca za Črno goro, Boko, Sandžak in Kosmet. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar KPJ Josip Broz Tito.
1941
Avgusta je Centralni komite SKOJ izdal proglas, s katerim je pozval mladino vseh jugoslovanskih narodov na oboroženo vstajo.
V Pomurju
1919
12.	avgusta je padla sovjetska oblast v Prekmurju, ki so ga nato zasedle jugoslovanske čete.
1941
13.	avgusta je bil v trgovini Štajnbauerja na Kapeli sestanek, na katerem so se zbrali Štefan Kuhar. Jože Holz. Joško Talanyi, Anton Strajnšak, Franjo Štajnbauer in Jože Dibelčar.
1943
Avgusta je bila v Kuršincih pri Mali Nedelji (Bučkovci) ustanovljena tehnika »Marjetka«. V njej je bilo natisnjenih več letakov, ki so seznanjali ljudi o uspehih NOV, raznimi radijskimi poročili in podobno. Posebno znan je letak z naslovom »Zločinci na delu«, ki je bil odgovor četniškemu glasilu »Kri in zemlja«. V tej tehniki je bila natisnjena tudi ena številka »Slovenskega poročevalca. Tehnika je delala do konca oktobra 1943.
OD TU IN TAM
NOVI URADNI DNEVI
KATASTRSKEGA URADA
Zaradi urejanja nujnih katastrskih zadev razširja katastrski urad v Murski Soboti število uradnih dni. Vse do nadaljnjega bodo uradni dnevi v ponedeljek, sredo, petek in soboto.
ZBIRANJE SREDSTEV ZA ŠPORTNE OBJEKTE
Od začetka letošnjega leta so pri občinah štabi, ki vodijo zbiranje sredstev za izgradnjo telesnovzgojnih objektov. Ta akcija se dokaj slabo razvija povsod, razen v ljutomerski občini. Med najslabšimi je petrovskošalovska občina. Zato je potrebno sodelovanje političnih forumov, da se zbiranje teh sredstev čim bolj pospeši im akcija čim prej zaključi.
Okrajni štab je doslej že zbral nekaj sredstev in jih bo porabil za igrišče pri gimnaziji, ureditev okrajnega streli-
šča in za izgradnjo nekaterih drugih objektov.
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA BELTINCI
V ponedeljek je bila v Beltincih seja občinskega ljudskega odbora, katere se je udeležil tudi podpredsednik OLO Murska Sobota Franc Šebjanič, Razpravljali so o nadaljnjem izpolnjevanju perspektivnega plana, tajnik občinskega .odbora pa je podal poročilo o delu občinske uprave. Iz poročil in razprav je bilo razvidno, da bo perspektivni plan dosežen in mogoče celo presežen. Investicije v obrti pa bodo Letos dosežene za celotno planska obdobje, Na seji so sprejeli sklep, da naj zadruge čimprej razdelijo plan za jesensko setev. Določili so tudi rajone pri posameznih zadrugah. Iz poroči1 o delu občinske uprave pa se je ugotovilo, da je v občini Beltinci zaposlenih najmanj uslužbencev.
PRIŠLI SO IZSELJENCI IZ FRANCIJE
V sredo zjutraj so prišli v Mursko Soboto izseljenci iz Francije. Soboška Izseljeniška matica jim je pripravila svečan sprejem in jih pogostila, pionirji pa so jim poklonili šopke cvetja.
Ob tej priložnosti je prišlo v Slovenijo okrog 100 rojakov, vendar pa se jih je precej že razkropilo po domovini in jih je prišlo v Pomurje le kakih trideset. Bili so veseli, da so po tolikih letih lahko spet prišli v domovino, ki jim je še vedno draga. Naši gostje bodo do 30. avgusta.
IZSELJENIŠKA PRIREDITEV
Te dni pripravljajo v Murski Soboti osrednjo izseljeniško prireditev tega leta. Prvi izseljenci so že prispeli, večina jih pa še pr de. — Osrednja proslava bo 13. avgusta. Pripravljen je tudi ku1turnoprosvetni program, kot je to vsako leto.
VESELI VEČER V RADENCIH Zabavni ansambel celjskega akademskega kluba je pred dnevi priredil v kinodvorani zdravilišča »Veseli večer«. Program so izvedli v splošno zadovoljstvo celjski instrumentalni kvintet »Dobri znanci«, dalje pevca Marjan Roblek in Branko Dobravec ter znani humorist Matevž iz Ljubljane. Dvorana je bila več kot nabito polna.
MOST ČEZ ČRNČEK
ObLO Murska Sobota je obljub 1. da bo zgradil v Gornjih Črncih most čez Crnček in v Ropoči most čez Ledavo, Gradnji sta v zadnjem času poslali nujno potrebni, zato so se vaščani odločili, da bodo pri gradnji pomagali s prostovoljnim delom.
Ing. Franc Jalšovec:
Sodobna nega gozdov
Ena izmed najvažnejših nalog Gozdarske poslovne zveze je pospeševanje in povečanje gozdnega prirastka v gozdovih zasebnega in zadružnega sektorja. Plam gozdno gojitvenih del v letu 1959 predvideva negovalna dela v gozdovih privatnega sektorja na površini 550 ha. Za dosego večjih uspehov pri negi gozdov, zlasti pri čiščenju in 'redčenju, so bili v prejšnjih mesecih uspešno opravljeni tečaji, na katerih so se logarji in preddelavci seznanili s sodobnim načinom redčenja in čiščenji sestojev. Tečaja se je udeležilo 25 logarjev in 30 preddelavcev, ki bodo neposredno opravljali ta dela na terenu v privatnih in zadružnih gozdovih. Tečaj je vodil ing. Koren, ki je nazorno prikazal tečajnikom sodoben način čiščenja in redčenja za dvig količine im kakovosti proizvodnje gozdov. Tako strokovno usposobljeni delavci in logarji za negovalna dela pri čiščenju in redčenju lahko uspešno opravljajo vsa negovalna dela v naših gozdovih. Uspeh tečaja še je pokazal kaj kmalu, saj smo do konca julija izvedli negovalna dela na površini 250 ha in  tem je polletni plan gozdno
gojitvenih del uspešno opravljen.
V	gozdarstvu je zadnja h nekaj let preteklo v znamenju aktivnosti pri negovalnih delih, predvsem pri čiščenju im redčenju gozdov. V mladih in srednje starih gozdovih, zlasti v privatnem sektorju lastništva, kjer so nujno potrebna čiščenja in redčenja, niso bila v zgodnji mladosti izvedena negovalna dela ali pa so v poznejših letih opravljena brez redčenja. V teli sestojih ni bila izvršena selekcija, temveč so bila vsa drevesa preDuščena medsebojni konkurenčni borbi, v kateri zmaguje močnejši, ki pa vedno mi tudi najboljši. Zaradi tega je v teh sestojih, ki so nujno potrebni redčenja, zelo veliko slabih dreves in njihova bodočnosti ne obeta najboljšega in najvišjega donosa tehnično kvalitetnega lesa zlasti, ker je drevje rogovilasto grčasto ali zelo krošnjato.
V	takih sestojih so tudi številna drevesa z različnimi napakami in poškodbami mehanične ali patološke narave. Med slabim drevjem pa so pomešani tudi kvalitetni primerki, ki so lepo raščeni, ravni in s pravilno oblikovanim! krošnjami. Ta drevesa se borijo z močnejšimi
vsiljivci za svoj obstoj, pri tem pa jim nihče ne nudi potrebne pomoči. Veliko lepih dreves omaga v tem boju.
Sestoji, ki so bili že pred desetletji potrebni redčenj, čakajoč na usmiljenje Logarja, so rasti: v zelo gostem sklopu s stisnjenimi krošnjami. Ti sestoji so običajno postali žrtev snega, ker so negovani, pod nezdravimi in nepravilnimi pogoji. Taka je usoda sestojev, v katerih ni pravočasno izvršeno čiščenje in redčenje. Pomoč logarja in gozdarja v takih sestojih je nujna, ker mora pravočasno začeti s pravilno selekcijo dreves odnosne redčenjem, da Izbere kvalitetno lepo razvita drevesa, ki bodo dala dober les.
V preteklosti so se v naših gozdovih izvajala le nizka redčenja, pri katerih se je posegalo v podstojni ali sovladajoči sloj dreves, prav nič ali zelo malo pa v vladajoči sloj drevja. Oblikovanje in razvoj vladajočega in sovladajočega sloja je bil prepuščen samemu sebi. Pri redčenju je v gozdu veljal zakon močnejšega ne pa boljšega. Pri vseh teh redčenjih ni gozdar-strokovnjak opravil predhodnega odkazila, ampak je to
bilo prepuščeno gozdnemu delavcu - drvarju, da on sam preredči« goščo. Prevladovalo je mnenje, daj gozdni delavci z dolgotrajnimi izkušnjami znajo najbolje preredčiti take sestoje.
Kako je bilo to redčenje opravljeno? Očistili so celoten podstojni sloj, ponekod še drevje iz sovladajočega sloja, take da so dosegli nekako »pravilno« razporeditev dreves v sestoju. Niso posegali v nadvladajoči sloj, ker so v njem gledali poslice najboljšega prirastka. Po talko opravljenem redčenju so
sestoji postal: navidez lepi, vendar tako redčenje že iz prej omenjenih razlogov ni bilo koristno. temveč je škodovalo sestoju pri proizvodnji visoko kvalitetnih gozdnih sort mentor.
Glavni cilj redčenja naj bo čim več kvalitetnega lesa. Z redčenjem povečujemo kakovostni in količinski prirastek naših gozdov, zato moramo temu delu osredotočili vso pažnjo. zlasti pa. da to delo opravljajo strokovno usposobi jeni logarji in delavci po sodobnem načinu redčenja in čiščenja gozdov,
Gozd
po
viharju
POMURSKI VESTNIK, 6, AVG. 1959
2
IZPRED SODIŠČ
Pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti se je zagovarjal 45-letni F. J. iz M oravec. Obtoženec ije lani kot poslovodja obrtnega podjetja Pečarstvo kupil za podjetje 12 kubikov starega lesa in si ga prilastil. Les je bil vreden 15.600 din. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca zapora.
35-letni	nekvalificirani	delavec
O. J. iz Filovec je letos maja pretepel B. R. z grabljami tako, da ji je povzročil oteklino na desni strani prsnega koša. Bil je obsojen na 20
dni zapora, pogojno za dobo enega leta.
Mesarski pomočnik brez zaposlitve T. J., star 19 let, iz Dolge vasi, je letos maja prekoračil državno mejo na sektorju Gederovci. V Avstriji pa ni ostal dolgo, ker so ga tamkajšnje oblasti kot nezaželenega še isti mesec vrnile. Bil je obsojen na tri mesece zapora.
Pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti se je zagovarjala skupina, ki je organizirala skupinske pobege čez mejo. Sestavljali so jo: Janez Tibola, Janez Svetec in Karel Ivanič, vsi doma iz Dolenec. Pobudnik je bil Janez Tibola, ki se je kot sezonski delavec v Vojvodini spoznal z mlajšimi ljudmi. Te so potem vsi trije avanturistično spravljali čez mejo, to pa zgolj iz koristoljublja, saj so od posameznikov zahtevali od 20 do 30 tisoč dinarjev. Skupno je prešlo mejo z njihovo pomočjo v treh izmenah 8—10 ljudi. Ko so pa vodili četrto skupino, pa so bili vsi skupaj zajeti. V tej zadnji skupini so bili tudi otroci. Sodišče jih je ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, da še niso bili kaznovani, da imajo
doma družine in njihovo priznanje, obsodilo: Janeza Tibola na eno leto in en mesec strogega zapora, Janeza Sveteca na 10 mesecev in Karla Ivaniča na 8 mesecev strogega zapora.
28. julija je bila razprava proti Karlu Flisarju in Vojku Rajšterju iz Ljubljane. Flisar je bil upravnik obrtne delavnice »Mehanika« v Lendavi. V letih l956-58 si je zidal stanovanjsko hišo. Pri tem je poneverjal razne zneske in si prisvajal gradbeni material ter oškodoval podjetje
s poneverbami za okrog 220.000 din. Kot upravnik je zlorabil svoj uradni položaj, tako, da je ukazoval skladiščniku, da mu ta izroča razni material iz skladišča, blagajniku pa, da mu izroča določene vsote denarja. V podjetju so ustvarili tudi »črni' fond«, katerega pobudnik je bil Flisar. Poleg tega je dal napisati lažne račune, da so se popravljale stiskalnice za Vojka Rajšterja, čeprav so bili to novi izdelki. Na ta način je ta dobil cenejše stiskalnice, za katere ni bilo treba plačati davka, izgube pa so v podjetju krili na ta način, da so gospodarskim organizacijam delo dražje zaračunali. Ob upoštevanju olajševalnih okoliščin je bil Štefan Flisar obsojen na 1 leto zapora in 5.000 din denarne kazni, Vojko Rajšter pa zato, ker je dal pobudo, kako naj sestavlja listine, na en mesec zapora, pogojno za dobo enega leta.
RADIO M. SOBOTA
SPORED
Relejne radijske postaje M. Sobota
Nedelja, 9. avg.: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob	12.20:	Oddaja	v	madžarskem
jeziku;
ob	12.40:	»Želeli ste,	poslušajte«.
Torek, 11. avg.: ob 17.00: Lokalna poročila. obvestila, objave in reklame;
ob	17.15:	Oddaja	v	madžarskem
jeziku.
Četrtek, 13. avg. ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame;
ob	17.15:	Oddaja	v	madžarskem
jeziku;
MURSKA SOBOTA - od 7. do 9. avgusta sovjetski barvni kinema-skopski film: »Don Kihot«; od 11. do 13. avgusta amer. barvni kinemaskopski film:	»Rihard Levje-
srčni«.
GOR. RADGONA — od 8. do 9. avg. angleški barvni film:	»Plavolasa
zapeljivka«; od 12. do 13. avgusta franc, film:	»Podzemlje Pariza«.
Redne kinopredstave: vsako sredo, četrtek in soboto ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 in 20. uri.
LENDAVA — od 7. do 9. avgusta amer. film: »Povest o Dalsonu«: od 11. do 12. avgusta angl. film: »Tolpa iz Lavender Hilla«.
LJUTOMER — od 8. do 9. avgusta ruski .barvni film: .»Don Kihot«; od 12. do 13. avgusta ruski film: »Dvoboj«.
Vaši otroci potrebujejo za novo šolsko leto primerne obleke, trenerke, aktovke ...
Gotovo že zdaj mislite na hladne dneve, zato smo se za Vas pravočasno založili z novimi barhenti, flanelo, toplim perilom ...
Kmalu se boste čudili bogati izbiri sodobne konfekcije v poslovalnici Oblačila, Prešernova 2, Ljutomer...
Najmodernejša konfekcija za jesen in zimo, zlasti velika izbira najrazličnejših plaščev ...
OBVESTILO
Obveščam cenjene (stranke) občinstvo, da sem odprla FRIZERSKI SALON na Zvezni cesti 7. Cenjenim strankam se priporočam s solidno postrežbo MARIJA VREČIČ Murska Sobota
D-681
KOMPLETNA GUMA S FELGO 600 X 16 na relaciji Murska Sobota.—Lendava smo izgubili dne 5. avgusta. Poštenega najditelja prosimo, da najdeno gumo odda trgovskemu podjetju na veliko »Potrošnik« v Murski Soboti ali pa najbližiji postaji LM proti nagradi.
M-685
Obvestilo
Obveščamo cenjeno občinstvo, da bo zaradi renovacij zimsko kopališče začasno zaprto.
Zdravstveni dom M. Sobota 0-693
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 (baraka) — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Kocljeva ul. 7 (baraka — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, Murska Sobota, številka 605—70
1-365
— Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
Vse, kar potrebujete, kupite poceni pri trgovskem podjetju ZARJA, Ljutomer, Miklošičev trg 6, tel. 38.
ŽE ZDAJ VAM PRIPRAVLJAMO DRUGO PRESENEČENJE!
ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljano od 05.00 do 08.05 in od 18.00 do 23.10, ob nedeljah in praznikih pa od 05.00 do 23.10.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od
8.	do 9. avgusta angleški barvni film: »Človek, ki je ljubil rdečelaske«; od 12. do 15. avgusta francoski barvni film: »Obsesija«.
SLATINA RADENCI — od 9. do 10 avgusta franc.španski barvni film »Mlin ljubezni«; 13. avgusta amer. film: »Dobra zemlja«.
ČEPINCI — 9. avgusta jugoslovanski film: »H-8«.
VELIKA POLANA — od 8. do 9. avgusta mehiški film: »Mehika v pesmi«.
GRAD — 9. avgusta ameriški film: »V kanjonih Colorada«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 8. do
9.	avgusta ameriški barvni film: Brodvajska uspavanka«. Predstave vsako soboto in nedeljo zvečer.
Vaš radio bo več preden kot nov, ko Vam vanj ogradimo majhen aparat za sprejem UK W valov. O podrobnostih Vas poučimo v Radio in fino-
mehanični delavnici
»BAFIMUS« MURSKA SOBOTA
Zdravstvena postaja Dobrovnik
razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA
Pogoji: nepopolna, srednja šola, po možnosti s prakso v zdravstvenih zavodih.
Nastop službe s 1. septembrom 1959.	— Pravilno koIkovane
prošnje je vložiti na naslov: Zdravstvena postaja Dobrovnik — do 22. .avgusta 1959.
Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
razpisuje v upravi okrajnega ljudskega odbora
2 sistemizirani delovni mesti prosvetnih inšpektorjev:
pogoj:, učitelj z desetletno prakso;
1 delovno mesto referenta za prosveto;
pogoj: srednja strokovna izobrazba s prakso.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o šolski, izobrazbi ter o dosedanjih zaposljivah je treba vložiti pri Okrajnem ljudskem odboru Murska Sobota v 8 dneh po tej objavi.
Komisija za uslužbenske zadeve pri OLO M. Sobota
RAZGLAS
Občinski ljudski odbor, odsek za finance v Murski Soboti,
na podlag. 2. točke 86. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLKj. št. 52/57) razpisuje
javno dražbo
na dan 18. avgusta 1959 ob 8. uiri dopoldne v prostorih Občinskega ljudskega odbora M. Sobota, II. nadstropje, soba št. 31, za naslednje stanovanjske hiše:
Cankova št. 85 za izklicno ceno	din 409.000.—
Fikšinci št. 25 za izklicno ceno	din- 330.000.—
Serdica št. 23 za izklicno ceno	din 445.000.—
Kramarovci št. 19 za izklicno ceno	dih 245.000.—
Andrejci št. 34 za izklicno ceno	din 395.000.—
Pred pričetkom javne dražbe morajo interesenti, vložiti kavcijo v višini 5 % od izklicne cene.
Vse druge informacije ,o dražbenih pogojih in plačilu se dobijo na odseku za finance, soba št. 31.
Občinski ljudski odbor M. Sobota
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijskem gospodarstvu Rakičan
razpisuje sprejem na delovno mesto
obratnega knjigovodje na upravi v Rakičanu.
Pogoj: Knjigovodja s srednjo strokovno izobrazbo in najmanj triletno prakso v knjigovodstvu. Rok za vlaganje prošenj do 15. avgusta,, nastop službe 1. septembra 1959.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
MARICE PUPPIS roj. KAVČIČ
se prav iskreno zahvaljujemo Asem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še njenim učencem, vaščanom Nedelice in Turnišča, društvu učiteljev in profesorjev za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovane vence in šopke, ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje.
Žalujoči: sin Gojko z družino, hčerka Sonja z družino, sestra z družino i'n ostalo sorodstvo
Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Petrovci-Šalovci
razpisuje na podlagi 7. in 22. člena Temeljnega zakona o šti-pendijah (Uradni list FLRJ. št. 32/349/55) za šolsko leto 1959/60 naslednje štipendije:
4 štipendije za študnj na učiteljišču 1 štipendijo za študij na učiteljišču za Madžare 1 štipendija na VPŠ — matemaltika — fizika 1 štipendija na VPŠ — biologija 1 štipendija na VlPŠ — nemščina — angleščina 1 štipendija na VPŠ — telesna vzgaja 1 štipendija na VPŠ — VGŠ (Višja gospodinjska šola)
1 štipendija na VPŠ — defektologija .
1	štipendijo	za	študij	zdravnika
1	štipendijo	za.	študij	medicinske sestre
1	štipendijo	za	študij	babice
1	štipendijo	za	študij	gradbenega tehnika
1 štipendijo za študij na Ekonomski srednji šoli Prošnje je vložiti najkasneje do 1. septembra 1959 na Občinski' ljudski odbor Petrovci-Šalovci. Prošnji je priložiti prepis zadnjega šolskega spričevala, odnosno potrdilo o položenih izpitih. potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroških doklad (višino OD), mnenje mladinske organizacije odnosno VO SZDL v zaprti kuverti. V prošnji je navesti družinske razmere (število družinskih članov, za delo nesposobnih itd.).
Višina štipendije, se določi v skladu z odlokom o višini štipendije. Pri izbiri imajo prednost prosilci' iz višjih letnikov in z območja ObLO oziroma OLO.
Prošnje za ne razpisa no štipendijo itn prepozno prispele prošnje se ne bodo upoštevale.
ZDAJ ŠKROPIMO JABLANE IN HRUŠKE
V mesecu avgustu smemo škropili le jablane in hruške poznih sort. Predvsem je treba preprečiti napad drugega zaroda ameriškega kaparja in jabolčnega zavijača, ki zelo pokvarita kakovost sadja. Marsikje je opazili še zmeraj precej listnih uši in obilo rdečega pajka.
Za vse te škodljivce priporočamo škropljenje s strupi: Parathion. Fosferno, Pestox ali Systox ali Ekatin, Metasystox ali Tedion.
Kjer pa opazimo le zavijača (črvivost), pa lahko škropimo samo z arzenatom. Proti glivičnim boleznim — pepelasti plesni, škrlupu in gnilobi pa uporabimo Cosan ali Thiovit. Dithan ali žveplenoapneno brozgo ali bakreno apno.
Breskovega zavijača opazimo pod zlomljenimi vršički mladilk in v sadju. Vršičke odrežemo lik pod zlomljenim krajem in jih sežgemo ali v sadju uničimo. Prav tako uničimo vse druge črvive ali bolne sadove, bodisi da jih polagamo prašičem, bodisi da jih globoko zakopljemo v zemljo.	Ing. L. J.
Kmetijska Tribuna
Petek, 7. avgusta — Kajetan Sobota. 8. avgusta — Miram Nedelja, 9. avgusta — Roman Ponedeljek, 10. avgusta — Lovrenc Torek, 11. avgusta — Suza.ua Sreda, 12. avgusta — Klara Četrtek. 13. avgusta — Lija
UPRAVA VRTCA OBVEŠČA, da naj starši dvignejo prijave od 1. do 20. avgusta. STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, prešo, hlev s 3 ha mešanih kultur, gozd, vinograd, sadovnjak in njivo v neposredni bližini Radgone, prodam. Vprašali pri Gyoreku, Rakičan št. 19.
M-678
Dragi izseljenci in svojci!
Udeležile se osrednje prireditve, ki bo 13. avgusta ob 13. uri v M. Soboti, v dvorani kina »Park«.
Skupno kosilo bo v Gornjih Moravcih (pri Sepu).
Prevoz z avtobusi.
Izseljeniška matica M. Sobota
RABLJENO ZENSKO KOLO, ugodno prodam. Marjeta Öri, Borovnjakova 12, Murska Sobota. M-689 KOŠNJO OTAVE 74 arov, prodam.
Minka Hedžet, Veržej.	M-677
NOVOZIDANO HIŠO z gospodarskim poslopjem z 2.80 ha zemlje, lahko tudi brez zemlje, prodam. Lemerje 36, p. Puconci.	M-682
Zavod za komunalne posle Ljutomer
ugodna proda
skladiščno zgradbo kot rabljeni gradbeni material
v Razlagavi ulici Vsa pojasnila pri upravi Zavoda
GOSPODINJSKO POMOČNICO štiričlanski družini iščem. Franc Vrečič, Zvezna 7, Murska Sobota.
M-680
Dijaški dom v Murski Soboti
išče
KVALIFICIRANO
ali
POLKVALIFICTRANO
KUHARICO
s 1. septembrom 1959. Ponudbe ustno ali pismeno do 20. avgusta.
POSESTVO veliko 4 ha z dobrim velikim stanovanjskim poslopjem z vodovodom in elektriko za luči in motor, prodam. 15 minut od Gor. Radgone. Naslov v upravi lista.
M-679
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO Gornja Radgona proda na javni dražbi traktor »Charmels« v neizpravnen stanju. Prednost odkupa imajo državna posestva in zadruge, če teh ni, se proda tudi privatnikom.	M-688
POHIŠTVO poceni prodam. Frizer Slatina Radenci.	M-696
RADIOAPARAT »Soča« 7-cevni UKW malo rabljen, prodam. Kroška 49 Murska Sobota. Poizvedbe v petek in soboto do 12. ure.
M-675
5 SVINJ OD 25—50 kg za nadaljnjo rejo, tri kom. vrat novih za novo hišo in gramoz za graditev hiše prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-694
GOSPODINJSKO POMOČNICO pošteno k tričlanski družini iščem. Frizer Slatina Radenci. M-697 STANOVANJSKO HIŠO zidano v sredini Ljutomera, prodam. Vprašati: Kamenščaik št. 25.	M-676
Bojan Šinko:
Mrlič v avtU
39
Toda inšpektor se ni razvnel, ker se je vtem avto že ustavil pred hišo št. 34 v Via Garibaldi. Dan se je že nagibal k zatonu.
Kmalu nato sta se vrnila domov lastnika hiše, starejša zakonca, ki sta imela blizu bližnje železniške postaje Termini majhno galanterijsko trgovino. Zelo sta se prestrašila, ko sta slišala, kaj se je bilo med njuno odsotnostjo zgodilo v hiši. Izpovedala sta, da sta oddala podstrešnico dekletu šele zjutraj, eno uro preden sta odšla v svojo trgovino. Dekle se jima je predstavila kot manekenka neke velike rimske modne hiše in ker je njen videz odgovarjal njenim navedbam, — poleg tega da je plačala najemnino za ves mesec naprej —, sta ji verjela in ji oddala sobo. Dalje jima je dekle obljubilo, da ne bo sprejemala moških obiskov ter se jima je s tem še bolj prikupilo. Skoraj verjeti nista mogla, da je doletela njuno podnajemnico tako žalostna usoda. »In kako mlada in lepa je bila revica,« je slednjič zatarnala trgovčeva žena ter ponovno poudarila, da ji je plačala najemnino za ves mesec naprej.
Barrymore in dr. Krauss sta v Institutu za sodno medicino pred raztelešenjem potrdila, da je umorjenka resnično Nina Berger, ki sta jo oba spoznala v sobi nad zapuščeno garažo.
Še ko je ležalo njeno truplo v podstrešnici hiše v Via Garibaldi št. 34, je Radovani skrbno preiskal sobo in skromno prtljago nesrečnice. Na svoje veliko razočaranje pa ni našel prav ničesar, kar bi mu lahko koristilo pri nadaljnjem delu.
»Ali ste našli kaj strupa ,pozabljenje, gospod Padovani?« ga je vprašal Barrvmore, ko so zapuščali Institut za sodno medicino.
Niti kapljice, je mrkega obraza odgovoril detektiv-inšpektor. »To mi je dokaz, da je pokvarjenka dobivala strup od neke druge osebe in da je slednja skoparila z njim, sicer bi ga bili tudi vi deležni, gospod Barrymore!«
»Tudi brez tega bi ga bil deležen, če ga ne bi pokojnica štedila za svoje žrtve. Zaradi tega se je pogosto sprla s svojim sadističnim »Mojstrom«, ki ga poznamo kot lažnega detektiva z imenom Fermente«, je kakor tjavdan spregovoril milijonar.
Inšpektor je obstal. Kako ste rekli«, je skoraj zavpil, — »sadističnim? Doslej mi niste omenili, da je lažni Fermente sadist.«
»Oprostite, sem pač pozabil. Njegovo patološko strast sem razbral iz njunih pogovorov in sadističnih prepirov.«
Inšpektor ni rekel nobene več, le krepko je pljunil.
Dr. Krauss je še dolgo potem ugibal, ali je veljal pljunek odhajajočemu, ameriškemu milijonarju, oziroma njegovemu izzivanju ali pa mrtvi Nini Berger in njenemu »Mojstru«.
V svoji pisarni je doživel Radovani novo presenečenje. Njegov pomočnik Gino ga je sprejel z novico, da so čolnarji pod nekim mostom potegnili iz Tibere moško truplo. Utopljenec je po vsej verjetnosti žrtev umora, mu je pripovedoval Gino, ker je dobil strel v srce. Strel je bil oddan iz neposredne bližine, kajti na mestu, kjer je krogla vstopila, je njegova obleka nekoliko osmojena. Na hrbtni strani krogla ni izstopila, torej je obtičala nekje v telesu, verjetno v hrbtenici. Strel je bil oddan nekoliko od strani, je zaključil Gino svoje modrovanje, kajti če bi morilec streljal od spredaj, bi krogla zadaj prebila prsni koš. saj je sprožil iz neposredne bližine.«
»Ali naj vas razumem tako. da je bil neznanec najprej ustreljen in da je šele nato vrgel morilec njegovo truplo v Tibero?« je vprašal Padovani. Nagonsko je zaslutil, da je tudi ta umor v zvezi z zadevo Parker. Pomočnik je kmalu potrdil njegovo slutnjo.
Da, šef«, je dejal. Pri njem niso našli ničesar, kar bi izdajalo njegovo istovetnost. Tu je njegov osebni popis, signore!
Inšpektorjeve oči so namah preletele osebni popis mrliča. »Saharov!« mu je šinilo skozi možgane. Druga žrtev lažnega detektiva Fermenteja. In po čigavem nalogu?«
Nervozno je začel z dolgimi koraki meriti dolžino in širino svoje pisarne. Gino je potrpežljivo čakal, da bo šef slej ko prej nekaj ukrenil. Toda zmotil se je.
In kje je sedaj truplo?« je vprašal Padovani.
Menim, da ga je avtofurgon že prepeljal v Institut za sodno medicino«, je odgovoril pomočnik. Detektiv, ki ob vstopu v pisarno svojega klobuka niti odložil ni. je brez besed spet zdrvel iz pisarne. Ko je hitel po dolgem hodniku in strmih stopnicah na prosto, ni niti slišal niti videl pozdravov številnih policistov in svojih poklicnih tovarišev, ki so odhajali mimo njega po svojem poslu. Nobeden izmed njih pa se ni zmenil za njegovo zamaknjenost, saj ni pomenila nič novega. Prav vsi so vedeli, da se pod to streho začenja življenje pogosto šele ponoči.
POMURSKI VESTNIK. 6. AVG. 1959
3
TURISTIČNI TUTORZO
Negovski ribnik: tak kakršnega je ustvarila narava — s cvetočimi lokvanji na vodni gladini, bukovimi gozdovi v okolici in s starim, ropotajočim mlinom pod zajezo. Vendar — na ribniku se je pojavila letos prva lična lesena kočica, ob bregu pa je priklenjena majhna jadrnica. Ob nedeljah prihajajo k ribniku številni turisti, si ga ogledajo, utrgajo tu in tam kak lokvanj, postanejo žejni, rečejo »ah« in odidejo. Pravijo, da bodo prihodnje leto uredili ob ribniku nekaj kabin za kopalce
in majhno točilnico.
Koi vsako leto, gre tudi letošnja turistična sezona v mesecu avgustu proti kraju. Kakšna bo bilanca? Odgovor na to daje letošnje vreme. Pa ne samo to. Občni zbor okrajne gostinske zbornice, letos maja, je ugotovil:	Kljub danim pogo-
jem naš turizem ni dosegel zaželenega razvoja.
Iz leta v leto prihaja v Pomurje več domačih in več tu-
jih turistov. Nekaj statističnih podatkov: leta 1956 so zabeležili na območju našega okraja 33.000 nočitev domačih in 3850 nočitev tujih gostov, predlani 59.675 nočnin domačih in 5766 nočnin inozemskih turistov. Podobno povečanje je bilo tudi lani. Te številke so vsekakor ugodne. Vendar:	turistom je
nudi! naš turizem vsako leto eno in isto.
Stoti rojstni dan
Minuli torek — 4. avgusta — je o krogu svojih sinov, hčera, vnukov in pravnukov skromno praznovala svoj stoti rojstni dan Terezija Semenič s Spodnjega Kamenščaka. Ob tej priliki smo obiskali jubilantko na njenem domu ter jo zaprosili za kratek razgovor.
Malte bolehna, a še vedno duševno čila in vedra starka nas je povabila na klop pred hišo in že smo bili sredi živahnega kramljanja. Ko smo jo vprašali, kako je dosegla tako
visoko starost, se je hudomušno nasmehnila in dejala:
»V življenju sem trdo garala in skromno živela. Drugače se ni dalo. Mož. ki je bil godec, je že zgodaj umrl in mi prepustil bajto, nekaj malega zemlje in sedem nedoraslih otrok. Ker nam doma ni zraslo dovolj kruha, sem morala na delo v gosposke vinograde. Za 11 ur trdega dela sem prejemala 10 krajcarjev, kar je bilo bore malo. Ker ni bilo denarja, mesa skoraj nismo poznali, bel kruh pa je bil na mizi samo ob največjih praznikih.«
Semeničeva nam je povedala tudi marsikaj zanimivega iz njene mladosti. Spominja se na primer očeta Frana Miklošiča, majhnega in šegavega možička. ki je hodil naokrog kot potujoči trgovec. Kave in sladkorja takrat kmečki ljudje niso poznali. Jedilni pribor je bil iz lesa (starka nam je pokazala materino leseno žlico, ki jo skrbno hrani), obleko pa so krojili doma iz hodničnega platna. Dekleta so nosila kratka nabrana krila, ki so jih ponekod krasila z obroči, fantje pa so nosili breguše. Edino obuvalo so bili škornji iz svinjskega usnja in še te so lahko obuli samo za največje praznike.
Kulturno življenje je bilo precej razvito, zlasti o Ljutomeru. Semeničeva se spominja tudi hude toče. ki je leta 1882 tako sklestila vinograde in polja, da ni ostalo bilke. In še drugo.
Kar smo povedali, je kajpak le drobec iz bogate zakladnice spominov naše stoletnice. Začudili bi se na primer, če bi jo slišali, kako recitira stare prleške pesmi in popevke.
Poslovili smo se in jubilantki želeli v imenu uredništva in naših bralcev, krepko zdravje.
T
E
R
E
Z
I
J
E
S
E
M
E
H
I
Č
Iz lovčevega dnevnika:
Čakal
sem
srnjaka
Bilo je nekako septembra. Lep dam je bil in popoldne sem se namenil nad srnjaka. Ob štirih, popoldne sem se s kolesom odpeljal do Bajčevega mlina v Tešanovcih. Od tam sem šel čez hrib in se ustavil ob njivah, kjer sem nekoč že srečal srne. Že na poti sem opazil sledove. Sledovi so bili tudi na njivi.. zasejani z ajdo. Ob robu gozda sem se vsedel na stolček. V gozdu na nasprotni strani so se drle vrane... Ura je bila šest. ko zagledam na desni strani srnjaka. Prečkal je kolovoz in se ustavil v ajdi. Bil je dobrih deset metrov oddaljen od mene. toda prišel je preveč od strani. Čakal sem s puško na kolenih. Srnjak se je pričel pasti, med tem pa je oprezal na vse strani. Nisem se mogel obrniti, ker od srnjakove strani nisem bil krit. Med tem je potegnil precej močan veter proti srnjaku. »Zavohal me bo,« sem pomislil. In res je dvignil glavo. Gledal je naravnost proti meni. toda ni me opazil. Zastal mi je dih im srce sem čutil v grlu. Zopet se je začel pasti. Bil je popolnoma siv. Imel je samo levi rogelj, pa tudi ta je bil močno nagnjen nazaj. Ko tako opazujem zlival. skoči menda deset korakov za mojim hrbtom iz gozda drugi srnjak, nekoliko večji od prvega in rdeče barve. Tudi ta se je pričel pasti. »Tako. dva srnjaka imam pred sabo, pa ne morem streljati niti na prvega, niti na drugega,« sem pomislil. Tedaj se je drugi, močnejši srnjak približal prvemu. Zaropotal je z nogami, nagnil glavo z rogovjem v napad. Prvi je medtem menda opazil, da ne bo šale im je odbežal v gozd. Izkoristil sem to priložnost in pripravil puško na strel. Rdeči srnjak se je pomiril in spet pričel muliti ajdo. Obrnil se je tako, da je bil z vsakim korakom bližje meni. Ko se je pripasel do ogla njive, je hotel v gozd. Ko tako. pripravljen na strel, čakam na ugoden trenutek — ves čas sem videl le srnjakov hrbet — zagledam ob robu gozda tretjega srnjaka. Gledal je proti njivi. Polovico trupla mu je zakrival gozd. »Zdaj, ali pa niikoli,« sem pomislil, pomeril in sprožil na tretjega srnjaka. Po strelu je srnjak zdirjal ob robu gozda naravnost proti meni., nato pa v gozd. Slišal sem še, kako je lomastil skozi gozd, nato je vse utihnilo. Sem ga zgrešil? Navadno ne strel jam slabo, toda ... Šel sem na strel pogledat, če je morda kaj krvi. Med tem se je že tako močno zmračilo, da nisem megel ničesar opaziti. »Bom pač v mlinu prenočil in šel zjutraj pogledat,« sem pomislil. Počasi se odpravim proli mlinu i;n na poti skozi gozd — puško sem imel pripravljeno na strel — zagledam kakih 60 korakov od čakališča svojega srnjaka. Bil je že mrtev. Strel je dobil visoko v pleča, dva prsta nad srcem, pa je še vendarle bežal kakih 120 metrov od strela. Bil je šesterak, imel je odbit levi očesni in vrhnji ter desni očesni rogelj, torej star pretepač!
Ko sem nosil skoraj 26 kg težkega srnjaka v tri kilometre oddaljeni mlin. mi je postalo skoraj žal. da sem ga ustrelil ...	—jv
DVA NOGOMETNA
DOGODKA
Za „Beogradom“ še „Dinamo“
MOŠTVO OFK »BEOGRAD« ODPOTOVALO IZ SOBOTE V PONEDELJEK NA TURNEJO PO ZAHODNI NEMČIJI - TRENER VOJIN BOŽO VIC: ZELO UGODNI VTISI! - V PONEDELJEK DOPOTOVALO V SOBOTO .KOMPLETNO MOŠTVO ZAGREBŠKEGA »DINAMA«, V KATEREM IGRA TUDI 10 ČLANOV NAŠIH DRŽAVNIH REPREZENTANC - PRVA TRENING TEKMA ŽE V NEDELJO S I. MOŠTVOM »SOBOTE« -
»Beograd« : Reprezentanca Pomurja 3:1 (2:0)
V trening tekmi je v nedeljo pred okrog 1500 gledalci gostujoče moštvo OFK »Beograd« premagalo reprezentanco Pomurja z rezultatom, ki je ugoden za poražene. Igro je vodil Kučan.
OFK »-Beograd«: Krivokuča, Šoš-kič, Šijakovič (Gojkov), Grujič, Milutinovič, Da vidovič, Guk (Radulovič), Antič, Josič, Skoblar. Gakovič (Nikolič).
Reprezentanca Pomurja: Džurinek (Cak), Varga (šarotar), Kološa, L. Norčič, Skalar, J. Norčič, Sečko, Dominko, Erjavec (Žabkar). Mavčec. Kalčar.
Strelci golov: Za »Beograd« dva Skoblar in enega Milutinovič (prosti strel), za reprezentanco Pomurja Dominko.
Tekma Je bila zanimiva in tudi lepa. Domači so prijetno presenetili
in se z borbeno in požrtvovalno igro zelo uspešno zoperstavili tehnično rutiniranemu in izkušenemu nasprotniku. Tudi napad je bil z Dominkom, strelcem častnega gola, dokaj ofenziven, vendar je obramba gostov z neprekosljivim .Milutinovičem uspešno razčiščevala ... V domačem moštvu so se posebno odlikovali: Kološa, L. (Norčič in vratar Cak, ki je v II. polčasu spet dokazal, da lahko nanj resno računamo tudi v prihodnjem prvenstvenem tekmovanju. Sicer pa zasluži pohvalo vse moštvo.
PREDTEKMI »(Nafta« : »Rakičan« 6:1 »Sobota II« : »Pušča« 7:0
IZJAVA
Trener OFK »Beograd« Vojin Bo-zovič je pred odhodom iz Sobote dal kratko izjavo našemu sodelavcu:
»V Soboti smo se zelo dobro počutili . . . Vtisi so nadvse ugodni: pri-
srčen sprejem, tovarištvo med nami. nasprotnik, igrišče, podnebje .... skratka: divno, ne najdem primernih besed . . . Tudi s pripravami našega moštva sem zadovoljen; upamo nu zmage v Zahodni Nemčiji. V Pomurju smo našli nove prijatelje in to upam, da je tudi v-obratnem smislu. Prišli še bomo. Zopet ob prvi ugodni priložnosti . . .«
V ponedeljek je dopotovalo iz Zagreba kompletno moštvo Dinama«, trikratnega in lanskega državnega prvaka in enkratnega zmagovalca v naj večjem tekmovanju za pokal Jugoslavije.
Gostje bodo predvidoma ostali v Soboti okrog deset dni na treningu. Ob prihodu so jih naši nogometni predstavniki lepo sprejeli, občinstvo pa jih bo lahko pozdravilo že v nedeljo ob 17. uri popoldne, ko bodo igrali trening tekmo s prvo enajstorico »Sobote«. Predvidene so še tri trening tekme.	—rt
Včasih, ko so murski ribiči bili še prav posebna znamenitost naših krajev, so na vsakem sejmu, povsod, kjer se je zbralo več ljudi, takole pekili ribe na ražnju. Danes je malo ribičev, ki bi ribo znali pripraviti na tak način. Na sliki: Franc Ropoša iz Veržeja s svojimi ribami in nepogrešljivo žerjavico.
Naši ribiči o somih
NEDAVNO TEGA SEM ZAŠEL MED POMURSKE RIBICE. Z LOVCI IN RIBICI SE JE SPLOH LAHKO POGOVARJATI IN NOBENA MINUTA RAZGOVORA NI DOLGOČASNA. -TOKRAT JE POGOVOR NANESEL NA NAŠO NAJVECJO RIBO — SOMA, KI GA POZNAJO TUDI POMURSKI RIBICI.
Som je naša največja sladkovodna riba. Že več desetletij živim blizu Save, toda soma še nisem opazil. Le v sotočju dolenjske Krke s Savo dobijo, tu in tam kakega soma, ki zaide v Savo iz Krke. V Kolpi, pri Metliki je ujel domačin Ivan Starešinič predlani soma, ki je tehtal 63 klogramov. Med vojno, ko sem bil preseljen v Srbijo, sem videl tudi soma. ki je tehtal 100 kilogramov. Srbski r biči so ga ujeli v reki Moravi. Somi pa živijo tudi v Muri.
Lov na some na Muri
Ribiči so seveda ,prav taki »ptiči« kakor lovci; vse najbolj zanimive zgodbe so se dogodile v »davnih časih«..
Za lov na some je najbolj primerna Mura v okolici Lendave. Včasih e o some lovili grofje m baroni. To je bilo takrat, ko čez Muro še ni bilo mostov in so se ljudje prevažali čez reko v čolnih ali z brodovi. Danes je te romantike skoraj konec, saj veže obe pokrajini več mostov.
Seveda so rastli ribiči tudi med domačim ljudstvom. In to so bili pravzaprav pravi ribiči.
V boju s somom je je podlegel ribič...
Še danes pripovedujejo o ribiču, ki je odšel ribit. Metal je v trnek. Imel je srečo, da se mu je ujel som. Velika riba! Kasneje je o tem pripovedoval, ter kazal z rokami tako na široko kot je le mogel, pa vendarle ni mogel rok raztegniti	tako
močno, da bi pokazal, kako velik som se mu je ujel na trnek. Domov ga ni prinesel, ker razdivjanega soma ni mogel ukrotiti. Riba ga je vlekla v vodo in vrgla celo po tleh. Som se je hotel otresti železja, tolkel je in silil od brega. Riba je vrgel po tleh in ga vlačil po kamenju in koreninah. Srečen ribič je bil že ves nesrečen zaradi nenavadnega boja s somom. Kolena je imel že vsa razbita in krvava, obleko raztrgano pa tudi .po rokah je bil opraskan. Nazadnje ga je še hudimana mrcina potegnila v vodo. Ker ribič rti, hotel popustiti, se je pričel boj na življenje im smrt. Končno je ribič popustil, kajti lahko bi se zgodilo, da bi našel smrt v mrzlih murinih valovih. Izmučeni ribič se je le s težavo rešil iz vode.
Beg pred somom
Ob neki priložnosti je odšel omenjeni ribič s svojimi prijatelji na Muro. S čolnom so križaril; po »brniškem jezeru«. Lov je bil uspešen. V čolnu so imeli že polno rib. Tedajci. zagleda eden izmed ribičev na dnu starega murinega rokava veliko senco, ki je švignila pod čolnom. Ribič, ki se je nekoč že srečal s somom, je zakričal:
Redkemu ribiču je dana sreča, da se lahko izkaže s takim plenom
»Som!« Takoj je prijel veslo in pričel veslati proti bregu. »Nočem se več poskušati s somom«, je ves zasopel pripovedoval prijateljem, ki so bili jezni na ta ribičev »podvige.
Tak strah je torej zlezel možakarju v kosti, ko se je spomnili, kako ga je nekoč velikanski som mrcvar i po prodcu in v vodi.
Ribolov z bordunom
V Pomurju leve ribiči some z mrežami, pa tudi z ostmi. »Da, some lovimo tudi z borduni«. (Tako pravijo namreč pomurski ribiči ostem).
Pa je pričel eden izmed ribiških očancev pripovedovati kako so nekoč »ribili v Muri. V čolnu je bila zbrana večja družba ribičev. Z bordunom so lovili velikega soma. Zagledali so ga in vrgli bordun. Zadetek je bil dober. Tedaj se je ribičem nudil nenavaden prizor. Iz vode se je nenadoma dvignil som in se vzpel nad gladino visoko v zrak. Nato se je potopil.
Riba se je spet dvignila iz valov. (Pripeljali so se s čolnom že čisto do nje. Tedaj se je ranjeni som spet razživel. Potopil se je. udaril nekajkrat z repom in glavo ob vodno gladino, da je nastal pravi vrtinec, ki je napljuskal precej vode v čoln. Čeprav je bil som zadet, je ušel.
Tako srečanje z somom, ki je imel ost že v truplu, je edinstven ribiški doživljaj.
In še ribiški doživljaj z Mure. V Podturnu je živel gozdar, ki je bil tudi strasten ribič. V nekem tolmunu je opazil dva soma. Poklical je prijatelje, nastavili so mrežo in ujeli so obe »zverini«. Prva je tehtala 10O, druga pa 90 kilogramov.
Jože Zupančič
POMURSKI VESTNIK. 6. AVG. 1959
4