ANO (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 9
BBLOV E NIA LIBRE
BUENOS AIRES
4. marca 1965
Novi bardinoli in
komunistični režimi
Papež Pavel VI. je 22. februarja t. 1. podelil kardinalski klobuk 27 novim kardinalom. Kardinalski zbor trenutno šteje 103 člane iz 41 narodov.
Med temi novimi kardinali so največ zanimanja vzbudili trije novi kardinali ■iz držav za železno zaveso: ukrajinski kardinal Slipy, ki je 18 let pretrpel v sibirskih taboriščih, praški kardinal Be-ran, ki je nad 15 let pretrpel v zapor.h in konfinaciji na češkem in zagrebški kardinal šeper, ki je zasedel mesto preganjanega kardinala Stepinca.
•Med katoliško Cerkvijo in nekaterimi komunističnimi režimi so bila v minulem letu, in še trajajo, pogajanja za izboljšanje položaja duhovščine in vernikov v rdečih diktaturah. Katoliška Cerkev ima za železno zaveso nad 65 milijonov .članov, ki vsi žive v izredno težkih razmerah. Papež Pačel VI., ki je kmalu po svojem nastopu na Petrovem prestolu ponovno obsodil komunizem, se je istočasno odločil, da bo poskusil, kolikor je pač mogoče, doseči za katoliške vernike v sovjetskih satelitih znosnejše življenje, zavedajoč se, da so morebitne ugodnosti, ki jih njegova diplomacija izsili od komunistov, morda le začasne.
V	satelitske države je poslal svojega spretnega diplomata msgr. Agostina Ca-sarolija. Na Madžarskem je lanskega septembra od Kadarjevega režima dosegel, da je dovolil >Sv. stolici imenovanje novih škofov. Kadar je zahteval, da kardinal Mindszenty, ki že od leta 1956 živi na ameriškem veleposlaništvu kot politični begunec, ne bo smel aktivno i posegati v razvoj Cerkve na Madžarskem. Vatikan na to zahtevo ni pristal ter so zato nadaljna pogajanja med Vatikanom in madžarskimi komunisti „na začetku začetkov“, kakor je dejal Casa-roli. Na Madžarskem je 6 milijonov katoličanov.
V	T.tovi Jugoslaviji, ki tudi šteje ok.
6 milijonov katoličanov, se je režim navidez pokazal znosnejši do Cerkve po smrti kardinala Stepinca. Nekaj več verskega tiska kroži po državi, vendar ;e ves pod strogo kontrolo partije. Jugoslovanskim škofom je režim doslej dovolil prisostvovati zasedanjem Vatikanskega koncila, iz taktičnih razlogov so komunistični veljaki čestitali zagrebškemu nadškofu šeperju, da bo postal kardinal. Msgr. Casaroli se je pred kratkim mudil deset dni v Beogradu, vendar Vatikan ne more pristati na Titovo zahtevo, da bi bil papežev legat eden izmed jugoslovanskih škofov, ker bi bil tako neposredno izpostavljen preganjanju režima. Neke vrste pogodbo o odnosih med Cerkvijo in Titovim režimom pričakujejo za prihodnji mesec.
Najbolj odločno se je Cerkev doslej držala na Poljskem, to pa zaradi odločnosti, neustrašnosti in spretnosti Wy-szynskega in trdnosti Poljakov samih. Kar prihaja z ruske strani, je že itak vso zgodovino pri Poljakih — ne brez razloga — nujno osovraženo, prav tako komunizem. Eden nedavnih ukrepov Go-mulkovega rdečega režima proti Cerkvi je bilo novo, težko obdavčenje cerkva in drugih cerkvenih poslopij, prav tako pa znova poskuša omejiti že itak kontroliran verski pouk v osnovnih šolah. Wyszynski je režimu odgovoril z ognjevitimi govori proti rdečemu režimu. Go-mulka bi se rad mimo Wyszynskega pogajal z Vatikanom, toda Vatikan je zagotovil Wyszynskemu, da se ne bo pogajal z varšavskim komunističnim režimom brez kardinalovega privoljenja. Prav tako je Wyszynski prosil papeža Pavla VI., naj ne imenuje sedaj nobenega novega kardinala na Poljskem, ker da sta dva izmed možnih kandidatov, proti katerima Gomulka ne bi protestiral, premalo odločna moža. Pavel VI. je Wyszynskijevi želji rade volje ustregel.
V najslabšem položaju se katoliška Cerkev nahaja v čehoslovaški, ki šteje ok. 9 milijonov katoličanov. V vladi, ki je bila že pred vojno tradicionalno protiverska, komunisti nadaljujejo isto linijo, toliko laže, ker tudi med češkim prebivalstvom na splošno ni bilo že prej posebnega zanimanja za Cerkev. Cerkve razpadajo, večina škofij je brez škofov. Novotny jev komunistični režim je bil
ZDA PROTI MEŠETARJENJU ZA JUŽNI VIETNAM
Diplomatski pritisk zaveznikov in ZSSR, na ZDA naj se sprijazni z dejstvom, da se bo treba pogajati s komunisti v Severnem Vietnamu, je bil minuli teden silovito močan.
Prve korake v tej smeri je napravila Francija. Njena veleposlanika v Moskvi in v Pekingu sta dobila iz Pariza ukaz, naj neuradno poizvesta kakšne so možnosti za pogajanja. Anglija je storila svoje, prav tako v Moskvi in Pekingu, Tako Francija kakor Anglija imata svoji poslaništvi v Pekingu. Poleg tega je imel De Gaulle še sestanek s sovjetskim veleposlanikom v Parizu, U Thant, glavni tajnik ZN, pa je navezal stike s komunisti v organizaciji ZlN in sporočil ameriški vladi, da ima tudi svoje ideje za ustavitev sovražnosti v Vietnamu.
Vse je kazalo, da bo Washington klonil pritisku. Ameriški delegat na ameriškem veleposlaništvu v Varšavi je dobil ukaz, naj se sestane s kitajskim de-’ legatom kitajskega veleposlaništva v Varšavi na neuraden razgovor, da bi direktno ugotovil, kaj misli Peking o zadevi Vietnama. Tako je vse kazalo, da so priprave za pogajanja, čeprav še neuradne, v polnem teku.
Toda pretekli četrtek je ameriški zunanji minister Rusk na tiskovni konferenci objavil, da ZDA izključujejo vsako možnost pogajanj za Vietnam, „kajti nevarnost komunističnega osvajanja bi se samo povečala.“ „Vse dotlej, dokler komunisti ne bodo prenehali z napadanjem, toliko časa ne bo konca vojne v Vietnamu,“ je izjavil Rusk. Nadalje je poudaril, da ZDA niso nikogar pooblastile, da bi za njih poizvedoval za možnost pogajanj. ZDA tudi ne mislijo na pogajanja in tudi Johnson ni dobil od nikogar nobenih predlogov v tej smeri. „Če in kadar bodo vietnamski komunisti spoštovali določila ženevske konference iz leta 1954, potem bo konec sovražnosti v Vietnamu,“ je poudaril Rusk. Na ženevski konferenci je bilo
sklenjeno, da se komunisti ne bodo vme-ševali v zadeve Južnega Vietnama.
Na pozorišče dogodkov je znova stopil bivši ameriški veleposlanik v Sai-gonu, Cabot Lodge. Ta je pristaš povečane ameriške vojaške dejavnosti v Vietnamu, na kar je Johnson pristal. Johnson se je medtem tudi sestal z Eisenhowerjem in z njim proučil položaji v Vietnamu. Ameriški delegat v Varšavi pa je kitajskemu delegatu poudaril, da se ZDA ne bodo umaknile iz Vietnama, tudi če se bo Kitajska vmešala v zadevo.
Medtem je Moskva sporočila Pekingu, da mu bo nadomestila orožje in tanke, ki jih bo Maocetung poslal Severnemu Vietnamu. Kitajska bo dobila orožje tudi od evropskih sovjetskih satelitov. Ameriško časopisje in politiki so začeli zahtevati, naj bi v slučaju kitajskega posega v vetnamsko vojno Washington dovolil čangikajšku, da napade Kitajsko. Ameriška vlada je objavila, da bo poslala nadaljnjih 100.000 vojakov v Južni Vietnam, iz Južne Koreje pa se je v Saigonu izkrcal večji oddelek južnokorejske vojske.
Ameriško letalstvo je sedaj prvič poseglo v borbo proti komunistom s težkimi bombniki in z novo vrsto bomb. Prav tako so ZDA ukazale, da bo ameriško vojaštvo v Južnem Vietnamu direktno posegalo v bitke s komunisti.
Vsem članicam ZN, vključno Moskvi. pa je Washington poslal Belo knjigo o komunistični gverili v Južnem Vietnamu. V Beli knjigi ZDA ugotavljajo, da predstavlja vojna v Vietnamu „direkten vojni napad Severnega Vietnama na Južni Vietnam“, prav tako, kakor je leta 1950 Severna Koreja napadla Južno Korejo. „Tfoda takrat so komunisti napadli odkrito, Severni Vietnam pa je to storil s prikrito gverilo.“ Vojna v Vietnamu ni navadna državljanska vojna, pač pa mednarodni konflikt, ki ga je povzročil severnovietnamski vojaški napad na Južni Vietnam, poudarjajo v Washngtonu.
Argentinsko-čilensko prijateljstvo
ljepisna bližina in krščanska solida.-nost“. Obema narodoma je papež poslal tudi svoj apostolski blagoslov.
Sledili so govori santiaškega nadškofa kardinala Radia Silve Henriqueza, buenosaireškega nadškofa kardinala dr. Antona Caggiana, argent, zun. min. dr Zavala Ortiza in čilenskega dr. Gabriela Valdeza. Iz vseh je bil razviden pouda-
rek pomembnosti tega slavja, ki je zno-jva potrdilo bratstvo in prijateljstvo, ki druži oba naroda in državi.
} Po govorih argent, in čilenskih cerkvenih ter državnih dostojanstvenikov je bila na spomeniku Kristusa Rešenika od-I krita spominska plošča, nakar sta pred ; spomenik položila vence zunanja min. ! obeh držav.
Bonn ustavil pomoč Združeni arabski republiki
Egipčanski diktator Nasser je minu- objavilo, da je Nasser zagrozil egipčan-lo sredo z vsemi častmi sprejel vzhodno- širim komunistom, da jim bo preprečil nemkega komunističnega predsednika kakršnokoli protiversko ali drugačno pro-Uibrichta v Kairu. Ulbrichtu na čast oagando v Egiptu. „Razlike med egip-30 izstrelili 21 topovskih strelov. Ves lansko vrsto socializma in komunizmom Kairo je bil okrašen z vzhodnonemškimi 30 radikalne,“ je izjavil Nasser. „V mno->n egipčanskimi zastavami, na železni- '»ih točkah se razlikujemo od komuni-ški postaji pa ga je Nasser pričakal z dov in naše razlike so temeljite. Mi vso svojo vlado.	! «mo verni in nasprotujemo diktaturi
Zahodnonemška vlada je takoj po kateragokoli razreda. Če bodo komuni-sj ejemu objavila da bo ustavila gospo- sti poskušali ustanoviti svojo organiza-äarsko pomoč Egiptu, kakor je bila za- j cijo ali če bodo poskušali začeti s pro-grozila ob Nasserjevem povabilu Ul- tiversko organizacijo, naša država jim buchta, naj obišče Egipt. Zaenkrat še tega ne bo dovolila,“ je zagrozil Nane bo prekinila diplomatskih stikov z sser.
'•'giptom. .
Nasser je medtem popeljal Ulbrichta. >ia ogled piramid in aswanskega jeza, ki ga gradi s sovjetsko pomočjo na Nilu. Kairsko časopisje pa je istočasno
Egipčansko časopisje je tudi objavilo, da je egipčanska policija odkrila mednarodno vohunsko mrežo, v kateri da je bilo tudi nekaj Nemcev. Vse vohune, da je egipčanska policija polo-
I Z TEDNA
Brazilski predsednik Castelo Branco je določil minimalne plače s 1. marcem: za Rio de Janeiro in Sao Paulo 66.000 cruzeirov, za državi Piaui in Maranhao pa 33.000 cruzeirov. V Brazilu je dolar vreden 1850 cruzeirov.
Brazilska vlada je izgnala 9 kitajskih kom. propagandistov, ki so bili aprila meseca lanskega leta po uspeli vojaški revoluciji obsojeni na 10 let zapora.
V	severnočilenskem mestu Copiapó so imeli prejšnji teden hud potres, ki je zahteval tudi nekaj človeških žrtev.
V	Uruguayu je nastopil redno predsedniško dobo član vladnega sveta Washington Beltran. Predsedniške funkci-ie je izvrševal že od nedavne smrti svojega prednika ing. Luisa Ginnatasia.
V TEDEN
Predsednik britanske laboristične vlade Harold Wilson bo 8. in 9. t. m. na obisku v Zahodni Nemčiji. Kanclerju Erhardu bo (predložil v razpravo vprašanje znižanja pristaniških pristojbin med državami Skupnega evropskega trga in Združenja držav s svobodno trgovino. Svoj predlog Wilson utemeljuje s potrebo preprečitve gospodarske vojne med obema nekomunističnima gospodarskima blokoma v Evropi. Oba državnika se bosta pa še razgovarjala o ostalih sodobnih perečih viprašanjih: o združitvi Nemčije, atomski oborožitvi, o zmanjšanju svetovne napetosti ter o še večji poglobitvi dosed, odnosov med obema državama, ki postajajo vedno boljši, o čemer priča tudi obisk brit. kraljice Elizabete, ki ga bo napravila to pomlad Zahodni Nemčiji.
Bratstvo in prijateljstvo med argentinskim in čilenskim narodom na jugu ameriške poloble sta dobili novo potrdilo v proslavi ob 60-letnici postavitve spomenika Kristusu Rešeniku na 420d m visoki planoti andskega gorovja. Spomenik je bil postavljen pred 60 leti prav na meji med obema državama in v potrdilo večnega prijateljstva, nad katerim naj bdi Kristus Rešenik sveta.
Slavnost je bila na ipobudo argentinskega in čilenskega kardinala, prisostvovali so ji pa zunanja ministra obeh držav, poveljniki oboroženih sil Aigentine in čila, apostolska nuncija iz Buenos Airesa in Santiaga ter ostale odlične osebnosti.
Pred začetkom slavnosti sta imela visoka vojaška kurata argent, in čilenskih oboroženih sil pred spomenikom istočasno sv. mašo. Argentinski na Vilenski strani, čilenski pa na argentinski. Ob napovedani uri sta pa prišli
pred spomenik delegaciji obeh držav. Z argentinske strani buenosaireški nadškof kard. Caggiano, zun. min. dr. Zavala Ortiz, glavni poveljnik vojske gen. On-gania, guvernerja obmejnih provinc, apostolski nuncij in ostale odlične osebnosti, s čilenske strani pa čilenski kardinal Radi Silva Henriquez, zun. min. dr. Gabriel Valdez, čilenski vojaški poveljniki, tamošnji apostolski nuncij in ostale vplivne osebnosti. Oba kardinala tei’ zunanja ministra sta se ob snidenju objela, oddelki argentinskih in čilenskih oboroženih sil so jim pa izkazali čast.
Po dvigu , zastav obeh držav mea igranjem narodnih himen je provikar argentinskih oboroženih sil msgr. Bonari m prebral posebno poslanico papeža j Pavla VI. Papež v njej izraža željo in prošnjo Bogu naj bi ta spominska „slavnost. s svojo pomembnostjo in važnostjo pr,pomogla, da bi ohranjala želje in sr-Ica v toplini prijateljstva in razsvetljevala vodnike obeh držav na poti bratskega sodelovanja, ki ga zahtevata zem-
la živileaja iss i«ga|aaja v Argentini
močno prizadet, ko je papež Pavel VI. 1 imenoval praškega nadškofa Berana za kardinala. Beran je prišel v Rim po kardinalski klobuk, toda ne sme se več vrniti v Prago. Pavel VI. je na njegovo mesto v Pragi imenoval novega apostolskega administratorja, in upa, da bo morda dosegel imenovanje novih škofov.
Prav nobenih izgledov za omiljenje položaja katoličanov pa Vatikan zaenkrat ne more doseči v Albaniji, Bolgariji, Romuniji in Vzhodni Nemčiji, kakor tudi na v ZSSR. Kakor v teh satelitih, tako tudi v Jugoslaviji, na Poljskem, na Madžarskem in v Češkoslovaški komunistični režimi kljub trenutnim dogovorom z Vatikanom, preganjajo vernike in duhovščino. Za najmanjše gospodarske ali politične prestopke jih zapirajo v ječe, nalagajo težke denarne kazni, ovirajo popravila cerkva in dru-j gih cerkvenih imovin, kolikor jih je še j kje, prepovedujejo verski pouk v šolah j in na vse načine ovirajo pridobivanje
duhovniškega naraščaja. Verski tisk se mora boriti s kontrolo partije, z majhnimi količinami papirja in z revnimi ti skarnami, verniki pa morajo skrivati krščevanje otrok in cerkvene poroke, da ji,m ne zmanjšajo že itak pičle mesečne dohodke v državnih službah, ali da se ne znajdejo sploh brez možnosti kolikor toliko ugodne zaposlitve.
Vatikan se v svojih pogajanjih s ko munističnimi režimi zaveda, da so vse morebitne ugodnosti, ki jih pridobiva za katoličane v satelitih, le taktični manevri komunističnih režimov, ki jih lahko vsak trenutek spremenijo. V Vatikanu se zavedajo, da komunizem ne more in zato ne bo spremenil svojega sovražnega razpoloženja do sleherne vere, zlasti do katoliške.
Pravilno je ugotovil ameriški „Time“, da „tako papež Pavel VL upa, vsaj začasno, najti ne ‘modus vivendi’, pač pa ‘modus non moriendi’ (način, kako ne umreti) za katoličane in Cerkev pod komunističnimi režimi“.
Po volitvah v Formozi
V zadnji številki smo poročali, da so pri volitvah dne 21. februarja v provinci Formosa za spopolnitev tam. pro-vineijskega parlamenta zmagali ljudski radikali, ki imajo sedaj lastno večino v provincialnem parlamentu ter so si zaradi tega zagotovili izvolitev ljudsko-radikalnega senatorja.
Po volitvah so se pa dvignili peronisti. Njihovi funkcionarji so dajali javne izjave, da so pri volitvah zmagali oni ter da so ljudski radikali delali velike nepravilnosti. Notranji minister dr. Pal-mero jih je pozval, naj svoje obtožbe konkretizirajo. Doslej tega ni še nihče Staoril.
Volitve v Formozi so pa postavile vprašanje: Ali bodo peronisti tudi po Ostalih provincah skušali zbrati okoli liste politične skupine Union Popular čim več opozicionalnih skupin z namenom, da bi premagali ljudske radikale. Odgovor nanj ni še povsem jasen. Vsekakor ipa gotovo vlada računa z vsemi možnostmi, ki lahko nastopijo pri volitvah. Da bodo napadi nanjo odslej še hujši, in to vseh opozicionalnih skupin, zlasti pa peronistov. ni nobenega dvoma.
Peronisti so to javno napovedali na zborovanju, ki so ga imeli v sredo dne 24. februarja. Bilo je v Lanusu ter je na njem govorilo „pet velikih“ t. j. čla-; ni itakoimenovanega odbora za Peronovo 1 vrnitev. Pripravljeno je pa bilo in je tako tudi potekalo prav tako, kakor so potekala vsa velika zborovanja pod Peronom. Ljudje so nosili velike napise s peronističnimi gesli, slike Perona in njegove pok. žene ter peli peronistične pesmi. Znano peronistično koračnico „Los muchachos peronistaš (Peronistični j fantje) so npr. igrali več kot tridesetkrat. Govorniki so bili v svojih govorih silovito ostri. Vodja sindikata kovinar jev August Vandor je npr. med drugim zatrjeval: Kriolska oligarhija je s podporo ameriškega drž. tajništva, Penta gona in brazilskih „goril“ (vojaški re-
vratniki) napovedala vojno Peronu. Peron je sprejel izzivanje ter je sedaj odredil, da se bo „boj za socialno revolucijo v Argentini začel 14. marca“. Peronov namestnik ing. Iturbe je pa pc ronistom naročal, da je sedaj edino njihovo geslo: (poraziti vlado. Zato mora jo vsi peronisti na volišče.
Da se teroristi tudi pripravljajo na bodoče dni, je odkrila policija v istem mestu, kjer so imeli zadnje bučno zbo-orvanje peronisti. V privatni hiši pero-nističnih teroristov so našli 45 kg močnega razstreliva gelinit. Pred odstranitvijo te količine gelinita je policija izselila vse ljudi iz več ulic, da ne bi prišlo do strahotne nesreče, če bi slučajno gelinit eksplodiral.
Med tem je pa izdala svojo odločitev glede podelitve politične osebnosti justicialistični stranki Državna volilna zbornica. Z utemeljitvijo, da stranka ni demokratska in ne republikanska, da ima totalitaristično vodstvo, je razveljavila zadevno podelitev politične osebnosti s strani prvostopnega volilnega sodišča. Državna volilna zbornica pa v svoji razsodbi tudi odreja, da je treba prepis te razsodbe poslati tudi vsem volilnim sodiščem po provincah, da na enak način postopajo tudi š strankami, iki bi svoje polit, skupine „posojali“ pe-ronistom. Po takem tolmačenju razsodbe Državne volilne zbornice lahko pride ! ood udar predpisov zakona o političnih j strankah neoperonistična stranka Union j Popular, na kateri ima svoje kandidate peronistična stranka v raznih provincah, j Po volitvah v Formosi dne 21. fe-j bruarja so bile minulo nedeljo dne 28. februarja volitve za spopolnitev prov. parlamenta v provinci La Rioja. Pri volitvah so dobili ljudski radikali 6 poslancev, Union Popular tudi 6, enega j poslanca pa demokratsko liberalna stran-j ka Volitve za spopolnitev provincijskih ! parlamentov bodo samo še v nedeljo 7. j marca. Tokrat v provinci Catamarea, v ; vseh ostalih bodo pa skupno z držaVai-|mi volitvami dne 14. marca.
s
SVOBODNA SLOVXNIJA
Buenos Aires,, 4L- marca 1965
V
SVEČANOST NA KATEDRALSKI GORI
Postavitev in blagoslovitev Z	škofa Rožmana
Anica Kraljeva
Ne	zakopujmo talentov!
Vsak narod nosi v sebi nekaj skupnih talentov. O Grkih, Armencih, Libanoncih je npr. znano, ida so sposobni trgovci, Nemci so izvrstni tehniki, itd. Tujci, ki so hodili po naši zemlji in pisali o njej, poudarjajo, da smo Slovenci „narod, ki poje“. Res je, da bi v Sloveniji težko našli vasico, ki nima zbora. Najboljšega pevca vaščani cenijo in občudujejo.
Imeli ismo in še imamo danes pevce svetovnega slovesa. Rijavec, Gostič, Der- I mota, Korošec — so imena znana na največjih opernih odrih. „Zagrebški so-, listi“ — komorni orkester enajstih članov — po mnenju večine svetovnih kritikov, če ne najboljši, pa vsaj med najboljšimi komornimi orkestri na svetu, — ima skoraj polovico članov Slovencev. Ljubljanska opera je pred leti v Parizu odnesla prvo nagrado. Pred kratkim umrli veliki nemški dirigent Kleiber, je naši solistki v Buenos Airesu, ko mu je povedala, da je iz Slovenije, rekel: „Poznam jo! To je dežela lepega petja in lepih glasov.“
Ali ne grešimo proti temu naravnemu božjemu daru, če ga v tujini zanemarjamo ?
Naše glasbeno življenje je zelo revno, posebno pa pogrešamo med našo mladino živega zanimanja za petje in za instrumentalno glasbo.
Po šestnajstih letih bivanja v tujini nimamo nobenega solista! Ne pevca, ne instrumentalista, ki bi nas predstavil tuji publiki. Kje je vzrok?
„Rečem vam, gospa,“ mi pripoveduje učiteljica petja na naših šolskih tečajih, „človek se ne more dovolj načuditi mu-zikaličnosti in lepim glasovom naših otrok.“
Ali ne grešijo torej starši, ki sò:, v skrbeh za obstoj v prvih letih, za materialni napredek danes, pozabili, da je tudi glasba človeku potrebna, da pesem žlahtni srce in dviga duha?
Številni obiskovalci naših koncertov so nam vendar dokaz, da še vedno čutimo potrebo po glasbi in, da se ob njej prav od srca radujemo. Dokaz za potrebo po glasbi so v naših družinah tudi radijski aparati in zbirke lepih plošč. Naši mladinski zbori so s svojimi nastopi tudi potrdili, da ne manjka talentiranih pevčkov s krasnimi glasovi.
Kaj storiti? Starši, ki imajo otroke z izrazito glasbenim talentom, ali izredno lepim glasom, naj storijo vse mogoče za njegov razvoj.
Zakaj tako redko vidimo v naših družinah klavir?
„Naša Metka ima velik talent za glasbo, vedno prosi naj kupimo klavir,“ pravi gospa Lojzka, „a ne moremo, ker je predrag.“ V prostorni hiši ima gospa dragoceno opremo, najdražji TV, velik radio s ploščami in vse potrebne hišne električne stroje. Gospa Lojzka morda ne ve, da se danes tudi klavirji plačujejo na obroke, in, če Se zanima, bo v dnevnikih lahko čitala vrsto oglasov o rabljenih klavirjih po ugodnih ponudbah. Isto velja za druga godala. In potem, nekaj žrtev je pa le treba, da se Metka, če je resnično talent, razvije v umetnico!
Seveda pot do dokončne glasbene izobrazbe je dolga. (Najvažnejša je izbira dobrega učitelja ali pouk na pri- * lo
Lahen mrč na južnem nebu. Bujnost leng in patagonskega pragozda.
Ali si mislil nekoč, sin slovenske Ko roške in knez katoliške Cerkve v srcu bele Slovenije, da Ti bo stal prvi nagrobni spomenik v catedralskem gozdu visokih leng, pod stolpi, ki se vzpenjajo iz izpranih bregov granita v sinje nebo, in ki nosijo imena in spomine slovanskih plezavcev, Tvojih tovarišev v zdomstvu ?
Križ na Škrlatici, podrt od fanatičnih, načelnih bogotajcev, je nadomesti-
lo znamenje na Kapeli, in skupina somišljenikov, planincev in izseljencev, nekdanjih borcev — Ti je postavila spomin V argentinski zemlji, deželi, ki si jo nekoč komaj slutil in pozneje le za silo spoznal.
Cvet amankaja kiti Tvojo ploščo; dih Velikega človeka diha iz sotesk in šum
znanem glasbenem zavodu (Nacional ali Municipal). Zlasti velja dobra začetna izbira za instrumentalni pouk. Pevci začnejo učno pot kasneje, ko se glas že razvije, a koristno jim bo, če se preje seznanijo s prvimi glasbenimi nauki. V tem pogledu je nenadomestljive važnosti petje v otroškem zboru, kjer učijo tudi teorijo.
Pevec, violinist in vsak drug solist, ki je končal svoj študij — je enakovreden inženirju ali advokatu, ne samo kar se dokončanega študija tiče, ampak tudi zaradi človeške vrednosti.
„Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš“.
Če nam glasba plemeniti srce in odpira pot v komaj slutene lepote nevidne- j’| ga sveta, je znanje jezikov ključ, ki nam odpira vrata do sočloveka tujega sveta. Omogoča nam stik z njimi z živo in pisano besedo.
Slovenci smo znani, da se z izredno lahkoto naučimo novih jezikov, bodisi zaradi posluha ali zaradi našega jezika, ki je težak po svoji zgradbi in izgovorjavi. Zaradi nekaterih genialnih ljudi — Miklošič, Kopitar — smo v jezikoslovnem svetu naravnost zasloveli kot „narod jezikoslovcev“. Tudi to je božji dar, s katerim se pred tujci lahko postavimo Ali pa ta dar temeljito izkoristimo, — to je pa drugo vprašanje. Morda se tega zavedamo, toda ali storimo kaj, da si naši otroci pridobijo temeljito znanje tujih jezikov?
„Čemu pa spet to?“ pravi kdo. „Dovolj, da znaš svoj jezik in onega, kjei živimo!“
Seveda za vsakdanji kruh je dovolj A ne gre samo za kruh. Znanje jezikom odpira še druga vrata. A tudi Če misli mo samo na kruh, vemo, da je ta lahke boljši ali slabši.
Znanje vsakega novega jezika odpr« neverjetne možnosti širšega in globljega življenja. Živ stik z narodom, ki im? drugačne navade, bogatejše življenje, boljšo vzgojo, višjo kulturo — sadov: izkušenj in napredka v stoletni zgodovini — tudi nas obogati.
Svet je postal majhen. Zadnja vojna je povzročila, da so se deli narodov premaknili in razpršili po vsem svetu. Tudi nas je usoda nepričakovano vrgla v svet, in bogve ali je to naša, ali naših otrok zadnja postaja?
Včasih so starši in razni inštituti z velikimi denarnimi žrtvami pošiljali mlade ljudi v tujino, da so se naučili novih jezikov. Danes nam je dana prilika za tako pridobitev. Izkoristimo jo!
Da so se naši ljudje v vseh deželah, kamor so prišli, kmalu znašli, jim je brez dvoma veliko pripomoglo dejstvo, da so se hitreje kot drugi naučili novega jezika. Naši ljudje v Združenih državah poučujejo na znanih College-ih, nekateri so zasedli važna mesta v gospodarskem svetu, naši filozofi pišejo knjige v tujih jezikih.
Tako, če ne v svojem jeziku, vsaj v tujem lahko posredujejo svoje znanje tujcem.
Za učenje tujega jezika je nešteto možnosti —• od plošč do šol! Najpametneje je začeti zgodaj, ker otrok se z neverjetno lahkoto uči vzporedno več jezikov. Znanje jezikov je velik dar, za katerega bo vsak otrok svojim staršem vse življenje hvaležen.
Catedrala, Ftä Huentu, catedralski škrati in vile čuvajo Tvoje znamenje.
Šuma in buenosaireški plezavci, fantje, ki so se po burnih, usodnih letih naselili v sončnih krajih in iskali Kordiljere kot svojo novo! domovino, ki so v stenah Catedrala, Tronadorja in Ló-peza začrtali svoje edinstvene smeri, osvojili Valentin, Paine, Balmacedo, Pier Giorgio, Lautaro, Mellizos — se spominjajo Tvojih mladostnih vzponov in poznejših odločnih, jasnih misli o nečloveških, nezgodovinskih političnih gibanjih, ki so v borbi za oblast in položaje sejale pustošenje in smrt po naši zemlji.
Verujemo v svobodo, verujemo v našo lastno- moč, verujemo v poslanstvo dobrega in plemenitega človeka v svetu.
To naj bo naš urez v kamen patagonskih Andov.
Zvedavo skače krilato prebivalstvo z veje na vejo, z drevesa na drevo in ugiba, kam neki se namer ja jo po gorski poti te nenavadne skupine ljudi: za dobršno jato nedoraslega otroškega drobiža žvrgoli med dekleti in fanti, med mamicami in očki po katedralski gori navzgor.
Pri gorskem zavetišču Pod skalco je zapik. Niso prvi in za njimi prihajajo še drugi Kaže, da je tu zbirališče in ‘ cilj: Skalca sprejema danes svoje goste v prazničnem odelu slovenskih in argentinskih zastav. Hladno je v gori, čeprav smo sredi poletja. A dan je čudovit! Vejevje orjaških dreves se lahno maje v prijetno šumenje; skozenj si utirajo pot sončni žarki in sipajo v gozd svetle, tople lise. Po vsej gori lebdi svečano vzdušje in zajema tudi današnje goste.
Znamenje škofa Rožmana
Niže doli veselo jekne navzgor. Ne-:do je zajuckal. Izza ovinka prihajajo n živahno pozdravljajo nove skupine. •). Robert, predsednik buenosaireške jekcije Slovenskega planinskega dru-tva, jih kot današnji domačin dobrodošlo sprejema; mlade buenosaireške dahinke gostoljubno ponujajo okrepči-a upehanim gorohodcem; Jože, Primož .n Janez postrežejo Šilce žganja. Potlej /dpelje g. Robert te „svoje fante-grad-jenike“, da še „tam“ preverijo, če je vse v redu. Za kratek oddih posedejo „tam“, za dober lučaj od Skalce, po debelih hlodih. Pred tednom dni so jih razpoložili za ogrado nanovo iztreblje-ae jase sredi catedralskega pragozda. Pred dvema tednoma pa so bili še drevesa, ti hlodi, kot so vsa druga tod naokrog. Drevesa, ki so iz drobnega se-menčka pognala svoje brstiče v časih, ko to okolje daleč naokrog še ni poznalo belega človeka in njegove uničujoče kulture; v časih, ko si je kraljevski puma tod še delil oblast s plemenitim huemulom. Pred pičlimi dnevi pa je okolišno drevje mogočno zašumelo v poslovilno pesem sosedom-orjakom, ko so se pod rezkimi udarci sekire in pojočim prodiranjem žage v dober meter debelo deblo, jeli nagibati vse niže in niže, dokler niso z oglušujočim truščem zgrmeli na gozdna tla, se še poslednji-krat pognali kvišku kot v odgovor sosedom na pozdrav — potem pa mimo obležali. Vejevje stoječih dreves pa je še vršalo, se z viška priklanjalo navzdol in sipalo svoje listje na padle tovariše. Potlej se je ob veličastju smrti odel gozd v pietetno tišino.
Naslednji dan pa so* se drevesa jela spreminjati v debla, da bi s svojo smrtjo budila v življenje klic prosečih src in bi bile njih prošnje uslišane v živo stvarnost po priprošnji Velikega moža, vateremu se je na tem mestu prvi po-donil davni gozd s svojo žrtvijo.
Z zadoščenjem si četvorica na hlo-iih pomane roke, vse žuljave od nevajenih težaških opravil. Jože pobere še zadnji spregledan kamen, ki se je zakotalil v kraj od kupov, kolikor so jih morali znašati semkaj iz leden omrzlega potoka Van Titter, ko so globoko v zemlji zazidali temeljni kamen in gradili kamnitni podstavek. Nanj so potlej postavili več ko tri metre visoko SPOMINSKO ZNAMENJE, škofovo znamenje. Devet tovorov materiala so tovorili s konji zanj iz doline po Slovenski stezi v goro. Velik blok na podstavku so obložili s skrbno obdelanimi cipresovimi deskami. Jože je priznan mizarski strokovnjak. Cipres je močno* smolnato drevo, pa je njegov les dolgotrajen, lepo risan in dekorativno grčav. Visoki in strmi alpski strehi čez Znamenje sneg zlepa ne bo mogel do živega. Ves les
pa šot še prevlekli s plastičnim lakom,, ki ga bo čuval pred kvarnimi vremenskimi vplivi.
„Težko delo je feilo to, težko za nas, pa nam je vendarle šlo nekako izpod rok. Tudi škofovo življenje je bilo' težko, pretežko, pa ga je živel, da ga lepše ni mogel... A pojdimo nazaj, čas bo že!“ povabi g. Robert trojico' proti Skal-ci. Za Znamenjem, za zdaj še zakritim z oranžnim šotorskim krilom, pa poklekajo gorniki, da bi jim njihov župnik, č. g. Albin Avguštin, podelil sveto odvezo.
Ura je pol enih. Pod skalco utihne otroški živžav in veselo kramljanje odraslih. Visokorasli župnik Albin se v snežnobeli albi in s štolo okrog vratu /postavi na čelo. Za njim se uvrste gdč. Metka Debeljakova, namestnica botrice, ge. Slavke Hellerjeve, in Jože Možina, med njima mali Arkov Gregec, škofov soimenjak: vsi trije v narodnih nošah. Sledi v parih vrsta otrok, nato možje in fantje, žene in dekleta, vsi v gorniških opravah. In dolga procesija, kakršne še ni videla gora, se napoti proti Znamenju.
Na jasi se razporede. Od oranžnega zagrinjala se pestro odraža barvitost narodnih noš, ki jo še bolj poživi belina župnikove albe. Z rumenim amankajem, s plavicami in drugim gorskim cvetjem so dekleta okusno okrasila dvor. S ple-zavne vrvi plapolajo nad zakritim Znamenjem zastave. Na drevesnem štoru, ki bo služil za mizico, je poleg rož zasajen cepin z zastavo, ob strani visi zvita plezavna vrv. Spredaj zapira dvor živa pregrada visokoraslega drevja. Tja se razpostavijo svatje. V ozadju pa brani dvor mogočna, visoka in v šir potegnjena skalna stena. Ta stena pa, ko da je svojo tisočletno in brezpomembno enoličnost zavrgla ter šele zdaj začela izpolnjevati usojeni ji namen: z vso svojo vekovito trajnostjo priklepa nase prošnji zvon.
V	praznično tišino jame j o zbranim pripovedovati besede predsednika SPD, g. Roberta Pltrička, o možu, ki je trpel, da bi mogla živeti ljubezen:
GOVOR PREDSEDNIKA SPD-BUENOS AIRES G. ROBERTA PETRIČKA
V	nasprotju s prvotno zasnovo so okoliščino nanesle, da smo dogradili Spominsko znamenje v počastitev so-planinca in našega prijatelja, našega vladike, blagopoko jnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, prav v dvajsetem letu zdomstva in po petem letu njegove smrti.
Težko bi zdomski gorniki našli primernejše dejanje za proslavitev tako prvega kot drugega mejnika...
Ljubljanski škof — branivec vere — ski gornik — naš gost v Bariločah.
Ko smo letos v početku januarja na-naglo ostvarili gradbeni odsek Slovenskega planinskega društva za postavitev dr. Rožmanovega Spominskega znamenja in začeli z dejanskimi pripravami za izvedbo te akcije, smo poleg priznanj in vzpodbud čuli tudi — navidez morda razumljiva — začudenja in dvome, češ: Zakaj pa ravno planinci? Kakšno zvezo le ima planinstvo s škofov-stvom!
S škofovstvom kot takim menda res bolj malo. Gregorija Rožmana pa je v j veliki meri oblikovalo prav planinstvo : Še prav mladih nog je že hribolazil po podjunskih planinah; z vrha Pece se mu je nudil prvi pogled v širši svet; že zarana je spoznal naravo za od Boga danega mojstra in zglednika človeku; odkril goré kot še zahtevnejšega naravnega učenika in se kasneje pobratil malone z vsemi vrhovi naših Alp in Karavank. V gorah si je utrjeval telo in duha ter se vanje zatekal še v svojih zrelih letih — in to ne samo zaradi oddiha. Predvsem je — po njegovi lastni izjavi — v njih iskal navdihov in odpornih moči za premagovanje in potrpežljivo prenašanje življenjskih in poklicnih težav.
Predanost goram je postala del njegove biti. In če se ne bi bil srečal od. blizu z gorami, bi poznali drugačnega Rožmana, kot smo ga po njegovih dejanjih doživljali skoro štiri desetletja.
Vero v gore in ljubezen zanje je hranil v sebi do svojih poznih in zadnjih let: Ko smo mu za časa njegovega obiska v Buenos Airesu potožili in razložili, kako težko je dati polet in popularizirati planinsko zamisel v deželi, kjer se od obzorja od obzorja razteza sama ravnina, nas je prav on najbolj vneto vzpodbujal in celo prosil, naj vztrajamo kljub težavam: „Že zaradi mladine storite to,“ je dokazoval, „in predvsem mladino skušajte prepričati. Saj ne veste, kaj vse ji boste s tem dali!“
Da bi z dejanjem potrdil to svoje prepričanje, se je rad odzval vabilu in se, čeprav že v letih in ne več pri najboljšem zdravju, odpeljal na dolgo pot, obiskat oddaljeno in maloštevilno slovensko skupino, ki se je utaborila ob vznožju kordiljerskih gora v Bariločah, kjer je že osvajala stene in vrhove. To je bilo v letih, ko so se naši Bariločani več ali manj še vsi borili za gmotni življenjski obstoj, in je bil temu verna podoba naš Planinski stan. Kljub temu je bil obred blagoslovitve te na zunaj, in znotraj še skromne koče — škofu Rožmanu ponosno doživetje: „Prav v zadoščenje mi je, da sem v teh daljnih Andih lahko blagoslovil prvi slovenski dom in to* planinski dom!“ se je rad pohvalil.
Mi pa radi priznamo, da nam je bila, vsaj v Buenos Airesu, njegova moralna opora gonilo, da smo vztrajali in končno uspeli zbuditi v mladini zanimanje za naravo in gore ter planinsko-zavednost. Tako je tudi zgodovina Slovenskega planinskega društva v Argentini kar najtesneje povezana z rajnim škofom Rožmanom, ki nam je bil ne samo iskren in razumevajoč gorniški prijatelj, ampak tudi vzornik edinstve-novelikih človečanskih vrednot.
Iskreno spoštovanje in neizmerna ljubezen do svojega naroda sta bila — kot je to sam o lastno večini Korošcev — kasneje služabniku božjemu, mlademu malemu Gregorju že vrojena, postala kaplanu Rožmanu, vodilo, in končno vladiki Gregoriju — smisel njegovega življenja.
Že takrat je vedel, da odlikovanje s tem visokim dostojanstvom ni hosana na njegovi zemski poti. Zavestno je stopil na trnjevo pot trpljenja, ponižanj,, žrtev, in vedel, da se ta bodeča cesta izteče šele prav na zadnji zemski postaji.
Zato sii je v preroškem navdihu od-kazal svojè škofovsko geslo: „Križa teža — in plačilo!“ Geslo,, ki je v vsej svoji silovitosti pronicalo v njegovo uso-
borivec za svobodo domovine — triglav-( Slovensko besedilo na bronasti plošči)
do, da se je z njo enačilo in se v vsej svoji teži nad njim izpopolnjevalo. Od vsega početka pa je vedel, da mu bo na tem svetu nositi le težo križa!
Ljubezen zaživi svojo podobo resnične polnosti šele v žrtvi in trpljenju. Kolika ljubezen je morala biti škofu Gregoriju lastna, da si jo- je upal zoperstaviti tolikšni bolečini, kolikršno je slutil in jo do svojega konca ©prejemal prav zato, ker je hotel živeti ljubezen!
Nato je opisal govornik škofa Rožmana kot ljubljanskega vladiko. Opis je zaključil z ugotovitvijo: „širina njegovega očetovsko vserazumevajočega dojemanja pa je ostala mnogokdaj neopažena in celo — nerazumljena.“ Nato pa je nadaljeval:
Njegovo življenje je v zdomskih letih, do vrha napolnjeno s ponižanji, voljnim trpljenjem, žrtvami in ljubeznijo, pa je brez dvoma upodobilo lik, v katerem se ponazoruje in dobiva svojo prispodobo vsa trpka usoda naše celotne zdomske skupnosti.
Takega smo doživljali in tako razumeli slovenski planinci v domovini in tujini našega škofa Gregorija in njegovo človečansko bit. In takemu se da-(Nadaljevanje na 4. strani)
Posvetilo g. dr. Arka za spominsko knjigo SPD ob odkritju Znamenja škofa dr. Rožmana dne 21. februarja 1965 v Andih
yw>klll
ux
Generalni vikar ljubljanske nadškofije dr. Lenič je blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev v Dražgošah, ki so jih, kot znano, Nemci med vojno požgali. Nova cerkev bo stala sredi vasi in ne na tistem mestu, kjer je bila stara. Pred požigom vasi so Nemci dovolili ljudem, da so iz cerkve sv. Lucije odpeljali notranjo c'pravo, med katero so zlasti dragoceni stari pozlačeni oltarji, ki so danes v škofjeloškem muzeju.
V Murski Soboti obstaja tudi Zavod za zaposlovanje delavcev. Na sestanku omenjenega Zavoda so ugotavljali da je bilo v letu 1964 na delu v Avstriji 4000 sezonskih delavcev. Mnenja so bili, „da tako množično odhajanje mlade delovne sile v tujino boleče zadira tudi v gospodarstvo teh občin“, kajti „velja poudariti, da prevladujejo med kandidati za zaposlitev v tujini kmečki ljudje z manjšimi ali večjimi posestvi, niso pa redki primeri, da odideta v tujino oba roditelja in prepustita otroke kdo ve komu“. Pritoževali so se tudi, da sezonski delavci v socialnem pogledu niso povsem izenačeni z avstrijskimi delavci. Zato sb poudarjali, da je treba v tem pogledu skleniti z Avstrijo konvencijo, ki naj bi prekmurskim sezonskim delavcem zagotavljala enako socialno zavarovanje, kakor ga imajo avstrijski delavci.
Na Jesenicah so na seji splošnega zbora občine Jesenice pri razpravi o delu občinske skupščine in njenih organov ugotovili, da v „poldrugem letu mandatne dobe 28 odbornikov, t. j. skoraj polovica na sejah še ni odprlo ust in ni sodelovalo v razpravah, 29 odbornikov pa da še ni stopilo v stik z volivci na svojem območju“.
Umrli so. V Ljubljani: Vinko Leskovec, Marija Vodušek, Alojzij Havliček,
Marija Viher, roj. Zinauer, vdova po solskem upravitelju, Lea Bizjan, Franc Ogorelec, Marija Künstler, roj. Kocman,
Liza Prelovšek, roj. Kubany, Gorazd Mižigoj, dr. Marijan Ferjančič, veterinarski svetnik v p., Leopoldina Kaiser,
Ivanka Kosar, roj. Samsa, Blaž Batič, upok., Pavla Prošek, roj. Jakopič, Marija Zrimšek, roj. Draksler, Franc Drnovšek, rudn. nam. v p., Alojz Jeler elektromonter, Frančiška Makse, roj.
Gričar, Tončka Velkavrh, roj. Vernik, upok., Ivana Urbanc, roj. Škoda, Pavla Mičulinič, Marija Javornik, roj. Ocepek, Ivan Kramer, arhivar v p., Jožica Bernard, roj. Koren, Aleksej Kaljčenko, rud. inženir, prof. na Srednji tehn. šoli,
Zofija Jevnikar, vdava po šolskem upravitelju, Zorka Janjič, učenka, Angela Moor, Marija Leskošek, roj. Dečman,
Viktor Fortuna, šofer, Marija Sajovic,
Albin Tomc, upok., in Pavla Seršen, raji Rupar, v Mengšu, Marija Cerjanc v Metliki, Helena Kušar v Zagoju ob Savi,
Milojko Letnar v Črnučah, Alfred Ba-rovič, .kovaški mojster v p., v Sevnici,
Slavko Dujc, upok., v Tomaju, Dušanka Švigelj, raj. Drozg v Kočevju, Jožefa Šuštaršič v Novem mestu, Rajka Po-. čkar-Cerovšek, predmetna učit. v Kostanjevici, Aleksander Kranjec v Kamniku, | Sporočilo o Mozetičevi smrti se je z Terezija Gračner v Št. Juriju, Katarina j veliko naglico razširilo po vssh sloven-Korošee na Bledu, Tone Valenčak, uči- skih naseljih na področju Vel. Buenos telj v Preboldu, Alojz Jontez, mizarski J Airesa, ter ipri rojakih, ki so vse dni z mojster v Sevnici, Marija Železnik, roj. ' živim zanimanjem in zaskrbljenostjo Fon, v 'Celju, Josip Čehovin, žel. upok., ^ spremljali potek njegove bolezni. Vsi v Logatcu, Filip Bohinc, biv. gost. in. so mu iskreno želeli, da bi ga Bog pos. v Medvodah, Pavel Jerman v Dom- 1 Žalah in Andrej Piškur, upok. v Škofji Loki.	I
Ing. Albin Mozetič umrl
Novico o njegovi prezgodnji smrti je na Ramón Falcón sporočil prejšnji petek dne 26. februarja t. 1. dopoldne g. Tone Skubic s Shellove centrale v Buenos Airesu. Povedal je, da je Shellova družba v Londonu prejšnji četrtek popoldne poslala svoji podružnici v Buenos Airesu radiogram, da se je zdravstveno stanje ing. Albina Mozetiča nevarno poslabšalo, naslednji radiogram, ki je prišel v Buenos Aires v petek dne 26. februarja, je pa že sporočil žalostno novico, da je ing. Albin Mozetič v noči od četrtka na petek umrl.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
25-letnica smrti č. g. Kastelica
V ponedeljek 8. marca bo minulo 25 let odkar je našel tragično smrt na Aconcagui slov. izseljenski duhovnik v Argentini č. g. Jože Kastelic. Članek v njegov spomin bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v prihodnji številki.
Začetek šolskega leta v slov. šolskih tečajih
bo v nedeljo, 7. marca ob 16 s sv. mašo v Slovenski hiši. Po maši bodo otroci šolskega tečaja Fr. Balantiča iz San Justa uprizorili otroško igro „Rdeča kapica“. Za kritje stroškov prostovoljni prispevki.
Anton in Lidija Arades. Srečnima družinama naše iskrene čestitke.
Ijem in vsem rojakom v Argentini.
Martin Avanzo — salezijanski novomašnik
Prav isti dan (11. feb.), ko smo polagali nekdanjega ižanskega kaplana pok. g, Smoliča na Floresu k zadnjemu pokoju, je bil v Turinu v božjega služabnika posvečen g. Martin Avanzo z Iga. Pred leti je stopil v salezijansko družbo. Zaradi visoke nadarjenosti so ga predstojniki poslali na Ateneo v Turin, kjer bo v -kratkem doktoriral. Zanimivo in premišljevanja vredno je njegovo novomašno geslo, ki naj bi ga vodilo skozi njegovo duhovniško življenje. Glasi se: „Mir bratom in ljubezen z vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa“ (Ef 6, 23).
Ko iz srca čestitamo gospodu novo-
ohranil pri življenju. Kajti rajni Mozetič je imel med našimi ljudmi v Argentini, zlasti na področju Vel. Buenos Airesa, veliko znancev in osebnih prijateljev. S prijaznim nastopom si je
bolezni pri vseh povzročila veliko zaskrbljenost, sporočilo o njegovi smrti jih je pa zelo potrlo ter ipri vseh vzbudilo iskreno žalovanje za dragim pokojnikom in sočustvovanje s pokojnikovo tako hudo prizadeto družino.
Rajni ing. Albin Mozetič je bil sin sončne Goriške. Rodil se je 26. avgusta 1914 v Gorici. Krški škof dr. Srebrnič je njegov stric. Trdote begunstva je občutil že med prvo svetovno vojno. Kot otrok ga je preživel v Ljubljani. Ljubljana mu je dala tudi vso šolsko izobrazbo. Tu je po maturi tudi študiral kemijo na tamošnji univerzi. Kot mlad inženir kemije je dobil zaposlitev pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah.
Že v domovini si je izbral za življenjsko družico go. Vido Vidmarjevo, tovarišico že iz študentovskih let na univerzi, kjer je tudi ona študirala kemijo, jo tudi dokončala ter postala prav tako inženirka kemije. Ko so nacisti leta 1941 zasedli Gorenjsko, se je ing. Mozetič kot zaveden narodnjak umaknil pred njimi v Ljubljano, kjer je preživel vojna leta. Leta 1945 je kot protikomunist pred rdečimi nasilniki odšel v Italijo, kjer je preživel begunska leta. Nekaj časa v prvem begu..; kem taborišču Monigo pri Trevi-.., nato :pa v Trstu, kjer je vse do odhoda v Argentino leta 1948, z ostalimi slovenskimi jirotikomunističnimi izobraženci v zavezniški službi pomagal utrjevati slovenstvo in njegove postojanke ter ustanove na tem v narodnem pogledu tako ogroženem področju.
V Argentini je dobil zaposlitev kot inženir kemije pri Shellovi družbi, ki v tej deželi deluje tudi pod imenom Diadema Argentina. Začel je z začetniško uradniško stopnjo. S svojo sposobnostjo, vestnostjo, uglajenim in prijaznim nastopom si je pa kmalu pridobil zau-
Vsafc teden ena
DREVO V MARCE
Joža Lovrenčič
Iz debla se širijo rogovile ko proseče
roke
in vejice kakor prsti
in na vseh po vrsti
deževne kaplje se v soncu blešče.
Skozi jutro ptič prileti, na vrhu obsedi in poje.
9-ledam, poslušam
JV.
veselo srce je
moje.
znal pridobiti njihovo zaupanje in lju- ! nanje svojih predstojnikov, da so mu bežen. Zato je že novica o njegov hudi začeli podeljevati vedno (odgovornejše
položaje. Z leti se je pri Shellovi družbi tako močno uveljavil, da se je pri njej povzpel na visoka in zelo odgovorna mesta. Uvrstil se je že med tiste funkcionarje te družbe, ki jih podjetje smatra „za svoje“ ter jih pošfilja v razne dele sveta kot strokovnjake, ki uživajo polno zaupanje centrale v Londonu. Tako je pok. ing. Mozetič leta 1958 odšel v Indonezijo, odkoder se je po dveh letih vrnil nazaj v Argentino ter v Buenos Airesu prevzel vodstvo velike. Shellove rafinerije, lansko leto ga je pa družba poklicala v centralo v London. Tu so se tudi iztekli njegovi življenjski dnevi. Umrl je zelo mlad, saj ni bil star še 51 let. Umrl sredi poti, ki bi ga bila v službeni karieri vodila še višje, pa tildi sredi dela in zanimanja za slovenski izseljenski živelj po svetu.
levem steklu številko 2 in napis „Lou-b?t“. Ako kdo od rojakov potuje v Slovensko vas s kakim drugim vozilom, vaj na cesti Santa Fe (sedaj Libertador General San Martin) na križišču s Co-ronel Aguirre presede na kolektiv 13, hi nosi spodaj št. 2 in napis „Loubet“. Naj bo brez skrbi, ker se ne more peljati nikamor dalj, ker kolektiv na kon-
dizijevi radikali, argentinski socialisti, demokratski socialisti in krščanski demokrati. Posrečilo sa nam je. Posredni vzrok so bile morda bližajoče se volitve.
Prvič so odborniki Sociedad de Fomento vztrajali na občini do pol treh zjutraj, drugič so pa dobili zaprošeno obljubo že ob pol dvanajstih ponoči. Resnici na ljubo naj bo povedano, da jim niso verjeli, toda v znamenju volitev , 11 Slovenske vasi obrne nazaj, so obljube postale dejstvo. Naj je bilo, kakor je bilo. Res je, da danes Slovenske vas razpolaga z avtobusno linijo št. 13 (Trebol) prav do konca vasi. Dohod v našo vas tedaj ni nič več težji, kakor pa v katerokoli drugo slovensko naselje v Velikem Buenos' Airesu. Na trgu v Novi Pomipeyi je treba stopiti
mašniku ga prisrčno vabimo, naj s'e I kmalu vrne med nas in prinese svoj no- j na kolektiv št. 13, ki ima na sprednjem vomašni blagoslov svojim staršem, ki -živijo v Lanusu, svojim bratom in še- j
strain, svojim sorodnikom in prijate-
SLOVENSKA VAS Redna avtobusna postaja
Po trudaipolnih prizadevanjih Soeie-dad de Fomento, za kar je mnogo doprinesel sosed g. Henrik Stanič, ima
LOVE
KANADA
Iz družinskega življenja Slovencev v Torontu in okolici Poročili so se: Franc Utroša in Ana Horvat; Viljem Bokan in Irena Cifer; Alojzij Sinko in Angela Gomboč; An-
5 minut s Trga v
Osebne novice
Poroki. V soboto dne 20. februarja sta se poročila v župni cerkvi v Ta-bladi Franc Mugerle in gdč. Francka Močnik. Poročil ju je g. dir. msgr. Anton Orehar, za priči sta pa bila Oskar Pregelj in Marija Jerončič. Prav tako v soboto 20. februarja sta stopila v zakonski stan v mestu Mendozi Tone Javoršek in gdč. Francka Trobec. Poročni obred je opravil g. Janez Kalan, za priči sta pa bila Franc Trobec in ga. Pepca Koprivnikar. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo, želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini Janeza Osterca in njegove žene ge. Elze roj.
Breite so dobili sinčka-dvojčka Lucijana in Adrijana. Otroka je krstil g. župnik in duh. svetnik Alojzij Košmerlj, V dokaz, da je bil trud vaške So-za botra pa so bili Anton Kovič in Mita ciedad de Fomento res izrednega znača-Kovič ter Anton Hostnik in Ana Hostnik. Družino Pavla Osterca in njegove	,	.,	.. ..
žene ge. Marte roj. Repič je pa razve-	za odcepltev llnlJe	v,- v	ir	• w veselila hčerka Marija Neža. Na to ime	soglasnost vseh političnih strank,	ki so	hčerka	Franca in Frančiške,	roj. Božic;
jo je krstil g. župnik in duh. svetnik	zastopane v občinskem odboru v	Lanu-	Frank	Dejan	Andrejaš, sin	Franka in
Alojzij Košmerlj, za botra sta pa bila	su Teh je pet: Ljudski radikali,	Fron-	Doroteje, roj.	Božič; Stojan	Sandy An-
drejaš, sin Franka in Doroteje, roj. Božič; Marcel Gordan šterk, sin Toneta in Ide, roj. Tul; Lidija Brodarič, hčerka Pavla in Rozalije, roj. Bradarič; Milan Zdenko Valenčič, sin Filipa in Marije, roj. Glažar; Katarina Žižek, hčerka Slavka in Dragice, roj. Laiič: Franka Helena Pregelj, hčerka Alojzija in Helene, roj. Trček; Marijan Vratar, sin Jožeta in Marije, roj. Šantl; Tanja
Z vzpostavitvijo avtobusne zveze z glavnim mestom se je vsaj deloma izpolnila naloga, ki so si jo v Sociedad ‘le Fomento zbrani „sosedje pod lipo“ zadali na svojem desetem jubilejnem občnem zboru, ko so dejali: „V drugem desetletju obstoja bepno poskušali iz Slovenske vasi napraviti —- Slovensko mesto!“
C I PO S ¥ E
U
Slovenska vas od 20. februarja dalje dre.i Kumer in Danica Ogris; Slavko redno avtobusno zvezo z glavnim me- ! Pdčič in Jelisaveta Novakovič; Vinko stem in sicer preko podjetja TREBOL | Štavanja in Ema Kranjec.
Krščeni so bili naslednji otroci: Franko Jože Pucar, sin Marine in Bruner, roj. Bossi; Silvester Podreberšek, sin Mihaela in Ane, roj. Napotnik; Dion Calvin Mihael Horvat, sin Franka in
S. R. L., na vsakin Novi Pompeyi.
ja naj navedemo, da je bilo potrebno
dvorani pri Mariji Pomagaj. Občni zbot je bil združen obenem s proslavo 10-
Kajti ing. Albin Mozetič je kljub temu, da se je od slovenskih demokratskih izseljencev gotovo najvišje povzpel v uradni karieri, vedno ostal ob svojem narodu. Vedno je prihajal med slovenske ljudi, bil član društev slovenskih demokratskih izseljencev, bil naročnik nji novih listov, revij in knjig in vedno rad pomagal tam, kjer je bilo treba nomagati bodisi z delom, ali pa tudi gmotno.
Svojo skrb za slovenske ljudi je izpričal že v taborišču Treviso, kjer je zaradi znanja angleščine takoj stopil v stik z angleškimi vojaškimi oblastmi ter je nato zastopal koristi slovenskih protikom. beguncev pri taboriščnih oblasteh ves čas svojega bivanja v taborišču. še bolj jo je pa pokazal po prihodu v Argentino, kjer je bil zvesto ob strani tistih, ki so polagali temelje slovenskim naseljencem v tej deželi za obnovitev društvenega, organizacijskega, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja. Zato je že na ustanovnem občnem zboru Društva Slovencev dne 25. jan. 1948 prevzel mesto I. podpredsednika. Ker pa Mozetiču ni bilo za položaje in čast, je v naslednjih odborih pri Društvu Slovencev deloval kot član odbora vse do 12 oktobra 1952, ko je dotedanji predsednik Miloš Stare zaradi prezaposlenosti odložil to veliko breme. Za njegovega naslednika je bil izvoljen g. ing. Albin Mozetič. Delovni program, ki ga je izvajal, je bil tale: „Društvo hoče družiti vse demokratsko misleče in protikomunistične
letnice obstoja te slovenske hranilne in j Slovence. Prizadevanja društva oz. nje-posojilne denarne ustanove, pa tudi 100- j govih funkcionarjev je stremelo vedno letnice rojstva dr. Janeza Ev. Kreka, za tem, da se med nami vzdržuje in
TREBOL doseči Patricije, roj. Hadaway; Suzana Curk,
Svobodni Slovenci, ki živimo v Argentini, smo doživeli dogodek, ki nas veseli in vzpodbuja. Direktor dušnega pastirstva za slovenske izseljence v Argentini prečastiti gospod Anton Orehar je od Svete stolice prejel odlikovanje, ki pomeni zasluženo pohvalo za njegovo delo in zasluge, a se ta počastitev razširja tudi na vso skupnost.
V zdomstvu živimo zaradi ideje, ne zaradi življenjskih interesov ali dobička. Zato je naša skupnost duhovno občestvo, ki priznava vrednotam, duhovnega reda prvenstvo nad tvornimi dobrinami. Nosivci dušnega skrbstva imajo za nas vzvišeno poslanstvo, čeprav po avtoriteti niso postavljeni	hčerka Marjana in Jackie roj
nad ustanove naravnega reda. Zato so nam po delu in pomenu blizu: njihovi Belhumeur: Irena Purkat hčerka Antona in .Jožefe, roj. Hari; Frank Mark
Govor o pomembnosti dneva in o delu ter' pomenu Janeza Ev. Kreka za Slovence je imel vseuč. prof. dr. čuješ. Slovenska hranilnica in posojilnica Janeza Ev. Kreka posluje v lastni hiši na 646 Euclid Ave, Toronto.
Na obeh slovenskih šolah, t. j. pri Mariji Pomagaj in Mariji Brezmadežni s čudodelno svetinjo so ob koncu januarja zaključili prvo polletje šolskega leta 1964/65. Učni uspeh v obeh šolah je bil kar zadovoljiv.
V slovenski župni cerkvi Marije Pomagaj so imeli 6. februarja kar dve
ohranja’ enotnost ter edinost na zunaj in znotraj. Društvo nam je bilo doslej potrebno, da smo združeni premagovali začetne težave, nam je danes potrebno in bo potrebno še v bodoče, dokler bo v Argentini .še kaj slovenskih protikomunističnih beguncev.“
Predsednik Društva Slovenpev je bil do sredine leta 1958. DnC-J4N^junija 1958 je na odborovi sgjk'sporo.čil, da je prestavljen v.*Jdsdit5neZijo. Vsem se je iskreno zahvalil za „vso pomoč pri delu za skupnost in za prijateljsko kon-
pogrebni maši. Za Bogdana Pistotnika, struktivn0 sodelovanje“ v času ko je
Levec, sin Marka in Julije, roj. Opreš-! nik, Janez Žižek, sin Jožeta in Dijane, mi. Gabor; Barbara Rozalija Štih, hčer-
uspehi so nam v korist, njihova veljava je vsem v čast.
V svetu izven slovenske skupnosti je služba direktorja dušnega pastir stva posebej opazna, ker stoji na pooblastilu in naročilu uradne Cerkve.
Iz teh razlogov se počastitve, ki jo je našemu direktorju Sveta stolica izkazala po posredovanju buenosaireškega nadškofa kard. Antona Caggiana, ka Antona in Kristine, roj. Maček. iskreno veselimo. Hvaležni smo Cerkvi, da je moralno nagradila našega V cerkveni dvorani župnije Marija dušnega pastirja za njegovo prizadevanje in zasluge, hvaležni pa tudi, da Pomagaj so imeli v januarju kar tri je s tem še zunanje pokazala upoštevanje naše emigracije, ki ima za ves družabne večere. Prekmurski „Večerni narod in tudi za Cerkev velik moralni pomen.	j zvon“ je zbral goste dne 9. januarja,
Direktorju monsignorju Antonu Oreharju se v imenu članstva in vseh Slovencev v Argentini zahvaljujemo, da svoje življenjske sile posveča najvišjim dobrinam rojakov, ki so v njegovi skrbi, mu izrekamo iskrene čestitke k odlikovanju in prosimo Boga, naj mu daje moči in uspehov.
naslednjo soboto 16. jan. je priredila Slovenska telcVadna zveza banket, 30. lanuarja je pa povabil rojake na družabno Tvrireditev Mladinski klub.
Slovenska hranilnica in posojilnica
ki je živel blizu Toronta in je postal žrtev prometne nesreče, ter za Leopolda špringerja, ki je umrl po petletnem trpljenju, ki mu ga je povzročal rak.
Duhovniške spremembe. V vodstvu slovenske fare v Montrealu je prišlo do spremembe. Za novega župnika je bil določen g. Stanislav Boljka, v pomoč pri vodstvu fare mu bo brat Ciril Verdnik. Oba sta dosedaj delovala v župniji Marije Pomagaj v Torontu. Dosedanji slov. dušni pastir v Montrealu g. Jože časi je prestavljen v župnijo' Marije Pomagaj v Toronto.
Slovenci v Montrealu imajo svojo 1 vsa izseljenska družina v Argentini. Oh lastno cerkev sv. Vladimirja. Lansko hudem udarcu, ki jo je zadel, prosi Bo-
j ga, da bi svojemu zvestemu služabniku
bil Društvu Slovencev predsednik.
Po vrnitvi iz Indonezije ni ostal ob strani ter je znova postal odbornik društva Zedinjena Slovenija. Tako je delo in razvoj Društva Slovencev in poznejšega društva Zedinjena Slovenija z vso ljubeznijo spremljal vse dni svojega bivanja v Argentini. Slovenskim ljudem je hotel biti vedno v pomoč in korist. Zato je zanje storil, kar je mogel, pa naj jim je bilo treba govoriti na predavanjih, ali pa opravljati zanje kako drugo koristno delo.
Zato za njim tako iskreno žaluje
leto so ja 'kupili od Slovakov. AVSTRALIJA
Binetu, naklonil obilno plačilo za vse
V Melbournu je 1. februarja umrl v njegovo delo, ki ga je opravil za Boga 90. letu starosti Anton Lauren,čič. Do- m za slovenske ljudi po svetu. Njegovo ma je bil iz Loga pri Breginju. Rajni truplo naj mirno počiva, kjer ga bo je kot fant mnogo potoval po deželah pač zemlja sprejela v svoje naročje, nje-stare A vstrije, kasneje je gradil želez- govi tako hudo prizadeti življenjski drumske predore v Severni Italiji. L. 1947 žici in njegovim sinovom pa naj naklo-
ZEDINJENA SLOVENIJA Janeza Ev. Kreka je imela ob koncu j ja pa z družino sina Hermana odšel v ni polno tolažbo Bog, ki bdi nad usodo
januarja t. 1. občni zbor v župnijski Avstralijo. N. p. v m.	narodov in poedincev.
SVEČANOST NA CATEDRALSKI GORI
(Nadaljevanje z 2. strani)
nes oddolžujemo z vidnim, čeprav skrom-, nim izrazom našega spoštovanja, hva- j lež/noiSti in ljubezni. Upravičeno smo ponosni, da je ta vélik mož izšel iz vrst slovenskih gornikov in ostal gorništvu zvest do svojih poslednjih dni.
Pretresljiva je — vsaj za nas planince njegova opomba med opisovanjem svojega zadnjega poleta iz Severne Amerike proti Argentini:
„Ko sem iz letala gledal doli na mogočno andsko gorovje, sem si na tihem in iskreno zaželel, najti svoje zadnje zemsko počivališče sredi teh vrhov...“ Kot ve,čina njegovih želja, se mu tudi ta ni izpolnila. Planinci pa smo mu postavili prav v osrčju Andov vsaj skromno spominsko znamenje. Iz leta v leto bo to Znamenje budilo mimoidočim spoštljiv spomin nanj, ki nam je nakazal vredno življenjsko pot.
Zven njegovega prošnjega zvona pa bo pel hvalo njemu, iki naj nam postane priprošnjik za izpolnitev naših želja in prošnja.
S tem izročam to dr. Rožmanovo spominsko znamenje vsem slovenskim gornikom v spoštljivo čuvanje.
ODKRITJE SPOMINSKEGA ZNAMENJA
Spomenik padlim protikomunističnim borcem
W e s trnih	S
L plavalni turnir SFZ
Preteklo nedeljo, 28. februarja, se
i .
' je
vršil I. plavalni turnir
je in mora biti naša skupna zadeva, ve-spevke. Za .sodelovanje pri olepševalnih lik^ vzvj,gena> lSVeta. Spomni naj nas
delih in organizaciji svečanosti prisrčna [ na ,tiste ideale, za katere so naši borci j	zyeze	poročilo	0
hvala navzočim gospodičnam planinkam! j žrtvovali svoja življenja in ki morajo j ian 0 /s zveze.	■	^
Prav iskreno pa smo. planinci hva- ; tudi nas, ki smo ostali živi, še vedno po- j objavn v Pri 0 nji o evi ležni vam g. župnik Avguštin, da nam vezovati v enotno in duhovno edino slo-, ^..........................
ostajate tako od srca naklonjen in vr- ; ven*° nai“e'padle junake ,ne sme biti site s pravo gorniško požrtvovalnostjo no]3ena žrtev prevelika. Postavimo jim in ljubeznijo svoje planinsko-duhovsko dostojen in umetniško vreden spomenik
Slovenske njem bo-
PO ŠPORTNEM SVETO
E SLOVENI A LIBRE
Editor responsible : Milos Stare Redactor: José Krose!j Redaceión y Administración : Bamén Falcon 41*58, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
Po teh besedah poprime gdč. Metka Debeljakova šotorsko vrv in pove, da odkriva Spominsko' znamenje škofa dr. Gregorija Rožmana v imenu odsotne botrice ge. Slavke Hellerjeve. Mali Gregec je medtem že stopil do stene. S svojima malima ročicama ujame dolgo vrv, ki visi z jarma navzdol, in zamaja z njo prošnji zvon. šotorska vrv pa se nateguje in počasi spušča oranžno zagrinjalo ...
V zven prošnjega zvona zadoni navdušeno ploskanje. Potem vse obmolkne Tudi zvon se umiri na jarmu, ki je prava mojstrovina, in tiho obvisi pod svojo prelepo strehico s križem na vrhu. Svate prevzame nova vsebina prostora, v katero se vsklaja odkrito Znamenje: Dvor postane cerkev — resnična katedrala — v ozadju pa Znamenje — oltar! Zadnjo odprtino strme znamenj-ske strehe sečeta navpični in počezni kol v križ. Na njega prečnici opozarja v bronastih Črkah škofovo geslo CRUCIS PONDUS ET PRAEMIUM, da bo ta, ki mu je nositi težo križa, deležen po njem tudi plačila. Bronasta spominska plošča na Znamenju pa bo pripovedovala mimohodcem vseh narodnosti o slavi velikega sina slovenskega. Če je križ na Capilli — katerega so tudi slovenski planinci pred 13 leti tovorili na svojih ramenih in ga vsadili na vrhu gore v divjo rast težko dostopnih skalnih tvorb — prispodoba svobodne uporne sile proti zatiranju in zlu in je mogočna narodnostna in ideološka manifestacija svobodnega slovenskega človeka, je to domačijsko znamenje, postavljeno v gozdov ju, podobnem našim lesom, enako zgovorna priča svobodnjakove vztrajnosti in idealizma, katerega že prevzemajo v dediščino naši mladi in najmlajši rodovi...
Iz grl svatov se spontano utrne: Kraljevo znamnje križ stoji...
G. Petriček doda še hvaležno zahvalo :
Naj izpolnim končno še prijetno dolžnost z iskreno zahvalo, vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je Slovensko planinsko društvo ob sodelovanju buenos-aireške in bar iločke sekcije moglo postaviti ta spomenik: tako gospe j Slavki .Heller j evi za prošnji zvon, kateremu botruje, pa se žal ni mogla udeležiti te svečanosti, našemu tajniku g. Dorijanu Kellerju za obe spominski plošči, vsem darovalcem za gmotne in materialne prispevke, g. arh. Marijanu Edletzu za načrt.
Levji delež zaslug pa nosijo vsekakor naši fantje planinci, ki so radevolje žrtvovali svoje počitniške dni, da so z zgledno požrtvovalnostjo pa z veliko mero dobre volje in ljubezni to znamenje zgradili. Zato izrekam v imenu SPD in v imenu vseh slovenskih, zdomskih planincev posebno iskreno gorniško zahvalo gospodom Jožetu Možini, Primožu Maroltu in Janezu Boltežarju!
Brez vašega mladostnega zagona bi
poslanstvo med nami.
GOVOR PREDSEDNIKA BARILOŠK£
SEKCIJA SPD G. FRANCETA JERMANA
Predsednik bariloške sekcije SPD, g. France Jerman, pa povzame:
Znamenje ali križ ob poti je nekaj slovenskega; saj smo v teh letih zdomstva obhodili nešteto dežel, a le redko smo naleteli na znamenja, podobna onim doma.
Prav letos bo preteklo 30 let, kar se je širom Slovenije dvignilo na desetine mogočnih ’evharističnih križev v počastitev mednarodnega evharističnega kongresa v Ljubljani: In sam pokojni škof Gregorij Rožman, katerega spominski križ blagoslavljamo danes, je bil pobornik te evharistične manifestacije.
Prišla je vojna vihra in z njo revolucija — začeli so padati križi in izginjati kapelice. Začel se je naš križev pot. — Odšli srno v svet, da si poiščemo nove domovine in ustvarimo nov dom.
Tako smo si tu sredi neprehodne Kordiljere s sekiro in „machete“ v roki utrli pot do te samotne dolinice Pod skalco, kjer se v času počitnic ob večernem ognju razlega slovenska pesem in oznanja, da je tu naš kotiček.
Od danes naprej pa je ta planinski kraj obogaten s spomenikom, ki bo nas in naše zanamce spominjal naše preteklosti in domovine.
Tebi, dragi Slovenec, pa naj bo své-to geslo rajnega vladike, in kadar boš utrujen dospel do razpela, se odkrij in pobožno ponovi besede: CRUCIS PONDUS ET PRAEMIUM.
in za ta spomenik velikodušno prispe vajmo vsi Slovenci. Prispevke, moremo izročiti odbornikom in poverjenikom Odbora za spominsko ploščo padlim borcem, ki bodo prispevke vpisali v po-teebne nabiralne pole. Izročiti pa jih moremo tudi v Dušnopastirski pisarni, in tudi po pošti (giro postal) jih lahko pošljemo na naslov blagajnika omenjenega odbora (Rodolfo Bras, Ramón Falcon 4158, Buenos Aires).
Odbor za spominsko ploščo padlim borcem
BLAGOSLOVITEV ŠKOFOVEGA ZNAMENJA IN SV. MAŠA NA NJEM
Župnik (g. Albin sejže po obredni knjigi, pristopu k zvonu, izmoli nad njim obredno blagoslovitev in ga imenuje po patronu svetem Gregoriju, kot je bil po njem krščen škof Gregorij. Nato se vrne k Znamenju. Z blagoslovi tvenim obredom ga posveti s prošnjo, da bi bili deležni zdravja na duši in telesu vsi, ki se bodo semkaj zatekali in bi bile uslišane njih prošnje. Ko si zatem nadene mašni plašč, pristopi k Znamenju, katerega so medtem spremenili v oltarno mizo. Z vidno predanostjo opravlja prvo daritev na tem oltarju škofa Gregorija. Po gori navzdol in proti vrhu pa doni ljudsko petje in se razlega glas molitve, vere, slave.. .
Z iskrenim občutjem posveča maš-ijik v svoji pridigi tople misli in spomine na velikega škofa, katerega imenuje ljudskega škofa, ki je resnično živel s svojim narodom in zanj, ga ljubil ter posvečal vso svojo skrb in naklonjenost naši mladini ter si prizadeval za njeno, boljšo bodočnost.
Po odpetem Te Deumu povabi gaucho Muhoz svate k Skalci na asado, češ, zdaj je „a punto“, za kasneje pa ne more več odgovarjati zanj. Lačni svatje se radi odzovejo' in se navdušeno lotijo pečenega janca, potic, sadja.. .
V prisrčno planinsko razpoloženje urežejo sanmartinski fantje vesel napev, otroci kar ^požirajo“ mojstrske zvoke, ki jih iz orglic izvablja g. župnik, še drevje pritegne s svojim šumečim vstajenj skim spevom.
ČESTITKE IN VOŠČILA
Peta ura popoldan. Vse je spet zbrano ob Znamenju. Gospodični Jožejka Debeljakova, Alenka Jenkova in g. Tomaž Kralj izmenoma berejo dopise in telegrame slovenskih ustanov in društev, s katerimi so počastili v izbranih besedah, v prisrčni vdanosti .in z velikim spoštovanjem ter ljubeznijo škofa Rožmana ter izrazil svoje čestitke in zahvalo Slovenskemu planinskemu dru-
0 M f Si ! I L A
Zvezni sestanek deklet bo v nedeljo,
7. marca, po sv. maši. Predava ga Marjana Batagelj.
Zvezni sestanek SFZ bo v nedeljo,
7. marca, po mladinski maši.
Vse člane SFZ iz Slov. vasi vabimo na sestanek v soboto, 6. marca, ob 21.
Zaključne dekliške tekme v odbojki med krožki Lands, San Justo, Morón bodo v soboto, 6. marca, ob 16 na Pristavi v Castelarju.
V Slovenski vasi bo v nedeljo, 7. marca t. 1. ob 14.30 v društvenem domu 12. redni letni občni zbor društva Slovenska vas. Vsi člani vabljeni.
Slovenski šolski tečaj „F. Balantiča“ iz San Justa bo imel vpisovanje v ponedeljek, 8. marca ob 17 v Našem domu; pričetek šole pa bo v soboto, 13. marca ob 8,30.
Šolski tečaj Antona M. Slomška iz Ramos Mejije bo imel vpisovanje in pričetek šole v soboto, 13. marca ob j 14,30.	,
Občni zbor dekliškega odseka SDO iz Ramos Mejije bo v sobto, 13. marca ob 18 v Slomškovem domu.
Seja vaditeljev in vaditeljic naraščajnikov, naraščajnic, mladcev in mladenk bo v petek 12. marca ob 19 v Slov. hiši.
Letno zborovanje Katoliške akcije bo v nedeljo, 14. marca ob 17 v Slovenski hiši. Po zborovanju bo skupna sv. maša.	^
organizacije, prinaša zahvalo slovenskih deklet in njih zavezo, da si bodo prizadevale slediti zgledom velikega mladinskega vodnika. G. Janez Boltežar, predsednik Fantovskega odseka San Martin, izraža za vse odseke Slov. fantovske zveze željo, „...da bi si vsak slovenski mož, žena, fant in dekle iztrgal košček srca in ga položil na oltar v spomin velikemu možu..Gospa Pavlovčičeva iz Cordobe se je za tamkajšnje Slovence udeležila svečanosti in se prisrčno zahvaljuje predsedniku SPD in njegovim „graditeljem“.
Kot zadnji bere g. dr. Vojko Arko
Severnoameriška jadrnica „Ondine“ je prispela prva na cilj v prekooceanski regati Buenos Aires—Rio de Janeiro v času 198 h 23 m 25 s (realen čas je večji za 23 h 29 m). Jadrnica „Ondine“ je na 1200 milj dolgi progi dosegla kar tri zmage: prva je prišla na cilj in s (tem osvojila modri trak, zmagala je v absolutnem merilu in v skupini A. Ker je tik pred Riom nastalo brezvetrje, niso mnpge jadrnice, ki so imele ugodnejši handikap, mogle prispeti na cilj v času, ki bi preprečil jadrnici „Ondine“ trojno zmago. Drugo mesto je zasedla jadrnica argentinske vojne mornarice „Fortuna“, tretje mesto je pripadlo nemški jadrnici „Germania VI.“ in šele četrto holandski „Stornavogel“, ki je skoro ves čas regate vodila in je na prejšnjih tekmovanjih bila že večkrat prva.
V četrtfinalu evropskega nogometnega pokalnega prvenstva je lizbonska Benfica katastrofalno porazila s 5:1 nekdaj nepremagljivi Real Madrid.
o
o z e
gli
sia
<
FRANQUEO PAGADO ConeesiÓR N9 5775
TARIFA REDUCIDA ConeesiÓR N9 3824
Registro Nacional de la Propieđad Intelectuàl No. 817.086
Naročnina Svobodne Slovenije za loto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Taflleres Gràfico« Vilko S. R. L., Estadoe Unidos *425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
LOGE — POSOJILA Sìowem&ku hrmiilnicu
z. z. o. z.
Avda. San Mjartin 263
1.	nadstropje, desno Ramos Mejia
(pol kvadre od Slamškovega doma) Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 Dežurna služba ob nedeljah od 9—11
JAVNI NOTAR
Fraaaelsco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
I Dr. FRANC KNAVS
j	ODVETNIK
[ Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20 ; Na telefonu 93-0719 tudi dopoldne
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ZVEZNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE FANTOVSKE ZVEZE BO V NEDELJO, 28. MARCA- OB 11 V SLOVENSKI HIŠI, RAMON L. FALCON 4158, CAPITAL. — UDELEŽBA ZA DELEGATE IN VOLIVCE OBVEZNA. ČLANI IN PRIJATELJI POSEBNO VABLJENI!
ODBOR


POSVETILO
ob-
t
Znamenje tudi letos še ne stalo. Naj štvu tisti, ki bi radi prisostvovali tej
edinstveni svečanosti, pa tega zaradi oddaljenosti niso mogli storiti. Gospa Anica Kraljeva bere globoko smiselno in lepo misel, ki jo je za člane in prijatelje Slovenske kulturne akcije napisal njen ustvarjavni član g. Zorko Simčič in jo poklanja spominu škofa Rožmana, ki je prav kakor piše na starodavnih zvonovih, „klical žive, objokoval mrtve, branil naš narod pred strelami, ki so vanj udarjale od vseh strani“. Gdč. Alenka Jenkova, predsednica Slov. dekliške
bo vaš zgled, dragi fantje, v vzpodbudo vsem, ki so> dobre volje.
Pravtako se za delovno pomaganje prav leipo zahvaljujem vsej baniloški šumi, predvsem gg. predsedniku Francetu Jermanu in Blažu Razingerju za jarem, g. Skobcu za zvonovo streho in nasvete, g. Jošku Simčiču za železno ogrodje, g. Tonetu Zidarju za neštete prevoze materiala, gg. Petru in Ivanu Arnšku za foto-slike, ter gospej Skoh-čevi, Razingerjevi in Bavdaževi za pri-
vpisano v Spominsko knjigo SPD; javljamo ga na 2. strani.
Dopise ali telegrame so poslali naslednji: Narodni odbor za Slovenijo, Slovensko semenišče in Rožmanov zavod v Argentini, Slovensko dušno pastirstvo v Argentini, uredništvo tednika Svobodna Slovenija, društvo Zedinjena Slovenija, Slovenska kulturna akcija, Slovensko katoliško akademsko društvo, Dijaški odsek in Zveza slovenskih srednješolcev, Slovenska fantovska zveza, Naš dom San Justo, Slovenski dom v San Martinu, Slovenski dom Berazategui, Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini, DSPB Tabor, Družabna pravda, Tiskarna Vilko, g. Marijan Marolt. — Ko da bi se po teh dopisih, katerih vsebine zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti, zgrnil ves narod 0krog svojega vodnika, ki še v smrti bdi nad svojim ljudstvom. Vsem, ki soi jih poslali, izreka g. Petriček v imenu SPD iskreno zahvalo. Dopisi, telegrami in govori bodo prilepljeni v spominsko knjigo, katero bo SPD čuvalo in hranilo, dokler je ne bo svobodni slovenski gornik lahko ponesel v osvobojeno prestolnico škofa Rožmana.
Z večerno molitvijo se svatje poslove od Znamenja. Po Catedralu pa še nekaj časa odmeva zven prošnjega zvona, ki oznanja prošnje planincev, preden sestopajo z gore. Potem si le še žVrgoleč pripovedujejo ptički to današnjo zgodbo s Catedrala, ko prhutajo z veje na vejo, z drevesa na drevo, vsak do svojega domovanja.
(Posneto iz dnevnika g. Roberta Pe-trička in iz pripovedovanja gdč. Jožej-ke Debel jakove.)
dp.
V izvrševanju težke dolžnosti javljamo članstvu in vsej javnosti, da nas je zapustil naš zvesti član, dolgoletni odbornik in predsednik
ing. Albin Mozetič
Prosimo Boga, naj bo zvestemu pripadniku naše skupnosti in požrtvovalnemu javnemu delavcu dober plačnik, njegovim svojcem pa najboljša tolažba in pomoč. Vsi bomo pokojnika ohranili v hvaležnem spofminu.
Zedinjena Slovenija
Slovenski uslužbenci Shellovega podjetja v Argentini sporočamo žalostno novico, da nas je v Londonu za vedno zapustil gospod
V
ing. Albin Mozetič
Dragega prijatelja ter iskrenega tovariša bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu.
Slovenski uslužbenci Shell Co. v Argentini
Prerano nas je zapustil naš član, vnet planinski prijatelj, gospod
ing. Albin Mozetič
Pokoj njegovi duši v večnih višavah, kjer bo našel plačilo za vso isvojo plemenito dobroto.
V hvaležnem spominu ga bo ohranjalo
Slovensko planinsko društvo v Argentini