Proračun za leto 1882. Finančui rninister Dunajevski je državnemu zboru predložil proračun za leto 1882, t. j. račun, koliko be drugo leto državnih atroškov iu koliko dobodkov. Vsi stroški bodo znašali 470.892.393 gl. Ta svota je tako sestavljena: za cesarski dvor je treba 4,650.000 gl., za cesarjevo kancelijo 70.235 gold., za državni zbor 1,482.728 gl., za državno sodnijo 22,000 gl., za ministerski svet 1,048,218 gold., za vzajemne potrebe: t. j. donesek naaib izven-ogerskih dežel k atroakom za vzajemui dolg, vzajemno vojaštvo, brodovje, za Bosno in Hercegovino in za miniatra zunanjib zadev, skupaj 86,767.629 gl., za tninister8tvo znotrajuib zadev 17,500.321 gold., za brambovako miniateratvo 8,872.718 Ł)., za ministerstvo uaučno 17,454.523 gold., za finančno minist.erstvo 106,753.465 gold., za trgovsko ministerstvo 29,610.445 gold., za ministeratvo poljedelstva 11,479.045 gl., za pravno miniaterstvo 20,723.335 gl., za najvišji račnnski dvor 155.000 gold., za penzijone 14.861.900 gold., za podpore žcleznicam 21,393.603 gold., za obreati od državnih dolgov 127,155.507 gold., in 891.750 gold. za opravljaoje državnih dolgov, vknp: 470,892.393 gold. Dobodkov vaeh pa zopet ne bode toliko, ampak Ramo 433,082,858 gold. Največ dohodkov daje finančno miniaterstvo, namrec 371,000.000 gold., jako malo pa žeieznice, komaj 183.813 gl. Zmanjkalo bode toraj zopet precej deuarjev, namreč 37,809i535 gold. Toliko bi ne zmanjkalo, ko bi ne bilo treba starega dolga 10 milijouov goldinarjev drugo ieto plačati in za stavljenje Arlberike železnice priredjenih imeti 5,500.000 gold. Pravi primanjkljej. kateri bi utegnil 1. 1883 zopet prikazati se, ako 8e temu v okom ne piide, zaaaa toraj 22,309.535 gold. Ta primanjkljej hoče niinister drugo leto tako stisnoti, da bi potem mogoče bilo v državnem proračuun dognati ravnotežje, t. j. da bi dohodki stroške pokrili, pa ne bi trebalo tako v zajem jemati in državnib dolgov in s temi državne obresti iunožiti, kakor so do sedaj liberalci delali. V to svrbo boče tatn, kder so premalo davkov plaeevali, te pomnožiti, posebno hoče lotiti ae dunajske borze, kder bogataši, zlaati Judje, z denarjein barantajo, pa uič desetka ne plačujejo. Dalje hoče fiuančni minister nekaj železnic, ki aedaj innogo milijonov kot podporo požrejo, nakupiti in v državno opravljeoje preložiti, t. j. da bodo tudi vsi dobodki ali v državno blagajnico, ne pa v žepe železniskih opiavnih svetovalcev. Tudi namerava potroške zmanjaati pri raznib ministeratvib, najbolje pa pri miniateratvu zuotranjih zadev. To je pa mogoče le, ako ae sedanja nprava prenaredi, velika iu draga glavaratva itd. odpravijo. Tudi pri penzijonih je preveč stroskov. Se ve, dabode dižavni sbor moral marljivo delati, kar bo sedaj mogoče, ker je aklenol nepotrebnega blebetanja nemških liberalcev, ki hočejo vse zavleči, nič veliko poslušati, arnpak sklepati; tudi je ugodno to, da je niiuiater grof Taaffe z imenovaujern novih 14 udov konservativnib za gosposko zbornico tukaj liberalce potianol v manjaino. Smemo toraj upati V8ewkozi uapeanega delovauja in zboljšanja naiib slabib deuarstveuib in gospodarskib razmer. Bog daj!