Izhaja v Trstu 'ato soboto opoiame. Rokopisi se ne vranjo Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in upravništvo ul. del Lovatoio št. I, I. I TELEFON (8-37. Posamezno štev. »a prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. S_________________* :■ Glasilo „Narodne delavske organizacije44 v Trstu. ..............................«■.—... o LETTERA APERTA aU' onor. VALENTINO PITTONI, depitato al Consiglio deli’ impero - Trieste. i Siete tenuto in alta considerazione nel Sostro partito. Vi ritt-ngono un Dulcamara, ! fornito di tutti i ricostituenti chiesti dal Momento. Perche nascondirlo ? Ravviso ^nch’ io, al par dei miei consen-zienti in Voi Pucmo, che in circostanze di Opremo cimento diede prova di ssggezza 6 serenith. Vi chiedo quindi venia, se in un momento, in cui per diverse ragioni V0diamo messa a soqquadro ogni emana-zione di vita sociale nel paese, rivolgo a Voi, onorevole Pittoni, la parola, schietta 6 scevra di ogni sotterfuggio. Che volete ? Sono le condizioni particolari del nos'ro umbiente, che n on ci ptrmettono un altrO| foro. Da quando per volonta del proleta-ritto sloveno venne, nell’»gosto 1907 fon-data a Trieste la „Narodna Delavska Organizacija11 e da quando la fiducia dei lavoratori sloveni ebbe a eh amarmi ri pobite volte a capo d lla pre ietta organizza-Oone, la stampa al Vostro servizo non cesbo un momento di c prire di contumelie me e 1’ organizzazione da me diretta. Era ben naturale! Da buoni osservatori. Voi j intuiste tosto, che la 1'ondazone della ^Narodna Delavska Organizacja" suonava r o&lucia al Vostro partito, si, che a spin-g re il proletariate sloieno a quell’atto di 'i emancipazione sono stati appunto i Vostri seguaci. A che metterci la benda agli | occhi? Da oltre dieci anni il proletariato sloveno a Trieste, per quanto allora suscet-■ tibile di organizzazione, militava nelle Vostre I hle. Con abnegazione e risolutezza propria 1 «1 lavoratore sloieno, esso 1'ece del suo 1 nieglio nel propugnare i Vostri id' ali. |\Olfuscato dallo splendore di un’eguaglianza I nrogrammatica nazionale, 1’ operaio sloveno Vi i'u compagno fedo e di lotta. Ebbene ! | Come pagaste i suoi meriti ? Col trascurare il soddisfacimento di lutti i suoi bisogni connessi ali’ appartenenza alla sua nazivne, col tkrvi di lui sgabello per il raggiungimento di Vostri postulati nazionali e col trince-rarVi dietro 1’indifferentismo nazionale, tgni (|ualvolta i suoi interessi nazionali ricliiedeiano una pronta ed efficace cura. ^Predioandogli che Vostro scopo era il ponseguimento di migi orie econoiniche per intanto, e lo sconvolgimento del presente ordinamento sociale nell' avvenire, e add -tandogli che le ragioni di d fesa eco-nomica sociale prevaPgano sul senfrmento di razza, Voi deste in pratica palpabile csempio di un trattamento differente, e, !nuti!e ogni c ntestazione, suscitaste nel-I’ operaio sloveno, piiT lorte che raai, il Sentimento nazionale, desideroso d culto adeguato. Negando al mom nto politico Nazionale ogni torza di attuadta, malgrado I0 accanite lotte di razza che fervono su 'lUesta ten’a, dtste la spinta a quel mo-vbnento operaio, che condusse finalmente aHa costituzione della „ Narodna Delavska Organizacija." Como avete Voi accolto la fondazione della ,,Narodna delavska Organizacija" ? pbecche si dica, certo non da veri socia-bs<£, Affilaste e levafie contro la neonata ’ arini e con un accanimento mai fino jdlora veduto la bollaste col marchio del-* infamia, dtllo sfruttamento delForganiz-*uzione economiea a fini nazionalistici, e’, ':°me cio non bastasse, 1’accusaste di cru-’.llira!)gio. Non aspiro alla gloria di aver 'utu to tutte le ragioni, che Vi spinsero a 'luesta guerra fratricida. Verrit il giorno 1(1 cui farete 1’esame della Vostra co-6c'enza. Il Vostro partito volle bruciare tutti i j **0,)ti, che congiungevano gli operai scbie- 1 fafisi attorno al vessillo azzurro, da quelli j^Ppresentati dalle „Sedi riunite". Perche? S5’ento dirmi! Perche le organizzazioni fon date suh’ internazionalismo non riconoscono e non ricoi osceranno mai altre organiz/a zioni, che quelle improntate al nostro pro-gramma ed in particolar - al concet'o della lotta di classe. Ma allora ’. . . . devo dire, clie Voi anteponete il presente ordinamento s< ciale irra7ionale e da Voi fieramente combatiuto, aU'avvenire, al fine di cg »i Vostro agire... Il Vostro programma minimo, e Voi lo sapete meglio d me, mira ad un linico scopo : quello, ci e, di fare il proletariato intellettualmente e fificamente capace di lotta e raantenerlo in tale st ato, finche sarfi giunto il momento storico, prof-tato d»l Marx, in cui ai mezzi produttivi ed ali’ associazione del lavoro verra strappata di dosso la „veste capitalistici". Di fronte a (|uesto scopo supremn del socializme evo-luto devono ind »treggiare tutte le altre considerazioiii. E ii risveglio della coscienza deli’ operaio e il sollec tamento ali’ orga-nizzarsi in corporazioni, che deve anzitutto stare a cuore ad ogni buon socialista. Non Ve lo dice abbastanza chiaraim nte il programma di Vienna ? Desolate erano le condidoni del proletariato sloveno prima deli’ insorgere dela , „Nar< dna delavska Organizacija". Mentre i una parte d gli operai sloveni era uscritta alla sezione jugoslava del Vostro partito, sta il fatto incontestabile ed indistruttibile, che una rjrun parte del proletariato sloveno degetava lungi da ogni organizzazione, in uno stato di disgregazione completa, Dappoiche cotali condizioni non potevano reggera in eterno, e d’altronde quella fra-zione del proletariato sloveno che militava nelle Vostre file aveva subito in seno al Vostro partito non poohe disillusioni e umi-liazioni, ne nacque spontaneaniente dal di si.tto ali’ in su quel movimento, che generb la fondazione della ,,Narodna delavska Organizacija". In altri paesi tutti gli uomini, che professauo la Vostra religione, avrebbero, sl, provato un sen90 d’ amarezza e di scon-forto momentaneo, ma si sartbbero, pero, d’ altro canto astenuti da soverchia ani-mosita. Ad ogni modo, poi, non si sareb-bero lasciati sedurre a quella guerra igno-miniosa, che il Vostro partito gib da due anni muove alla ,,Narodna delavska Organizacija". Non avete mai pensato, o socialisti, che la Vostra impresa e quanto mai antisocialei? Non avete mai riflettuto, che meglio che nessuna organizzazione, e una organizzadone. che, per quanto disti dai Vostri principi, tuttavia radunb a se d’in-torno migliaia e inigliaia di operai, che j rima non erano afOtto organizzati, che non volevano saperno di organizzazione, educando tutti, questi neofiti d’organizzazione al conoscimento dei propri diritti e ridonando la fiducia in se stessi a coloro, che, avviliti, passarono dalle Vostre alle nostre file ? Non siamo stati fdrse noi che, col continuo contatto cotidiano, contribuim-mo al risveglio della coscienza di tanti operai ? Si, onorevole Pittoni! L’ agire dei Vostri discepoli mi riesce comprensibile, se considerato come quello di un partito qua-rantottesco, che vive da oggi a domani, non mai pero se voglio considerarvi come un partito deli' avvenire, vindice dei 'diritti del quarto stato. Non avete mai pensato, che la „Narodna delavska Organizacija", ■ piaccia o non piaccia, ,e un" assoeiaziorie, e che orhando 1’ indisiduo di tale beneficio, lo si riduce non soltanto ad affogare nelle onde del complesso ordinamento avversario, ma si arena ogni progresso civile, rom-pendo alla societh addirittura la „spina dorsale"? Del resto, il monetario si vedeva fortemente scosso in causa a vari c efficenti, non in ultima linea per virtfi delle oscillaz oni ver ficatesi in Vmi rica. Gli atfari languivano, la depres-biotfe assumeva proporzioni sempre pifi inquietanti. Sotto questi auspici la com-missione delle organizzazioni professionali cedette alla volon ii della direzione del gruppo centralizzato dei braccianti e in-gaggib uno sciopero, che, date le circostanze suesposte, andava , considerato a priori siccome disastroso. E ormai notorio, cbe le direzioni dei gruppi organizzati, alle quali si appellarono tanto la commissione delle organizzazioni. <|uanto la direzione del gruppo interessato, approvarono lo scio pero soltanto sotto 1' impressione di mi-naccie da p> rte della direzione del gruppo dei braccianti e delle tendenze centrifughe, che si sarebbero altrimenli verificate nel partito. Sl, dopo le rivelazioni pubblicbe di Silvio Pagnini, ex-segretario delle organizzazioni professionali e capo del movi meuto cbe condusse allo sciopero, noi sap-piamo, cbe lo scioper.) venne del berato, malgrado cbe il numero degli organizzati non ascendesse che a 250 veri braccianti su circa 2500 braccianti sulla piazza. (Vedi „Azione socialista", No 8. ,,Sviluppo e de-cadenza delle organizzazioni professionali di Trieste.) Noi sappiamo ancora, che le organizzazioni erano allatt-o sprOvviste di denaro e cbe d fondo di resistenza della centrale del gruppo trasporti consisteva in pocbe migliaia di corone. (V. ,,Azione socialista", relazione sul congresso dilla fe-derazione degli addetti ai trasporti.) Quindi non solo la congiuntura era assolutamente ostile ad uno sciopero, ma vi mancavano per di piu tutte quelle premesse, cbe sono la conditio sine qua non di ogni lotta fra capitale e lavoro. Gib non ostante la cam-paigna venne impegnata e — perduta. Il comitato dirigente il movimento ad-dotlb metodi del tutto sindacalistici. Non si curb affatto di allontanare eon savie misure la possibilitb di :rumiraggio. Non ritenne necessario assicurarsi. il concorso della ,,Narodna delavska Organizacija", cbe contava mile proprie file un numero di braccianti saperiore ai 2~>0 ed anche ai 300. Si affidb del tutto, al pari dei devoti a Maometto, al destino — in una lotta formi-dabile, contfo un’ organizzazione padronale robustissima, guidata dal dr. Ferruccio Cimadori! E, date tutte queste premesse, avete ancora il cor ggio di tacciare di crumiraggio noi, che non vdevamo ne do-vevamo condurre al macello tante esistenze proletarie in una lotta, che aveva tutta la parvenza di un’ azione di partito ? Dunque, Voi marcbiate di crumir ggio cdui, cbe, qua'itunque non Vostro cons^nziente, non si decide a sacrificare se Rtesso in una aattaglia da Voi stessi dichiarata folle e disastrosa ed impegnata a di lui insspnta, anzi infischiandosi solennemente della di lui volonta ? Non siete stati Voi stessi, cbe di< hia-raste poco tempo or ta, essere ststo lo sciopero dei braccianti del 1907 la piii clas8;ca prova d 11’ inabilita rrganizzat.oria di Silvio Pagnini ? (V. .,11 Lavoratore" — relazione sul congresso deli' Unione protet-trice fra addetti al commercio, in relazione alla proposta di adesione alla eostituenda „0amera del lavoro.) No, signori! Noi non siamo e non saremo mai cm dri, ma so-stenitori deli' elementare concetto di dica sociale, che rich ede accondiscendenza e rispetto verso color ■, dai qusli si pretende abnegazione e sacrifici) ad oltranza! 11 cred-re, poi, cbe gli operai sloveni saranno disposti a stare colle mani alla cintola e lasciard ad occhi aperti soppiantare, si-gnori, sarebbe un contar troppo sulla pa-zienza pecorina deli’ operaio sloveno. E lo sciopero impulsivo, scoppiato pocbi giorni dopo ali’ arsenale del Llovd ii s guito al licenziamento di alcuni mec-canici ? Lo avete Voi stessi, in uniono al rappresentante deliš centrale dei metallur-gici, non soltanto sconsigliato, ma persino stimmatizzato come un' impresa pazzesca ! I nostri operai ali'arsenale del Lloyd fu-rono precipitosainente coinvolti in quel movimento e, con minaccie, colpi di randello. e dopo serio pugillato costreiti ad abban-donara il lavoro. E’ cosi, o soci listi, cbe si cuntribuiice al risveglio del sentimento di sdidarietii? Sono questi i mezzi, con cui si prepara uno sciopero, atto a destara impressione sul dotore di lavoro? E’ cosi, cbe Voi praticate le dottrine dei Vostri soinmi maestri, che prescrivono quale passo principale quello, cbe conduce ad un armi-stizio fra tutti gli enti, che hanno interessi aftini in un momento di lotta, ingaggiata contro il comune sfruttatore? No. socialisti ! 11 proletaristo sloveno diede non una volta prova gagliarda di un prefondo sentimento di lealtn, e non siete stati certo Voi ad incubarglielo. Il proletariato sloveno non c nato per fare il crumiro, ma benO per sostenere i propri interessi in unione colla potente famiglia operaia. Quello cbe il proletariato sloveno, benche appartenente aU’ organizzazione „crumiresca'‘ non permetterh mai, >\ cbe Voi lo precipitiate ia avventune ^>olo percbč a Voi cosl piaccia, avventure, cbe si trasformerebbero in altrettante imprese st rie e degne di successo nel momento, in cui Voi rinuncereste al Vostro esclusivismo ed ali’ infruttuoso sciovimsmo di partito a tutto vantaggio del proletariato ed a dan no del capitale, cbe con mefistofelico sorriso altrimenti si addatta a fare la parte del „tertius gaudens" Lo comprendete ? O volete cbe ve lo ripetta ancora una volta, cbe Voi, col sistema fioora seguito, sacri-ficate ogni pr gresso economico deli’ operaio per un tempo indefinito ? Se cosi a Voi piace e se intsrpretate cofi i doveri del socialismo, affar Vostro ! Il proletariato sloveno sopporterii con rasegnazione e coscienza pura tutte le calunniose accuse di crumiraggio, e non si lascerii arrestare sulla sua via. Via, cbe non condurrh certo mai a tradimenti e crumiraggi, ma a nuo-vi orizzonti, ove create nuove circostanze, si abituera 1’ occbio a ravvisare Dell’ operaio sloveno non gid il crumiro, ma bcnsi il compagno di lotta, pareggiato per sven-tnra c diritti, cosciente di se e detla sua posizione, non desideroso di sopraffazioni, ma pronto a non tollerarle. / Si potrebbe continuare.... RamentarVi, che in altre occasioni opponeste ali’ evidenza dei fatti ed alla forza del dir-tto sostenuto dai>li operai slovenj la forza della pift ; rude violenza. RicordarVi anco una volta, che fu la „Narodna Delavska Organizacija",' colei, che, superati tutti i pregiudizi di parte, Vi stese la mano, certa, che 1’ inte-resse a tutti noi comune, involveva 1’ obbligo a tutti coloro che si professano unicamente fautori del benessere sociale-economico del proletariato, di unire le forze quando il caso lo richiedeva. Richiamar Vi alla me-moria, che non aveste il coraggio di rifiu-tare sinceramente la propo.ta dei no stri affigliati, addetti agl’ i. r. magazzini generali, tendente al raggiungimento di una comune azione e cib quanturque Voi non contate nelle Vostre file che una frazione non decisiva degli or citati addetti agl’ i. r. magazzini generali, Perchč tutto questo ? ! Perčhe Vi ata anzi a tutto a cuore la sorte del j Vostro partito, anzicchč lo sviluppo del vero - movimento cconomico deli' operaio ? So. che l Voi direte : La nostra coscenza di classe non ci permette di agire diversamente. Ma io Vi domando allora: In che cnnsiste ijuesta coscienza di classe? Scusate questa domanda, ma dopo 1’ esodo di Silvio Pagnini e di altri baluardi dal Vostro partito, la domanda non e un semplice sillogismo. Invece di evitare di aumentare con contu melie, calunnie, ingiurie verbali e reali la-tensione fra operaio slo veno e operaio ita-liano e čercare con una proficua opera di propaganda etica e morale di elevare lo spirito deli’ operaio, non siete proprio Vo>, che alla miseria, ali’ oppressiona ed alla schiavitu economica aggiungete quella morale, che spesse volte negli ultimi tempi raggiunse gli estremi di vero abbruttimento? No e no ! Con siffatti argomenti non di- struggerete mai 1’ edificio capitalistico, ma distruggerete ogni fiducia deli’ operaio in quel socialismo, del quale Vi piace farVi paladini. Cambiate rotta! Non dimenticate, che 1’ opera umana non e pienamente libera, ma e soggetta a certe leggi di spazio e di tempo. Non fatte, per dio, violenza alla natura. Voi griderete : Noi siamo gli uniči rappresentanti deli’ operaio, noi godiamo la fiducia di quasi tutto il proletariato trie-stino! Ma Voi griderete inutilmente, giacche le cifre Vi smentiranno. Non b forse tutto il Vostro presente una continua lotta con la.... realtil ? A cominciare dalle contradi-zioni, che emergono da un confronto fra le vostre enunciazioni programmaticho e 1’ attuazione dello st -sse, fino alle assicura-zioni di pace, giustizia ed eguaglianza e le quotidiane negazioni delle stesse? Non Vi seguiremo nella Vostra rotta. Guarderemo in faccia alla societa e.n01 precipiteremo le cose, seguendo ilpeasfeo del Vostro von Vollmar, che ogni intem* pestivitii nuoce. Che volete? Stringeren*0 le nostre file, istruiremo i nostri seguac* a opporre alle Vostre avversioni ed ah 1’ odio, altrettanta becevolenza ed accondr scendenza, come si convitne fra compa?**! d’ una stessa sventura. Cercheremo ll1 elevare 1’ operaio sloveno materialmentei ma anche intellettualmente, coltiveremo 1° stomaco, ma anche il cuore. Cosl agenda aspetteremo a mente serena 1' incerto av-venire, conšci, d' aver fatto il nostro dovei'® verso il nostro popolo e verso 1’ idea sociale-E Voi.... Continuerete la rotta odierna ?■••• E cib tutto in nome del socialismo ?... A Voi, onorevole Pittoni, siccome piu sagace, quest’ epistola. Giuseppe Mandič. ODPRTO PISMO gospodu državnemu poslancu VALKNTINU PITTONI-JU — Trst. V Vaši stranki Vas visoko vpoštevajo. Smatra se Vas za nekakega Dulcamaro, ki je preskrbljen z vsemi krepčili, ki jih zahteva moment. Čemu skrivati ? I jaz, kakor mnogi moii somišljeniki, vpoznavam v Vas moža, kije v slučaih skrajne nevarnosti pokazal prevdarjenost in treznost. Ne zamerite mi torej, če se v hipu, ko vidimo iz raznih vzrokov prekucnjeno vsako emanacijo socijalnega življenja v Trstu, če se torej v tem hipu, gospod Pittoni, obračam do Vas z iskreno besedo, ki nima v sebi nikake zvijače. Kaj hočete? Posebne razmeie našega mesta, nam ne dovoljujejo druzega foruma. Od kar jo bila po volji slovenskega proletarijata, meseca avgusta 1. 1907. vstanovljena v Trstu „Narodna delavska organizacija" in od kar je zaupanje slo-vei škili delavcev mene ponovno pozvalo na čelo rečene organizacije, ni časopisje, ki stoji v Vaši službi, niii za h p jenjalo psovati mene in organizacijo, ki io jaz vodim. Bilo je popolnoma naravno 1 Kakor dobri opazovalci, ste Vi takoj vganili, da vsta no' itev „Narodne delav. organizacije" zveni kakor nezaupanje Vaši stranki, tako, da so bili ravno Vaši somišljeniki, ki so prisilili slovenski proletarjat v ta čin emancipacije. — Čemu zavezovati si oči| ? Preko deset let je slovenski proletarijat v Trstu, v kolikor ga je bdo tedaj pristopnega k "organizaciji, stal v Vaših vrstah. S slovenskemu delavcu lastnim samozatajevanjem in odločnostjo, je on vse, kar je bilo v njegovih močeh, storil v prid Vaših ide-jalov. Zaslepljen po sijaju programatične narodne enakopravnosti, Vam je bil slovenski delavec zvest tovariš v boju. No ! Kako ste poplačali njegove zasluge ? S zanemarjanjem zadostitve vseh njegovih potreb, ki so bile v stiku s pripadnostjo njegovemu narodu, s tem. da ste ga rabili za lestvo v dosego Vaših narodnih postulatov in s tem, da ste se pokrivali s plaščem narodnega indiferentizma vsaki-krat, ko so njegovi narodni interesi zahtevali takojšnjega in vspešnega negovanja. Pridigovaje, da je Vaš namen dosega ekonomičnih zboljšanj za sedpj in preobrat sedanjega družabnega reda v bodočnosti, in veleči mu, da ekonomično-soeijalna obrana stoji nad narodnim čutom, ste Vi od druge strani dali jasen vzgled dvojne mere in — tu ne pomaga nikak ugovor — ste v slovcn. delavcu zanetili močnejše kakor kedaj narodni čut, željan primernega negovanja. S tem, da ste vzlic srditim narodnim bojem, ki se vrše n‘a tem ozemlju, zanikali narodnemu političnemu momentu vsako silo aktuvelnosti, s tem ste povspešili ono delavsko gibanje, ki je slednjič dovedlo do vatanovitve ..Narodne delavske Organizacije". Kako ste Vi pozdravili vc-tanovitev ,,Narodne delavske organizacije ?“ Naj se reče, kar si bodi, gotovo ne kakor pravi socijalisti. Nabrusili in naperili ste orožje proti novorojenki in z do sedaj nepoznano srditostjo ste ji vtisnili znak sramote, iz-rabljevanja ekonomične organizacije v na-eijonalistične svrhe, io, kakor bi to ne zadostovalo, ste jo obdolžil i k r u-m i r s t v a. Ne hrepenim po slavi, da sem vganil vse razloge, ki so Vas silili v ta bratomorni boj. Pride že tudi za Vas dan izpraševanja vesti ! Vaša stranko je hotela sežgati in je sežgala vse mostove, ki so spajali pod modro zastavo združene delavne z onimi, ki so zastopani po »Delavskem domu". Zakaj ? Odgovarja se mi: Zato, ker na podlag internaeijonalizma vstanovljene organizacije ne priznavajo in ne bodo nikdar priznavale druzih organizacij, izven onih, ki se drže našega programa in stoje na stališču razrednega boja. A tedaj... Moram reči, du Vi predpostavljate sedanji neracijonalni družabni red, ki ga Vi srdito pobijate, bodočnosti, ki je cilj vsakega Vašega dejanja. Vaš minimalni program — in Vi to veste bolje nego jaz — ima en edini cilj: ta. namreč, da se proletarijat napravi intelektuelno in fizično zmožnim boja in da se ga ohrani v tem stanju, dokler ne nastopi historični moment, ki ga je prerokoval Marx, ko se bo produktivnim sredstvom in vdruženju dela snela »kapitalistična suknja.1 Vspričo tega najvi-šega cilja razvitega socijalizma bi morali zaostati vsi drugi pomisleki. Prebujenje delavčeve zavesi i in bodrenje k organiziran u, to dvoje mora predvsem biti pri srcu vsakemu dobremu socjalistu. Ne pravi li tega dovolj jasno dunajski program? Žalostne so bile razmero slovenskega proletarijata pred ^»ostankom »Narodne delavske Organizacije". Dočim je bil del slovenskih delavcev vpisan v jugoslovansko sekcijo Vrše stranke, obstoja nepobitno in neporušno dejstvo, da je velik del slovenskega proletarijata vegetiral daleč od vsake organizacije, v popolni disgregaciji. Ker take razmere niso mogle vedno obstojati in ker je oni del slovenskega pro-letarjata, ki je stal v Vaših v.rstali, doživel ne malo razočaranj in poniževanj je nastalo spontanno od zdolaj gori, ono gibanje, ki je porodilo vstanovitev „ Narodne delavske organizacije". V drugih krajih bi bili možje Vaše stranke res občutili hipno ogorčenost in potrtost, ali, od druge strani bi se bili vzdržali prevelike mržnje, nikakor bi se pa ne bili [»ustili zavesti v ono sramotno gonjo, ki jo Vaša stranka že dve leti uganja proti „Narodm delavski organizaciji-. Niste še nikdar pomislili, o soeijalisti, da je Vaše počenjanje kar nuj-eč možno proti-socijalno ? Niste še nikdar pomislili, da je vendar bolje nego nobene organizacije, organizacija, ki, dasiravno ne soglaša z Vašimi načeli, je pa vendar združila okrog sebe tisoče in tisoče delavcev, ki prej niso bili nikakor organizirani, ki niso hoteli ničesar vede i o organizaciji, ter poučila te novake organizacije v poznavanju svojih pravic in povrnila zaupanje v samih sebe onim, ki so, potrti, pr stopili iz Vaših v naša vrste ? Nismo li mi s sedanjim vsakdanjim stikom prispeli k prebujenju zavesti tolikih delavcev ? D», gospod Pittoni ! Po-čenjanjeVaših somišljenikov mi postaja umljivo, če je smatram kakor počenjanje straifke ki spadav prošlost in ki živi od danes do jutri, nikakor pa ne, če Vas hočem smatrati kakor stranko bodočnosti, boriteljico za pravice četrtege stanu. Niste li nikdar pomislili, da je »Narodna delavska Organizacija" — pa naj bo to komu všeč ali ne — vdruženje, in da če se Človeku vskrati ta blagor, še ga prisili ,no le. da vtone v valovih splošnega sovražnega dru žabnega reda, ampak da se s tem zavstavi vsak civilni napredek, zlomivši dražbi „naravnost hrbtenico ?“ Vprašanje, ki nam vstaja pred očmi, bi pa sicer bilo popolnoma lahko sledeče : Je li ali ni »Narodna delavska organizacija" pitreben dogodek? Ej, gospod Pittoni! Meni se zdi, da je opravičenost dogodka v dogodku samem! Mi dobro vemo, in nihče bolje nego Vi, da je vsako sooijalco gibanje provzročeno [»o razmerah momenta ; mi pa tudi vemo, da bi »Narodna delavska organizacija" ne videvala dan za dnem naraščati v Trstu in v pro-vineiji število svojih članov, ki je že sedaj naraslo do 7000 če bi ona ne bila dogodek, ki je navstal vsled potrebo po »naravnem procesu". A tedaj ? Počenjanje Vaših začenja mejiti z uganjko. Pa preidimo sedaj k Vaš.m napadom. Poglejmo v koliko so opravičene Vaše ob lolžitve krumirstva, kterega je po Vašem mnenju zakrivila »Narodna delavska organizac ja". Bilo jo meseca decembra 1. 1907. Tržaška trgovina se je tedaj nahajala pod vplivom hude finančne krize. Kupčijstvo je bilo grozno oslabljeno. Denarni trg je bil hudo zadet vsled raznih vzrokov in ne najmanje vsled v Ameriki dogodivših se oscilacij. Kupčije so medle in depresija je postajala vedno bolj vznemirjajoča. Pod temi auspioijami se je komisija strokovnih organizacij vdala volji odbora centralizirane grape težakov in je pričel štrajk, ki se ga je moralo, radi gori navedenih okolnosti, že a priori smatrati ponesrečenim. Sedaj je dobro znano, da so odbori organiziranih skupin na katere sta bila apelirala t»liko komisija strokovnih organizacij, kolikor odbor interesi-rane skupine, odobrili štrajk le pod vtisom groženj od strani odbora težakov in v strahu pred centrifugalnimi tendencijami, ki bi se bile drugače pojavile v stranki. Da, po javnih odkritjih Silvija Pagninija, bivšega tajnika strokovnih organizacij in vodje gibanja, ki je bilo dovedlo do re čenega št-ajka, vemo docela,da se je bilo sklenilo proglasiti štrajk, vzlic temu, da je bilo pravih organiziranji težakov komaj 250 na približno 2500 težakov v Trstu. (Glej „Azione socialista" št. 8. Sviluppo e decadenza ddle organizazzion1 profesio-nali di Trieste.) Mi verno tudi, da so bile strokovne organizacije skoraj brez denarja in da j i rezistenčni fond centralo transportne zveze obstajal le iz nekoliko tisočev kron (Glej »Azione socialista" poročilo o kongresu zvezo transportnih de-avcev ' - ■ e bila konjunk- tura absolutno nasprotna štrajku, ampak manjkali so celo vsi oni predpogoji, ki so »condito sine qua non" vsakega boja mej kapitalom in delom. Vzlic temu pa se je vojna pričela in — izgubila. Odbor, ki jo vodil to gibanje, je postopal popolnoma sindakalistično. Ni skrbel niti najmanje, da bi s pametnimi odredbami odstranil vsako možnost krumirstva. Ni se mu zdelo potrebno, da bi si zagotovil pomoč »Narodne delavske organizacije", ki je štela v svojih vrstah več nego 250 in celo več nego 500 težakov. Kakor Mohamedovi verniki, zaupal je popolnoma usodi - v ogromnem boju proti velemočni kapitalistični organizaciji, katero je vodil dr. Ferruccio Cimadori ! In. pri vsem tem se Vi še drznete dolžiti krumirstva nas, ki nismo hoteli ne smeli gnati v klavnico toliko proletarskih ekzistene, v boju, na kterem se je že od daleč poznalo, da je le strankarska akcija ? Vi torej vtiskate pečat krumirstva onemu, ki, čeravno ni Vaš somišljenik, se noče žrtvovati v boju, ki ste ga Vi sami proglasili brezumnim in ponesrečenim in ki ste gažVi pričeli biti brez njegove vednosti, da, celo ne da bi bili vpoštevali njegove volje? Niste li ravno Vi tisti, ki ste pred kratkim izjavili, da je bil štrajk težakov 1. 1907. najbolj kla- sičen dokaz organizatorične nezmožnost* SJvija Pagninija ? (Glej *„I1 Lavoratore — poročilo o kongresu obrambne zveze mej trgo skimi vslužbeum, z ozirom i*a predlog za pr stop k Delavski zbornici.) Ne gospoda, mi nismo in ne bomo nikdar krumirji, ampak vzdrževatelji elementarnega načela družabne etike, ki zahteva popustljivosti in spoštovanja napram onemu, od katerega se zahteva skrajnega samozu-tajevanja in požrtvovalnosti ! Misliti p a » da bodo slovenski delavci stali križem rok in se z odprtimi očmi puščali izpod-rinjati, to, o gospoda, bi bilo vendar računati preveč na ovčjo 'potrpežljivost slovenskega delavca,- A impulzivni štrajk, ki je bil mak' dni pozneje nastal v L!oydovem arzena u vsled odslovljenja nekaterih mehanikarjev ? Vi samij skupno s zastopnikom central® kovinarjev, ne le, da ste ga odsvetovali-ampak ste ga celo označili kakor bhtzo0 početje ! Naši delavci v arsenalu so bil kar vrženi v to gibanje in pod grožnjami, batinami in po resnih pretepih s« bili prisiljeni zapustiti delo. Se li o socijalisti, tako prispeva k probujenju čil u solidarnosti? So li t» sredstva, s katerimi se pripravlja štrajk, ki naj napravi može« vtis na delodajalca? Ali izvajate Vi tako nauke Valili velikih učiteljev, ki predp*' sujejo glavnim korakom onega, ki vod' do premirja mej vsemi faktorji enakih in; teresov v hipu b »ja, zapričetega prot'1 skupnemu izkoriščevalcu ? Ne, o socija-listi! Sloveni d proletarijat je že več neg' enkrat jasno p »kazal, kako je polten ate poštenosti mu gotovo niste vcepili Vi. Slovenski proletarijat ni rojen za krti' mirja, pač pa zato, da skupno z močno delavsko družino brani svoje interese. Kar ne bo slovenski proletarijat nikdar dovolil — dasi pripada „krumirski“ organizacij* ie: da bi ga Vi strmoglavili v pustolovstva le zato, ker Vam tako ugaja, pustolovstva, ki bi se spremenila v resna *** vspeha vredna podjetja v hipu, ko bi »e Vi odpovedali Vašemu ekskluzivizmu i** neplodnemu strankarskemu šovinizmu v popolno korist proletarijata, a na škodo kapitala, ki se sicet z mefistofeličnim nasmehom prilagodja vlogi »tertius gaudens“-a-Razumete ? Ali pa hočete, da Vam ponovin* še enkrat, da Vi z dosedanjim Vašim si" stemom žrtvujete vsaki ekonomični napredek delavca za nedoločen čas? če Van* tako ugaja in če tako tolmačite dolžnosti socijalizma, to je Vaša stvar ! Slovenski proletarijat pa bo resignirano in s čisto vestjo prenašal Vaše klevetue obdolžitve krumirstva in se ne bo puščal zavstavljati na svoji poti. Na poti, ki ga gotovo nc bo nikdar vodila k izdajstvu in krumirstvib ampak k novim obzorjem, kjer, vstvarivš* nove okolnosti, se bo oko privadilo videvati v slovenskem delavcu, ne lcrumirjd• ampak tovariša v borbi, izjednačenega p° v sodi in pravicah, zavedajočega se sameg' pustivši vse strankarske predsodke, nudila roko, v prepričanju, da je dolžnost vseh onih, ki se proglašajo edino pospeševateljeni socijidno-ekonomične blaginje proletari ata. (Dalje v prilogi). J&a Pevca g-. Howellsa ter solistinje 'Ir^ ^os’Pov'(''^>a^or- Člana glasb. dr. v ozirom na nizko vstopnino, iz-^"redno umetniško zabavo in blagi nien, prepričani smo, da izpade ne-jska prireditev kar najpovoljneje v akem oziru. Veselični odsek N. D. O. j?0ri^ je svojo dolžnost; na Vas je se-, Ji da tudi Vi zavedni slovenski de > oi storite svojo narodno in stanovsko fO žnost, da se v obilnem številu ude-■ lte jutršnje prireditve, da s svojo Avzočnostjo dokumentirate medsebojno ’2ajemnost. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Sv. Jakob. V soboto večer, dne V t. m., se je vršil v »Konsumnem ,ruštvu< pri Sv. Jakobu sestanek de- bvcev St v fel iz tovarne »Linoleum«, Dru ena soba je bila nabito polna poslu-1 Cev, ki so z velikim zanimanjem in splošnem navdušenju sledili govoru Vi dr. Jos. Mandič-a. Sklenilo se je pristopijo vsi slovenskisdelavci iz, av:'rne »Linoleum« kot kupina k ’. O. in se je, ob enem 'žvolil tudi ^'P^vljalni odbor, ki bo vodil to C|J°- Tovariši! s vztranostjo se bo bolj in bolj raste. Ne gre se tukaj za osebe, ampak za stvar, ki nam mor -j-biti sveta. Za prihodnjo soboto, dne 27. nov. t. 1. ob 7. in pol uri se priredi shod za krajevno skupino v Konsumnem društvu »Jadran«. Tovariš’ ! udeležite se polnoštevilno tega jako pomembnega shoda, na katerem se bo razpravljalo in poročalo o sklepih ankete. Kadi preobilega gradiva moramo preložiti nadalje vanj e spomenice uslužbencev c. kr. javnih skladišč na prihodnjo števiijko. 'udi za Vas marsikaj doseglo. Takoj o uaKoj po sestanku se je '■orani »Čitalnice« ustanovni občni » or krajevne skupine N. D. O. pri Sv. Jakobu. Ob velikem številu navzočega rganiziranega delavstva je predsednik Popravljalnega odbora, tov. Jos. Sorn Pozdravil navzoče in tov. dr. jos. Man-U: a ter na kratkem poročal o delo-ianlu Pripravljalnega odbora poživljajoč vstrajnosti in k složnosti posebno v ^danjem ugodnem momentu za N. D. O. . Tov. dr. Mandas je prečita! pravila r°jevne skupine im delokrog iste, ob-zloživši natančnoin vsako posamezno ^ oko, na kar se je vnela precej živahna Tri volitvi odbora se je predlagal o, a se voli najprej načelnik skupine in :( Polanec v centralni odbor, nakar se u. izvolil enoglasno tov. Engelman lr|ko načelnikom, in z večino glasov v- Bolonič Ivo odposlancem v cen-a jji odbor. Krajevni odbor se je v sj°|) ponedeljkovi; seji konsti uiral kakor Naše zadruge. Promet v III. skladišču v Škednju je opravičil vse nade, ki so jih stavljali delavci in voditelji konsumne zadruge članov N. D. O. v to skladišče. Tovariši, le naprej ! Tudi delavci in kmetovalci iz Rojana, B a r k o v e 1 j, Grete, Škor-k 1 j e in N o v e g a m e s t a, naj zahajajo pridno v II. skladišče v ulici Mira mar! * * * Odbor konsumne zadruge članov N D. O. dela na to, da bi vsem zadružnikom preskrbel znatne popuste v trgovinah z onimi predmeti, ki jih zadruga ne drži v zalogi. O tem več prihodnjič ! Gk;,: [i-fon rij tov. Hvastja Ivan, nam. načel-tov. Rustja Anton, tajnik; tov. Josip, blajgajnik in Kompar , ;j nam. istega; odborniki: tov. ^(rič Filip, Trošt Jakob, Cotič Fran in j °r.n Josip; namestniki: tov. Babič 0:ilP. Ferluga Fran in Gul Josip. Jakobčani! Vaša iskrena želja ^ 1° izpolnila. V Vašem okraju se je č .an°vila. krajevna skupina, ki ima na 'J vrle tovariše, ki Vam bodo šli v £ čas na roko. Obrnite se do njih v k. a Perečih vprašanjih, če slučajno ne Slovensko gledališče. To nedeljo smo imeli kar dve predstavi: popoldne reprizo ,,Dva srečna dneva“, a zvečer smo videli prvič na našem odru slovečo ,.Zazo“, sliko iz življenja. Repriza ,,Dva srečna dneva*' ni bila kdovekako dobro obiskana, igrali so jo pa ! prav dobro. Skoda zato, da ni bil bol)ši , obisk. Galerija je bila sicer polna, sedeži ! v pritličju so bili skoro prazni. — ! „Zaza“ je bila pravdobro vprizorjena, te nekateri igralci niso znali svojih ulog. Besed jim je zmanjkavalo, da so začeli mečkati in okorno gestikulirati, kar vse ni bdo igri v korist. Gospa Danilova je kot „Zaza“ naravnost brilirala! To je igra, hi človeku tako prevzame, da pozabi ne vse in živi samo pod utisom njenega igranja. Njen partner Dufresue (g, Zvezdan) ni bil posebno dober. Pretrd m prene-občutem se nam je zdel. Parižani so bolj Josip Štolfa, vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela. Podpisani priporoča sl. ibčinstvo svojo žganjarno ^Ztli e(e priti v centraio. Vsak posa- odbornik Vam bo vedel svetovati, zaupanje do njih pa naj vedno o 4 m ■ ulica Petronto številka 1. A B Dalje na 4. strani. ZA JESEN IN ZIIEO Bohinec & C TRST ul. detle Torri 2. - S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Ancona novega) svojo bogato zalogo izgotovi jeni h oblek za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji. j. - outti po meri. O se priporoča tvrdka Solidna postrežba Znano n*zko ceno. ■■HESnH K AIISSRO-AMERIKAH A - TRST Bedna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 27. rovembra parnik , Laura“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. Ver, .lfc»23. decembra parnik „Francesca ‘ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas. 1transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi • inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev- brzojav. vilorinacijo se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulioa Molla Ploooio St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali kore.spondentu družbe. Re a tran> KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! L===^| Ugodno kupovanje 40 metrov daljših docela porabnih ostan kov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago, danela, pla no za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po šiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar. A. Pinkava tkalnica v Machode Vysokov Češka. Književne novosti: GREGOR -IČ: Poezije, zv. IV. . . . vezano GOVEKAR: .Dobra gospodinja11, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano............ „Štiri ruske slike11, povesti .... BENEŠ: „Brodskovskl odvetnik11 . Kip Gregor&lša.................... K 2-20 „ 3.20 2-80 —•60 1-50 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! * NOVOST Hnkltl za dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rndečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TRST. — Ulica Taldirivo 40. Gostilnii društva Jadran ul. Industria (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka In mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. Postrežba točna, ur Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kante. Podpisani naznanja sl, občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičarno Čampo Betvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Pekarna in slaščičarna Benedikt guban TRST, - ulica delHstria St. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata rajbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. SPostrežba na doza 'An* —Pekarna I sladščičarna —::— Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. Tovariši N. D. O. tieliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovlc itd. je odprl naš rojak g K. CVVENKEL g TRST, CORSO ŠT. 32 Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim ! Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. O.* svojo Pekarno, sladkamo in tov. biškotov V ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago REST' vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Na novo urejena : Pekarna Karol Trošt: TRST, - Čampo S, Giacomo št, 20, - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih nnjflaejšlh ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska po^oščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice._ Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v u'ici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Člani „N. D. O ! Pozor ! V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE št 3. in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastori ako nakupite za K 30.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. | ilfpij VINKO SKERK PEKARNA in -SLADClČARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas. tudi na dom. Dobi se tudi najlinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK^ Konsumno zadruga H. D 0. .. r-:;awBKaMtra«n»aBMt g Prodajalne: ulica gosca 17. :* Telefon : štev. 23-21. :: II. ul. Miramare lil. v Škednju. Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari! živahni ljudje, tudi taki, ki menijo, da so filistri in včasih ženskim čarom nedostopni. — V začetku igre je bila njegova hladni st morda celo malo na mestu ; pozneje ji je škodovala. Dobri prijatelj Zazin, Cascart (g. Lesič) je bil v svoji ne prevtliki vlogi povsem dob< r, njegova igra je bila nabavna in lepa. Kakor popoldne je tudi zvtčer žel obilo pohvale občinstva. Saloma (gdč. Mikinda) je bila prav dobra. Igrala je s častvom in razumom. Posebno lepa je bila tedaj, ko pove Zazi, da zapusti svoj poklic in se kot žena in mati vda in posveti svojemu ljubincen. In te občutek jo premaga v stanovanm du-fresneovem, kjer se vrši sploh najlepši prizor te igre. Mala Mira je v tem prav res ganila in očarala občinstvo. K j tako ljubkega in pristno otroškega predivno poboža kru to in vsakdanjo umazanost življenja. Že radi tega prizora samega bi lahko in radi gledati „Zazo“ še enkrat. Igra sama ne sebi je prav dobro vspela. Ves ensambel, ki je bil zelo ševi-len, je bil skoro kar dober. A tudi občinstvo se je prijetno zabavalo. Vendar se nam zdi. da premnogi niso videli v vsej igri drugega ko pikantnost. Vsaj ob gotovih prizorih smo mogli to opazovati. Pa nimajo prav. Zakaj ta igra je bila res slika iz življenja, podoba naše skrite vsakdanjosti. Gledališke i u vodstvu smo prav hvaležni, da nam je vprizorilo razkošno in lepo „Zazo.“ Iz dežele. Ricmanje. V nedeljo popoldne je pri redila podružnica N. D. O. shod v dvorani Nar. Doma. Isti se sicer ni mogel vršiti ob določeni uri vsled nekega pogreba, vendar, je pozneje prišlo toliko zborovalcev, da je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Iz Trsta sta prišla na shod tov. Godnik in Šurn. Po uvodnih besedah tov. Šorna je bil izvoljen predsed ikom tov. Fran Berdon, ki je podelil besi do tov. Godniku, ki je obrazložil namen in pomen N. D. O. Zborovalci so pazljivo poslušali Djegova izvanjanja ter so jih ob koncu burno odobravali. V daljšem govoru jo tov. Som slikal življenje delivca — trpina in kmeta — muč nika, koja oba, višji gospodje izmoz-gavajo do zadnje kaplje krvi. Poživljal je posamezna ricmanjska društva, kojih člani so večinoma delavci, da se združijo in da se potom čitanja časopisov izobražuj' jo. Naročiji naj se na strokovne liste. N D. O. bo priredila več shodov in predavanj po vsej okolici posebno pa v I->tri. Za zabavo in razveseljevanje bo N. D. O. tudi skrbela s prirejanjem veselic, kojih čisti dobiček bo namenjem dobrodeln m delavskim namenom. S pozivom da treba močne organizacije z h dosego naših ciljev, je zaključil tov. Šorn svoj govor. Govorili so še tov. Ota in Berdon ter zopet tov. Godnik in Šorn, na kar je tov. predsednik zaključil shod s pozivom da tovariši uvažujejo besede govornikov in da se naj vsi vpišejo v organizacijo in sicer vsak k svoji stroki. Po shodu se je razvila prijetna zahava, ker je prišel oddelek pevski ga društva „Ilirija od Sv. Jakoba in zapel nekaj lepih pesmij. Iz Ricmanj nam pišejo: Bratko pevsko društvo „Ilirija“ iz Trsta priredi sporazumno z našo podružnico N. D. O. prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani našega „Narodnega Doma" — koncertno veselico s petjem, godbo, igro, srečkanjem, plesom i. t. d. Po dveh letih nam bode zopet dana prilika slišati lepoštevilni moški in mešani zbor vrle „llirije.“ Vzpored te veselice je jako bogat in — zanimiv. Omenjamo, da se bode predstavljala že znana in priljubljena igra Jake Štoke: „Ne kliči uraga!“ Ob tej priliki ulj udu o vabimo slavno slovensko občinstvo iz mesta, okolice in sosednjih vasi, osobito pa tovariše centrale N. D. O. iz Trsta na to narodno prireditev. Tudi za kuhinjo bode naš krmar poskrbel, da bode goste čim bolje postregel. Izlet'iki iz Trsta imajo posebno lepo priliko, ker ob nedel|ah in praznikih odha a zabavni vlak iz kolodvora sv. Andreja ob 2 uri in 15 m nut pop. in se zopet po končani veselici z 'lakom vrnejo v Trst, v tako, da se lahko vdeh že še predstave „Nar. Domu/ Ker bode imelo bratsko društvo ^Ilirija" s tem konc rtom velike stroške in ker je naša vas pr< mala, da bi mogla s svojo udeležbo društvu iste poki iti, se nadejamo, da bodo Slovenci ta dan v čim večjem številu prihiteli na to veselico v naše Ricmanje ! Tovariš Biemanjske podružnice. Iz Pule. Izbori za občinsko zastupstvo. Kako javismo u zadnjem broju, izbori za občinu bi se morali obaviti ji š ove godine. To je službeno najavio i predsjidnik uprav-nog vieča Vareton u sjednici giunte. Pri razpravi o tom pitan u Dr. Zuccon je istaknuo, da bi izbori morali hiti na temelju novih li tina, a ne starih koje su izradiene po podatcima od 1907, jer nije pravedno, da toliko stotina gradiana ostane bez prava glasa, koga su medjutim postig-nuli navršenom dobom ili izpunjenjem tro-godišnjeg boravka. Tim se ne postizsva svrha izbora, da pobiedi prava volja izboril ka, jer ta ne može doči do izražaja. Čudimo s , što se socialdemokratski član Tuntar nije prikljiičio stanovištu Dr. Zuc-I cona i to opravdao tim, što Pula treba j čim prije svoje zastupstvo, 1 mi smo tog ! nazora, samo bi primii t.ili da v. 1 mo, da par mies' ci dulje potraje bez zsstupstva (a samo bi toliko trebslo za nove listine) nego da dobijemo zastupstvo za šest go-dina, koje nije pravi odraz mišjenja iz bornika. Što se pak tiče nas, ističemo, d > bi u peto,m tielu u slučaju novih listina dobili preko 300 novih izbornika i to onih, koji su zadnji put izstavljeni, onih, koji sai medjutim postigli trogodišnji rok boravišta, onih koji su protipravno uuešeni b li prošli put u II. kotaru V. tiela i onih, koji su navišib 24 g' dine. No izbori težko da budu ove godine, več če biti u siečuju. Do sada se za iste ne pokazuje nikakvi interes, kao da su se izbornim prilagodili upravnim viečima. Je-dini socialisti su za iste obdržavali dva sastanka. Po izbornom redu, koji je za Pulu stvoren, vieče obstoji od pet tiela. Prva tri su kao i u d ugim občinam sa razlikom, da se prvo dieli u dva sreza: jednoin pripadaju državni činovnici koji biraju 2 zastupnika, drugom pripadaju ostali izbornici te biraju 8 zastupnika. Treče se pak dieli u dva kotara : jedan od hrvatske okol ce, kojoj su prikl.učili cielu gradsku periferiju i zaseoke porezne občine Pula. Taj bira 6 zastupnika. Drugi sastoii .od grada Pule bez periferije i od Fazane, Galežana i Sišana, a bira 7 zastupnika, Cetvrto tjelo sačinjavaju činovnici c. i kr. mornarice a biraju 10 zastupnika. Delom spadaju oni, hoji ne p lučaju manje od 2 Jcrune ieravnog poreza navršili su 24 godine i stanuju u Puli tri godine. I to se tielo dieli kao i treče u dva kotara, koja oba biraju po jednog zastupnika. Izborni je red za nas veoma neprave-dan, jer nam, istina, osigurava izbor sedam zastupnika ali nam za gradske kotare III. i V. tiela čini veliku nepravdu, jer dok su naša sela odieljena, dapače od porezne občine Pula odciepljena čitava piriferija, to su gradu priključena taljanska sela Fazana i Galežan. Tim kao da su nas Hrvate htjeli degradirati na občinare drugog reda. Uzprkos takvom razdieljenju mi smo zadnji put bez ikakve agtacije skupili u gradu 581 glas u petom tielu. A u tn-čem smo sakupih 617 legitimacija, koje su imale služiti za protest protiv razdieljenja kotara, Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Slovani! Tovariši! Bajam Vam naznaDje, da sem odprl v novo slovensko v BRIVNICO v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. SVOJI K SVOJIM! S spoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladsčičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Oul. oV Kje morate kupovati harmonike' ■ Kje drugje nego v domači češki tov® harmonik JcsefHlavaček v Lounech (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih r>t stavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s hehgonovim baf0ifl Pišite po cenik. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, domave rokodelat5®'^ nos:te težko prisluženih novcev svojim nar neprijateljem. Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vin* Filip lastni pridelek v Jesenicah pri OmlŠtt Ulici Valdirivo i? fTelftfon I*0 (Telefon v kateri prodaja na malo in veliko. — i;a.j0( priporoča slav. občinstvu svoje gost' ,,i „A1P Adria“ uL Nuova štv. 11 in „Ai d dalmatt“ ulici Zudecrhe štv. 8 v svoja vina I. vrst kateri! ** Osi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosue Carducci II (prej ul. Torreute), TRST. cC bc ra XI ~0 o £ o. > o c o c > d) C □ Čitajte vsi!! 9lJf' ese»' Vsojam si naznaniti vsem mojim odjemalcem, in občinstvu, da sem že prejel cel novi dohod oblek za j®91^ sko in zimsko sezono. Obleke za moške, dečke in otrok®^ zgotovljeno belo perilo za moške. Ker sem kupil v vek množiai z največjili in svetovnih tovarn, z malimi sfci’°9 I da lahko prodajam po tako znižanih cenah, da mi n ob® druga trgovina nemore tekmovati. Prosim Vas, zato, da obiščete moio trgovino in *o Pr pričate, brez da ste primorani kupiti. „ Dobite obleke za možke dečke in otroke Paleto, Ub^g Ranglan, jopiči in površni jopiči, mantelin, telovnik, hl®^ srajce, maje, spodnje hlače, ovratniki, kravate zape*®®1^ ni*1 ’ 1 nogavice, naprsniki, obleke za delo, belo (trliš) bel in h za kovače in ključavničarje, kape in čepico ter črni ,T1(W' kloboki. Dnevno novi dohodi blaga. Lastna krojačnica, — Izgotovljajo se obleke po meri. Govori se slovensko. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr. rcdarstrenc .straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne st.aže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljša voščilo (is) C. in 1. Velika izbera Galosch -----Cene nizke. — — Postrežba točna. — Novo pogrebno podjetji seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni)- Zaloga oprave ulica Masslmo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejsg vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih; Vc Ima bogato zalogo vseli potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene leseae rakve ; čevlje, vence in umetnih cVetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurenc*' Za slučaj potrebe se uljuduo priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi mss j - JADRALSKA BAN K A v T H S T t -- KUPUJE IN PRODAJA VHEDNOSTfiE P A P I H tJ E (RENTE. uBIilGfliCItJE, ZRSTRVfiR PJSfAR, PRIORITETE, DEIiNICE, SREČKE I. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE----------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Via della Cassa da Risparmio št. 5 (lastno poslopje). Eskoit Mic in laso, borzna naročila S#FE-DEP0$IT5 Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 41 VLOGE NA KNJIŽIC^ q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN < VLOŽENI DENAR OBREST^*' SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : = j ‘ STAVBNI KREDITI - KREDITI PR0TA DOKUMENTOM VKRCANJA. — — ^ Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „ JADRANSKA" — Tr»t. — Telefon : 1463 in 973. .