Književnost in umetnost PriporoCamo vse spodaj navedene knjlga v nabavo utlteljstvu in Solam, posebno pa iolarsklm, v««m iavnlm IJudsklm ln druttvenlm ter u«Helj»klm-«lrokownlm knjllnlcam. Vse lu navedene fcnjige se naroiajo ludl lahko potom UCiteljske knjigarn« w LJublianl, FranCiSkanska ullca, Stev. 6. Ocene. —k Kralievlč Marko 1925. Slovensk? obmejni deci v pouk in zabavo poklonila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zbral Kompoliski. ilustriral J. Vokač. V Ljubljani 1924. — Skrb za našo obmejno mladino, ki naj se ne izneveri svojemu narodu in jugoslovenski državi, je po nagibu narodnega brambovca g. Kompoljskega nagnila Družbo sv. C. in M., da nadaljuje, kar je pričel pred vojno »Branibor« — jela je pred dvema letoma izdaiati koledarček za mladuz. Pravkar je zagledal beli dan tretji letnik »Kraljeviča Marka«. v vsakem oz.ru dostojen tovariš prvinia dvema. Uverjeni smo, da ga že težko čakajo naši obmejni malčki in da ga radostno pozdravijo, saj jim prinaša krasne pravljice in povestice, okrašene s podobami; pripoveduje jim o našein kraljeviču Petrčku. o junaku Malgaju, ki je dal življenje za Jugoslavijo; razveseli jili z lepimi pesnicami — vsak mesec je označen s primerno kitico, ki si jo naj vtisnejo v spomin; v »Drobtinah« najdejo mnogo poučnih zanimivosti — »Kraljevič Marko« bodi prav toplo prjporočen v prvi vrsti šolskim upraviteljstvom, ki naj bj ga skupno naročala za šolsko mladino, potem C. M. podružnicam in posameznikom za darove otrokom o Nikolajevem in o božiču. Knjižica — cena ji je 6 Din — je povzročila CMD precejšnje troške, ki se naj bi ji z obilnim naročanjem vsaj nekoliko povrnili. Solskim vodstvom se da pri1 skupnem naročilu na vsakih 10 komadov eden brezplačno za revno deco. —k Koledar šolske Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1925. Izdalo in založilo vodstvo. Ccna 15 Din. Kdor se hočte poučiti o delovanju naše šolske obrambne institucije, mora poseči po koled.trju. Letošnji koledar Jma sledečo vsebino: Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljeyine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Pristojbine. Lestvice. Iz temnih dni. Ujedinjenje (pesem). Naši pokojniki: 1. Ivan Šubic (s silko). 2. Makso Pleteršnik (s sliko). 3. Marija Pahernikova (s sliko). 4. Franjo Mravljak (s sliko). 5. Anton Brezovnik (s sliko). 6. Vinko Majdič (s sliko). 7. Anton Bončar (s sliko)). Nebeški poeti pesem). Nekaj o naših krstnih imenih. S potovanja ob severni meji. Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. —k Trgovski koledar za leto 1925 je izdalo Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani. Je to žepni in zelo priročni koledar, kakor ie znan še izza časa pied vojno. Koledar je letos še boljši in obširnejši kot doslej. Vsebina koledarja je poleg drugega: Železo in jeklo (z vsemi za trgovino potrebnimi tabelami), konzulati. trgovske zbornice. poštnc pristojbine, takse, računanje obrestr, razmerje med živo težo in težo zaklane živine izračunanje kubične mere, okroglih debel, borzno določena teža zrnja, ciriifca. vojaške zadeve, naše narodna in državna barva, mere in tehtnice drugih držav, števne mere, trgovske kratice itd. Vsak trgovec, vsako podjetje in tudi vsak nameščenec neobhodno potrebuje Trgovski koledar in zato priporočamo, da si ga vsakdo čimpreje nabavi. Naročila sprejema Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani. Gradišče 17/1. — Cena Din 20 s poštn_no vred. Društvo ima v zalogi še Trgovski koledar za leto 1924.. ki stane s poštnino vred samo Din 15. Janko Kersnik: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Crjavec in Pavel F 1 e r e. Z risbami okrasil Anton Gojimir Kos. V Ljubljani 1924. Natisnila, izdala in založila Učiteljska tiskarna. Str. XCV + 416. Cena eleg. vezani knjigi Din 60. — Janko Kersnik je eden onih naših klasikov, ki ga bo prebiralo staro in mlado še dolgo, dolgo z največjim imtkom, ko bodo mnogi drugj. katerih imena se trenutno bleste na polju našega slovstva že davno pozabljeni. To nara dokazuje dejstvo, da je večina njegovih zbranih spisov že davno pošla. Njegovi romani in povesti so še vedno najbolj priljubljeno čtivo našega občinstva .in njegove klasične slike in črtice je v naši literaturi še do danes malokdo dosegel. Prav hvaležni moramo biti zato Erjavcu in Fleretu, da sta pri svoji znameniti mladJnski' izdaji naših klasikov posegla že sedaj po tem našetn pisatelju ter ga tako uvedla tudi med mladino, kateri je bil doslej skoro nedostopen. Urejen je ta zvezek, kakor vst dosedanjj te zbirke. Uvaja čitatelja v spise obširen in nadvse skrbno sestavljen življeniepis z oceno pisateljevega dela, nato sledi antologija, razdeljena v pesmi. odlomke iz romanov in novel, povesti za ljudstvo. slike ter odlomki iz listkov in člankov, zaključuje pa delo zanimiv tolmač. Olede antologije je omeniti, da vsebuje nekaj sestavkov, ki jih v »Zbranrh spisih« ni, glede življenjepisa in tolmafa pa, da vsebuje mnogo velezanimiivega, doslej še neobjavljenega gradiva, radi česar ima ta Erjavec-Fleretova izdaja velik pomen tudi za odraslo občinstvo. Knjiga je bogato in- okusno ilustriral akademični slikar A. Q. Kos, zaslužna založnica ji je pa preskrbela tako zunanjo opremo, da laliko prištevamo to zbirko k najelegantnejšemu izdanju našega povojnega knjižnega trga. Ker je cena glede na obširnost in opremo knjige izredno nizka, upamo, da bo občinstvo za Miklavža in za Božič pridno segalo po njej. 2e sedaj opozarjamo tudi na naslednji velezanimiv zvezek te lepe zbirke z naslovom »Stareiše pesnice in pisateljice«, ki je že v tisku in ki bo obsegal naše glavne starejše pesnice in pisateljice do nastopa slovenske moderne. —k France Veber: Očrt psihologije. I—IV + 224 str. 8°. Odobren z razpisom Prosvetnega oddelka za Slovenijo v Ljubljani z dne 21. oktobra 1924 št. 18.610. Cena vezani knjigi 80 Din. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. V pričujočem delu podaia avtor osnovne nauke celokupnega dušeslovja. opisnesa in razvojnega. Ddo razpade v tri dele, v psiholO'ški. anatomsko - fizološki del. Drugi del je napisal prof. dr. A. Š e r k o, tretjega pa dr. A 1 m a S o dnik. Psihološki del ima pet poglavij. V prvem razvija avtor svoje načelne nazore o predmetu in nalogi psihologije. o zakonitih temeljnih razlikah med fizičnimi in psihičnimj pojavr, o neizogibni dihotomiji med »jazom« in »doživljanjem«. o metodi psihologije, podajajoč končno prvo klasifikacijo celokupnega doživljanja. V drugem poglavju prehaja k psihologiji umskega doživijanja in nudi podrobno analizo »predstavljanja« in »mišljenja«. Tu nahajaš tudi psihološko analizo »časa«, spoznavanja in zmote ter posebnih tipov mišljenja, kakor so n. pr. »zaznavanje«, »spominjanje«, »analiza«, »definicija« in »sklepanje«. Tretje poglavje vsebuje psihologijo nagonskega doživljanja in vzporedno podporno analizo »čustvovanja« in strernljenja. Mesto dosedanje četvorice podaja šestorico elementarnega doživljanja te vrste, namreč »hedonsko«, »estetsko«, logiično, »aksiološko«, »elevterično« (prostotstno) ter »hagiološko« (religiozno) čustvovanje in stremljenje. Orisane so tudi zakonite vezi med nagonskim in umskim doživljanjem in izklesani so še posebni ter za socijalno življenje važni tipi čustvovanja in stremljenja. V cetrtem poglavju izkuša doseči sintezo dosedanjih analiz in podaja splošne psihološke zakone, ki prevevaio celokupno duševnost človeka. V teh zakonih se jasno zrcali dvo- je: brezčasna arhitektonska struktura duševnosti in njen zakonit časuvni razvoj. Tu so izklesana aosiej povseiu neznana doživljanja, »vmesna« aoživljarija. Ki med ostalim »temeljnim« doživljanjern analiticno in razvojno posredujejo. TradicijsKO asocijacijo jii vajo prikaže avtor v novi luci lii jo razicgne tudi nu custvovanja in stremijenje. V zadnjcin poglavju so koncno načelne postavke o izku-.tvcncm razincrju med dušo in telesom. lu je najprej podana aiiatiza »subjekta« samega in njugovili »Uispozicij«. uato najvažnejšc dosedanje teorjje o novem razrncrju in končno avtorjevo stališče. Temu poglavju je pravilno pridejana Šerkova anatoinija in liziologija živčevja, ki se od običaiiiili takin orisov razliKuje prcdvsem y dveh ozirih: ona podaja načeiiu in za psihologa važni ustroj čioveškega živčuvja in izkuša vsaj na glavnih tuckali dobiti zaKonito lzkustveno vezo nied iizaološkiiii in duševnim svetom, tvoieč tako z avtorjevo psilioiogijo suino organično enoto. Uris razpade zase v tri deic: v prvem (uvodnem) delu je podan ponicn zivčevja za človeka in njcga duševnost sploh. v drugem je razvita načelna organizacija zivcevja, y tretjem pa so izklesani posamezni »organi živčevja« kakor vid, sluh, voh itd. V končnem zgodovinskem delu podaja Sodnikova liistorični1 razvoj psJhoioškega prizadevanja od Aristotela do naših dni. lu so ugotovIjene posebno štiri faze v zgodovini psihologije, namreč »metaiizična«, »spoznavnoteor<;uč_ia«, »eksperimentulna« in »analitična« smer. Posameznim sraerem je nakratko odkaz.an tudi ponien za nadaljnji razvoj. Knjigi je pndejan tudi podrobni psihološki register. ~k Dijaštvo. pa tudi širši inteligenčni sloji češče povprašujejo pri trgovcih po razglcdnicah, ki bi predstavljale portrcte jugoslovanskih velemož — živečih in uinrlih — iz vrst pisateljev, pesttikov, glasbenikov. slikarjev, kiparjev. znanstven-kov, politikov. strategov. skratka osebnosti, katerih duševno delo je bilo, oziroma je v kakršnem pravcu že koLi za narodni procvit v odlični meri pospcšljivo ali odločilno. Da bi ustreglo tej livalevredni in razveseljivi želji široke javnosti, je prevzelo podpisano založništvo nelahko nalogo, založiti več serij potretnih razgitsdnic, kažočih umetniško izdelane glave jugoslov. odličaikov. Prva serija — 12 razglednic — je gotova in se ie v umetniškem oziru' izborno posrečila. Prikazuje te-le može: Slovence: Aškcrca, Cankarja. (jregorčiča, Tavčarja, Hrvate: Uaja. Mažuraniča, Strossmeyerja, Ženoaja; Srbe : Karadžiča, Petrov.ča Njegova. Pašiča in Putnika. Ko predajamo to prvo serijo javnosti, se obračamo do višjih šolskih oblasti in šolskih vodstev s prošnjo, da jo mladini priporoče. prosimo pa tudi vse ostale zavode, državne in zasebne urade. narodna društva, tvrdke. podjetja in najširše občinstvo splolu naj pridno segajo po res krasnih razglednicah domačega izvora, da pomorejo po svojih raočeh jugoslovanski umetnosti do razmaha, založništvu pa do dosege vzgojno-Jiumanitarnih ciljev, ki si jih je postavilo. (Založništvo se ie namreč obvezalo prispevati najbolj potrebnih dijaškim kuhir.jam 5 odstotkov celokupnega čistega dobička.) Umenjamo. da so originali1 izvršeni od domačega slovenskega um.tnika in reprodukcija pa istotako od domače tiskarne. — Umetniško založništvo »Ažbe«. Maribor. Koroška c. 39. —^k »Naša domovina«, katero revijo izdaja >Ferijalni Savez«, je pravkar izišla. Uredništvo nam piše: Prizadevamo si. dvigniti naš mesečhik na višino literarno-znanstvene revije, ki bi pa posvečala največjo pažnjo proučavanju iti opisovanju naše zemlje bodisj z naučnega ali leposlovnega stališča. Objavljal bo dobre geografske, etnografske, arheološke razprave kakor tudi kulturno-istorične in informativne članke. Zabavni del bo prinašal vsakovrstno prozo in pesmi. List je jako razširjen v Srbiji in Hrvatsk. ter ima 5000 izvodov mesečne naklade. 2eleti bi vcčjega odziva naročnikov kakor tudi sotrudnikov iz Slovenije. Potem bi bil slovenski del boljši in obsežnejši. Letna naročnina znaša 25 Din. Naroča se pri Upravj »Naše domovine«, Ferijalnj Savez, Beograd. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah. —k Ivo Šorli: Golobovi, novela. Založila knjfgarna Goričar in Leskovšek v Celju. Cena vezani kniigi 40 Din, broširanj 34 Din. Šorli zajema snov svoji noveli iz domačega kmetskega žrvljenja in predstavlja osebe tako, kakor se notranje in vnanje izpreminjajo v naravi .in kakor nam jih še danes oblikuje socialno življenje. Opisuje gladko, zanimivo in napeto, razumljivo in vendar najde v njegovih delih tudi .inttligent svoje razvedrilo ter mu bo čitanje knjige zanimiva zabava, dasi je knjiga po vsebini gotovo primernejša za široke sloje. Posebno jo moramo priporočati našim ljudskim knjižnicam, ker smo prepričani, da bo šla iz roke v roko, ko jo prinese čitalec domov. Tudi vnanja oprema je lepa in trpežna. —k Filip Doni., Kako so se vragi ženili ter druge legende in bajke. Iz češčine prevel Fr. Bradač. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjfgi Din 35, broš. Din 30, poštnina Din 1.50. Med darovi. ki jih je prinesel lani sv. Miklavž češkim otrokom, je vzbudila največje zanimanie i_i priznanje zbirka legend: Kako so se vragi ženili. Pohvalno jo je omenjalo vse češko časopisje. V lepi obliki je izšla knjiga sedaj tudi v slovenščini. Vsebuje 14 raznih legend in bajk, ki skušajo tolmačiti razne pojave na nebu. Take so: Kako so se vragi ženili. O štirih bratih. Kako so nastale zvezde na nebu. Točonosci itd. Vsako povest krasi lepa slika kot začetnica povesti, enako mikavno pa predstavlja tudi naslovna stran starega vraga in mlado vražfco.