I
fl	I
II	i
f I 1 . rf ■	J a
j leto. litMga ova krat
*' i ! i na teden.
J_
ŠT. H. — NO. IX.
_
im k . -
•i;.-^:!^^"-:;^. -	<■' , $ > ' f *>'' ran	g w »v 1 '	T,*
V IT Jh ^^Hb-
^H^k^	J A
vLEVELAIMDSKA nIVIERIKA
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSK« DELAVCE V AMERIKI.
—* — ~	.......«——^i—>—— i	n	■ .................... .. i	' '	........ n <
CLEVELAND, OHIO- PETEK, 6.]BeBRU ARI J A 1914.
CLEVELANDSKA AMERIKA
II	il I;
^iM/^ I'f1 'BPBW
LETO VII. — VOI. VII.
_
—-Robert Mercer je bil us-Htžlpn jpri IStuart kom<patiiji, kateri je izročeno delo nove mestne hiše ob jezerskem obrežju, poleg: nove sodnje palače. Bil je "time-keeper". Nekaj dnij pred božičem je mahoma Zginil, in vsa poizvedovanja za njim so bila brez uspeha. Dva detektiva sta bila odločena, da iščeta izginulim Mfcrcerjeni, ^ ir» policija je bila sprva že prepričana, da j e Mercer sam od-| potoval, toda njegova mati je vedno trdila, da je bil njen sin umorjen, kar se je sedaj ska-^ zalo, da je resnica, Detektiv Sffielliy je naprosil mestno oblast. da sme iskati v pritličju no»e mestne hiše, kar so mu dovolili, jn ko je stikal nekaj dnij po poslopju, se je koneč-no odločil, da pusti kopati v kleti. Pet delavcev je kopalo jako previdno eno celo uro, dokler niso zadeli ob nekaj trde-
*	ga. Konečno so dobili že precej nagnjito truplo zginulega Me;-cerja, kakih pet čevljev globoko. !Po mnenju policije je bil
' Mercer nidarjen s kakim trdnyn predmetom, nakar tga je nekdo še ustrelil z 32 kaliberskim revolverjem. Zvečer, 22. decembra je »bi! Mercer še v službi pri posflopjti in se dalj časa pogo-
*	S seboj je imel $350 in $1000 vreden prstan. Nikdar več nizajo njem slišali. Takoj ko so
ietefctivi nekoliko zvedeli o tizmerah ranjkega, so brzoja-/rti v razna mesta, in v sredo ponoči so dobili v Wheeling. /W. Va. nekega Norman Stan-/ leya, o katerem sodi policija, j da je morilec. Iz Clevelando sta ^ odpotovala dva detektiva, da ga pripeljeta sem. Stanley je bil ob času, ko je bil Mencer v službi pri novi mestni hiši, nočni stražnik, in oni človek, s katerim se je Mercer v noči pred umorom pogovarjal Kakor .hitro je zginil Mercer, je zginil tiitf Stanley. Policija pravi,' da 9 je Stanley pravi morilec.
—Dvčne oblasti so se spravile nad John »D. Rockefellerja, ki prebiva vsako leto kakih šest ali* »edem mesecev v Clevelan-du. Po mnenju davčnih oblast i j bo moral Rockefeller plačati od vsega - premoženja davek v Clevelandu, ker nova davčna postava to zapoveduje. Tudi generalni pravnik države / Ohio je odobril rilnenje cleve-landske davčne oblasti. Rocke-feflerja različno cenijo, koliko je vreden. Nekateri pravijo, da
sto milijonov, davčna oblast pa j
ler vTeden sedemsto milijonov j
gle^e njegovega premoženja 1 Če se Rockefeller temu zastop-
Btavi zapreti. Ce se davčni ob-
zapušča tukaj soprogp in enega otroka, stariše pa je imela v Calumet, Midh. Sveti ji večna 'luč!	;V-
—Starišem Math Smole je umrl poldruigoletni sinček za vratico, starišem Unikar v Colin woodu se je ponesrečil 3 letni sinček Frank. Po neprevid-•nosti je zašel v lonec vrele vode in je par ur kasneje umrl. Starišem Lesjak je umrla hčer. ka Rozi, starišem Brezovar je umrla poklrugoletna hčerka Ana, starišem Maver je umrl j I sinček Josip, starišem Bene-1 detič sinček Adolf, starišem Normali 2mesečni sinček, sta-! ' rišem Leustig novorojerec Vsem starišem izrekamo naše
1 i »J
sozalje. 1	!
t —Plin lahko plačujete v na-
•	šem uradu do srede, 11. febr.
•	do 10. dopoldne. Zadnje čase
■	so hodili zopet nekaj napačnih - kolektorjev plina, in če hočete : biti popolnoma varni in si ho-1 čete prihraniti pot v mepto, p!a-
■	čajte račune v našem uradu.
r j
—»Kot smo že omenili se 1 nam obljubuje za nedeljo lepa ! zabava. "Triglav" priredi v 1 Knausovi dvorani krasno igro "Izbiralka", ki je posebno pripravna za odrasjle mladeniče ' in dekleta. Igra nam predstavlja življenje ponosnega dekle-' \%t ki je tako izbirčna pri snu-1 bačih, da pri vsakem najde kako napako. Trije ali štirje mjit-. deniči se zaljubijo v njo, ona se pa skrivej norčuje iz vseh; na 1 tihem pa tudi dobro ve,, da ka-' dar pride čas-in bo norčije konec. lahko dobi katerega hoče. ' Toda snubači so postali pamet-1 ni. vidijo, kako jih vleče dekle za nos. in konečno seAoroče
' ptS^cTdff^vl^^fo}?^^Kbna
pa vsa obupana konečno dobi najslabšega snubača, kratkn\i-dnega Radiča, in še Boga hvali, samo da ima moža. Ker je ( igra vseskozi zabel jena s ptist-nim humorjem in se sliši mnogo lepega petja, je cenjeno občinstvo najuludneje vabljeno, da pride v obilnem številu k igri, kjer se bode najbolje za-I bavalo. Posebno pa še pomnite, da je 2čistega dobička namenjeno calumetskim slraj-karjem, zatorej je tudi naša dolžnost, da pridemo vsi.
—Slov. Del. Podporna Zveza Katere glavni blagajnik je trgovec Jos. Žele, ima v Clevelandu naloženega preko $8000
—/Pozor naročniki v Notting-liamu! Od 2. febrttarija naprej ste prišli pod elevrhndsko pošto, in vam bodejo pismonoic nosili list v hišo Ker hočemo to zadevo spravit* v red na način, da bod'ete vsi zadovoljni, prosimo potrpljenja nekaj dnij. nakar se bo vsem ustreglo Nottingham kot mesto zgubi ime in postane del Clevelanda.
—Pisarna gl. urada SD7 jc r.dprta vsak dan izvzemši praznike. in sicer ob delavnikih oa 8—12. opoldne, od t—5. popolne, zvečer od 7—8. Ob nedeljah^ pa od 7—-8 zvečer. Vsi društveni tajniki prošenj, da pošiljajo vse posi.'jtitve, ki se tičejo Zveze, naravnost na gl. urad, na 6120 St. Clair ave.
-o-
Listnica upravništve.
Iz Vandling, Pa. nam je ne-lcdo poslal $2.00, pa ne vemo zakaj, ker niti svojega imena ne naslova ni napisal. Prosi-mb. da se takoj zglasi.
--o-
.. ' ''" t . •• •:
•	.	.. .	^ V'	\ . i
Listnica uredništva.
Janes Vitan, Joliet, 111. Vašega dopisa n« moremo sprejeli, ker ste nam neznani in tudi
Konec Huerte?
Predsednik Wilson je dovolil,
da smejo sprejeti meksi" lcanaki ustaŠi orožje Lz Z jed. držav.
i _
USTASI UPAJO.
Washington,, 4. febr. Vsako-, vrstno moderno orožje pošiljajo j že od včeraj zvečer preko meje j t države Texas v Meksiko. Oro-, žje sprejema general Villa, glavni načelnik meksikanskih ti-»tašev. Orožje se je pričelo pošiljati v Meksiko takoj, ko je predsednik Wilson izdal naročilo, da se pripravljeno orožje huhko spravi preko meje v Meksiko. V teku desetih dnij bo imel uporni general Villa velike oblegovalne topove, moderne strojne puške in dovolj vsakovrstnega streljiva.' Posledica temu bo, da bo padla trdnjava Torreon, za<8nia postojanka pred glavnim mestom Meksike, nakar se začne oble-govanje ^glavnega mesta same-
Pričakuje se, da bo Huerta sam prevzel vrhovno poveljni-štvo v vojski proti ustašem. Kolikor je imel še dosedaj generalov, nihče se fti mogel kosati z uporniškim generaJom Villa. Hiuerta konečno zaupa v samega sebe. Večina vojaštva je udana njemu. Govori se, da če on prevzame vrhovno po-veljništvo, da bo najbrž premagal upornike. Toda gotovi krogi, katerim je položaj dobro znan objednem trdijo, da če Huerta ne začne takoj z resnim delom, da je njegova usoda za--	Cu- p« -Hueata,.zaDU-
sti glavno mesto, tedaj se prične v glavnem mestu reVohici-ja in prelivanje krvi, kot se še nikdar ni kaj tacega videlo tam.
V glavnem mestu Meksike se je pričakovalo, da nastanejo demonstracije proti Ameri-kancem, ker je predsednik Wilson dovolil, da dobivajo mek-sikanski uporniki orožje iz Zje-dinjenih držav. Vsi čakajo le pripravnega trenutka, da začnejo 7. revolucijo, katero bo te-$ko potlačiti.
Na predsednikovo pbvelje se bo importiralo v Mleksiko k u-stašern kakih 200 topov/ 300 strojnih pušk in nad 10 milijonov nabojev. '
Uporniški general Villa je danes poslal ameriškemu gene« ralti Scottu, ki je zapovednik ameriških čet na meji Texasa, zahvalno pismo na predsednika Wilsona, ki je dovolil, da dobivajo meksikanski ustaši orožje. Objednem pa je tudi prosil, da se mu izroči poldrugi milijon nabojev in 5000 pušk, katere je zaplenila ameriška vojaška yoblast, ko so uporniki in zvezini vojaki meksikanski pirišli na ameriško ozemlje.
General Villa je izročil velikanska naročila ameriškim založnikom za streljivo, kakor »hitro je zvedel, da predsednik Wilson ni temu nasproten. MftJ ksikanski ustaši bi imeli velMl več uspeha, če bi ime|j več jftil žjja. Ameriški poslanik v mH| sHco City je imel včeraj dnH pogovor s predsednikom Hu<S ta, in slednji se je izrazil, da se Amerikancem v Meksiki ni treba bati. Huerta ima baje dovolj vojaštva, da zatre vsako revolucijo.
-o-
Zahvala-
Spodaj podpisani se prisrčno zahvaljujem vsem. ki so izrazili svoje sozalje ob priliki smrti hčerke Ane, ki je preminula v torek, posebno se pa zahvaljujem botru Math. Modicu in botri Apoloniji Kozina ter Frank Jeriču za darovani venec. ysem
Wilson in naselniki
—_ i m ■
Položaj je tak, da te pričakuje,
da bo Wilson novo postavo proti naseljencem
vetiral. ,	•■*
VELIKE DEBATE.
Washington, 4. febr. Med voditelji demokratske zbornice > tem mestu prevladuje ttmenje, da konečno Wilson vseeno ne bo podpisal nove Burftčttove postave, ki dela celi straiki toliko preglavice. Demokmtje so izračunali, da jih lahko pri prij, hodnjih volitvah velja tijijmanj dva milijona glasov, čef sprejmejo to postavo, kajti ihozem-ci, ki so tukaj postali dlžavlja-ni, gotovo ne bodejo pldpirali demokratične stranke, ki dela zakone proti naseljencem. V najbolj neprijetnem položaju je Wilson sam. ki ne vi kaj bi storil, če podpiše postavo, se zameri milijonom drža\fljanom, če pa ne podpiše bo imel hud nastop z demokratične! veČino v kongresu.
Kakor znano je bil Burnet-tov zakonski načrt s rejet z velikim ogorčenjem pc celi deželi. Proti načrtu so «e postavile vse napredne, ka ror tudi delavske organfzacjie. fea Bur-nettov predlog so pa vsi republikanci in vsiv demoleratje iz južnih držav. Tz zajčetka je Wilson sam prigovarjal, naj se postava odobri v kongresu, toda ko je prišlo v kongres nekaj milijonov protfestiv, se je Wilson ustrašil.
Drusgače je pri sfeatorjih. Slednji ne bodejo ii^eli dos|>
dejo odobrili le ted&j. če bodejo zvedeli, da je predsednik zadovoljen. V ta nimen bode imel senatni odbor za naseljence posebno sejo s predsednikom.
Debata, o tej postavi se vije že tri dnij v kongresu, ne da bi se moglo reči, kakšen bo konec. Nasprotniki in zagovorniki postave imajo dovolj povedati. V •glavnent pa se ne gre toliko nroti naseljencem ,pač pa o neki gotovi točki, ki se imenuje "literacy test". Vsak naseljenec namreč, ki hoče priti v A-me-iko, bi moral znati brati in pisati v svojem jeziku, če to točko izvržejo iz postave, se postavi pozneje ne bo nfhče u-piral. Delavski tajnik Wilson se posebno poganja, da b^ bila sprejeta Burnettova naselniš-ka postava. Dobro ga je oštel kongresman Mann, ki je rekel Wilsonu, da je njegov oče tu^ di prijel pred 80. leti v Zjedin-iene države in da ni znal ne brati in pisati. Kako bi si torej Wilson želel, če bi imeli tedaj tako postavo, kot jo sedaj delajo? Wilsonov oče bi moral ostati v Evropi. Debata o tej postavi bo najbrž še ta teden gotova, nakar se vrši glasovan-
je-
^^ --o——
Hllarsikak mož misli, da je že Hftl de»vet desetin hišnega ^^c^ife prinesel iz kleti de-HM premoga.
.......... ..111,1 M ,
HEUbl V STARO DOMOVINO poCIIJamo:
10 kron	...........1(U&
100 kron	..................20.60
200 kron	.......... 4	41.01
'300 kron	..........
400 kron	..................«5.«»)
600 kron	.,................m*.R«
1000 kron	....... . • •	204.00
2000 kron	....... .	403 fl'>
5000 kron	1018.00
Poitarlna j« vlteU prt tth tv6t«h Doma a« nakazan« sveta popo^om« Izplačajo bra* vinarja odbitka..
Nate denarna pollfjitve Ir&la4ul» c. kr. pofttnl hranilni Urad v 11 do 12 dnah.
Denarje nam poalat) Je najprlllčnaj« do 9BOOO v gotovini v priporočane«" ali reglatrlranam plamu večje zna ake pe Domeetle Postal Money Order all pa Mew York Bank Draft FRANK 8AK1ER Cortlandt Slu« New York, N. v
ruunujniv MMa at rial« ■>>■ at
i 325.000 brez dela
, Toliko je v samem New Yorku brezposelnih delavcev. Najhuje se godi onim, ki ne razumejo nobenega poda,
DELAVSKE NOVICE.
New York, 4. febr. V samem , mestu New York so našteli po 1 površnjem štetju 325.000 brez-! poselnih delavcev. Tako izjav-
•	lja v svojem izvestju družba za
►	pomoč siromakom, ko je. dol-5, go časa študirala delavaki po-i ložaj. Toliko delavcev brez de-
■	la že ni bilo od »zadnje panike
•	leta 1907. Delavcev je mnogo
•	več, kot se jih potrebuje, po-i sebno pa takih, ki nimaio no-1 benega poklica in se bi radi
vdinjali v vsako delo. Urad-i niki dobrodelne družbe so ob-i iskali vse unijske urade, vse k posredovalnice za delo, vsa , prenočišča siromakov ter so I šteli brez-poselne ljudi, torej je
>	število, katero so navedli precej natančno.
Cahimet, Mich. 4. febr. Ko : se je pridela obravnava proti
-	štiri kompanijskim stražarjem.
■	ki so obdolženi, da so u-bili dva i štrajkarja, je eden izmed njih
-	pobegnil in tako je zapadla
•	jamčevina $5000, katero je mo-; rahr kompanija zanj položiti, s Sedaj izbirajo porotnike, ki bo-: de;o sodili kompanijske straž-
■	nike.
Washing!« 11. 4. febr. Pred-: sedhik Wilson je včeraj sprejel 400 zastopnic raznih delav-. ski h organizacij. Prišle so ga 1 prosit naj se zavzame, da se
^vaTnzenskam^ftvSn ^T^^P
c jenih državah Goliti. Toda žen-: ske so odšle jako razočarane
-	iz bele hiše, kajti predsednik
-	jih ni samo mrzlo sprejel, p«č pa tudi dejal, da on s tem nima
s	ničesar opraviti, da demokra-
:	tična stranka je bila izvoljena
.	na podlagi stališča, da se ne bo
-	zavzemala \za žensko volivno r	pravico, in tej obljubi bo ostal )	Wilson zvest. Zanaprej je
■	sklenil Wilson, da ne sprejme :	nobene dele gacije več, ki ga bo
■	pris'a nadlegftvat ža žensko
-	volivno pravico.
1 Washington, 4. fehr. V sredo ) se je podal posebni kongresm
■	odbor, ki bo preiskoval štrajk
-	v Coloradi in Michiganu na Ji-: ce mesta. Zaslišani bodejo mi-1 ličarji, državni in drugi uradni-
■	ki, delavci in vodje unije.' Pose-I bno.bp odbor preiskal tožbo da I
so kompanije importirale raz-
■	,ne "detektive", ki so se čez noč
■	prelevili v pomožne šerife, na-: kar so nastopali proti štrajku-i jočim delavcejn. Nadalje se bo I vršila preiskava, kako so kom-
•	panije importirale štrajkolom-I ce proti vsem nasprotnim po-i stavam.
1 Cape Town, južna Afrika. 4.
■	febr. V parlamentu je prišlo do burnih prizorov, ko- je vlada skušala dobiti odobrenje za-svo-je korake v zadnjem velikem
. delavskem štrajku. Poslanec 1 Creswell, ki je tudi delavska . vodia je predlagal, da se posadi vlado na obtožno klop, ker je mahoma in skrivej dala prijeti deset delavskih vodij in odpeljati na Angleško, f •	-o—- < !:
lz Gradca. Štajerski deželni odbor se je imel baviti v seji, ki se je vršila, v ponedeljek & precejšno poneverbo pri dohodkih deželne telovadnice. Ponever-jalo se je osobito dohodke, ki so tekli iz; vstopnine na drsališče : te poneverbe segajo že več let nazaj do lanske , zime in znašaio 7000 K. Uradnik, ki je
I?
to zakrivil, je že iz službe odpusten in je upeljana proti nje-ttvi disciplinarni preiskava. So-dniji ga deželni odbor se ni naznanil, ker so sorodniki oblju-bdi poravnati povzročeno
Iz pola.
Ako ste me že obsodili g. urednik, da se že sprehajam po širnih prerijah večnih letovišč, v družbi rdečih squaw in penzijoniranih bivolov, ker se toliko časa nisem nič oglasil. potem konštatiram resnici na ljubo, da ste se zaenkrat zmotili, da še živim (pa še kako) in da še vedno tlačim travo, blato, sneg in sedeže v že-leznških vozovih tega pregrešnega planeta. Ne boste se me tako ihitro znebili ne in ne tako počeno.'Pa zdaj, ko pravzaprav še živeti nisem začel!
Ribnice in Žužemberka vam ne boni opisaval, gotovo ste vam obe ti državi bolj znani kot meni, vsaj geografično. V '■nak hvaležnosti, ker sem v Ribnici vedno več pozornosti posvečal kot Žužemberku in Kurji Vasi, dali so mi galahtni Ribničanje naslov "titularni, Ribničan". Sem še danes ponosen tia to in v protiuslugo pustil sem'- pa jaz njim svoj portret v naravni velikosti na eni izmeti cest, ki spadajo pod ribniški zvon. Ako sneg in led na "sidewalk" še ni »kopnel, lahko sliko občudujete še danes.
MSioge slovenske trgovine irr oforti po St. Clair cesti se prav dobro razvijajo, kakor je videti; salooni so se sicer nekoliko izredčili, ali za vsakdart-potrebe jih je še vedno dovolj. Med drugimi slovenskimi tnzovinami je tam tudi ena ženskih klobukov. Pa tue nekega lepega zimskega večera dva po-redneža z strašno svečanimi obrazi zapeljeta tja. prodajalki ji^^^fimguUm) gesto zna-,
•emalec! Koncem vseh koncev
hi bit moral kmaliv kupiti klp-Bilk za mojo boljšo j/olovion, kate-e pa ne poznajo niti bogovi !	1 "Pa bil je Tone svoje dnij vojak vam
fn ni se bal.
Kako iz RrHriice domov je včasih prišel IPate ni znal!" ' 'm Ali če prav premislite, ni to n"'č posebno čudnega. Kje na svetu je venec bajnih slovenskih nimf, ki bi se mogel meriti 7. clevelandsfkimi, kje so vinski duhovi tako sladki in ginljivi kot na obrežju Erie jezera? Hail to the red wine flowing! Koliko nemira in nepokoja pov. žroča'o solnčni žarki, vtelešeni v iskrečifh vinskih kapljah in ■koliko še le oni, ki se vsipljejo iz skrivnostnih očij zalih slo-, venskih devojk! Ali pesnik^ pravi (in kdo bi mu ne vrjeO da brez njih je prazen svet. ' Pa naj si potem človek pomaga brez solnčnih žarkov, bilo že. v tej ali oni obliki in izdaji'! No pa z rujno vinsko kapljico se že shaja nekako, če ni dnugače, napravi se nekake vrlte kompromis (med vinom in sodavico), ali tistim temnim isikrečim očem pa ni ničesar za dopovedati! "Panan" si, prejko se tega zaveš ,za li'kof pa začnejo deževati na te košaHce in koši. (Pa ko bi še pri sami'h košaricah ostalo, naj bi že bilo, teh sem tak že vajen, ali med koši prileti včasi-h kaj, kar ni košara, ampak nekaj več in kar bi s,e morda lahko imenovalo "obeVkošara". Edina tola-žba pri tem .mi je, da nisem prvi, niti zadnji, ki kaj tacega okušam. Gotovo ste že kdaj čitali znani Dragotin Kettejev verz, ki pravi:
"HvaJa torej ^a poglede Tvo-•'.'• }	: ■ ; je,
Rožna pisma sladki tvoj jeziček ...
Menil sem, da res si beli an-
I Pa si vendarle — nekak hu-, '	' d »ček T
lahko'Todite'd80"^ on »me1!
Zanika božanstvo.
-'il^M
Bivši Rockefellerjev pastor
je javno izpovedal, da ne veruje, da je bil Je' i zua Bog.	Ji
tv|
....... '
VELIKO RAZBURJENJE.
■C llS^/lžte^S^il^H
San Francisco, Cal.. 5. febr. | Po celi Ameriki znani presbi-terijanski pastor, predsednik zveze cerkev v San Francisco, 1 in osebni prijatelj Rockefeller. ja, dr. Charles Aked, je včeraj odložil predsedništvo cerkvenih občin v tem mestu. Nadalje se je izjavil, da če se oglasi en .JJ procent njegovih žnpljanov, da se tudi pastoratu odpove. 1
Takoj ko je odbor, presbite-rijanskih duhovnov .zyedel, kaj je igovoril dr. Aked v cerkvi, je zahteval njegov odstop od predsedništva presbiterijanskih 'cerkev. ,Dt. Aked se je z veseljem odpovedal. Rekel je tudi, da se odpove pastoratu, ka- J^j kor hitro bo kdo zahteval. Nadalje se je izjavil: Jaz verujem, kar so verovali Jakob, Marko. Pavel in Janez. Ti apostoli ni. * 1 so nikdar trdili, da je prišel Jezus na čudežen način na svet. In jaz temu tudi ne vrjamem. Tudi rte vrjame na brezmadežno spočetje Marije^ Ne vrjamem v božanstvo Krista. Vrjamem, da je bil svet, toda vrjamem tudi, da je v vsakem iz-^ med nas nekaj božanskega. : Med protestantovskrmi <tu- -Ijovniškimi krogi vlada razbur. jenje. Pr. Aked se zagovarja, J l' da-'ni povedal ničesar novega, J ■ 'iii da je dosledno pridigal isto | ,stvar ie . več let, ko je bil Ro-
rJJ Tudi so v presbiterijansko
cerkev lansko leto sprejeli pet teologov, ki so pridigali in (rovali ravno isto kot dr. Aked. Sprva so njih naukom sicer u4|:| govarjali, pozneje pa so jih pu-l| stili v miru.
Protestanti mnogokrat sami'?; ne vedo, kaj verujejo. Vse je | ^odvisno od vsakega posamez- • nega duhovnfka, kajti vsak duhoven pri protestantih lahko« razlaga sveto pismo, kakor se njemu zdi. in veruje, kar je asa | njega prav. Zato protestanti ni-sp jmeli še nikdar edine cerke, , pač pa je vsaka cerkvene ob- • ; .čina vera sama za sebe Dr. Aked je četrti izmed protestan-tovskih pastorjev, ki so tekoiM enega leta začeli učiti popolnoma druge nauke, kot je bilo dosedaj v navadi.
I Boj za petrolej?ke cene v Ce-lju. V kazenski pravdi med nemškima trgovicemo Zangger-jem in Mahorkom. ganger je hbt'eV ^ivojemiu nasprotniku dokazati. da je oškodoval trgovce, ker prepoceni petrolej pro-d^ja. Dokaž resnice se Žanger-je 'tilidi pri obravnavi pretekli fed'en pri okrožni sodni ji v Ct-Iju ni' posrečil. Na dan je pa prišla zanimivost, da je Zai>g-ger v zvezi z drugimi trga.vci hotel karpatsko petrdejsko drtužbo pridobiti, da bi samo njemji. i 11 to^^t>r^ln ^o
dobi "po gJfoS^^^^^^Miw^^^HH^^^M
,	it -S
V '-i ■ jSSjp'	■	.
•rm^A ■ • o ■—'»i . a r'
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
PflMfflunt it«vilk* po 3 <*nt«s. Dopfcl brez podpisa In OMkuoili m nt «prc|«ni|o
Vsa putma, dopisi in dennrnnj se
CLEVELANDSKA AMERIKA,
«110 ST. CLAIR AVE. N. E. I _CLEVELAND. O._
EDWARD KAUSH. Publisher, f LOtTIB J. PIRC, Bditor.
: ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Ktml h}- Ift.ooo Rlotrnlnn* iKrnliicra) In the City t f Clereluriil unri cl»cwherc. Ad-er-tUliiK rutrc on rrquent. > ■s-y-rr-r- —------------- - ------- -
TEL. C UY. PRINCETON ISO
Bntcrrd U »ecoii<1-claM matter January •U 1900, at the poat office at c'l«r*lati4, O. ander the Act of March 8, 187».
No. u Fri- Feb. 6'i4 Vol. VII. SBSS
Prazne obljube..
ii'". —————-—
Marsikdo, ki bi moral poznati današni položaj, in ki je navidez odgovoren za razmere, kakoršnje imamo, oblubuje in prerokuje boljše čase, dosti in obilo dela, toda vse to je do-sedaj ostalo prazno obetanje, dočim na tisoče in tisoče delavcev tava okoli brez dela in
Najbolj značilno za danaS-* m je čase je, da oni, ki lahko po g svoji volji tovarne odpro in za-pro in ki lalh'ko -dado delavcu [J delo, pravijo, da so pogoji za |flqgovino in obrt najboljši, dela v pa vendar nikjer ni, posli so ja-- kp krtiki, in trgovina samo ne-koHko životari.
Zadnje čase smo večkrat o-pazili, da .obljubujejo listi, ki P»o v rokah velikih podjetnikov, Hjda bo ta ali oni pondeljek ali torek ali sredo dobilo toliko in K>llko tisočev delavcev delo, Ifdrugi teden zopet tolttco, toda igtcden mine, in delavci dobiva-P jo vrata tovaren Se vedno zadrta, ogenj pogasnjen, in na
govori Cez nekaj dnijt Bog ve kdajl ,, ^
Medtem je pritisnila zima, p*tod iščejo kruha, gos|>odarji tnesečno najemnino, delavec | liče dela — katerega ne dobi, in lakota, trpljenje vlada med narodom. Vedno večja, danza-f dnevom, da smo prisiljeni vprašati: kako daleč bo to šlo in kdaj se bo nehalo? Dotedaj, dokler bo bogastvo in po bogastvu moč nagomilje-na in osredotočena v rokah nekoliko mož, od katerih dobre volje je odvisno življenje milijonov delavcev, ravno od onih, ki so nagromadili to bogastvo.
tt parkrat, smo omenili, da se sedanja Wilsonova vlada trudi, da jzpolne obljube, katere je dala narodu pred volitvami, namreč, da bo delovala z vsemi silami na to, da se skr- ( ši sila denajra in bogastva, ka- | pitala in trustov. Dosedaj je , vlada v tem oziru storila nekaj | dobrih in odločnih korakov, to. i da tekom številnih let se je nagrmadilo toliko zla, brezdušni kapital se je tako zabanika- , diral za gomilo z delavsko krv- j jo pridobljenega zlata, da lah- j ko rečemo, da bo vse Wilsono* , vo pošteno delo in vse njego- < vo prizadevanje zaman in ostalo le kot .mrtva črka na papirju |
Zato po našem mnenju de- , lo in trgovina še ne bodeta tako kmalu v redu, da se zmanj- j sa število, brezposelnih, ker se , ne vjemajo z njih računi. Zav- , UČevali bodejo vse skupaj, . igrali se bodejo z narodno uso« « do in potrpežljivostjo in čakali. t Njim je lahko čakati, ker imajo , vsega dovolj in ker hočejo de- t lavskenui želodou dokazati, ker , ne morejo njegovi pameti, da ( so oni tisti, ki odločujejo o de- ( lavskem kruhu in svobodi, ne , pa delavec sam. Dokazati ho- . čejo delavcu, da lahko _nekaz-novano izkoriščajo delo, kopičijo bogastvo, in poleg tega se jih bo se hvalilo kot ljudje dobrotnike in osrečitelje človeštva, ravno tako kot se- < daj delajo v Coloradi in Michi- i
Po našem mnenju je seflajni
*	čas eden izmed najbolj važnih
s v ameriški zgodovini, kar se tiče delavskega razmerja na-
> prani bogastvu, boj, ki se da-9 nes bije, mora ali odločiti ali
*	je bilj močna narodna volja ali . denar; bogastvo ali postava in
» pravice, in vsak tak» boj zahte-
*	va tudi žrtve, toda če bodejo delavci Vztrajali, če se bo narod
držal poštene vlade, tedaj je brez dvoma, da bo vsaj nekoliko skršena moč denarja in bo-" gastva, katero edir>o odločuje v današnjem javnem življenju.
Velike trajne krize in vseh ; njenfh posledic, po našem mne-
*	mi zaenkrat sicer ne bo, toda' : tudi stalnega dela in zboljšan-
. ja tiTgovitie ne bo, ker to ni po-1 volji onim, ki o tem odločujejo, in ki pustijo delavcu delati samo tedaj, kadar lahko neop^zo. ■ vano in brez zadržka grabijo in ' uničujejo postavo. Tako da se dela v Michiganu in Coloradi. Tam pustijo ti kom p an isti izvoliti za vse najnižje in najvišje uradnike svojejoprode, in le
v	takih krajih je potem mo-' goče, da taki podivjani uradniki
in njih najeta druhal plane pri belem dnevu v privatno kočo, napade in nastrelja predsednika velikanske delavske organizacije, kakor se je zgodilo z Moyerjem v Calumetu.
To je samo ena točka iz čr-1 ne knjige še bolj črnega kapi* 1 tala, samo en člen v verigi zločina, ki jih počenjajo nad delavci. Ce se bo ljudstvo zavedlo, » bo skrbelo, da se ta veriga pretrga in zločinci, ki tiče v njej, pa da pridejo tja, kamor spa-daja — v ječe za dolga leta. Ječa in nič druzega ne bo spametovalo te igralce z ljudskim življenjem.
-o-
Nadaljevanje iz prve strani.
IZ POTA
i
zelo neprijetne skušnje. Pa on ( je1 bil mlad, lep fant in genij, ^ da so .vse najlepše pesniške ( Muze koketirale z njim. Ali , hočemo 'kaj boljšega pričako- ( vati taki-le, ko nas niso polju* j bljale Muze in Gracije in ka- ] , terim je čas z brezovo metlo | pomete) rože z lic?! Ne lamen- j tirajte tprej. prijateljski, ako , letijo na vas koSi in "oberkoši'1, in tisto kar je #e huje od! njih, ampak vzemite vse za dobro, kakor sem jaz: Bo pa duši lo- j rje!1
Resnici na ljubo pa moram priznati, da sem se v Clevelan- ; du, klju'b gori omenjenim ne- ] prilikam prav fino zabaval,* v J krogu odkritosrčnih prijateljev . in krokarjev! Tisti čas je bil ( i7. Minnesote, domovine žab, ( dospel gentleman Miha, katerega drugo ime je popolnoma { račje, naguenje do kranjskih ■ klobas pa — mačje ! Pravo ve- ( Ijavo pa dajo imenu in osebi še- j le citre, tiste "prešmentane ci-tre", k' tak' lepo pojo..O (
vi	ne veste, kako .ganljivo vam ^ zacitra in zažinga tisto narod- | no: "Kdor hudo ima ženo, naj j /god a j gre dam — drugače pa j rečeni: najboljše bit' je sam!"
Kot sem tuenda že zgorej ^ omenjal, inia slovenska našel- t bina Cleveland ska mnogo lepe-ga n. pr. lepe trgovine, lepe za- . bave, lepe deklice itd. Ni čuda J da pri tej splošni lepoti nečejo ( zaostajati niti okoliški zajci! j, Mnogi elevelandski rojalki so f namreč strastni lovci in nered- t kokrat se pripeti, da prinesejo f iz vojnega pohoda zajce s pi- y sanimi trakovi na vratovih! ^ Glejte, tako se napuh življenja -prijemlje celo teh dolgouhih r krakorepcev, tudi te mrhe ko-smate hočejo biti "sport". Svo- , ječasno je bilo vse drugače. f Nek ugleden slovenski ninirod j mi je pravil, da so pred leti u-streHli v elevelandski okolici. f zajca, ki je imel trebuh poln j suhega listja, kakor tisti v svetem pismu zgubljeni sin. ki je svinje pasel in lušine jedel. Vidi c te, takrat se je zajčji narod 1110- \ ral zadovoljiti s suhim listjem. \ danes se pa. sit okusne detelji- * ce. športa in kiti s pisanimi trakovi! Jaz bi rekel, da to povzroča sploina prosperiteta TKaj s pa vi pravite?	.
A. T- Trbovec. 1
_ J_ s
t
Kdor ima hi&o ali lot napro- t daj, naj poakuri oglasom v c našem listu. Kmalu se bo ogla- 1 sil kupec.	č
("im bolj ozko jc duševno obzorje človeka, tem večje mesto
zavzema v tem krogu oseba do-tičnega človeka in tem laglje se pripeti koniflikt med njim in društvom. -Omejena pamet in domišljavost stopajo roko v roki in tvorijo najboljši temelj /a — tožbarije.
Feuerbaeh piše v neki" svoji knjigi: "Domišljivi človek tako visi na svoji dofnnevani pravici in ta pravica je "tako zrasla " z njegovo častjo, s celo njegovo bitnostjo, da vidi v sv^ji otrdeli svojeglavosti v vsakem napadu rta svoje prepričanje napad na svojo osebo. Ne more si predstaviti, da bi mogla biti pravica drugačna, kakor si on misli in ker se o vsakem domišlja, da mu mora biti njegova pravica tako jasna, kakor njemu samemu, se mu zdi vse, kar se dela in govori proti Njegovemu prepričanju, kakor I10-tična iu jasna krivica."
Tako se izražava Nemec, malo ne"odno, ampak resnično, S tem, -da se nekdo toži, še ni ložbar in če je, še ni zaradi toga duševno abnormalen. Rilo hi zelo komodno tako soditi, aii marsikomu1 bi se zgodila krivica in marsikateri lopov bi dosegel svoj cilj, če bi čuteč se v krivci, proglasil svojega nasprotnika za duševno bolnega tožbarja. Trmoglavost in ne-popustljivost še niso duševne bolezni. Ti kmetje, ki so zaradi kake malenkosti zatožarili ce la svoja posestva, imajo pole*g svoje trme v svojem značaju marsiktero plemenito potezo. Samozavest in nepristop se pojavljata tudi pri duševno popolnoma zdravih ljudeh. Celi stanovi so pri nas tako vzgo-jevarii, da padajo v pogreške, domišljujoč si, da imajo samo oni prav in drugi nihče. Mnogi vekov i so to zakrivili — še dandanes rfo v nekt^rih drža-vali nektere narodnosti manj , cenjene in večkrat popolnoma brezpravne. Sicer pa smatrajo nekteri kmetje tožbarijo za ne- . ko igro in kakor zakartajo celo imovino, tako jo tudi zatoža-rijo, ne da bi bili rayno psihopati. ' """"
iMbderno pravo ima temeljno pravilo, da si nihče ne sme krojiti pravico sam.
•Včasih najnedolžnejši pravni spor daje povod, da se razvije v človeku tožbarstvo najhujše vrste. Sodnij^i je odbila zahtevo tožitelja ali' obsodila toženca. Nova tožba nastane, nov uspeh —in kverulant — tožbar je gotov.
Ti tožbarji postopajo vedno enako, tako da se njihov način določi lahko ze naprej. Najprej si preskrbe nekako znanje zakonov, ki jim daje orožje. Njihove mnogoštevilne vloge so nam paragraf in citat, ki im-ponirajo bolj s svojim številom, kakor s s.vojo pravilnostjo — tožbarji se jih poslužujejo zelo enostransko.. Vse vloge na oblasti morajo biti rešene in če so vprašanja in pritožbe še ' tako nezmiselne. tožbar dobi i vsekakor v vsakem slučaju odgovor. To je voda na njegov 1 mlin. Da je bila njegova vloga ' odbita, to ga ne moti, — nartv- ' be odgovor mu je dal povod. | da ga zavrne — navadno stori J to že v drugem tonu, na surov, ' nevljuden način. Kako fin zna ! biti tak tožbar proti sodišču, \ kaže slučaj, ki ga optsuie nem- J ški sodnijski izvedenec, zdravnik Casper: "Največjim luni- j poni iti največjim banditotv! ' Ako se Vam zdita komisija in < ogled pri meni potrebna, dovo- \ ljuiem si sleči ililače in srajco I pa imate prildžnost, da iiip za- s daj in spre'daj ogledate, morda I boste našli fiksne ideje." I Svoje nazore smatrajo za 1 edino prave in vsako sumnjo 1 za razžaljivo. Pri sodniji pa *o jih odbili in to se jim zdi hotič. I na krivica, ki si jo tolmačijo s J kom plotom in podkupnino. Kidor ni ž njim, je proti njim, j sodnik, ki je zavrnil, je njihov 1 sovražnik, mora biti podkup- I Ijen in krivoprisežnik in za- 1 služno je in dobro, da jim tož- 1 bar pove to v obraz. Tako se ' grmadijo okrivljenja, tožbe in 1 obsodbe tožbarja zaradi razža- j Ijenja časti. In zdaj se vali slu- 1 čaj hitro nizdol. Tožbar išče 1
cesarja fca pravico. Če se mu tudi cesarja dolžil, da z drugim
riše prof. jPelinan. Opazoval je*
že očeta, ki je mislil, da mu je storil drŽAvni sodnik krivico in se je tožaril zaradi tega do smrti in zapravil tožbe celo
svoje prejnoženje. Po njegovi smrti je počivala stvar dolgo vrsto let, dokler jo ni oživel spet siti) umrlega tožbarja. In sin je sletlil popolnoma korake svojega očeta, samo bolj energičen ie bil, —' streljal jc na državnega zastopnika.
Celo dejanje in mišljenje tož-barjevo je vpreženo v službo njegove strasti. Svojo okolnost sodi samo v dva tabora, eni so prijatelji, ki pritrjujejo njegovim nazorom, drugi so sovražniki. ki so drugačnega mnenja. Njihov spomin je posebne vrste, datume in številke tožb in o/dlokov vedo popolnoma pravilno povedati, vsebino pa vselej malo po svoje obrnejo, kakor jim pač prav pride. Ta o-kolnost razlikuje tožbarja od kunjivca, čeprav v tem slučaju tudi hotimična laž ni popolnoma izključena. Kadar opazujemo, kako strastno deluje ta ali oni tožbar proti svojim lastnim interesom, da to ni ogorčenost kakšnega fanatika pravice, ampak jasen pojav omejeno pokvarjenega duševnega zdravja, bolezni zdrave razsodnosti, ki se tiče le smisla za pravico. Vzgoja in izobrazba ste duševno zdravemu človeku trdna opora, da se ne da zavesti k pretiranosti zaradi svoje domnevano oškodovane pravice — on spozna, da njegova pravica ni bila na nasprotnika in sodnika; pred samim seboj vseeno prizna, da ni imel prav. Takih mislij pa tožbar ni spo«-soben, njegova logika je drugačna; on gre za svojim ciljem in noben nasledek; ki ga imajo njeigovi nezmiselni čini, ga ne odstraši: zgubljene, pravde, stroški, kazni, popolen pogin. Sodnija v Duesseldorfu jc morala zaradi enega tacega ne-umohiega tožbarja razpisati še eno ineaU> ^sodnijs^ega avskulj
procesu neke Hegelmeyerjeve
so tehtali sodni spisi čez en stot. -	,
Ni lahko vselej spoznati, kaj je v takih tožbarenjih duševno zdravega in kaj ne. žalostni slučaji pa so to skoro vselej in bolje je potrtpeti kakšno mah-no krivico, kakor se spuščati v osodepolne pravde, kterih ni kraja ne konca in ki pripravijo človeka tolikokrat ob 'vse, ob premoženje, ob čast in poštenje, ob zdravje in večkrat tudi ob pamet.
Iz stare domovine.
KRANJSKO.
" Nesreča na Železnici. V soboto zvečer 24. jan. okoli pol 7. ure je popravljal sprevodnik državne železnice Ivan Grilc na južnem kolodvoru pri Ljubljani pri vozu na strehi svetilko in je tako nesrečno padel na tla, da je kar tam obležal. Baje si je pretresel možgane. Poklicali so rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželne bolnišnico. Ponesrečenec je ožen-jen in splošno priljubljen.
Umrl je v Ljubljani dne 24. jan dop. vpokojeni profesor^ šolski svetnik Vilibald Zupari-čič. Pokojnik je bij na glasu kot dober šolnik in je bil kot tak dolgo vrsto let okrajni šolski nadzornik. Političnega življenja se aktivno ni nikoli udeleževal, bil pa je ves čas zv%Sf pristaš napredne stranke. Zapustil je vdovo Margareto in štiri sine, izmed kater?hi je Ev-gen okrajni komisar, dr, Adri-jan pa odvetniški kandidat, t Dober posal Državna poli-ja je pred par due vi prijela 56 letnega Josipa Češnovko iz Do-brunj. Možakar rad včasih nekoliko pregloboko pogleda v kozarček, slabo vidi, a je že de. I al varnostnim organom večkrat sitnosti. Beračil je, se ga potem nasrkal in pri aretaciji uganjal svoie .sitnosti, za kar mu je bil prepovedan povratek
- li so ga v njegovo občino.
Poročil se je v Idriji Josip i Sepetavec, bivši idrijski župan, 1 1 z gospo Marijo Štrausovo. < 1 Slovenski ldub so te dni os- 1 novali v fcelgradu živeči Slo- | ' venci. Kljub si osnuje svojo čitalnico in knjižnico. Njegov smoter je organizirati v Belgra-du in v Srbiji živeče Slovence in poglobiti bratske stike med * srbskim in slovenskim naro * 1 dom. Kakor javljajo, bo pred- 1 sedstvo "Slovenskega kluba" 1 prevzel kustos "Narodnega mu- 3 žeja" dr. Niko Zupanič.	1
Smrtma Kosa. V nedeljo je umrl v . Ljubljani d'dr. 'Rado ' Pesjak, sekundarij deželne bolnice, v starosti 30 let. Pokojnik je bil somišljenik napredne stranke. Smrtne njeigove ostanke so prepeljali v Kamno gorico.
Nova revija v Ljubljani. V
Ljubljani prične v kratkem izhajati, revija "Glas Juga", k: bo priobčevala članke v slovenskem, hrvaškem in srbskem jeziku. Ta revija bo glavno glasilo nacijonalistov. "Glas Juga" bo izhajal vsak mesec. Kdaj izide prva številka, nam ni znano.
Mater poškodovala. Kajžari-ca Marija Makovec v Doleh pri Moravčah je svojo 83 let staro * mater s palico in z brcami tako zdelala, da jo je težko poškodovala. •
Umrl je Franc Pev< tovarnar v Dolu pri Ljubljani, v starosti 55 let. '
Poroka. Dne 21. jan. se je poročil v evangeljski cerkvi na Dunaju bivši kranjski deželni
! LAUBOV GOLDEN R'»1>
KRUH1
je narejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga
hlebec zavit v papir. Vsi gro-cetji.
The
Jacob Laub Baking
Conpaay
4919 LORAIN AVE.
KOLEDAR,
"fiLAS NARODA" n 1.1914. ]
je izšel ; oskrbljen je z lepimi j slikami in dobrimi spisi ter za j jedno tiskano polo obširnejši, j Veljjf s pošto vred 30 centov, j Dobiti je pri:	j
SLOVENIC PUBL. CO., i 8s Cortland St New York City ] ali v podružnici FRANK SA-KSER, 6104 St. Clair av. Cleveland, O. i
ške^ Kakor znaiio, je baron^ €0 deli ločen od svoje žene, virtu- j ozinje na goslih baronice Con-che Codelli in je sedaj presto- ( pil k protestantovski veri.
PRIMORSKO. j
Trgovska obrtna zbornica v Gorici je sklenila, da bo naprosila poštno ravnateljstvo, da u-vede štirikratno dostavljanje pisem, avtomate za poštne znamke in dostavljanje poštnih pošiljatev z avtomobilom. Na vojno ministrstvo bo vložila
jgovci vedno živinozdravnika iz Gradišča. Tudi se bo pobrigala 'zbornica, da 3i oskrbi železnica, j za prevoz mesa posebne za to pripravljene vozove.
Črnogorski prestolonaslednik Danilo in princezihja Milica sta se nastanila za ^14 dnij v Opatiji.
JPožar. V pondeljelf zvečer je zanetila iskra iz dima električne centrale v Krminu senik in hlev založnika pive, Jos. Šche-Dalje na tretji strani.
I Slovensko Podjetje. I
branjem proti ofiji ia dragim nezgodam.
• -:--—1 •
ft	POSEBNOST I Varnostni bond! sa dndtreae urad-	A
ntk« po 25c od 9100.00 na leto. — Javni notar. — * ■ H	Pojasnila in nasveti zastonj.
AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road.
LL.—> .—J
" i——— 1	1 m——1 ......... 1 1
l| john gornik!
I (v	- Slovenski krojač, 1	^ I
IIOS St. Clilr 1	»rojac, j Amu if ■
l*rlpOFOŽ*ftl i# TMIB rojakom v nakup kpih, moden* k» torpo- | I JstsmHh in rtsilrfh ohlsk hr ^tij.	oklskt yr I
H nori in io asrsjuo, PilyonJi so slomfan slov. dinlKsoi v na-	H pravo nntform in krrl^joB vso kisjnlfco swlfik
Edipii aaloiaik vsob soholsldb potvoMSnk
TiMm UOi W Sr«f k «f«aBii	I
11	'1	+m&
■ Slovenski fotograf
m St Clair Ave.	«M4 Broadway I
Izdeluje alike sa ienitbe in druiinske slike, otroške B slike, po najnovejši modi in po niskih cenah. Za $3.00 I vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti I sastonj.
NT VSE DELO JE GARANTIRANO.
Telefon Princeton 2402-R
I
mmwkwm
3048 in BI 17 ST.JCLAIR A V K.
JAVNI NOTAR.
t	-mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm*
Slovenski tolmač na sodniii in t druzih zadevali.
■	;	r . .	1 | ■' ■| ,'.-J '	■ '■	t	]■■ nji •. , ,1. '/•l""*/'^^
^^	",' ,.-!. . .'i	v ■ :V	- vSc
Bolni možje in ženske so ozdraveli!
Ko so tipeli leta io so bili proglaieni za neozdravljive po drugih zdravnikih, so biH ozdravljeni z električnim zdravljenjem X žarki in serumom.
M1.,';,1; 1	" '.S '; -'' ^^^jS^SBigmm^^^^^feM oVi '	~ ' ' ' "fe
John Sken,5427 Sundsrd-sv.	Rom Vetcm6i, 2005 Pittibwf	Martin Krejci, 5970Eagol .*-
te je zdnvS 4 lota za nsursl-	Ave je bpela 5 lot na smsms	boUn dve leti. nervozno^, k.-
L pio, roTinatonom in katarjem	in mtoamkataijo. Povodali»	id),ničtpetka. Miaaao otirtifi
I v Želodcu in jotrah. Miirooga	ji. da ima jetiko. OukaviB mm	nieforo kri in ga ocdnvili v 2
I ozdiavft v 4 mesecih.	jo v 3 memcih.	mesecih.
fy '■	>'■: - ' ■ r . 1.,- - ■
Ti ljudje in atoboe dragih, katere smo ozdravili v naiih uradih tekom 20 letnega poslovanja v zdravniitvu, so danes močni, zdravi in delajo vsak dan. Zakaj Čaknte, da ie vam bolezen poslabia? Pridite k nam takoj, da vas preiščemo po najbolj modernih metodah, katere rabijo v največih evropskih bolnišnicah, kemiki, fiziki, elektrikarji. S pomočjo X žarkov lahko pogledamo v notranjost vašega telesa, da vidimo, kakšno bolezen imate in kaj vas bo ozdravilo.
y ■ !' -'■' ' ' - ' —	'
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
746 EUCLID AVE. BLIZU 9. CESTE, CLEVELAND, OHIO
■ • <
novembra 1910. ^^^ Cleveland, O.	I
Predsednik: JOHN GORNIK,, KOS 8t CJUlr Arenue. Podpredsednik: MART. COLAR1C, 15810 Calcutta Ave. Tajnik: FRANK HUDOVERN1K, 1243 E. ,60th Street m Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Proaaar Avenue. Blagajnik: PRIMOC KOGOJ, 6128 Glass Avenue. I Nadzorniki: ANTON OfiTIR, 1188 gait 61st St; FRANK^ZORIC, 1866
JOHN MAJZBL, 6108, Glaas Avejroe. f' Porotniki: ANT. AHOtN, 6218 St. Clair Ave.; FR. tIBBRT, 6114 Glaaa Ave. Pooblattenec: ANTON GRDOU. 6127 St Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SBLlšKAR, 6127 St Clair Avenue. Vsi doplal m drage uradne stvari, na} ae pošiljajo na glavnega tajnika,
Z^XT glJ^^^CI^VTO^AJ^SK^ AjlmraKA"
r^rja. Seqik in hlev sta pogo-jtrn. Skoda, ki je pokrita z za-^Jflfipvalntilo znaša 7000 'K.
^Drobne vesti; V Trst je pri-s šel v sofjjrto telesni zdravnik Koidocegi^ vladarja neodvisne ;V(.B) Albanije princa Wieda dr.
Berghanseti. Prišel je h Dra-* ča;,'kjer je' inspiciral na višji u-j kaz bodočo prestolico vladarja; dr. Bjiftgfoausen je pripove-§*<Jl!»?al v mrstu, da je prestolica ' princa Wieda popolno moder-K10 urejena. Prebivalci v Draču F, in v okolici pričakujejo nestrpno svojega novega vladanja, j Esa<J pasa je izročil dr. Ber£-j - hausmu baje zelo laskavo pismo za .princa Wieda. Princ ifWied je potoval v Albanijo li -pf^ko Tr»ta in je prišel v Drac I 7. Uoydovim parnikom dne 25. fcanuarija. — Na Reki so spu-jfstMr srečmo v morje najnovejši največji dreadnougtih "Szent 1st van". Tej slavnasti je pri-sostovaJo nebroj avstrijskih in odrskih državnikov in zastop-.ntkov raznih oblasti. — V Lloy-. dovem hangarju v Trstu je vrgla burja detavca Valetina Da-nekova raz več metrov visok potfer. iMo'7 je obležal na mestu mrtev. —' iPri spuščanju v morje dreadnuuughta "Szent Ist-van' na Reki se je »utrgala veli < riga hidravlične stiskalnice. Ve-f riga jt odtrgala delavcu ki je hH prii stiskalnici obe nogi. — Sneg, ki je zapadel Gorico, je skopnil in v Gorici je zopet najlepie gorko vreme. Na nekaterih drevesih so že pognali prvi $ogiianki, katere je sneg uničit— Vsled sneiniih zame-jitov je avtomobilni promet Oo-KVoca - Postojna ustavljen. Av-^XlomobiJI' vozijo do preklica sa-\ 1110 do Vipave. — Na cesti v ffijstevin/ je dohitel do 'sedaj še neznan avtomobil 53letnega hlapca Franca Bavko, ki je peljal pO cesti samokolnico. Avtomobil je vrglel moža v cestni jarek, kjer je obležal mož nezavesten. Av,toinobilist se ni uiti 'zmenil za ponesrečenca in ; je peljal naprej. Moža. so dobili več ur po nesreči potniki in $0 ga odpeljali v bolnišnico. — Moža, ki je poskusil dvigniti pri prometni banki na Reki na račun inženirja Rubinioha 3000 , k kron in pobegnil,še niso dobili. Sumijo, da je bil poneverjenik kak bivši Rubinichov delavec, ki jfe dobro poznal razmere in ^das je bil v zvezi s kako dobro worganizirano tatinsko družbo. ] p- Umrl je v Root* župnik in j /prodekan Rihard Ružička. —< / Vsled silne burje je šel v sobo- . < to zvečer neki Anton C. iz Tr- ( sta namesto ^omov v ulico Sv. ( I Filipa v Starem mestu. Zjutraj I, I je dobil, ko se je zbudil, poleg t sebe tnudo nečerno žensko in 3 hudega maoka, pogrešil pa je. ^ denarnico, v kateri je itzicl 1600 t K denarja. Ženska tatvino za- v \ nika.	v
mt/m- c j*: ),
PritodSba goriških velepose- 1
F stnikov. Goriški veleposestniki
r.	. .... j. v
r: so se pritožili na dr ravno so-
kdiaČc, ker so se vštele pri zadali deželnizborski volit vi cer-
Kve in župnije med velepošest-	f
■ vo. Tozadevna obravnava bi	j
f se pa bila morala vršiti dne 15.	^
jan, pa je bila preložena na ne-	^
določen čas, ker še ni zbranega	j,
zadosti dokazrlnega gradiva.	f
l|l Vojaška vest. Govore, da * h Wide v Gorico en oddelek gor- f : leih topničarjev, ki bodo na- " i tanjeni deloma v stari vojašni- J I j nad Placutor deloma v biv- J1 v »m deškem semenišču.	^
Enkratna draginaka doklada ti (javnim uradnikom in uslu*- h jšpmcem bo izplačana bržkotne d ■te. U teden. 21. jan. so bili po- k K licani predstojniki vseh držav- /
Irk	I »M-	1 J I
STAJERSKO.
Maribor. (5ooletnica ustoličen j a zadnjega vojvode koro-tanskega). Kot je sklenila en-: keta narodnih društev, da praz-: nuje 5ooletnico ustoličenja zadnjega vojvode korotanskega, čim najslovesneje. Sicer še spored ni do zadnjega izgotovljen, zedinilo se je pa da bo glavni del obsegal kratek slavnostni 1 govor, temu bode sledila živa slika "Ustoličenje", na to "Tu-1 gomer" in zopet živa slika "Vojvoda podduje dostojanstva Narodna društva bodo, kot že omenjeno, osnovala vso " slavit ost čim najsijajneje. Ne le kot čim najefektnejsa, oder-' «ka prireditev je' slavnost zami-: šljena, hoče se budi na ta dan praznovati v istini važen tre-; notek, važen dan iz zgodovine 1 slovenske prošlosti. Slavnost se : bo vršila dne 22. marca v pro-" štorih'Narodnega doma, pričen-1 ši ob 3. popoldne. (Patronanco ' prireditve se poveri "Zgodovin--' skemu društvu v Maril>oru" Prireditev bo veljala ogromne ' vsote. Kljub temu pa se ne stra-: šijo društva izdatkov, kajti tu 1 jim ne gr^ za gmotni dobiček, " marveč saino /a to, da pokaže-' kar se je pred 150 leti zadnjič jo, -kako nmevajo uvaževati to, " odigralo svetlega v zgodovini 1 koroških Slovencev, kot vseh ' nas ostalih. Da pa bo slavnost 1 čim najslovesneje uspela, je ne-: obhodno potrebno, da naši ro-" jato na ta daq ne prirejajo dru-' godi veselic in omogočijo čim { iiiystevilnejsi obisk. IPrireditvi dne 29. iparca v Mariboru, bodo sledile se druge vrtujU, ' lju, Žalcu itd.
Pozor, Kansas City, Kans.
Naš	edini pooblašče-
1 ni zastopnik v tem mestu je Peter SchneHer, 613 No. 4th Street. On je upravičen jlobi-ratiti naročnino in opravljati vse take posle ki so v zvezi z našo tiskarno. Druzega zastopnika v tem mestu nimamo.
Edini pooblaščeni kolek-tor za čitalnico je Evstahij Brezovar, raznašalec Clev. Amerike.
' -- i,,. _
Mali oglasi.
Za detetovo kopel j
kakor tudi za britje in lepšanje oblačila se mora rabiti kako : čisto zdravilno milo. Severovo zdravilno milo (iSevera's Medi- ' cal Skin Soap) priporočamo, radi njihove čistosti. Je zelo zk-	1 nesljivo milo, ki zelo uspešno	' učinkuje. Je tudi izbornc milo	j za izmivanje las. Ptepreča o-grce razpoklost in druge kožne	J neprilike. Cena ,25 centov v	' vseh lekarnah. Ako jo nima le- ' karnar v zalogi, nar6čite jo od	] naš. W. F. Severa Co., Cedar	1
Rapidš, Iowa.	1
. :	1
Nagnenje k bolezni.
Neovrgljiyo dejstvo je, da je ( mnogo ljudij nagnjenih k bo- t lezni. Nekateri se hitro prehla-dio, drugi so zaprti, tretji dobijo revmatizem. Take osebe bi j morale poznati in meti>vedpc J pri roki neko zdravilo, ki lah- a ko ustavi take bolezni. Mi bi c priporočati Trinefjevo ameriš- -ko grenko vino v vseh slučajih, zaprtja in težavah, ki nastanejo radi slednjega. To vino daje t dovolj moči organom, da redno 1 delujejo. Pri želodčnih bolez- i nih, jetirh in pri nadlegah pre- t bavljalnih onganov ima vedno t dober upljiv. Scisti telo. Po lekarnah. Jos. Trjner 1353-39.^0. Ashland ave. Chicago ni. V vsaki bolesti se lahko zanesete
M&WoSla zgine ]
i! V^scm P^njs^^^jpcro iti ziwn
hvaljujem in se vam nadalje priporočam^ za ' obilen obisk v prostorih g. Jos, Kalana, na 6101 St. Clair ave. G. Kalan odhaja na obisk v staro domovino, zato se vam sedaj na njegovem mestu priporočam, da me večkrat obiščete, da vam zopet lahko postrežem z okusnim pivom, žganjem, smodka-mi in kranjskimi klobasami. Vsem skupaj stčen pozdtav.
Anton Oštir-
Pozdrav!
IPredno se podam v staro do-' movino, pozdravljam vse svoje prijatelje, posebno člane "SI. ; Sokola", člane dr. "Naprej" in pevskega društva "Lira". Pozdravljam sploh vse znance ši-
•	rom Amerike in kličem vsem
■ skupaj krepki 'Nazdar! Na svi-
' denje! Fr. Oražem. i _
1	NAZNANILO.
Članom starega društ. "Slovenec" št. 1. SiDiZ se naznanja, 1 da je sedajni začasni društveni tajnik Albin štemberger, prej-1 šni tajnik A. Oštir se je popol-' noma odpovedal, in od 1. febr. : naprej posluje v tajniških zadevah Albin Štemberger. Z bratskim pozdravom Albin Stem-1 berger, 1176 E. 61 St.
Pozor rojaki 1
Naznanjam, da sem dobil pravico razvažati pivo v steklenicah, kar pripeljem tudi na 1 dom. Se priporočam za obila j naročila. Nick Vidmar, 1145 E. 60th St. Tel. Guy. Princeton
; i«34 R.	(13)
1 Soba se odda.v najem. 1367 E.
•	52nd St.
Hiša aprodaj za dve družini v ; Collinwoodu radi odpotovanja. 1 Jako poceni. Vprašajte po 6. 1 uri zvečer ali v nedeljo cel dan pri Lurak, 1171 E. 61 st St.
' -^- (17)
POZOR!
Opozarjam vse tiste člane dr. ! sv. Vida št. 25 KiSiKiJ. ki imajo 1 pri meni društvene knjižice, da se oglasyo vsaj do 15. febnua-rija pri meni in poravnajo svoja društvene doneske. Društvena in Jednotna pravila pišejo, da mora vsak član vsak mesec plačati, kar je dolžan društvu, : in tako pričakujem, da spolne-1 jo vsi člani, ki imajo pri meni ; knjižice, svojo dolžnost. Z 1 bratskim pozdravom Mih. $et-: nikar.	(t3)
Pošten fant dobi stanovanje s ' hrano. Vprašajte 6617 Schae-
fer ave.
I ______
POZOR!
V nedeljo, 1, febr. se je v clev. naselbini ustanovilo novo slovensko podporno društvo "Slovensko podporno društvo doskižencev", (Slovenian Benevolent Veteran Society). Do-sedaj je pristopilo 28 članov. Pristop je dovoljen vsakomur, ki je bil vojak v stari domovini. Društvo bo imelo svojo uniformo. Namen društva je podpirati člane v slučaju bolezni, prirediti umrlemu članu časten pogreb, po smrti člana pa skrbeti za udovo, kateri se bo plačeval letni penzijon. Do 5. aprila t. 1. bo vstop samo en dolar, po tem dnevu pa bo vstopnina zvišana. Društvo ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 10. dopoldne. Izvanredna dr. seja bo 22. februarija v Knausovi dvorani, na kateri seji se po-trde pravila in volili se bodejo uradniki. Kdor je bil vojak naj pride na to sejo ali pa naj se it poprej vpiše pri tajniku Jos. Travnikar, 5501 St. Clair ave. K obilni udeležbi vabi začasni odbor.
Pozor« trgovci in rojaki t-
-Naprodaj je dobro urejena trgovina skupaj z vso upravo. To ni navada ponudba, pač pa ima «v resnici srečo dober ob-toj kdor kupi. Trgovina se nahaja na 3812 St. Clair ave. Več <e poizve pri lastniku 6120 St. Clair ave.	(12)
Soba se odda v najem s pohišt-
FOTOGRAFIJE. ||
Vaša fotografija «e naredf med .časom, ko čakate na njo. Posebno pozornost posvečamo ženskam in otrokom. Izvrstno delo. 5823 St. Clair ave.
- (18)
PRIPOROČILO.
Kadaf vaša obleka potrebuje čiščenje, likanje ali popravljanje, se priporočamo in vas o-pozarjamo na našo fino urejeno delavnico z vsemi najnovejšimi stroji. Delo vestno garantirano prve vrste. Pokličite po telefonu ali pa naročite našim uslužbencem.
Frank's Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St blizu St. Clair.
Nasproti Lake Shore banke, (m) F. MERVAR, lastnik.
Vino! Vino!
Izvrstno katavba vino se proda po 90c galon, 45 pol gal. Concord vino 80c gal. Izvrstno pristno, garantirano domače vino: Dobite samo pri Frances Lausche, 6121 St. Clair Ave.
-- (11)
Tako delamo mi. - , ,
Tudi mi smo poskušali sedaj to, sedaj ono, konečno delajo tako vsi ljudje, dokler si ne dobe skušnje. Toda opustimo to enkrat za vselej. Vedno smo se znova prepričali, da pri svojem rojaku Louis Gorniku smo vedno najlepše postrežem z blagom in cenami, ima vedno sveže, dobro in trpežno blago po najnižjih cenah. Poglejte njegovo veliko zalogo oblek in zimskih sukenj, samo po $10. Izdelane iz najbolje volne, kar se jo more dobiti za denar. Za otroke dobite pri nas obuvalo od 25c naprej. Čevlji za moške od $1.48 do $3.50 za delavnik in prazniški čevlji od $2.00 do $5.00. Blago prve vrste. Zatorej ne kupujmo nri tujcih, ker on gleda samo na naše denarje. Se prav toplo priporoča uda-ni rojak Louis Gornik 6033 St. Clair ave.	(17)
Beri! Naznanilo* Beri!
Nekaj dobrega in to samo za rojake. Imam nekoliko zim-1 skega blaga preveč n. pr. odeje, kovtre in plahte, in dam vajn jih prav w mal denar Jopice prodajam samo po Lepe obleke za dečke ofd 3 do 16 let stare, navadne cene $3.00 in $4.00 ,sedaj samo po $1.48. Ženske zimske suknjene čevlje, vredne $2.00, sedaj $1.39 ženske barž čevlje vredne $3, sedaj po $1.98. Visoki čevlji za dečke od 5 do 10 leta, garantirani proti vodi, vredni $2.50, samo po $1.78, za dečke od 10 do 16. leta $3.50, sedaj samo $2.48. Ta cena je samo za rojake, ker nimam toliko blaga, da bi ustregel vsem. Imam najbolje vrste čevlje. Pridite in se prepričajte. Jos- Koa, 15406 Calcutta Ave. Collinwood.
--- tf|i-7-ri
Radi odhoda v staro domovino se proda pohištvo za 8 fantov po nizki ceni. Kogar veseli, naj se kmalu zglasi. Natančfn na siov se poizve pri Andrej Sa inich, 6120 Glass ave, nasproti
no\e šole.	<12)
■
Rad bi kupil saloon od kake. ga Slovenca, kdor ima priliko da lahko proda, naj se oglasi pri Louis Recher, Euclid, Ohio, ali naj pokliče Wood 721 R.
-^-- (11)'
Soba se odda v najem za enega ali dva. 115« E. 61st St. (11)
Dr. FRANCIS L. KENNEDY
■ m^EBjjfr.'iW'' j
............... ....... ^Cuy.
Centra! 6678 R.	(17)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom, posebno slovenskim trgovcem se to{rir> priporočam, da me podpirajo kot so me že skozi tri leta, ko sem bil edini Slovenec in pre-važevalec perila v naši naselbi ni. Jamčim vam vsako tielo, ka tero od vas dobim. Naj ostanr «tari izraz«: Svoj k svojim! The Electric Sanitary Laundry
Frank Strehovec Bell East 1780 Cuy. Centra
2443 r	'-f-	.c~2x
1
I Prva in naj veqa slovenska trgovina
z najboljSim žganjem, vinom, likerji rumom in konjakom
Priporočano se cogon slovenskim gostilnčarjea po odi Ameriki, da nam pišejo n cene tsakomtaih pijač, katere potrebujejo v svojfli gostilniških prostori. Naša koapa-nija je prva n ujvtfja str. dražba ki prodaja ugbojjše ii najbolj različne opojne pijače po zmerno nizkih cenak, a
« tega garantiramo za vsa-lago, katerega vam prodamo. Na tisoče naši odje-^nlccv lahko jNTičs^ iibi6 pri nas vedno točno, dobro in j pošteno postrežem. Slovenci, zahtevajte vedno in povsod pijače, ki jih prodra prva in nqjstarqša slovenska dražba. Mi ram lahko prodamo vsako-vrstne pijače cenge al po isti cent kot M|jn$t kompamja.
THE
OHIO BRANDY DISTILLING COT.
Prva iWvtteki Araflhs tm inW* •MlalhfUri
6102-04 ST. CLAIR AYE.
CLEVELAND, OHIO
POZOR ROJAKU Po dolgem eaau m nI]« posrečilo Iznajti aajuspefiblje "AlpenUnkturo" In "Alpen pomado" ta rast In proti »padanju las, kakorfinjo k« na ■▼etu nI bilo, od katere moiklm In lenakam takoj prenehajo ' lasje spadati ln ▼ Šentilj tednih krasni In goatl lasje ira-stejo ter ne bodejo spadali ln ne osiveli. Ravno tako pomado od "Alpen Pomade" moiklm krasni brki in brada popolnoma srastejo in ne bodo odpadli In ne osiveli. NaJvspeinejie "Rosen" mašilo sa rane, opekline, hraste, ture ln bule, od katere se v najkrajšem Času vsaka rana popolnoma sa-elL Revmatizem ali kostlbolj v rokah, nogah ali krilu se v S dneh popolnoma oidravi. Kurja ofieaa, bradavice, potne noge In osebllne ae v 3 dneh popolnoma osdraVijo. Kdor bi rabil moja idravlla bres uspeha, mu jamčim za $500. MoJa sdravlla so v Washingtonu registrirana, kar pomeni da so moja sdravlla čista in sa varovana. Jakob Wahčlč, 10» K. Mth 9L Cleveland. Ohio.
iwoimiwoimiowoiNwewowo«
Fino zobozdraV" ništvo.
Dr. A. A. Kalbfleisch,
zobozdrimit
Im st claiMy-1
j| T^l
Govori ae slovensko in | hrvatsko.	I
Točna portre&e. Časopisi na razpolago.
I Ženska postrežnica.
f Edini zobozdravniiki I urad v mestu, kjer ae
M	w . i..	1M_
govori Hoveniao ha hrvatsko
Bit,.. '-'f^l.šfchp: '•■' ■• V'
iS^Ayjt ^ ^JEI IjRnH
I ' ■
M-EXFELER I N
««• Iitm or	I Iyjii
ALCOHOL. 49% j Ifeft:
T , I ^HEUMATl^J
Mm -II «OUl • NIUMIM It	M V'
j JI	t BIV C
A^J ^JSrSSn* A KMtWQ jP^l^j
V/V Ne dajte ae \\/ ^
J / zapeljati s po-	I \ J
J / naredbam. Edini	V V\J
J ta je pravi. Razlo-	\
f čite ga po sidru.	Vj*
V	r%_ W
Hranita denar % olinan.
RABITE PLIN ZA KUHAHJB* GRE TJE. ZA VROČO VODO, ZA RAZSVETLJAVO. MI IMAMO P8CL BCEDILHI-KE IN MAKTLS 2A fUHi PRIDITE K NAli IN NA* SASVOran VAM. BO POKAZAL, KAR JE NAjBO- MfiL
iLJEGA ZA RA- qBEBt J&t
BO. J |J ^TJg TRE E4STM»aSCQ.
Superior Avcsoe	■r^*'
I I	—»
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molke obleke................$1JW Ženske kak|e------------80s
Molke snknje............,..4140 ženske 4olgr sokape ..„.^0tJt
/opiti..........'....................JOe Ženske ofakke__________JIjOS
The DAMM DRY CLEANING Co.
1574 E. 55th ST. hsUS* II
A. J. DA MM, poslorodja.	I
I	I
H tvlcfon nmcxroM i*44 l
I MIHAEL SETNKAR ■
8lovenska Gostilna	i
[f	. 6131 ST. CLAIR A VB.	f
I	ŽH^kikituaS^ I
^BHBpllPPBLlZZISHdhft^^ ^11..... ■BMB^y
KTEBO ^ OGARETTES
10 mm 5c '__
- -II-
Najboljše izmed vseh. 1- , - -K
Čiste, fine,	^^^^^^
I (NA TUJIH POM I
rOTOPISNl ROMAN,
I	■	..... 1	1 * "|i
SPISAL	|n Z»0—iliwl*i Ammik*
KAMLIUV	MM	PMSUJ.P.
I RVO POGLAVJE.
f* •	' -Va **	1
KRVNO MAŠČEVANJE.
'I ore] m« j Halef me je v tem pismu poživlja) naj se ogibljem pijanosti, dasi ni imel zato najmanjšega vzroka. Toda on je Itil tako navajen, in pri čitanju M:m se ni oral prisrčno smejati. Njegovemu povabilu, da naj £a obisčem spomladi, sem lahko ugodil šele čez dve leti, ko «>m se mudil ob gorenjem Ti-gridn. O tem, kar sem tukaj doživel, sem nekoliko že orne nil. V sledeče pa naj povem
0	nekem drugem dogodku, ki se je pričel v Basri in se končal v arabski puščavi, kamor pravzaprav niti namenjen niflem bil.	i
Moj namen je l>il.$c peljati
1	t Basre po Jadiji do Abuserja v Perziji in o<l tam v Sira. Ba-' •sna aH Basora leži v jako vroči m nezdravi okolici hlizn tam,' fcjrr ®e reki Evfrat in Tigri®' /d~užiUv i« kateri kraj se ime-j nuje S^t el ArRadi jvoje-'
/flravja tonej Q iaos o hoteli' iMfco časa lani ostati, iPri nasi j družbi je bil had H Halef Omar ' Omar ebn Sadek lia Jlvi	•
din Arabca, fcn sta me prepelja-, la od pašnikov Hadedinov na »plavu po Tigrisu do Bagdada, j Tu bi se moral posloviti tudi , Halef in ()mar, toda ker *ta ta- j ko željno prosila, da smela z menoj do Rasre, se prošnjama | nisem mogel ustavljati.
Plri tem sta'se sklicevala na! zelo važen vzrok, kateremu se
*	nisem mogel ustavljati. Hade- ; »lini, ki so jako izvrstni redilci kMttfl« so namreč poslali več;
t ^ilavov s kameljo dlako proti Haari, kjer se mude trgovci, ki; ta pridelek radi kupnjejo in ga pošiljajo v Indijo ali paše dalj. . Poveljstvo med temi splavi je
*	bilo poverjeno sicer mlademu, toda v enakih zadevah izkušenemu Mesdn ben Hadsir Slikar. Ben se imenuje arabsko sin. Mesud je bil torej sin had-ži Sukarja, in ker je Omar ben Sadek, kakor piše Halef v «vo-jem pismu, poročil hčer - tega hadži Slikarja, je bil torej svak Mesuda ben hadži Slikarja. To »en* moral omeniti, da se poznejši dogodki tem laglje razu-
. mejo.
Mcsud je torej peljal s svojimi splavi proti Basri. Ker je Halef slutil, da se bo z Mesu dom sešel v Basri ,me je torej prosil, da gre do tja /. menoj, nakar se z njim vrne v svojo domačijo. Seveda nisem mo^el | odreči njegove prošnje.
Ko smo prišli v Basro, smo iskali Mesuda in smo ga našli jurea težave, ker mesto šteje de. nes komaj deset tisoč prebivalcev. Svoje čase je bilo cvetoče trgovsko mesto. Mesud je <H>l>il trgovca za kameljo dlako, naredil dobro kupčijo in *Inigi dan bi moral dobiti de-nir izplačan.
V cnestu sem poizvedoval, če odpelje kaka ladija navzdol proti zalivu, toda zvedel sem, da moram čakati več dnij. Kaj naj naredim tekom tega časa? Človek, ki je v orientu nepoa-nan, bi imel pač mnogo zanimivosti v Basri, meni pa je bi-Ip mesto prav enolično. Radite. ga sem bil jako vesel, ko so me Hadedini povabili, da jaham z njimi proti Kubbet el Ishm. frakih petnajst kilometrov od Bnsre. Tu se je v srednjem veji u nahajalo pravo mesto Ba»-ra, mesto šo štdi med štiri para diž* preroka Mohameda Poleg Bagdada je Kubet el Islam najpomembnejše mesto zs orientalske pravljice, kater«? bereti v tisoč in ena noči. in tu je v fetrteni stoletju ustanovil slavni !bn I?a prvo mohamedansko učeno akademijo. (Po arabsk. oziroma mohamedanskem štetju, po našem okoli 1050 po Kristu.)
prežene n v;\ kak unčin ras,' sem se odločil, da odpotujem v te kraje. Odhod bi se imel vršiti zjutraj, ko UMcmrlJ
■ifr^iftmf^i w4i 1 •' 'iLiL S'• ta ' • i'
dobil denar za prodano dlako. Ker smo prišli na splavih, ni->nu> imeli s seboj konj, vendar •o se kvhko vsak čas najeli osli. prav kakor v Bagdadu. Kadi-i tega. ker sem bil/preprican, da dobim takoj žival,za ježo, se nisem brigal, da bi si ob pravem času, kaj preskrbel, kar sem pozneje jako pbžaloval.
Drugega jutra se podi Mesud k trgovcu in dobi splačati denar. Sicer sem mu jaz odsvetoval od tega, ker na potovanju ni nikdar dobro nositi mnogo denarja s seboj, najsi bo še tako kratko, kakor smo <ga mi nameravali. Kajti Človek nikdar ne ve, kje ga čaka kak napad. Toda Mesud me ni poslušal. Ko se vrne od trgovca, iscm hotel iti v mesto, da naja-; mem nekaj oslov, toda Mesud me prehiti in reče: !	potrebno, efendi. .Prost
(Arabec ne jaha rad na oslu, in tako slaven emir kot si ti, se sploh ne sme vsesti na osla. j Mi bomo jahali na konjih." I "Kaj si že za konje preskr-j
.bel?" ga vprašam.	1
j j
^	si jih pa dobil?"
j	Abd el Kahira, slavnega
•šejka MunteBk Arabcev." i 'To je seveda slaven mož, (toda čudno sc mi zdi, da on kimje prodaja. Tako slaven jvojnik kot je on, navadno ne odda konj v najem." I "Imaš prav, kajti, on jih ni j dal* v najem, pač pa nam jih je [posodil, ker ga veseli, da ti more postreči."
t "Meni? Jaz sem tujec tukaj. Kaj ve on o meni.''* I Tu me prekine moj hadži llalef Omar. ki*je rad porabil I vsako priliko, da bi mene in seveda ohjedncm tudi sebe po-veličal:
"Kakšno vprašanje je to!
Ali .si pozabil, kakšna junaštva sva midva že doživela? Alt je sploh na svetu kak človek, ki se more z nama primerjati? Midva sva velika hrabrosti in predrznosti, in vse. kar živi pote/ naju, je pritlikavo 1 Naša imena so se glasila po vseh de-i želah, in o naših dejanjih se pripoveduje v vseh kočah in '-šib. Zakai torej, Abd el Ka-' bir nr bi vedel, da si ti nepremagljiv Ka*-a ben Netmi Efen-| tli, ki se nahaja neprestano pod "mum varstvom?"	j
"Halef. ne norčuj sel Mogo-1 če je slišal, o naših preteklfh dogodkih, toda kje je zvedel, da se mi t ti nahajamo in da hočemo jahati proti Kubbet el Islam?"
"Jaz sem mu "povedal," odvrne Mcsud.
"Kje si ga pa dobil?"
"Pri trgovcu, ki mi je plačal denar."
"Torej pri njem je bil? Ali je videl, koliko ti je trgovec plačat?"	i
"Oa."
"Torej bodi previden in ne " i denarja s seboj."	'
"Efendi, kaj misliš o Abd el Kahirju? <)ti je pošten mor, pri katerem smo bolj varni kot [ sploh kje na svetu. In komu naj zaupam defiar za časa naše odsotnosti?"
"Eden izmed nas naj tu ostane, dokler se ne vrnemo."
'^Nihče neče tu ostati." . j
"Hm! AH poznaš Abd el Ka hirja osebno?"	"
"Ne."	9
"Torej ne veš, če je pravi ali ne. Kdaj pride s svojimi konji?"	I
"Tekom ene ure."
"Hm! Jaz bi rad šel sedaj k trgovcu in od njega poizvedel,, če je Arabec, ki je bil pri njem v resnici pravi šejk Muntefik Arabcev?"
"Ni potreba, kajti trgovec ga je sam poklical po tem imenu, ko sem bil jaz zraven. Ko je bila kupčija gotova, sva šla s šejkom skupno od trgovca, in tekom pogovora sem mu omenil, da nameravamo jahati proti Kubc^ el Islam, m sicer na oslih Tedaj mi je šejk takoj
fyrf"7i, ->' J•OTuV.	.jpj
faZMm" bi na oslih jaljal. On ti zelo rad posodi svojo lastno, jako dragoceno
"Tako? AH ti je povedal, kje ima svoje konje?" [ ;
"V^vaui El Nahit. Seveda je samo kobila .njegova, ostali konji pa so last njegovih ljudij. toda ti nam bodejo jako radi posodili svoje konje."
"Ali je šejku znano, kje sta-, nujemo?"
r "Da. kajti spremljal me je do hiše."
"Zakaj ga pa nisi pripeljat j k nam?"
Moja vprašanja so Arabca kmalu razburila, konečno pa r celo razjezija, kajti zdajci, mi reče:
. 1 "Dosedaj še nisi mislil, da , sem deček, toda vprašanja so . taka. kakor bi jih moral deček odgovarjati. Pomisli, da so meni zaupali splave in blago! Jaz , ne slišim rad, da bi mi kdo go-j voril v nezaupljivem glasu."
"In jaz ti zagotavljam, da ni bil moj namen, da bi te žalil. Navajen sem, da vsako stvar premotrim z največjo ' previdnostjo in upam, .da, se I nam v tem slučaju ni treba bati."
In s tem je bil besedičenju konec, kajti sam sem verjel, da sem Mesttdn preveč povedal. Ta šejk, o katerem sva govori- j la. je bil jako imeniten, in za j mene je pomenilo čast, če sem' jahati na njegovi kobili. J
Ko mine ura, začujemo pred j 'hišo kopitarne kon, in kmalu : se prikaže pri vhodu temnobra- ! dat mož, ki nas premotri s krat-, kim pogledom, potem pa pri-. j jazno pozdravi:	1
"Saba el "her ,ia Kmir — do-1 bro jutro, emir! Moje oko je | ponosno, ker te sme gledati!"
Imel je sandale na bosih no«-
1 •	*	1
gab in na hrbtu 11111 je visel hajk, ali plašč, tako da je bila glava nepokrita. Redko sem videl tako značilno ^lavo. Temni lasje so bili spleteni v več čopov, ki so se razdeljevali na vse strano, na čelu opazim več brazgotin, ki pa niso izvirale od ran, pač pa, kakor sem takoj presodil od urezljajev z no-1 žem, katere si je mož sam prizadel. So rodovi, ki sfc tako sami zaznamujejo. Da bi se Muntefik Arabci juitačili s ta-, kinii znamenji, detedaj še nisem vedel. ^Ijegiivo oko je ime- | lo oster, bodeč pogled, radiče- ' ( sar pa .seveda nikakor nisem imel vzroka, da bi na njesra | bil sumljiv, posebno ker je tako prijazno pozdravil. Radite-1 va vstanem, se priklonem in odvrnem:
j "Saliab el her ,ia šejk! — Bodi mi dobrodošel in vsedi se, šejk!"
j Ponudim mu roko, potem se pa skupaj vsedeva, da.se nekaj minut pogovarjava na način, ki pravzaprav nima nobenega pomena. toda tako običaj zahteva, Potem "se na dvignem in korakava ven, kajti odhod je bil pripravljen.
Nas vse>h skupaj je bilo dvanajst oseb, in zunaj, nas je ča- j kalo ravno toliko konj, ki ni-fo bili pod nadzorstvom in tudi skupaj niso bili privezani. Med konji zagledam dragoceno a-rabsko kobilo, na katero po- j kaže šejk in reče: 1 "Zajahaj, emir! Ta kobila je namenjena tebi, in upam, da bos zadovoljen z njo!" I Takoj spolnjem njegovo po- j velje, in kmalu potem se poda , naša četa iz mesta ven. Ko je ; bilo mesto že za nami, zajaha- i mo hitreje, in kmalu sprevi-i dim, koliko je kobila vredna. , j Toda z mojim Rijem se pa ni dala primerjati. iFozneje se za- ^ I podimo v galop, ki nam je bil , prav v zabavo, potem ko smo | bili toliko časa na pustem spta- , vu.
I Nikdar se nisem bil v tej o»ko. , lici, vedel sem pa, da Ižei Ku- i bet el Islam jugo-zahodno od j Basre, toda mi smo jahali na- , ravnost proti jugu. Sprva se * temu nisem čudil, kajti mogo- \ če mi je kdo napačno povedal i lego Kubet el Islama. Ko pa , je minula ena ura in še nismo h prišli do stare Basre, začnem pomišljati. Jahali smo že dali ^ j kot petnajst kilometrov.	j
Hadedini so se tekom ježe medseboj zabavali, jaz sem pa j jahal š Halefom na čelu spre-
ti šejku, ki je jahal zadnji. Pri- | šel sem tako nenadoma do nje- I
ga, da se je posvetilo v njngo- I i vih oieh. Ko pa opazi, da ga J , gledam, takoj povesi trepalni- 1 ce. Zadržim ttorej konja, do- I , kler nisem popolnoma ob šej- M kovi strani, nakar ga vprašam: I i "Tebi je dobro znano, kje le- I ži stara Basra?" "Kafko naj bi ne vedel!" od- I , vrne šejk.
"Meni se pa ždi, da se motiš! |l M i smo tako hitro jahali, da bi 1 morali biti že zdavnej tam." "Kako ti ugaja kobila?" To vprašanje se je tako čud- 11 no strinjalo z mojimi, da za- fij čuden vprašam:
"Dobra žival jer toda jaz ni-sem govoril o njej, pač pa o Kubet el Islamu."
"Razumel sem, vendar opa- [i zil sem tudi, da ti kobila ugaja, in ker sem ti hotel pripraviti 1 veselje, da čimdaje jahaš na tej i živali, smo naredili ovinek. 1 Obrnimo sedaj."
šejk obrne konja in zavije 1 proti severni strani. Vendar se i me je prijela sumljivost, dasi-ravno je bil šejkov izgovor jako spreten.	1 j "Upam, da si naš pošten H vodnik, šejk!" ga svarim dobro- t hotno.
Tu pa jezno zakriči nad me- j ne:	IjjF
'"Ali me hočeš žaliti, emir," I "Ne, toda mi smo hoteli ob-iskati Kubet el Islam, ne pa mimo njega jahati. Zakaj nas H 4nisi peljal naravnost tja?" j "Iz vzroka, ki sem ti ga že I j 'povedal. Posodil sem vam kon- || je,, ne da bi za to kaj zahteval, Bj in v plačilo dobim psovke. Sre- 11 ča za tebe, da nimam orožja 1 s seboj, sicer bi te prisilil, da se:H bojuješ z menoj." ' "Kaj? Ti nimaš orožja?" >1 1 "Ne. Pustil sem nož in puško za selioj in sam jahal z vami, da vam dokažem, da po- 1 štejio mislim z vami in da ska- i| žem Kara ben Nemsi emirju 1 čast, ki mu pristoja. 'Poglej j sem!"'	■ j|!
S seboj ni imel nobene -pu-' Bf ške, in ko pri svojih zadnjih j besedah razprostre svoj plašč, ji vidim, da v resnici nima nobe- P nega orožja. Raditeiga nečem m več sumiti in rečem:
"Oprosti, da se je moj go- || vor drugače glasi! kot sem na-meraval Razžalitti te pa nisem hotel."
"Desetkrat sem se moral čuditi nad tvojim suinničenjem, kajti četudi bi imel sto vojni-kov s seboj, in če bi bili vsi oboroženi, ne bi mogli proti tebi ničesar narediti. Saj je znano, da ima Kara ben Nemsi več čarovnih pušk s seboj, s katerimi lahko neprestano strelja, ne da bi basal. 2e to samo bi me moralo odstraniti od, jjj vsakega napada napram tebi." j
Torej so že Miuntefik Arabci. zvedeli o mojih puškah! No, če! je bil šejk o tem prepričan, potem sem pač vedel, da se sto-j krat premislil, predno započne kaj sovražnega napram meni. j Kmalu pridemo do razvalin, kjer je stalo nekoč staro me-| | sto Bisra. Kakor sem rekel, 0 je moje sumičenje zginilo, to-|| da zbudilo se je znova, ko sem | videl, kako šejk z ostrimi in pričakujočimi pogledi opazuje; razvaline. Ali je mpgoče ^O" ! mu naročil, naj ga tam poča- H ka? Mogoče ima celo četo svo- \ jih ljudij tam? Zdajci se mi hi- & poma razjasni početje. Zdaj sem si lahko tudi razlagal pogled, katerega toi je prej vrgel; ljudje so bili željni mojih pušk,' moje oseb■moje puške so že ma«pMH|^Arab-ca bodle v.
' Toda najp(pM|M|flttogei
ničesar prcflHH^M^K^ nisem imel ^^H^jll^PMazov proti njemu. fjH|flppp^>rez vzroka razžahm^eitfj se šejk lahko maščuje nad nami vsemi.
"Ker ti je Kubet el Islam tako natančno znan," reč$ zdajci1 Mesud k šejku, "nam boš pač lahko povedal, kje so prave razvaline Kubet el Islama. Tam bi rad opravil svojo, po-božnost."
Sejk pa pokaže z roko proti i razvalinam v južni smeri in reče:	I . "Tam je Kubet el Islam in peljati y*s hočem tja. Konje pustimo OS tem mestu."
"Zakrpa V vfprašam. "Saj lahko jahamo tja."	|||
rwr nillin tniir ^ I
r--■ j^Nm'^^ti^- ......—"T i
A //mnw/NT 4 i nt /V
JLA1 •• ■ U m m • 1 JmfflmM-■ " Hfrisiiig*
v I 1x1 v i! V v/
■ , , , ■ ^'Mif^i ffwiiHVy"	—----—'
PRIREDI KRASNO IGRO
"IZBIRA-LKA"
. (»Spi t> , r' -.. ,'T	+ ■	.,,-V-?'-	; '•' • j1; ' ■' ' '
' . , '''j
v txetx. <3LQ3axx3\JCL a petjem
V NEDELJO, 8. FEB. 1914.
V KNAUSOVI DVORANI.
^	OSEBE:
Sokolovič.............................*....................................................................Anton JerinU 1
Dragojila, njegova žena...............................................................................Mici Kunstelj \
Maka, njegova hčerka .......................................................................... Antonija Grdina
Zvezdana, nečakinja...............................................................................Josipina Lausche
Timič................i........................................................................................... France Lunk«
Katarina, njegova žena................................. .......................................Anica Grdinoya •
Milka njuna hčerka.........................1..............................................................Alica Vidmar ®
Branko »nubač .........................................................................Iv»-n Tomai»
Volčan, snubač..................................................................................................Fr. Verbi« j
Radič, snubač.............................................................................................MnihJ. Grdina 1
Andrej, sluga S -k lovičev...............................,................................*........Frai.j. Lausche 1
tK>
PRIČETEK TOČNO OB 8. URI SOLČNI ČAS.
Cene sedežem 50c. in 75c, stojišča
Ker je 25 odstotkov preostanka namenjenih štraj-kujočim Slovencem v Michiganu, se pričakuje od strani občinstva polnoštevilne udeležbe.
r^ ODBOR.
ZAVAROVALNINA.
i ''i' 'ti i n' MJ« n»)i.............. „ ii i i 1 •■'.|j, u..1 ,' ""■ * 111 • -..j' '■.	•' ' '"
j	.i	i	^i
i
Vsak pameten mož skuSa, da se na kak način zavaruje sebe in družin« v slučaju bolezni ali pa hitre smrti. Dolžnost vsakega je tudi podaljšati življenje in skrbeti za zdravle. On lahko to naredi, le ima prebavljalne organe vedno v redu. Kakor hitro opazi -
SLAB APET1T,	MORA	ZAPRTJE.
BRUHANJE,	tipa,	HR8T0B0L,
TEŽAVE V ŽELODCU,	TEŽAVE V SRCU,
SLAN JEZIK,	RAB"1	HIPNO SLABOST,
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO.
"V... ,, 'Li'	'' -
To zdravilno vino mu hitro in gotovo pomaga, ker popolnoma sčisti prebavljalne organe, ne da bi povzročilo kake neprijetne simptone, in prežene iz telesa ostanke hrane, ki so ostali neprebavljeni.
Ozdraft tudi bolestne dele prebavljalnih organov in poživi te organe, da lahko opravljajo svoje delo brez pomoči. Prežene zaprtje in vse druge posledice. Rabite to veliko zdravilo, kakor hitro opazite enega izmed gorej omenjenih simptonov, kajti s tem si bodete prihranili brezen. Da vam
naraven apetit, telesno moč in svež spomin.
Da vam tudi novo veselje di> življenja, dober telesen sestav, trdno zdravje kjer je le mogoče.
PO LEKARNAH.	ZAVRNITE PONAREDBE.
JOS. TRINER,
IZDELOVATELJ IN FARMAGIST.