hKitu flihu ▼ gtttrlnL IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino« Industrijo In obrt. HaroČnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za M leta 45 Din, ■e*ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. • hi im iiniBifu 1 n m—1 1 11 mrnwmfinirrr ~n rr~“~r rr“* '“ir^-ntn “‘rTm1 LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 18. septembra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 111. Pravilnik za državne tehniške srednje šole. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo dne 28. avgusta 1928 nov pravilnik za državne srednje tehniške šole, ki je objavljen v »Službenih no-vinah« z dne 14. septembra t. 1. V zmislu tega pravilnika imajo državne tehniške srednje šole namen, da nudijo gojencem teoretično in praktično strokovno izobrazbo, ne da bi pri tem pustile iz vida osnovne potrebe splošne izobrazbe. Vzgajale bodo sposobne tehničarje, samostojne poslovodje manjših industrijsko-tehnič-nih in gradbenih podjetij, kakor tudi uradniško osobje za državne in privatne tehnične pisarne in industrijska podjetja. Tehniške srednje šole smejo obiskovati moški in ženske z omejitvijo, da se ženske sprejemajo v omejenem številu in to do 20% učencev, ki se v celoti sprejmejo v prvi letnik. Tehniške šole so državni zavodi in so pod nadzorstvom ministra trgovine in industrije. So v stopnji srednje strokovne šole v državi. Privatne osebe smejo osnovati privatne tehniške šole samo z odobritvijo ministrstva trgovine in industrije in pod pogojem, da se v celoti prilagodijo določilom tega pravilnika. Šole, ki že sedaj obstojajo, se morajo prilagoditi temu pravilniku v začetku naslednjega šolskega leta in to postopno od prvega razreda naprej. Tehniške srednje šole morejo imeti naslednje odseke: 1. arhitektonski; 2. gradbeni; 3. arhitektonsko gradbeni; 4. geometerski; 5. strojni; 6. ladjo-delniški; 7. elektrotehnični; 8. industrijsko lesni; 9. industrijsko kemični odsek. Ti odseki se osnujejo po stvarnih potrebah in možnostih z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo. Teoretična in praktična strokovna izobrazba v tehniških srednjih šolah se vrši: a) z rednimi predavanji in preiskovanji; b) z vežbami v risanju in projektiranju; c) z delom in vežbami v šolskih delavnicah, laboratorijih, na zgradbah in v terenu; d) z delom in vežbami izven šole; f) z ekskurzijami. . Poduk v šoli traja širi leta z izjemo glede geometerskega odseka, kjer traja poduk začasno samo dve leti, toda pod pogojem, da imajo učenci 6 razredov gimnazije, realke, ali dva razreda tehniške srednje šole. Čim bo mogoče, se otvori popolen geometerski odsek s štirimi letniki pod istimi pogoji, kot za ostale odseke. Nadalje predvideva ministrski pravilnik natančna določila glede učnega sporeda za vsak odsek posebno, i. s. s točno določitvijo predmetov in učnih ur za vsak semester. V tehniških srednjih šolah v Sloveniji, v katerih se vrši poduk v slovenskem jeziku, se bo predavalo srbsko-hrvatski jezik dve urj tedensko v prvem in drugem razredu. Poduk se vrši predpoldne in popoldne. Učence se mora v vsakem semestru glede predelane snovi izprašati.^ Razen tehniške izobrazbe se bodo učili gojenci tudi inozemske jezike, domačo in inozemsko literaturo, splošno in kulturno zgodovino in geografijo. Šolsko leto se začne 1. septembra in traja do 31. avgusta naslednjega leta. Deli se na zimski in poletni semester. Vpis se vrši od 1. do 5. septembra, poduk pa se začne 10. septembra in traja za učence četrtega letnika do 20. maja, za učence drugih letnikov pa do 10. junija. V prvi razred tehniške srednje šole se sprejemajo učenci: a) ki so končali štiri razrede gimnazije, realne gimnazije, realke, ali mestne šole; b) učenci, ki so končali štiri razrede nižje trgovske šole, kakor tudi druge strokovne šole, ki po določilih ministrstva prosvete, odnosno ministrstva trgovine in industrije odgovarjajo nižjim srednjim šolam, navedenim pod a); c) absolventi strokovnih dnevnih (dveletnih) ali absolventi priznanih strokovnih večernih šol (troletnih), se smejo vpisati, ako predhodno končajo osnovno šolo, splošno obrtno šolo in polože sprejemni izpit. Vsi učenci tehničnih srednjih šol so redni, privatnih učencev te šole nimajo. V prvi razred se ne sme sprejeti več kot 40 učencev. Paralelke se smejo otvarjati samo v mejah proračunske možnosti in z dovoljenjem ministrstva. Do konca septembra vsakega leta si mora vsak učenec pribaviti dijaško knjižico s fotografijo. Knjižico overita s podpisom in pečatom direktor in razrednik. Pravilnik predvideva nadalje točna navodila glede obiskovanja šole, glede vedenja učencev, klasificiranja, kaznovanja, izpraševalnih komisij, izpitov, pogojev za pripustitev k izpitu,4 spored izpitov, določila glede izpričeval in drugo. Profesorsko osobje tehniških srednjih šol sestavljajo: direktor, profesorji, suplenti, predmetni učitelji in strokovni učitelji. Za direktorje, starešine odsekov, starešine delavnic, čuvarje kabinetov, knjižničarje in za druge šolske funkcijonarje vsebuje pravilnik detajlne predpise. Ravno-tako vsebuje tudi natančne predpise glede učiteljskega zbora, sveta, glede učnih ur in drugo. Minister trgovine in industrije izvršuje nadzorstvo nad podukom in celokupnim delovanjem tehniških srednjih šol potom oddelka za- trgovinsko in obrtno šolstvo. Z uveljavljenjem tega pravilnika izgubijo vsako veljavo vsi pravilniki in predpisi, ki so doslej veljali v raznih pokrajinah naše kraljevine. Pravilnik je bil podpisan dne 28. avgusta 1928 in je s tem dnem tudi že stopil v veljavo. Kdaj pride do ratifikacije trgovinske pogodbe z Grčijo. Kakor znano, je bila trgovinska pogodba med našo državo in Grčijo, ki vsebuje v tarifnem delu znatna znižanja uvozne carine za razne predmete, ki jih stalno uvažamo iz Grčije, v naši narodni skupščini že sprejeta in je od naše strani že vse pripravljeno za ratifikacijo, toda grški parlament pogodbe še ni sprejel. O pogodbi se je sicer v Atenah razpravljalo še predno je bila pogodba predložena naši narodni skupščini, vendar pa pogodba v Atenah ni bila sprejeta in je Grčija zahtevala, kakor se je pisalo, da se prej uredijo neka druga, še odprta vprašanja, kakor vprašanje svobodne cone v Solunu i. dr. Kakor se čuje, se pričakuje v Beogradu v kratkem obisk grškega ministrskega predsednika Venizelosa in kakor se doznava, bo Venizelos pri pogajanjih, ki se bodo vršila v Beogradu, zastopal naslednje stališče: Pri ženevskih pogajanjih, ki so se vršila med grškim zunanjim ministrom Karapanosom in grškim pariškim poslanikom Politicom ter jugo-slovenskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, je atenska vlada izjavila, da je pripravljena ugoditi željam Beograda glede razširjenja proste luke v Solunu in na ta način, da se spremenijo določbe o kontroli v svobodni luki. Atenska vlada je dalje pripravljena dovoliti jugoslovenskemu trgovskemu prometu na železniški progi od Gjevgjelije do Soluna tarifne olajšave kakor tudi druge ugodnosti, o katerih se pri pogajanjih leta 1926 med Pan-galosom in dr. Ninčičem ni razpravljalo. Atenska vlada je dalje pripravljena priznati v zapadni Makedoniji bivajočim Jugoslovenom manjšinske pravice, ne da bi imela pri tem beograjska vlada pravico v manjšinskih vprašanjih intervenirati. Kot kompenzacijo za to zahteva grška vlada olajšave za grške manjšine, ki so stalno naseljene v Jugoslaviji. Atenska vlada je o teh koncesijah obvestila francosko vlado in Briand jih je označil za zadovoljive. Kakor izgleda, do ratifikacije jugo-slovensko-grške trgovinske pogodbe ne pride še tako kmalu. Konkurzi v Italiji. Razmere v notranji trgovini niso zdrave. Prisilne mere glede cen i. dr. ne morejo ugodno uplivati na normalni razvoj. Zato se tudi ne čudimo, če čujemo, da se število konkurzov množi kakor še nikdar. Veliko število konkurzov si razlagajo v Italiji kot proces čiščenja, v katerem polagoma izginjajo vsa ona podjetja, ki nimajo pravih predpogojev za uspešen razvoj, katerih obstoj torej ne odgovarja potrebam proizvodnje in gospodarskega življenja sploh. V mesecu maju je znašalo število konkurzov povprečno 35 na dan. V primeri z aprilom se je sicer pomnožilo povprečno za en konkurz na dan, toda je nižje nego v ostalih mesecih letošnjega leta. To bi pomenilo, da je začelo število konkurzov iti navzdol. »Vsekakor pa je — pravi list »Sole«, po katerem posnemamo gornje podat-k — propadanje podjetij še vedno zelo veliko in na stotine in stotine firm se vsak mesec izloči iz gospodarskega življenja dežele. Ta neodklonljivi proces čiščenja pa mora iti svojo naravno pot dalje kljub žrtvam, ki jih povzroča prizadetim posameznikom. To je tudi mnenje načelnika vlade, kateri je označil to čiščenje kot »usoden in dobrodejen zlom pomanjkljivih podjetij« ter ga postavil med najaktualnejše elemente nagle in končne rešitve gospodarske krize«. Brez dvoma pospešujejo konkurzi proces čiščenja nezdravih razmer, vendar pa ne sme to »čiščenje« napredovati s tako naglimi koraki, ker bi moglo sicer postati usodno za celokupno trgovino. AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA. Po poročilih z Dunaja se bo pogajal dr. Marinkovič v Ženevi z dr. Seipeloni o možnostih poglobljenja gospodarskih razmer med obeina državama. Ratifikacija dopolnilne pogodbe še ni izvršena, in gospodarski krogi obeh držav s to pogodbo tudi niso zadovoljni. Beremo, da se bodo tikali razgovori kolikor mogoče velikih olajšav v carinskih postavkah v mednarodnem prometu. Fr. Zelenik: Iz trgovske prakse. Ob priliki zadnjega potovanja sem uabral nekaj snovi in seveda nabrano blago takoj porabim za ta članek. Vmes je tudi nekaj ljubljanske robe. Ni prav. Obstoji velika in ugledna firma, koje gospodar je ne samo dober trgovec, ampak tudi uljuden in prijazen človek. Njegov poslovodja pa se glede uljud-nosti in prijaznosti ni ničesar naučil od svojega šefa, ker v občevanju s trgovskimi potniki in zastopniki je skrajno neuljuden. Te dni je obiskal to vele-tvrdko potnik, kateri potuje že nad 40 let in zastopa svetovno firmo. Mož je jako častitljiva prikazen in je videl in poizkusil že nekaj sveta, vrhtega zastopa firmo, ki je res svetovno znana. Gospod poslovodja je tega zastopnika jako neuljudno odpravil, češ »wir brau-chen uichts«, pač pa je drugi dan naročil naravnost pri firmi 2000 grosov. Ljudski pregovor pravi, da se tako vra-čuje kakor se posojuje. V trgovini .se razmere jako hitro izpreminjajo. 'Danes v ugodnem položaju, jutri že lahko na cesti. Ravno te dni sem izvedel za tak primer. Je bil 20 let poslovodja pri neki veliki firmi. Lepi časi za verižnike med svetovno vojno in v prvi povojni dobi so ga zvabili, da je pustil službo in začel na svoje, je tudi zaslužil milijonsko premoženje, toda danes je berač in se ponuja za trgovskega potnika. Trgovski potnik vrši važno vlogo v trgovini, pa tedaj zasluži, da se ga smatra za trgovskega tovariša in prijatelja. V neko trgovino sta prišli dve mladi kupovalki in sta hoteli kupiti čipke. Prodajalka je pokazala vzorec, kateri pa kupovalkama ni ugajal in sta prosili še za druge vzorce. In kaj je naredila prodajalka? Rekla je, da drugih vzorcev nimajo, naj vzameta tega, katerega je pokazala. Seveda sta kupovalki odšli brez čipk. V trgovine rinejo dekleta, ki nimajo niti najmanj veselja do poklica trgovskega sotrudnika, ampak hočejo le nekaj zaslužiti za obleko ali da pomagajo starišem. Skrajno skromna plača jim tudi ne vzbuja zanimanja za delo. Šefa seveda mi v trgovini. Že skoz nekaj let je bil v Trgovskem koledarju vlepljen reklamni listek, na katerem smo občudovali sliko lepe in košate Kranjice v narodni noši. Bili so to reklamni listi za Alehija-barve za piruhe. Tvrdka je naročila pri odličnem slovenskem slikarju umetniku več originalov, pa so bili reklamni listki res zanimivi. Blago ne zaostaja niti najmanj za tujim izdelkom, pač pa je domači izdelek cenejši. In vendar ste videli in dobili po vseh naših trgovinah skoraj izključno le tuji izdelek. Tvrdka Adria prodaja tudi prašek za pecivo in izdaja precej denarja za reklamo v >Trgovskem listu«, v trgovskem Tovarišu« Ln koledarju in tudi v dnevnem časopisju. In vendar naši trgovci dn naši trgovski sotrudniki rinejo tuji izdelek. Celo pri sebi doma sem videl vedno tuji izdelek in sem moral dopovedati doma kakor tudi trgovcu, da hočem domači 'izdelek. Ta je kakovostno odličen, pa vkljub temu cenejši. Podpirajmo vendar svoje ljudi, svojo industrijo in svojo trgovino, ako nam nudi dobre izdelke, ki so še cenejši in se tedaj pri njih več zasluži. Domačini plačujejo reklamo v našem strokovnem časopisju, podpirajo s tem tudi naše stanovske pridobitne in dobrodelne naprave, nudijo pa trgovcu tudi dober iz- delek in večji zaslužek pri njem. Ali ni tedaj dolžnost nas vseh, da tudi mi podpiramo takega trgovca in industrijea. Stalne cene. Že marsikateri trgovec je nabil v • svoji trgovini table z napisi: >Stalne cene«, toda ostalo je pri napisih, v dejanju pa ni mogel izvesti svojih stalnih cen. Morda so stalne cene mogoče v trgovinah, ki imajo pretežno mestne odjemalce, v trgovinah s kmečkimi odjemalci pa ne bo šlo, najmanj pa tam, kjer je ljudstvo navajeno na »glihanje« in barantanje. Opazoval sem tako glihanje v Ptuju. Kako tam barantajo in koliko govorijo, je neverjetno in mora biti tam prodajalec res zgovoren, da proda blago po primerni ceni. Zato pa dobivamo od tam tudi najboljše prodajalce. Takim kupcem dokazovati, da so cene stalne, bi toliko zaleglo kot če bi hotel s planjem morje izprazniti. Kupec hoče doseči popust v ceni in če se mu ne ugodi, gre drugam. Tak kupec navadno obleze več trgovin, posebno če namerava nakupiti večjo količino blaga. Prodajalec mora biti izvež-ban, da zna izvabiti iz kupca kake cene je slišal pri konkurenci, da temu primerno nastavi svojo ceno in more pozneje odnehati. Omenim še, da so taki kupci pravi mojstri v grajanju blaga in tudi najmanjšo napako izvohajo ali jo skušajo najti. V kolenini ali v platnu niso niti enakomerne, drži se jih tu pa tam še terina, v ročaju je grča, sekira ni prav nasajena, kosa nima prave znamke in tudi ne pravega zvoka itd. Takih in enakih imajo tam kar na koše. In seveda z enako spretnostjo odbija tudi prodajalec. Če ima blago res kako napako, kar je tudi tu pa tam mogoče, ali vsled daljšega ležanja v zunanjosti nekoliko slabše izgleda, tedaj se pač pobotata tako, da sta oba zadovoljna. Stalne cene bodo tedaj mogoče v večjih mestih ali v industrijskih okrajih. Kraji s kmečkimi odjemlci pa ne bodo prodrli s stalnimi cenami. Kmečki odjemalec hoče barantati, saj tudi njegov odjemalec živine ali zrnja »gliha« z njim. Noben resen trgovec ne bo pustil kupca iz rok radi svojega načela, da prodaja po stalnih cenah, kajti stabie cene so na vsak način mogoče v teoriji, v praksi pa najbrže nikoli. NOVI OBRAZCI POŠTNE HRANILNICE. * Poštna hranilnica začne izdajati s 1. oktobrom nove obrazce za čekovni promet, in sicer nove čeke, ki bodo nadome-stovali dosedanje naloge za izplačilo in blagajniške čeke in nove čekenakazni-ce. Ti novi obrazci se bodo izdajali od 1. oktobra t. 1. dalje predvsem imetnikom čekovnega računa, ki bodo po tem dnevu na novo pristopili k čekovnemu prometu. Ostalim imetnikom čekovnega računa pa bo poštna hranilnica izdala nove obrazce šele tedaj, ko jim poidejo stari obrazci, ki ostanejo veljavni in se lahko porabijo še do 30. septembra 1929 (prihodnjega leta). Imetniki ček. računa naj torej ne vračajo teh starih obrazcov poštni hranilnici, ampak naj jih dalje uporabljajo, dokler jim ne poide zaloga. Vsak imetnik čekovnega računa bo z novimi obrazci prejel tudi tiskana navodila, kako se ti obrazci uporabljajo. * * * PONAREJENI ŽIGI ZLATNINE IN SREBRNINE. Že pred tedni je bila kontrola mer v Subotici obveščena, da se pri mnogih trgovcih z zlatnino in srebrnino v Subotici in Somboru nahajajo v prodaji »lati in srebrni predmeti, ki so žigosani z •lažnim žigom od neznane osebe. Kontrola mer je izvršila ogled in res pri mnogih juvelirjih našla veliko množino raznih zlatih in srebrnih predmetov, ki so bili žigosani z lažnim žigom, največ pri juvelirju Adamu Imre, ki je izjavil, da je vse te predmete kupil od tvornice zlata in srebra, o falzifikaciji pa da mu ničesar ni znano. Doslej še ni ugotovljeno, kje se je vršilo lažno žigosanje. Lažni žig kaže tudi večjo količino zlata in srebra, kakor jo v resnici ima. Na-daljna preiskava je poverjena policiji. Domneva se, da gre za blago, vtihotapljeno iz Madžarske. Naša zunanja trgovina v Generalna direkcija carin je te dni izdala »Statistični pregled zunanje trgovine kraljevine SHS za prvo polletje 1928«. Izvozili smo 59-75% po suhem (I. polletje 1927 59-81%) in 40-25% po vodi (40-19%); uvozili pa smo 48% po suhem (47-67%) in 52% po vodi (52-33%). V naslednjem bomo navedli glavne izvozne in uvozne predmete v trgovini s posameznimi državami (podatki v oklepajih se nanašajo za prvo polletje preteklega leta). V Italijo smo izvozili za 796-3 milj. dinarjev (713-8), od tega največ gradbenega lesa za 343-1 (292-2), jajc za 79 (69), goveje živine za 58-7 (65;2), hrastovih železniških pragov za 34-8 (30-6) in oglja za 20 9 (219) milijona dinarjev; uvozili pa smo za 502-4 milijona dinarjev (461-9), od tega največ bombažnega prediva za 101-4 (53-8), bombažnih tkanin za 99-7 (96-5), riža za 51-8 (47), bakrene galice in cinkovega klorida za 32-5 (28-7), limon in oranž za 28 4 (23-8) ter sirovih kož za 27 (18-5) mili jonov dinarjev. V Avstrijo smo izvozili za 481-1 milijona dinarjev (622-9) od tega največ živih svinj za 117-7 (161-2), jajc za 54-4 (53-9), goveje živine za 52-2 (40-3), svežega mesa za 46-8 (77-4) in gradbenega lesa za 21-4 (7-8) milijona Din; uvozili pa smo za 633-5 milijona dinarjev (688-5), od tega največ raznih železnih predmetov za 55 8 (55-3), bombažnih tkanin za 49-1 (65-7), volnenih tkanin za 47-1 (60-6), železa in polfabrikatov za 36 9 (26-1), bombažnega prediva za 35 3 (28 8) in Bumunsko t Gospodarsko življenje dežele je stalo prvih šest mesecev tekočega leta v znamenju pripravljajoče se uradne stabilizacije rumunske denarne veljave. Realizacija inozemskega posojila, predpogoj stabilizacije, se je namreč zavlekla in spričo tega je v gospodarskih krogih vladala precejšnja negotovost. Delovanje posameznih gospodarskih panog je bilo z izjemno lesne industrije skozi celo prvo polletje popolnoma mlačno. Bankarstvo je čutilo posledice stabilnosti domače denarne veljave. Izginili so dobički iz deviznih kupčij, ki so tvorili v prejšnjih časih glavni vir dohodkov rumunskih bank. Vzdrževanje industrije in trgovine od najemanja novih bančnih kreditov je vplivalo na splošno znižanje debetnih obresti. Lesna industrija gre na uspešno kupčijsko delovanje. Zvišanje potreb v nekaterih državah je stopnjevalo izvoz velikih množin ru-munskega gradbenega lesa. Izvoz se je na podlagi statističnih podatkov NEMŠKI KONJUNKTURNI POLOŽAJ. Na četrt leta izhajajo na Nemškem poročila o konjunkturi doma in v inozemstvu. Zadnje poročilo pravi, da je doseglo nemško gospodarstvo veliko odporno moč. Sicer je zaposlenost v Nemčiji v splošnem nazadovala in se more ugotoviti poslabšanje konjunkture, a to nazadovanje nikjer ne kaže znakov krize. Produkcija in zaposlenost sta v zadnjih mesecih nekoliko padli, število in-solvenc se je pa samo neznatno dvignilo. Zanimivo je dejstvo, da so industrije, ki delajo za eksport, relativno splošno dobro zaposlene. V železni industriji na primer je 'domača poraba padla, a izvoz je narasel. Isto poročamo na drugem mestu o strojni industriji, in podobno je v papirni industriji. Neugoden je pa položaj premogarstva; močno se opaža konkurenca v inozemstvu. Industrija, ki dela za dom, je nazadovala. To velja v prvi vrsti za usnjarsko in tekstilno industrijo. Indeks tekstilne produkcije je kazal v juliju 97-5 (v juliju 1924 do junija 1926 je bil enak 100%) ali za ca. 20% manj kot v lanskem septembru in je bil sploh v zadnjih mesecih nižji kot ilani. Usnjena industrija je dosegla sedaj najnižje stanje po oktobru 1926, čevljarska industrija je zaposlena samo s 55 odstotki svoje kapacitete, a uvoz čevljev je napram letu 1927 močno I. polletju tekočega leta. strojev in aparatov za 30 9 (26 5) milijona dinarjev. V češkoslovaško smo izvozi li za 190-9 (399-3), od tega največ živih svinj 552 (37-6), amonijakove sode za 15-8 (12-8), železne rude za 15-3 (7-1), tobaka za 12 4 (—) in suhih češpelj za 12-1 (3 8) milijona Din; uvozili pa smo za 660-8 milj. Din (640-0), od tega največ bombažnih tkanin za 186-1 (234-3), volnenih tkanin za 66-9 (80 0), bombažnega prediva za 46-1 (31-8), strojev in aparatov pa za 29-4 (23-1), železnega materija-la za 24-4 (5-9) in čevljev za 22-5 (18-8) milijonov dinarjev. V Nemčijo smo izvozili za 828-3 milijona Din (264-2), od tega največ bakra za 87-7 (77-1), jajc za 82-4 (69-1), hmelja za 34-3 (91), gradbe- • nega lesa za 25-8 (7-0) in suhih češpelj za 134 (193) milijona Din; uvozili pa smo za 513-9 milijona dinarjev (402-1), od tega največ strojev in aparatov za 84-8 (56-0), raznih železnih predmetov za 53-4 (42-3), električnih predmetov za 25-4 (19-5), prevoznih sredstev za 17-7 (8-7) in volnenih tkanin za 17-2 (20-0) milijona dinarjev. V Madžarsko smo izvozili za 232-8 milijona dinarjev (226); od tega največ gradbenega lesa za 55-0 (5T0), železne rude za 19 3 (10-1) in drv za 18-9 (11-9) milijona dinarjev; uvozili pa smo za 260-2 milijona dinarjev (156-1), od tega največ strojev in aparatov za 38-9 (12-8), železniškega ma-terijala za 19-2 (13-5) in električnih predmetov za 171 (116) milijona dinarjev. * * * dvignil sčasoma za celih 40%. Francija in Italija sta se nahajali med glavnimi odjemalci. Petrolejska industrija je radi nizkih cen produkta trpela skozi celo polletje. Te razmere so se izboljšale šele v zadnjih dneh preteklega meseca. Produkcija petroleja približno 1000 vagonov na dan. Tekstilna industrija in trgovina preživljata krizo. Vzrok — pomanjkujo-ča kupna moč širokih slojev spričo lanske slabe žetve. Trgovina razpolaga z velikimi nerazprodanimi zalogami. (Ta pojav se opaža tudi v Madžarski in Bolgarski.) Inozemska tekstilna industrija, ki izvaža svoje izdelke v Rumunijo, mora dovoljevati ru-munskim veletrgovcev zelo dolge plačilne pogpje. Oživljcnje splošnega gospodarskega delovanja bo po računih merodajnih krogov prinesla šele prihodnja jesen. Kmet bo do tedaj prodal obilno letošnjo žetev in prešel k nakupovanju vseh potrebnih predmetov, česar ni mogel lanskega leta storiti. narasel. Pomembno za poslabšanje konjunkture je dejstvo, da stavbna naročila niti oddaleč niso dosegla stanja iz lanskega leta in sicer velja to za vse vrste stavb. Sezijsko poživljenje zadnjih mesecev nas glede splošnega poslabšanja konjunkture ne sme varati. PREDVOJNI DOLGOVI NASLEDSTVENIH DRŽAV. Predpogovori zastopnikov nasledstvenih držav o onih vprašanjih, ki bodo predmet bodoče konference o predvojnih dolgovih, se bodo vršili v začetku oktobra na Dunaju. Konferenca sama se bo vršila najbrž v novembru v Parizu. V predpogovorih se bo odtočilo stališče zastopnikov na konferenci sami. Ljubljanska borzi. Teiaj 17. septembra 1928. Povpra- ševanje Din Ponudb« Din DBVUU5: Amsterdam 1 h. gold. ■ . Berlin IM » Bruselj 1 belga Budimpešta 1 pengfl • > Durih 100 fr. 13-6530 1094-10 22-8250 13-5826 7-9124 9-9233 1097-10 8-0220 T»ornimi t fant 276-14 Newyork 1 dolar ..... Parii 100 fr 66-8350 67-0350 222-38 168-38 169-18 Tw* 100 lir ....... . 296-60 298-50 ZUNANJA TRGOVINA RUSIJE. Poročilo iz Moskve pravi: V petih letih 1923/24 do 1927/28 se je dvignil eksport Sovjetske zveze za 46-5 odstotkov in znaša 36 odstotkov zunanje trgovine v predvojni dobi, pri čemer je dosegel poljedelski eksport 23-1% in industrijski eksport skoraj vso predvojno višino. Upoštevati je treba, da je bita pred vojsko všteta tudi visokoindustrij-ska zapadna Poljska. Skupni eksport v imenovanih žitnih letih je dosegel 3247 milijonov rubljev. Izvoz žitnih pridelkov, ki je znašal pred vojsko 50% skupnega izvoza, je dosegel v zadnjih petih letih samo 20% skupnega izvoza. Nasprotno je pa dosegel eksport industrijskega blaga 48% skupnega eksporta proti samo 19-1% pred vojsko. Okoli 25 odstotkov industrijskega eksporta Sovjetske zveze v zadnjih petih letih je šlo proti vzhodu (Kitajska, Perzija, Afganistan itd.), 75 odstotkov pa v prvi vrsti v'Anglijo, Nemčijo, Francijo in države ob Baltiku. — Import zadnjih petih let je narasel za 81 odstotkov, med njim import produkcijskih sredstev za 89-8 odstotkov. Načrt urada za zunanjo trgovino misli za bodočih pet let na pomnožen izvoz polfabrikatov in fabrikatov na račun surovin. — Iz več člankov, ki jih je »Trgovski list« že priobčil, vemo, zakaj da se eksport poljedelskih pridelkov iz Rusije ne more zopet dvigniti na predvojno višino. V prvi vrsti je temu krivo pomanjkanje prometnih sredstev, ki so ravno v deželah poljedelstva najslabša, primerjana z industrijskimi okraji. * * * STABILIZACIJA CEN KAVE V BRAZILIJI. Razne kavo pridelujoče države v Braziliji so sklicale konferenco v Sao Paolo; konferenca je sklenila odredbe, ki pomenijo prej stabilizacijo cen kave ikot pa zvišanje cen. Sklenili so, da ustanovijo državne urade za kontrolo kavnih cen. Kot eksportne kvote so dodelili posameznim državam sledeče množine: Santos 1,200.000 vreč, Rio de Janeiro 260.000 vreč, Victoria 150.000 vreč, Bahia 60.000 in Paranagua ter Recife po 50.000 vreč. Po dogovoru je vsaka eksportna država opravičena, da dovoli po lastnem preudarku zvišanje eksportne kvote, dokler ne padejo newyorške notacije kave za najmanj deset točk na teden. Gori imenovana‘imena so mesta v vpoštev prihajajočih državah. Industrija. Češkoslovaške balkanske sladkorne tovarne. 10. t. m. so se vršile bilančne seje upravnih svetov balkanskih sladkornih tovarn, pripadajočih koncernu Praške Kreditne banke. Upravni svet Bolgarsko-češke sladkorne tovarne d. d. v Gornji Orehovici je sklenil, da bo 16. oktobra predlagal občnemu zboru izplačilo dividende 200 levov za leto 1927/28. Lani so izplačali enako dividendo, a za dve leti. — Upravni svet srbsko-češke sladkorne tovarne v Čupriji bo pa predlagal občnemu zboru 21. oktobra izplačilo 45-dinarske dividende za delnico. Izplačilo tako majhne dividende utemeljujejo s padanjem sladkornih cen v Jugoslaviji v tekočem letu. Potek letošnje sladkorne kampanje obeta obema družbama prav ugodne zaključke. Čuprijska dividenda je znašala lani 60 dinarjev. Poljsko železo. Sindikat poljskih tovarn bo v kratkem predlagal poljski vladi zvišanje cen za železo; iniciativo predloga imajo tovarne same. Revizija v preračunjenju lastnih obratnih stroškov je dognala, da se morajo vsled večjih nabavnih stroškov cene zvišati. Pozneje se bodo posvetovali o centralizaciji eksporta in o novi urediltvi domačih cen. Položaj nemške strojne industrije v avgustu se je zopet poslabšal. Domače prodaje je bilo manj, eksportne trgovine nekoliko več, a splošni položaj je bil slabši. Zaposlenost je znašala ca 75 odstotkov kapacitete. Tudi za bližnje tedne računijo z mirnim razvojem. Francoska kovinska industrija, zraven tudi tvrdka Schneider-Creuzot, hoče napraviti veliko ekspertno družbo. Morebiti gre za to, da se z novo družbo olajša ustanovitev mednarodne prodajne družbe. RAZNO. Imenovanje francoskega konzularnega agenta v Dubrovniku. Francoska vlada je imenovala za svojega konzularnega agenta v Dubrovniku g. dr. Antona Viri-miša, advokata v Dubrovniku. Novi konzularni agent spada pod jurisdikcijo francoskega konzulata v Zagrebu. Naša emigracija v juniju t. I. Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše kraljevine meseca junija t. 1. v prekmurske države 1218 oseb, to je za 181 več kot meseca junija p. 1. Celokupno število izseljencev (10650) je v času od 1. januarja do konca junija t. I. vendar padlo za 8 oseb napram številu izseljencev v istem razdobju preteklega leta. Na podlagi tega se more sklepati, da bo število izseljencev v tekočem letu enako številu izseljencev v prošlem letu. Iz Slovenije špe-cijelno se je izselilo meseca junija t. 1. 202 osebi. Poljski in angleški premog. Izvoz poljskega premoga je presegel v avgustu 1 milijon ton in je dosegel s tem rekord letošnjega leta. Neugodno je pa, da so eksportirali 670.000 ton na trge, kjer mora poljski' premog konkurirati z angleškim, kar pomeni seveda nižje cene. Poljski premogarji si zato prizadevajo, da sklenejo tozadeven dogovor z angleškimi premogovnimi industrijci, in se bodo vršila pogajanja na koncu tega meseca v Londonu. Nov adresar jugoslovanskih bank. Administracija Priručnika SHS Banaka u Subotici pripravlja nov adresar, ki bo vseboval najširše podatke o naših nov-čanih zavodih in kmetijskih zadrugah •in ki bo natisnjen v raznih jezikih, da se omogoči njegova uporaba povsod. • Vrednost newvorških delnic 54 milijard dolarjev. Predsednik newyorške borze Simmons je pred kratkim izjavil, da se bo odslej naprej objavljenje skupne vrednosti na newyorški borzi noti-ranih delnic vršilo redno mesečno. Doslej so objavili številke samo enkrat na leto. Vsled obširnih del se bodo objave izvršile pač šele na koncu meseca. Za 1. avgust so določili vsoto vseh na ne\vyorški borzi notiranih delnic na 5S728 milijonov dolarjev. V juliju je znašal prirastek 798 milijonov dolarjev. Kanadsko obrestno mero so znižali od 5 na 4X>%. Podvojitev dobička pri Packard Co. V Ameriki veljajo avtomobili tvrdke Packard za najboljše in za najbolj »no-bel«. Čisti dobiček 'Packard Motor Car Coe v računskem letu 1927/28, ki se je zaključilo 31. avgusta t. 1., je znašal okroglo 22 milijonov dolarjev proti 11*7 milijonom v letu 1926/27. Razdelili bodo dividendo 7‘80 dolarjev na delnico. Borza dela v Mariboru. Od 9. do 15. septembra t. 1. je dela iskalo 134 moških in 118 žensk, t. j. 252 oseb, 161 službenih mest je bilo prostih, 163 oseb in sicer 97 moških in 66 žensk je dobilo delo, 38 jih je odpotovalo, 72 pa odpadlo. Od 1. januarja do 15. septembra pa je dela iskalo 5954 oseb, 3296 službenih mest je bilo prostih, 2150 oseb je dobilo službo, 1421 jih je odpotovalo, 1547 pa odpadlo. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 5 hlapcev, 24 viničarjev, 4 majarji, 2 čevljarja, 3 slaščičarji, 2 bakrokotlarja in 2 lakirnika za delavnico državne železnice v Nišu, 1 klepar, 1 tapetnik, 2 zidarja, 2 tesarja, 2 sodarja, 4 gozdni delavci, 30 kamnosekov za izdelavo granitnih kock, več vajencev (kotlarske, ključavničarske, pekovske, medičarske in mesarske obrti), pa tudi 9 kuharic, 9 služkinj, 1 kuharica k financarjem, 10 šivilj za perilo, 2 natakarici, 1 delavka, 3 sobarice, 3 služkinje v Srbijo, 1 šiviljska vajenka in 1 pletarska vajenka. RAZSTAVE IN SEJMI. RAZSTAVA CVET.TA, POVRTNIN, SADJA IN GROZDJA V ZAGREBU. Zagrebški velesejm priredi od 18. do 21. oktobra t. 1. razstavo cvetja, povrtja, sadja in grozdja. Poleg razstave bo v veliki dvorani glavne industrijske palače tudi poskušnja vin, šampanjca, likerjev, suhomesnih predmetov, delikatesnega blaga, sira itd. Poleg tega so zamišljene tudi razne druge atrakcije. V zasebnih paviljonih ob glavnem drevoredu bodo razstavili trgovci z radio-aparati in gramofoni, ki bodo neovirano prirejali podnevi in zvečer koncerte. Sodelovanje na razstavi cvetja, povrtja i. dr. bo brezplačno, med tem ko bodo drugi razstavljal« plačali samo minimalne pristojbine za kritje režijskih stroškov. Iz naših organizacij. IZREDNI OBČNI ZBOR TRGOVSKEGA GREMIJA ZA OKOLICO MARIBOR. Izredni občni zbor, odnosno protestni shod se je vršil dne 2. t. m. v Gambrino- vi dvorani v Mariboru o navzočnosti 161 članov — samih trgovcev z mešanim blagom in branjevcev. Protestnemu zboru so prisostvovali tudi gospodje: okrajni glavar dr. Vrečer, obrtni nadzornik Založnik ter predsednik Zveze trgovskih gremijev Vilko Weixl. Ob pol 14. uri je načelnik K o s t a j n š e k otvoril zborovanje, pozdravil navzoče člane, posebno pa gospode zastopnike oblasti. Zahvalil se jim je za prijazno udeležbo. Nato je prečital načelnik novo nared-ho o odpiranju in zapiranju trgovin. Začelo se je živahno debatiranje o odpiralnem in zapiralnem času in člani so zelo obsojali oblasti, ki niso upoštevale predlog gre mi ja, kateri je bil izdelan po krajevnih potrebah. Ker se ni moglo doseči enotnega zaključka, je načelnik predlagal izvolitev širšega odbora, ki naj izdela načrt za odpiranje in zapiranje trgovin, pri čemer naj se upoštevajo krajevne potrebe v okviru dovoljenega delovnega časa. Nato se je izvolil 14 članski širši odbor, katerega seja naj se skliče na 9. t. m. ob 15. uri. O prodaji soli in vžigalic se je sklenilo, da se naj v seji Zveze trgovskih gremijev dne 7. t. m. v Ljubljani od strani zastopnikov vseh gremijev stori enoten korak, po katerem naj bi Zveza izposlovala za vžigalice nabavo in prodajo po starem. Glede soli pa bo Zveza intervenirala pri monopolni upravi, naj podeli glavne zaloge več trgovcem, kakor tudi za vsak srez enega podzaložnika ter da se zniža cena soli vsaj za toliko, v kolikor se danes vreče soli zaračunavajo. Zveza naj bi od monopblne uprave tudi ponovno zahtevala, da ista prisili ve-lezakupnika g. Radana v Zagrebu, da dobi tudi Slovenija »kreka-sol«, katera je mnogo cenejša od morske soli in ljudstvu tudi mnogo bolj ugaja. Glede točilnic poroča načelnik, da do danes še obratujejo po starem, ker je rok do novega, leta podaljšan, in da upravno sodišče v Celju še do danes ni rešilo dotičnih pritožb, ki so pristale na javno razpravo. Trudili se bomo pa tudi še nadalje, da se bodo pridobljene pravice obdržale, kajti če imajo konzumna društva pravico do novih tozadevnih podelitev, tako imamo tudi mi stari trgovci — veliki davkoplačevalci — pravo, obdržati naše stare, pridobljene pravice (n. pr.: I. delavskemu konzumnemu društvu v Ljubljani se je dovolila točilnica v prodajalni v Peklu pri Poljčanah in sicer od ministrstva notranjih zadev z dne 7. julija 1928 in od velikega župana mariborske oblasti z dne 15. julija t. 1. O Rr. 1612/14). Upamo, da tudi mi legitimni trgovci nismo manj vredni. K slučajnostim predlaga načelnik K o s t a j n š e k na podlagi sklepa od-borove seje z dne 25. avgusta t. L, da se priredi večdnevni trgovski tečaj, za katerega kritje bi se naj zaprosilo potrebnega kredita od države, kateri je v te svrhe že v. državnem proračunu za leto 1928/29. Za ta tečaj bi se za predavanja naprosili strokovnjaki za različne predmete, ki so trgovcem potrebni. Ta predlog se je z živahnim vsestranskim odobravanjem sprejel. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je načelnik zaključil zborovanje od pol 16. uri. "V Smol-ovali „Gumitran“ il mast za usnje ji i: edino pravo sredstvo I! ii za konzerviranje usnja j; štrapacnih čevljev ;j < ► I: „UNI0“, družba z o. z. ji Maribor Ivan Hribar: 121 Moji spomini. 18./III. 1913. Predvsem je skušal pridobiti dalmatinske paro-brodarje, da bi bili odstopili od dogovora z Lloydu« tako vehementen, da se je dr. Mihaljevič — temperamenten mož, poln mladostne energije — vrgel tudi osobno v boj proti Vidu Morpurgu in da ni preje miroval, dokler ga ni vrgel iz občinskega sveta in iz trgovske zbornice. To seveda stvari ni pomagalo. Osobno se je dr. Mihaljevič maščeval; Morpurga je pa s tem le še bolj razsrdil. Toda, naj se vrnem k »Lloydovemu« boju s parobrodarji. Ko je videl, da jih zlepo in kljubu Mor-purgovemu nastopanju ni pridobil za-se, napovedal jim je tarifni boj. Njegovi parniki so namreč začeli naenkrat v Dalmaciji voziti osobe in blago po tako znižanih cenah, da bi bili parobrodarji, če »Lloydu« slede, morali delati z veliko izgubo; če mu ne slede, pa izgubiti ves promet. Parobrodarji so se obrnili do mene in posredoval sem pri pomorski vladi v Trstu in pri centralni na Dunaju. Na obeh krajih zmigavali so z rameni, češ, da je »Lloyd« popolnoma samostojna družba in da ji zato vlada nima ničesar predpisovati. Odgovoril sem, da vendar daje »Lloydu« veliko letno subvencijo in bi zato bilo žalostno, ko bi molčala tudi tedaj, ako »Lloydu« v glavo pade, da s tarifnim bojem uniči vse domače obalno parobrodar-stvo. Moje posredovanje je končno toliko uspelo, da je vlada pritisnila na upravo »Lloyda«, naj se z dalmatinskimi parobrodarji poravna. In res je glede enotnih tarifov prišlo do obojestranskega sporazuma tako, da je ponehal konkurenčni boj. V tem se je o uredbi enotnega dalmatinskega parobrodarstva razpravljalo po vseh velikih dunajskih listih. V to razpravo posegala je jako zelo vlada, kajti dala je v »FremdenjBlafctu< in v drugih vplivnih du- najskih listih od časa do časa priobčevati kratke vesti, ki so vse povdarjale, da »boljšega projekta glede uredbe avstrijske parobrodarske službe, kakor je Hribarjev, vlada še ni imela, da vsi drugi projekti, ki so se ji kasneje predložili, stoje daleč za Hribarjevim in da mora le-ta vsekakor zmagati.« Tacih notic izšlo je jako veliko in o raznih časih. Delles je sploh govoril tako, kakor da je izvedba mojega projekta v ministrstvu že sklenjena stvar. Po njegovi inicijativi in s priporočilom trgovskega ministrstva sem se s poštnim ravnateljem Pattayem v Zadru dogovarjal že o željah poštne uprave glede uredbe obrežnega parobrodarstva. Na to sem z Matejem Poličem sestavil popolen program preuredbe dalmatinskega obrežnega parobrodarstva. Mateja Poliča vzel sem za svojega svetovalca zato, ker je bil priznano največji veščak v parobrodarskih zadevah. On je namreč uredil parobrodarstvo »Ogrsko-hrvatske parne plovitbe« na Reki tako vzorno, da je donašala družbi koristi, za potujoče občinstvo pa postala neprecenljive vrednosti. To okoliščino je porabil »Lloyd« in porabili so jo vsi nasprotniki mojega projekta, da so začeli na Dunaju ščuvati proti njemu, češ, da hočem vse dalmatinsko parobrodarstvo prodati »Ogrski hrvatski pa-robrodarski družbi« na Reki. V ministrstvu na Dunaju tega niso verjeli, kajti tam so Poliča poznali kot veščaka in Delles sam je naglašal, da bi bila sreča, ko bi ga Avstrija mogla pridobiti. Poznal ga je namreč kot izredno organizatorno moč. Drugače pa je bilo z dalmatinskimi parobrodarji, katerih so se seveda tudi lotili »Lloydovi« intrigantje. Začeli so postajati nezaupljivi, češ, zakaj stopam v zvezo s Poličem, ko so vendar oni sami tudi veščaki. Intrigam dajalo je moči tudi čudno postopanje dalmatinskih državnih poslancev. Nje sem sklical k grofu Harrachu na Freiungo v posvetovanje, da jih pridobim za svoj projekt. Ko sem jim stvar razložil, izrekli so se vsi za njo, toda kasneje začeli so nekateri — in to je bilo zopet pripisati »Lloydovim« intrigam — omahovati. Nekaterim izmed njih namreč ni hotelo iti v glavo, da bi mogla kaka nova družba urediti parobrodarstvo tako, kakor »Lloyd«, ki je imel že leta in leta izkušnje. Vse moje dokazovanje, da je »Lloyd< ravno s tem dokazal svojo negibčnost, svoj birokratizem in svojo nesposobnost za napredek, ker se iz teh izkušenj nič naučil ni, je ostalo brezuspešno. Eden teh poslancev prišel mi je celo z argumentom, ki mi še danes zveni po ušesih: »Molim Vas, kako možemo biti proti »Lloydu«, jer se na njegovim parnicima tako dobro jede!« Edini, ki je stvar razumel, bil je Juraj Biankini, ki se je takoj z vso odločnostjo postavil za moj projekt ter ga je v »Narodnem Listu« branil in zagovarjal proti vsem napadom Morpurgo-vim. Biankini me je namreč dobro razumel, kaj nameravam, da-si tega seveda povedati nisem smel in mogel. On je vedel, da hočem ustvariti v Jadranskem morju z državno podporo hrvatsko brodarico. Broda-rico, pri kateri bi popolnoma izključen bil vsak drug jezik od hrvatskega, medtem ko so nekateri drugi poslanci imeli pretesno duševno obzorje, da bi bili to spoznali. Nekateri so se tudi bali za svoj v delnicah obstoječih paroplovbenih družb naloženi denar, dasi so dobili zagotovilo, da dobe za vso vrednost teh papirjev delnice nove parobrodarske družbe. Med vsemi temi intrigami, o katerih sem dosedai govoril in za katerimi je kot nevidna moč stal predsednik pomorske vlade vitez Ebner, ki se je pa meni v obraz tvoril čisto drugačnega, ostala je osrednja vladna trdna in čedalje odločneje je v svojih časniških vesteh naglašala, da pride moj projekt do izvršitve. To prepričanje sta konečno zadobila tudi »Lloydovf predsednik Becher in njegov novi ravnatelj Frankfurter, katera sta me teden pred odločitvijo v Trstk prijazno sprejela. Tu sta mi naenkrat izjavila, da ser daj »Lloyd« tudi nima nič proti temu, da se vse dalmatinsko parobrodarstvo prenese na'mojo družbo, češ, da bode zanj v resnici najbolje, ako se posveti edino le prekomorski službi. Zlasti je to naglašal ravnatelj Frankfurter. Sedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega! Ofioijozne vesti vlade po dunajskih listih in pa potek pogajanj, za katera je dobro znal, delovala so na dr. Trillerja tako, da je v »Slovenskem Nkrodu« priobčil navdušen članek o dalmatinskem parobrodar-stvu, v katerem je ugotovil velikanske uspehe, ki sem jih dosegel glede enotne ureditve tega parobrodarstva. Pisal je tako, kakor da je stvar že gotova in kakor da se ima pogodba v par dneh podpisati. Sicer, mi je na mojem uspehu po onih večkrat omenjenih vesteh v časnikih čestital tudi že baron S c h w e ge 1, nat glasujoč, da ostane moje ime na vse čaše tešrio zve^ zano s preureditvijo avstrijskega parobrodarstva. A ta čestitka je bila izrečena v privatnem pogovoru: ih nt prišla v javnost. Oni članek v »Slovenskem narodu« pa je vzpodbodel politične moje nasprotnike, ki so vedno iskali, kje bi mi kak uspeh prikrajšali. TRŽNA POROČILA. SVINEC, BAKER, CINK. Ustanovitev svinčenega kartela je /.e gotovo dejstvo. V zadnjem tednu se .ie pa polastila ustanoviteljev kartela, Id so identični s producenti Zedinjenih držav, Kanade in Mehike, velika nervoznost in sicer vsled poročila, da pripravljajo izven kartela stoječe dežele proti-akcijo, tako na primer Španija in Avstralija. Čeprav se nahaja 60% svetovne produkcije v rokah gori imenovanih treh držav, je vendar protiakcija dežel, ki producirajo 40%, kaj kočljiva zadeva. Tudi če bi minoriteta ne mogla preprečiti dviganja cen, bi vendar lahko preprečila, da bi cene preveč ne poskočile. Zato člani kartela resno razpravljajo, da bi pridobili zase tudi izven kartela stoječe producente, kar je pa po izjavah strokovnih krogov v toliko zelo težavno, ker Španija in Avstrija nista voljni dovoliti redukcije izvoznega kontingenta. Razlagamo si odpor kaj lahko z dejstvom, da je domači konsum v obeh deželah prav majhen .in bi nastala torej z omejitvijo izvoza nadprodukcija, ki bi je ne bilo mogoče porabiti. Zedinjene države, Mehika in Kanada pa porabijo same 40% svoje produkcije doma in nima zato zanje omejitev izvoza nobenega pomena. V bakru prodaja trenutno ni posebno živahna, a cene se vsled velikih nakupov kartela trdno držijo. Zanimivi so dogodki na trgu cinka. Evropski kartel razpolaga s 95% produkcije, pa vseeno ne more veliko vplivati na tvoritev cen. Vzrok je ta, ker ne more kartel brez Amerike dati cenam primerne zaslombe spričo velikanskih množin, ki so na trgu-. Zato pričakujejo v kratkem pogajanja z ameriškimi producenti, ki znajo dovesti do tvorbe svetovnega kartela. Dolžnost vsakega zavednega trgovca Je, da pridobi vsa] enega naročnika na »Trgovski list«! Tržne cene v Ljubljani. Sobotni živilski trg je bil v Ljubljani dobro založen. Cene živilom so ostale v glavnem nespremenjene, opažati je samo bilo, da so cene sadju nekoliko padle, ker je bil dovoz večji. Cene me.su so bile približno sledeče: Goveje meso I. vrste 17, II. vrste 15, III. vrste 12 Din za kilogram. Teletina: I. vrste 22-50, TI. t zan«el|lv« II tf«nate zdravilo 1« nad to lot. Izdeluje In dobavlja EDINOLE Butanska destilacija »FLORIAMt (Izdelovalec Edmund Kavčič) drmiba z e. z. v Ljubljani >iipnvt»ka eeata it. 1« (KolizeD Vnka pristna steklenita |e apr« *•» z originalnim podpisom: Zn pristnost JamCl: VELETRGOVINA A. ŠARABON Špecerijsko blago Lastna praiarna sa kavo in mKa sa dilava s električnim obratom. na razpolago I »Trgovski list“ časopis za trgovino, industrijo in obrt 30 priporoča p. n. trgovcem, inču-stri/cem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in inseriranje. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ihtanovljena leta 1889. Telefon Štev. 2016. (ORADSKA ŠTEDIONICA) Poštni ček 10.633. LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Ustanovljena leta 1889. Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. — Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron. m tn vlog* in obresti, tudi tokočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja Se mesto Ljubljana ■ vaem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK; Ljubljana.