'*?■ »y ■ sP List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. lO. 4tevilliíx Joliet, Illinois. 15. febniarifi leta 1007 iLotnik \ > I DVA PARNIKA TRDILA SKUPAJ. Nad 130 ljudi je storilo nenadno smrt v morskih valovih ali vsled mraza. PONESREČENCI AMERIČANI. Pripovest rešencev o strahovitih prizorih in drugo. Block Island, R. J., 12. febr. — Blizu Block Islands, sta sinoči trčila skupaj parnik “Larchmont” in velika la-dija '‘Harry Knowlton". Parnik se je pogrezni! in mnogo ljudi ’je storilo smrt. Parnik “Larchmont” se je nahajal na vožnji iz Bostona v New York ter je imel na krovu 150 do 200 potnikov. Potniki in ittornh-rji so lij tel i v čolne, a -samo nekajerj^.-io se -mogli rešiti Druga ladiji' je 'bila tudi hudo poškodovana in bi še bila tudi pogreznita, da je ni kapitan zavozil na morsko o-breije, kjer se je moštvo brž rešilo. Vzrok nesreči ni znan. Noč je bila jasna, a pihala je huda sapa oči seve-rozapada in valovi so visoko pluli. Podrobnosti.' Parnik se je nahajal kaci.li 5 ali 6 milj od Fisher’s Islanda, ko je šel kapitan še začfojic Ipogledat na krov, da pojde potem počivat. . Naenkrat je parna piščal’ na-ladiji večkrat glasno zabrlizgala,. in ko je kapitan spet prihitel do krmila, je zagledal trijambor-: ko, ki jo je močan veter gnal naravnost proti parniku. Parnik je spet brlizgal, ampak trijamborka ni izpre-menila pravca svoji vožnji. In že se je zgodila nesreča. Trijamborka se je zaletela ob parnik in ga skoro posredi presekala. Valovi so kmalu ladiji razdvojili in napolnili. Potniki so bili večinoma v svojih kajutah. Parnik se je neznansko hitro potapljal in pogreznil. Prizori so bili strašni. Nad 130 mrtvih. Block Island, R. J., 13. febr. — Doslej so valovi izplivkali na suho 50 trupel. Število potnikov, ki so se nahajali na ponesrečenem parniku, še vedno ni natanko znano, a znaša najmanj 150. Izmed 19 rešencev je 9 potnikov, ostali so pomorščaki. Grozna pripovedka. Mrs. Feldman iz mesta Providence, ki se nahaja med rešenci, opisuje svojo izkušnjo takole: “Do svojega smrtnega dne ne pozabim teh strašnih trenutkov. Bili smo vsi tako brez pomoči; človeška pomoč je bila tako daleč. Dočim so ženske javkale in molile, sem naenkrat začutila, kako me je moj mož zgrabil za roko in me potegnil v čoln. Medtem ko se je zadnji počasi oddaljeval od ladije, se je ta pogreznila kakor vsled čara, in vse javkanje nesrečnikov je utihnilo kot bi trenil. Valovi so jih požrli. Vsled bridkega mraza je voda na naših telesih zledenela, a par moških mi je o-drgnilo led s telesa, da me je mogla spet kri prešinjati, dokler nismo prišli na suho.” ( Zmrzavali. 21 let stari Oliver Jauvier je prišel z 9 trupli v čolnu na suho. Sam je bil bolj mrtev, nego živ, a se je kmalu okrepčal in je pripovedoval, da je bil z 9 drugimi moškimi stopil v čoln; Kmalu nato se je eden njegovih sprem ljevalcev zgrudil zmrznjen in temu je sledilo sedem drugih, tako da je imel nazadnje samo še enega živega spremljevalca. Ta je rekel nazadnje: “Moj Bog, to je strašno! Več ne morem pre stajati in si hočem rajši vrat prerezati.” Koj nato je potegnil britev in izvršil svojo namero. Kuropatkin. Petrograd, 12. febr. — General Ku-patkin je te dni vsprejel nekega šo-trudnika lista “Gazeli”. General je izjavil, da bi bila rusko-japonska vojna končala s sijajno zmago Rusije, ako je ne bi bil prekinil mir, sklenjen v Portsmouthu. O tem je popolnoma prepričan. Delo vrhovnega poveljnika o \ojni je njegovo računsko poročilo. Natisnjeho je bilo v 1500 izvodih, katerih je bjla polovica razdeljena med različne vojaške, osebe, 750 iztisov se razproda, al^) car odobri delo in se dovoli prodaja., Delo sestaja iz petih zvezkov; prvi zvezek ima 400 strani. Ta prvi zvezek obsega taktično in strategično razpravo o bitki pri Liaojangu. Drugi zvezek govori o bojih ob reki Saho. Temu zvez ku je priloženih 4ookart in veliko načrtov bojnih položajev. Tretji zvezek se bavi z bitko pri Mukdenu. Ta zvezek, je najobširnejši, naj natančnejše sestavljen ter ima največ kart in načrtov. Ampak z vojaško-znanstvenega stališča najvažnejši je četrti zvezek. .,I,sti obsega samoqbrambo. in opravičenje bivšega generalissima nasproti o-čitanjem- glede njegove vojaške nesposobnosti. Zvezek ima obsežen pregled o vzrokih, okolnostih in posledicah vojne z Japonsko. Peti zvezek ima poročilo o stanju in dispoziciji prve ar-r made, od kar je nje poveljstvo od generala Linjeviča’ .prešlo na generala Kuropatkiria. Dr. Lueger bolan. Dunaj, 10. febr.—Župan Lueger je zopet obolel. Naporna dela so ga zadnji čaš tako izmučila, da se tudi že pri sijajnem sprejemu rumunskega župana in rumunskih gostov, ki so prišli posetit Dunaj, ni dobro počutil. Ta sprejem je še bolj poslabšal njegovo stanje. Prišel je sicer na ples mesta Dunaja, pri sprejemu dvora pa se je moral naslanjati na palico. Po plesu se je Lueger podal v posteljo in od tedaj ni vstal. Zdravi ga dr. Szongott. — Budimpeštanski list “Napa" je včeraj poročal, da je dr. Lueger zblaznel in da je na plesu mesta Dunaj pričel metati v zdravnika razne posode. “Na-povo” poročilo pa z Dunaja dementi-rajo. PREMIRJE SKLENJENO. Francoska vlada in katoliška cerkev sta se sporazumeli za Pariz. DUHOVSKA VLADA PRIZNANA. Prvi minister Clemenceau menda prav kmalu odstopi. $32,000,000. “Kraljica češka sem”. Praga, 13. febr. — “Kraljica Čelika sem” je klicala 49 letna Antonija Pr-zak iz Smichova po hodnikih češkega deželnega zbora. Slugam je naročila, naj ji privedejo minburškega poslanca, medtem ko so šli ponj, je upila "Kraljica češka sem. Vlada me je o-ropala s silo vseh mojih vladarskih pravic. Vi ki občujete z vlado mi morate pomagati! Tudi hči moja je kraljica, dasi še ni kronana. Jaz sem pa kronana kraljica.” Zlaznelo žensko so odvedli na psihiatriško kliniko. Napaden ravnatelj. Petrograd, 14. febr. — Dva revolu-cionarca sta napadla ravnatelja Grodn ske kaznilnice. Nato sta zbežala, na begu pa ustrelila dva policaja, ki sta ju zasledovala. Nato je policija revo-lucionarca ujela, toda množica ju je osvobodila. Množica je streljala. Policaji so zasledovali enega ubijalca, ta pa je ustrelil tri policijske uradnike. Šele vojaštvu, ki je obkolilo hišo, kamor je revolucionarec pobegnil, se je posrečilo ubiti ga. New York, 9. febr. — John D. Rockefeller je daroval 32 milijonov dolarjev in sicer družbi “General Educational Board”, kateri pripada tudi sam “kralj olja.” Columbus, O., 12. febr. — Rev. Dr. Washington Gladden označa darilo Rockefellerjevo kot poskus, vplivati na sodišča v raznih, proti trustu za olje vloženih tožbah. Če bo trust obsojen, potem omenjeno darilo tudi ni čist denar, nego le povračilo ljudstvu ukradenega. Iz avstrijske zbornice. Dunaj, 26. jan. — Včeraj je grof Sternberg v avstrijski zbornici spravil na dan Polonyjevo afero. Mažarsko blato pljuska v obraz osebam, ki nikoli niso imele opraviti z umazanimi kavalirji v Budimpešti. Grof Pa^r se ni nikoli v nobeno stvar mešal, živi vzorno, kot malokateri in vendar ga tlačijo v blato, ravnotako princa Liech tensteina, katerega vse spoštuje, ki .je znan po svojem neomadeževanem življenju in ki je res prvi kavatir v državi. Krivci so drugod in ti krivci hočejo zavrniti krivdo na nedolžne. Pri nas se je, in posebno na Ogrskem, pojavil zistem prikrivanja, kakršen je bil za časa Ludovika XVI. in Napoleona III. Pariz, 13. febr. — Cerkev in država sta nazadnje menda vendarle našla temelj, na katerem se da skleniti pogodba o dajanju cerkva v najem. Vlada je naznanila, da je voljna sklepati najemne pogodbe od 18 do 18 let in sicer na imena župnijskih duhovnikov ali njih “pod istimi pogoji sledečih nasled nikov”. Nato se je vršilo posvetovanje med nadškofijskim koadjutorjem Mgr. Arrtietta, kot zastopnikom nadškofa Richarda v Parizu, in prefektom departmenta Seine Justin de Selve kot zastopnikom ministra za od-gojo Brianda. Posvetovanje se je o-mejevalo na dajanje v najem cerkva v Parizu, a veljavna je molčeča privolitev, da ima oblika pariških pogodb biti merodajna in veljavna za celo deželo. Prefekt je privolil v neko izpremem-bo pogodbinega načrta, ki odstranjuje bojazen v Vatikanu, da bi kdaj pozneje utegnili župani obnovo najemnih pogodb odkloniti. Ta izprememba sicer še vedno ne dopušča škofov kot sodeležnikov pri^sklepanju pogodb, a vendar je^važen popust, da priznava cerkveno hierarhijo (duhovsko vlado). To je država dosedaj odklanjala, dočim je Vatikan polagal najvišjo vre-nost na to. Clemenceau odstopi? Na borzi se je raznašala govorica, da je prvi minister Clemenceau, po vzročitelj preganjanja cerkve na Francoskem, odstopil iz svojega urada. Vest ni potrjena, a potrditev ne bi prav nič iznenadila, ker se že dlje govori o njegovi nameri odstopiti. Alkohol in politika. George Barbey, odvetnik pri ape lacijskem dvoru v Parizu in predsed nik francoske protialkoholne zveze, je v Bruselju predaval o desetletni borbi proti alkoholu na Francoskem. Rekel je med drugim: “Pri nas je uspešen boj proti alkoholizmu skoro nemogoč zaradi našega volilnega zistema. Kjerkoli hočemo alkoholizmu izpodkopati tla, nam na sprotujejo politični oziri in poslanci se postavijo med nas in med vlado, ker se boje za svoje mandate. Vsak poslanec je zastopnik majhnega kroga z lokalnimi interesi, in to je v veliko škodo javnemu blagru.” Barbey po pravici sodi, da je to znamenje velikega narodnega propada v francoskem narodu. Belgijska protialkoholna društva ravnokar prosijo vlado, da naj pomnoži državni donesek za protialkoholno agitacijo, ki zna ša že 70,000 frankov na leto. Tačas pa velika Francija v ta na'men neče dati več nego borih 3000 frankov. Ljudje nizkih misli in ozkega obzorja na Francoskem vidijo namreč svojo nalogo v alkoholizmu in borbi namreč logo v alkoholizmu in borbi pro-ti katolicizmu. Harry Thaw. New York, 13. febr. — Dasi je zagovornik Delmas izjavil, da bo naravnostim zaslišavanje prič trajale še nekaj dni, pa s tem vendar še nikakor ni povedano, da se obravnava že bliža vojemu koncu. Distriktni pravdnik ne bo tako hitro gotov z zaslišava-njem. Mrs. Thaw, ki je» zadnjič izpovedala, da jo je umorjeni milijonar White zapeljal, predno jo je vzel za ženo Harry Thaw, bo še zaslišana. Tako tudi več drugih prič. Porotnika Boltona žena je nenadno zbolela, zato -«e je morala davi obravnava prekiniti, ker je porotnik Bolton moral domov k bolni ženi. Šele popoludne po 2. uri se je obravnava spet otvorila. Dr. Evans izpričuje, da je bil Harry Thaw že davno pred umorom zmešan, ker tiči umobolnost v njegovi rod bini. VOJNE Z JAPONCI TOREJ NE RODE. Šolsko, vprašanje v San Franciscu bode kmalu in zadovoljivo rešeno. KONGRESU ZADNJO BESEDO. San Francisco popusti, če se japonskim kulijem prepove priseljevanje. Ruski revolucionarji. Petrograd, 13. febr. — Ruski revolucionarji se skušajo zdaj maščevati tudi nad navadnimi policaji in jih vabijo zato v posebne zasede, kjer potem ž njimi obračunajo. Nedavno tega je dobila peterb.urška policija pismo,kjer je stalo, da se nahajajo v neki hiši revolucionarji. Policaji in orožniki so vdrli takoj z Vso previdnostjo po noči v hišo, a našli so vse njene prebivalce pripravljene na boj. Uporniki so ušli a med policaji in orožniki so štirje mrtvi in dva težko ranjena. Šah popustil. Teheran, 11. febr. — Šah perzijski je nocoj obvestil od davi zborujoči parlament, da dovoli vse po ljudstvu stavljene zahteve, med njimi ono priznanja dejstva, da se dežela nahaja pod ustavno vlado. To vest so takoj brzojavili v Tabriz, kjer je bilo ljudstvo zasedlo vojaško orožarno. Sedaj je tam mir. Washington, 13. febr. — J-aponsko šolsko vprašanje je rešeno, kolikor se tiče predsednika Roosevelta, župana Schmitza v San Franciscu in članek tamošnjega šolskega sveta; da li pride do prijateljske poravnave prepirnega slučaja, je zavisno od kongresa. Če senat in zbornica sprejmeta dodatek k predlogi o priseljevanju, ki prepoveduje pristop v to deželo inozemcem, ki uporabljajo svoje popotne liste v to, da pridejo v Združ. države "na škodo delavskih razmer v tej deželi", in če bo potem predloga o priseljevanju sprejeta še v tem zasedanju, bo šolski svet v San Franciscu preklical svojo naredbo, da se morajo graditi posebne šole za orientalce oziroma Japonce, izimši, če se japonska vlada zadovolji z ustanovitvijo posebnih šol. Novo posvetovanje. V petek se bo vršilo nadaljnje posvetovanje v Beli hiši, in predsednik upa, da bo potem vstanu obljubiti, da je predloga o priseljevanju sprejeta po kongresu v zaželjeni obliki. Ce ne bo predlog, ustanoviti posebne šole, li-gajal japonskemu poslaniku, se ta načrt opusti. Gregorčiču spomenik! Na tozadevni naš poziv v zadnji številki našega lista ,so darovali doslej sledeči gg.: Rev. F. S. Šušteršič........$1.00 Rev. John Kranjec........... 2.00 Rev. John Plevnik........... p.oo Jos. Klepec ................ 2.00 Skupaj ...............:$6.oo Želimo malo več darovalce»;, zatorej naprej! Upravništvo A. S. Kdo je blazen? Pariz, 14. febr. — Tu živeča zakonska dvojica Serenil se ne razume. Zato se hoče mož odkrižati žene in narobe. Žena je šla k nekemu zdravniku, ki ji ie napravil izpričevalo o blaznosti njenega moža: Mož pa je dobil istotako izpričevalo pri drugem zdravniku, da njegova soproga ni popolnoma pri pameti, Nato sta tožila oba za ločitev zakona in vložila oba kot obtožnice izpričevala blaznosti. Sodišče je odredilo, da se preiščeta oba in da se končno odredi, kateri obeh je blazen. Orožnika preslepili. Pariz, .13. febr. — Tu je zasledil na posestvu grofa Maka Mahona neki o-j rožnik tatu. Tat je zbežal, a orožnik ! ga je šel zasledovat. V mestecu Mon-targu je srečal avtomobil in prosil tiste, ki so sedeli v njem, da bi dovolili 1 voziti se z njimi v smeri za tatom. Ti | so bili s predlogom zadovoljni, a o-rožnik se je smejal od veselja, da dobi tatu. Potoma pa je spoznal, da se vozijo v drugo smer, nekam proti Parizu in ko je natančneje pogledal, je spoznal tik sebe iskanega tatu. Ob zori so prispeli v Pariz, tam so pa tat-je zapodili orožnika iz avtomobila, a sami so se peljali naglo dalje. Ljudstvu pravice. Dunaj, 30. jan. — Današnja “Wiener Zeitung” priobčuje 0(1 cesarja sankcionirano volilno reformo, cesarski patent ki razpusti državni zbor in naredbo, kako izvesti nove volitve. V neoficijoznem delu pa priobčuje “Wiener Zeitung” vladni apel na volivce, kjer v glavnem izvaja sledeče: Politiška enakopravnost odslej od-stranja vsako ločitev vlade od ljudstva. Sedaj je padel razloček med državnimi in med ljudskimi potrebami. Zato naj volilci, predno izvolijo svojega zastopnika, predvsem premislijo, da je dandanes najbolj potrebna socialna- za konodaja in gospodarska politika. Naše kmetijstvo se hoče v mogočnem konkurenčnem boju ohraniti, industrija udeležiti se razvoja svetovnega gospodarstva, obrtništvo pa zagotoviti si častni obstanek. Najvišja naloga prihodnjega državnega zbora bo- enotna gospodarska in socialna politika. Za to nalogo so potrebni možje, ki ljubijo svojo narodnost, pri vsem tem pa ne pozabijo na to, da je potreben narodnostni mir, ki bo šele razvil vse sile naše domovine. Vlada nato objavi, da bo nove volitve kmalu razpisala, medtem pa izvedla ravnokar sklenjene postave, ki so v občni ljudski blagor ter bo pripravila finančna sredstva, ki bd-do potrebna, da bo novi državni zbor mogel izpolniti svojo visoko nalogo. Prepozno. Cesar Franc Jožef. Dunaj, 11. febr. — Na nujni zdravniški svet je cesar Franc Jožef opustil davno nameravano potovanje v Prago. Zdravniki so se bali, da bi cesar ob tem času preveč trpel «a takem potovanju, kajti cesar je že v 77. letu svoje starosti: Iz istega vzroka je že zadnjega decembra meseca prelpžil po tovanje v Prago. Bojaželjni republiki. Washington, 9. febr. — Zastopnika republik Costa Rica in Salvador sta stopila v zvezo z Mehiko in Združ. državami, da preprečijo vojno med republikama Honduras in Nicaragua. V državnem departmentu se je v to svr-ho vršilo posvetovanje. Zakaj sta se republiki sprli? Iz same bojaželjnosti. Ampak Stric Sam ju nauči manire. Solnčna pega odkrita. Pittsburg, Pa., 13. febr. — Profesor John A. Brashear od alleghenyske zvezdarnice je danes tazglasil rdkritje velikanske solnčne pege, 118,000 milj dolge in 30,000 milj široke. Za jutri zvečer prerokuje huda električna motenja, ki utegnejo resno prizadeti telegrafske in telefonske naprave po vsej deželi. Veliko pego je lahko videti s prostim očesom, skozi počrnelo steklo. Umazanost na Ogrskem. Dunaj, 12. febr. — Odstoplemu ministru Polonyu očitajo listi nebroj u-mazanosti, n. pr. tatvino, krivo prisego,agentstvo pri nečednih stvareh idr. Špijoniral je cesarja in izvedel njegove misli in naklepe. V to se je po-služil neke splošne prijateljice ministrov in višjih oseb, —• grofice Schoen-berger, ki o njej časopisi navajajo veliko nečednih podrobnosti in ki se je hotela te dni zastrupiti. Ministrski tovariši so hoteli vse potlačiti, ker so mu bolj ali manj podobni; a preprečil je poslanec Lengyel, ki je raztrosil po časopisih iste nečednosti Polonyjeve, kod poprej bivši podžupan budimpeštanski HalmOs. Pri tej aferi je prizadeto celo ogrsko ministrstvo. To je ena slika, ki kaže, kakšne razmere vladajo na Ogrskem in v ogrskem parlamentu, kjer je zastopanega komaj 10 odstot. ogrskega ljudstva. Klici po volilni reformi se bodo pokrepili. — Ministrski tovariši so pregovorili Polo-nyja, da bo tožil poslanca Lengyela, ker drugače bi morali vsi odstopiti. Ferdinand išče neveste. Dunaj, 10. febr. — Bolgarski knez Ferdinand išče po evropskih dvorih ne veste, a doslej zaman. Kjer je potrkal, je bil odbit. Odpoved so mu dale razne ruske velike kneginje, avstrijske nadvojvodinje, nemške princezinje in druge trdosrčnice iz vladajočih rodovin. Tudi angleška princezinja Viktorija,. znana kot “stara devica”-prin-cezinja, je zavrnila Ferdinanda, ki je lep in bogat mož in star šele 45 let. Cleveland, O., 13. febr. — Te dni je umrl v Findlayu (Ohio) švedski osiroteli grof Alfred Krondhjelm. Ko je bil 13 let star, mu je umrl oče, ne da bi mit zapustil kaj premoženja. Krondhjelm je odpotoval nato v Ameriko, kjer se je preživljal kot navaden delavec. V zadnjem času pa je umrl v njegovi domovini na Švedskem neki njegov sorodnik in mu zapustil 30 tisoč funtov šterlingov. S tem denarjem so ga iskali povsod, a brez vspeha. Končno je prišel v Ameriko neki zastopnik švedske vlade, ki je izgubljenega dediča povsod iskal. Po petmesečnem iskanju je zvedel, da se je mudil v zadnjem času Krondhjelm v Findlayu. Ko je došel zastopnik tja, je zvedel, da je iskani dedič baš umrl čisto osirotel in pol od lakote v tamo-šnji bolnici. Grozna vraža na Javi. London, 13. febr. — • Prebivalci otoka Jave verujejo zelo v vraže. Najhujša je tista v vampirja, ki ga imenujejo Madjan gadungana. Ta njihov vampir je človek, ki ima to lastnost, da se loči na večer glava od njegovega telesa, leta vso noč okrog in se zjutraj vrne in združi zopet s telesom. Ta glava se prikrade ponoči k spečim deklicam in jim izpije kri, da potem kmalu umrjejo. Na otoku Javi je razširjena med mladimi dekleti sploh zelo sušica, vsled katere blede in naposled umrjejo. Vse take slučaje pa pripisujejo otočani vampifju. In ker je taxčlovek po njihovem mnenju živ, poiščejo staro čarovnico, ki ga kmalu “najde”. Tega potem ubijajo, njegovo rodbino poženo po svetu in njegov dom zažgo. Žrtev take grozovitosti so navadno tisti možje, ki jih starka-čarovnica sovraži. Nenravno slovstvo. Washington, 11. febr. — V Beli hiši je bila danes izdana sledeča izjava: “Predsednik je stopil v zvezo z generalnim poštarjem, da določi, ali je možno, razpošiljanje takih časopisov prepovedati, ki poročajo o umazanih podrobnostih Thawove obravnave. Če je taka prepoved postavno možna, želi, da se izda. New York, n. febr. — Zaveznokraj-ni pravdnik Stinšon je danes sporočil izdajateljem glavnih tukajšnjih časopisov, da bo vsak slučaj kršenja zavez-nih postav glede razširjanja nenravnega slovstva predložil zaveznim porotnikom. Ustava za Transvaal. London, 14. febr. — Urad za kolonije je sinoči razglasil besedilo patentov, ki določajo avtonomno'vlado v Transvaalu. Po novi ustavi se bo Transvaal v bodoče zval Kolonija, kateri bo na čelu kakor sedaj, guverner, ki ga bo imenoval angleški kralj. Kolonija bo obsegala ozemlja, katera so tvorila prej južno-afriško republiko. Politične pravice bodo imeli, za sedaj 1» Angleži in belokožci. Zakonodajna zbornica bo obstojala iz senata in zbornice poslancev, poslednja bo imela 69 poslancev. Edison. New York, 11. febr. — Iznajdnik Thomas A. Edison je danes 60 let star. V nekem interviewu je rekel: “Čas je, da grem v pokoj. Izza 45 let sem iz dobičkarije delal poskuse z elektriko, da nisem utegnil, delati poskuse v svojo zabavo. V pokoju pa to popravim.” Iz Ljubljane. Ljubljana, 12. febr. — Potresomeri tukajšnje vremenske opazovalnice kažejo izza dne 9. februarja močen nemir v zemeljski notranjosti. Stresi so morda v dotiki z viharjem v južni Italiji in na Malti. Profesor Belar misli, da utegne ta nemirnost donesti v bližnji bodočnosti novih potresov. Kulturni boj na Španskeift-. Madrid, 14. febr. — Kulturni boj n& Španskem se je ponesrečil, saj začas. Katoličani «o napeli vse moči, da razdvojijo liberalno vlado, ki je hotela uveljaviti zakon proti cerkvenim redovom in društveni zakon. Španske žene so kralja pozvale, naj ne dopusti zakonov proti cerkvi ter so za svojo prošnjo nabrale 518.159 podpisov. V Madridu samem je v Areni zborovalo 20,000 katoličanov. Ta odpor je od 30. oktobra 1905 pa do danes pokopal že šest liberalnih ministrstev. __________________ Rodoljuben Poljak. Varšava, 14. febr. — Poljski rodoljub Martin Biedermann je pokupil od 1. 1902—1906 iz nemških rok na Poznanjskem 75,000 oralov zemlje in jih prodal potem med Poljake. In istočasno je pokupil od Poljako», ki so bankrotirali, 40,000 oralov' zemlje in tako preprečil, da ni prišla ta zemlja v nemške roke. Poljakom prodaja zemljo večkrat po 10,000 mark ceneje, kakor mu ponujajo zanjo Nemci. Časnikarstvo bodočnosti. Pariz, n. febr. — “Revue B]ru” piše, da bo časopisje bodočnosti brezplačno. Časopisi bodo imeli po 10 -trani več, toda nič več novic kakor danes, temuč le toliko več slik in inse-ratov. Isti inserati se bodo ponavljali na več straneh, kakor je to v Ameriki že sedaj navada ter rode lepe uspehe. V začetku bodo še uprave zahtevale, da jim naročniki povrnejo vsaj poštne stroške, toda zaradi tekmovanja se bodo morale tudi temu odpovedati in pošiljal se bode časopis brezplačno vsakomur, ki bo naznanil upravi svoj naslov. Vse stroške bodo pokrivali inserati in donašali seveda še dobiček. Sodnik morilec. Dunaj, 12. febr. — V Veliki Kaniži na Ogrskem so aretirali sodnika Boc-zogo, ker je umoril moža neke kmetice s katero je imel razmerje. Neki pastir je opazoval, kako je morilec svojo žrtev zakopal * na svojem vrtu. Kratko življenje iznajdnikov. Čudna resnica je, da veliki iznajd-niki navadno niso dolgo živeli. Smrt jih je dostikrat presenetila kmalu potenj ko je bilo njih delo venčano z uspehom. Zdi se, da so ti možje uporabili vso svojo življensko moč in e-nergijo za svojo iznajdbo, pozabivši, da treba na telčsni ustroj istotako paziti kakor na druge stroje. Žrtvovali so zdravje in življenje svoji iznajdbi Drugi spet posvečajo vso energijo svo jemu biznesu ali poslu in nikdar jim niso mar mali znaki telesnega nereda. Kako dostikrat prezremo, da so nam slast, moč energija opešale! Pa naznanjati nam utegnejo bližajočo se bolezen. Takoj rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in ustroj se ti hitro vrne k naravni delavnosti. To zdravilo deluje naravnost na prebavila, čisti kri, krepi mišice in živce, pa nas dela čvrste in energične. Uživaj ga ob vseh nerednostih prebavil. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Velika razprodaja mesa v soboto. Svinjska; stegna, funt po Ilc. Svinjska plečeta, funt po 9c. Fresh Pork Butts, funt po 10c, Govedina za gulaš, funt po yc. *No, 1. Round st^ak, funt po ioc. No. 1. Flank steak, funt po 8c. Sveži hamburški steak, funt po 7C. Sveže svinjske klobase, funt po 7c. Najboljše šunke, funt po 13c. j No. 1 Breakfast Bacon, funt po 13c. |,Fina mast (Leaf), funt po ioc. | Pečena teletina, funt po ioc. ■ Teletina za gulaš, funt pa 7c^ BUEHLER BROS. CO. ; 104 N. Chicago S*\ Joliet, Ul Joliet, IH., 13. febr.'— Sestra Kasija-na, ki je podučevala na naši slovenski šoli zadnja tri leta, je umrla preteklo soboto v bolnišnici sv. Ane v Chicagi v 23. letu svoje starosti. Nagla jetika je storila konec mlademu življenju. Pokojnica je bila dobra učiteljica in velika prijateljica drobne dece. Doma od Treh far pri Metliki je zgodaj zgubila svoje starše, na kar sta jo Marko Vukšinič in njegova žena vzela za svojo in prišla z njo v Ameriko. Izšolala se je v So. Chicagi in pred devetimi leti vstopila v samostan šolskih sester sv. Frančiška v Jolietu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Večni pokoj njeni duši! — V nedeljo, dne 17. t. m. bodo tukajšnji Italijani ustanovili podporno društvo, ki pristopi k Western Catholic Union. Shod se bo vršil v cerkveni dvorani sv. Antona. Naše slovensko društvo sv. Martina št. 80 iste zveze je uljudno vabljeno na shod, na katerem bo nastopilo več govornikov. Izmed Slovencev bo govoril g. Blaž J. Chulik o dobroti in koristi podpornih društev. Vsi člani društva sv. Martina so naprošeni, da se shoda gotovo udeleže. — Svečan stegne dan. Spomlad se bliža, a zime še skoraj imeli nismo. — Včeraj, to je v torek, je bil rojstni dan Abrahama Lincolna. Obhajal se je tudi v našem mestu. Saj gotovo veste, kdo je bil Lincoln. Živel je od 1. 1809. do 1. 1865. Bil je šestnajsti predsednik Združ. držav in eden največjih mož v svetovni zgodovini. Dne 14. aprila 1865 ga je ustrelil neki J. W. Booth. Drugi petek, to je dne 22. t. m., pa bomo obhajali rojstni dan “očeta domovine”. In to je? George Washington, i — “Star Wall Paper Company” je kupila 100 čevljev široko in 800 čevljev dolgo zemljišče ob ogibalnih tirih Rock Island železnice vzhodno od Ba-tesove mašinarne ter bo bržkone že letos zgradila eno največjih, najbolj dovršenih in najbolje opremljenih tovarn za izdelovanje stenskega papirja v tej deželi. Omenjena družba ima sedaj svojo tovarno ob Van Buren cesti, a tu ji zelo primanjkuje prostora. .Nova tovarna se bo raztezala po celem kupljenem zemljišču. Tisti okraj med Manning avenue in E. J. & E. tiri. bo kmalu poln novih tovarn in obrtnih zavodov. — Novo železnično črto Chicago, Joliet & Kansas City začasno graditi, bržko bo ddpuščalo spomladno vreme. — Hrvat Nikola Zagorac, star 25 let in neoženjen se je zadnji pe-tek do-poludne okoli 10. ure ponesrečil v tovarni Illinois Steel-kompanije. S peterimi tovariši je imel neko streho očistiti snega, pa streha se je nenadno zrušila in Zagorac je strmoglavi} v globočino 30 čevljev. Padel je tako nesrečno na glavo, da je čez nekaj minut izdihnil. Truplo so prepeljali v Nemanichev pogrebni zavod. Pokopali so ponesrečenca na -slovenskem pokopališču, kjer n. p. v m.l Obl nem s pokojnikom je zadela nesreča tudi Danijela Klajča, a ta bo okreval, dasi je bil hudo poškodovan na glavi. Zadnji čas je že preveč nesreč nesreč v tukajšnji jeklarni. — Spet novo slovensko podjetje v Jblietu! Gg. Frank Simonich in Josip Strutzel otvorita okoli dne 22. t. m. na North Chicago cesti pod h. št. 920 moderno opremljeno prodajalno obleke, črevljev in družili potrebščin. Oba gospoda sta dobro znana kot vrla moža in rodoljuba, zato njiju novo prodajalno toplo priporočamo. Svoji k svojim! — I^a je pokopan slavni predpust! Sicer ph ta malopridnež vstane od mrtvih vs^ko leto. Zato ni vredno, da mu pojenid slavo z nagrobnim govorom, ker bi nas utegnil prihodnjič “ki-kati”. Predpustne veselice so zaključene. Obnesle so se vse bolj ali manj imenitno. Poročati nam je samo še o zadnjih. V soboto zvečer so se postavili v Golobičevi dvorani naši vitezi sv. Jurija. Dvorana sicer ni bila natlačeno polna, a plesa se je vendar udeleževalo toliko poskočnih parov, da je godcem kar sape zmanjkavalo. Seveda se je vršil zabavni večer v najlepšem redu, že iz strahu pred bridkimi sabljicami naših cenjenih vitezov, ki so s svojo predpustno prireditvijo lahko zadovoljni. V nedeljo so istotam priredile zabaven ir^ res šaljiv večer dične članice ženskega društva sv. Genovefe. Kdor je to zabavo zamudil, mu jp lahko žal; tako vsaj pravijo. Na zabavnem vspo-redu so bile najraznovrstnejše točke, ki so se izvajale izredno spretno in umetno, kot je to možno pričakovati samo od nežnega spola zastopnic, kakršne so bile prirediteljice tega nepozabnega večera. Celo resni možakarji, kot so naši doktorji, so bili v nevarnosti, da popocajo od smeha. To je nekaj. Mlado društvo sv. Genovefe si je zaslužilo lovorjev venec. Sinoči, to je v torek zvečer, pa je nastopil naš ponosni Sokol. Tega pevskega in telovadnega društva vabilu se je odzvalo toliko veselega občinstva, da jc bila prostrana dvorana skoro pretesna. Bil je to maškaradni ples prve vrste, da so celo navzoči mnogi Angleži debelo gledali in izražali svoje začudenje, da mogo slovenski fantje prirediti tako imeniten “bali". In, kar nas najbolj veseli, je to, da naših Sokolov niso označale samo trobojnice na prsih kot vrle sine majke Slovenije, marveč da je v dvorani poleg “kranjskega lufta” vladala tudi "kranjska Špraha”, česar smo tu-patam pogrešali ob prireditvah našega mlajšega zaroda obojega spola. Izmed neštetih krasnih maškar navajati posamezne, bi bilo pretežavno, ker so bile vse res lepe in značilne. Poleg “pristnega” Indijanca se je postavljal nič manj pristni “cowboy”, poleg črnega zamorca žolti Japonec itd. Razsodišče peterih mož je imelo težko nalogo, a rešilo jo je v občo zadovoljnost. Z dragocenima nagradama sta bila odlikovana gdčna. Mary Klepec in g. Andró Koludrovič. Plesalo se je tako neumorno, kakor se spodobi Sokolom, tem vzglednim ptičem. In vladal je najlepši red in vmes so se glasile najlepše starokrajske pesmice brez najmanjše disharmonije. In ko je polnočni zvon z visokih lin krepko zaklenkal in potihnil glas je vijolin in strunar odbrenkal, kakor pravi slavni Simon Gregorčič, tedaj se nam je sko ro milo storilo, da smo morali domov. Sokolu želimo obilo takih in enakih vzletov, ki vodijo tudi v deželo cvei»-ka, kar je tudi nekaj. — Opozarjamo naše cenjene čital-ce, da A. S. nabira doneske za spomenik pesniku Simonu Gregorčiču. Prinesite ali pošljite darček! —Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicagq St., N. W. Phone 1012, Chicago 2202. Cleveland, O., 11. febr. — Slavno uredništvo A. S.: Mi zbrani farani sv. Vida v Clevelandu, O., protestiramo kar najstrožje zoper pisarjenje N. Domovine v Clevelandu, O. Ta N. D. pravi, da je za izobrazbo slovenskega naroda, a njen namen je, kakor pisarjenje kaže, pisati zoper našega dušnega pastirja. Ni čuda, njen urednik je nekdanji urednik “Glasu Svobode”, zatorej ne more biti veliko drugačna N. Domovina. V imenu vseh dobrih Slovencev povzdignemo- svoj glas zoper tako početje. Imeli so preiskavo zoper našega g. župnika; škof in apostolski delegat sta oba obsodila strogo to nečuveno ravnanje in obsodila na korist č. g. V. Hribarja. Zoper njegov značaj ni bilo niti najmanjše pritožbe, niti zoper njegovo poštenost. To si je N. Domovipa izmislila pozneje, češ, ko ne bode treba k preiskavi; potem je začela N. D. na malo možat način namigavati dvomljivo i v tem oziru; kar vse seve mi najstrožje obsojamo v imenu vseh dobrih faranov.—Škof je dovolil ustanovitev nove fare za vse, ki so nezadovoljni s sedanjim g. župnikom pod novodošlim frančiškanom. Oni pravijo, koliko jih je ž njimi, zakaj torej niso zadovoljni? Mi pač dobro vemo zakaj ne. Sicer pa vsi vemo, kako malo prave vrednosti in resnosti ima N. Domovina in da je pameten človek ne more smatrati resnim. Poznamo se med seboj že dolgo vrsto let in vsak razumen človek, ki ga strast ne slepi, ve kaj in kako. N. Domovina s svojim urednikom bije boj na skrit način zoper katoliško cerkpv in vero, ne pa zoper duhovnika. Ljudi se pa najložje ščuva s tem, če se hujska *na posameznega duhovnika, kar delajo tudi vsi liberalni in socijalisti-čni listi,s pretvezo, da delajo za narod in prosveto; čudno pa da taki shodi se vrše zmirom v dvoranah, kjer so salooni, kjer se, mnogo lrNjje in kolne, kar je. res čuden napredek! Vsi pošteni in trezno misleči ljudje pa vedo, kam pes tafco moli; vsi dobri ljudje obsojajo kar največ mogoče tak napredek, tako razbrzdano svobodo, ki zna svojemu bližnjemu krasti dobro ime. Kaj se ni že vse pisarilo in storilo v imenu svobode in napredka?! -— Kar nas je še poštenih, vrlih slovenskih mož v Ameriki, združimo se, da naš glas tudi prodre podlo kričanje in s tem storimo svojo dolžnost! Več faranov. (Sledi osem podpisov.) Pittsburg, Pa., 11. febr. — Dragi či-tatelji A. S.! Na vsak način je potrebno pisati še dalje, vkljub grožnji bigo-tov. Naj omenim, popred ko pišem nadalje, da se bigoti bojijo veliko bolj svojega propada in zgube, kakor jaz njihove grožnje se smrtjo in z vsako vrstno nesramnostjo. Upam, da pride priložnost, da bodem mogel opisati njihova prava imena, in nesramno pisanje in še nesramnejša imena, kakor se sami imenujejo. Dragi katoličani, komu bodemo verjeli? Pobožni duši, ki nikdar nalašč ne more grešiti ne lagati in ki spol-nuje vse svoje dolžnosti, božje in svetne.. Da, tem moremo verovati, kajti dobri ponižni ne morejo lagati ne goljufati. A ne pa onemu, ki ne verjame da ga je Bog ustvaril jjn ki zavrguje vse božje in svetne naredbe zdanjega časa. Po njegovem mnenju je sploh državno glavarstvo brez potrebe. To- ** »M? t I 1 t I ? ^ ^ ^ ^ m % $ •x*<-x-:-x~x~x~x~x~x~x~x~x**x*.x~x~í~x~x-x~x-x~:~^x*<"o»x->y • DAVICA. • ** ípíp ípíp ípíp ípíp ípíp ** ípíp ípíp ípíp Vsaka družina, katera ima male otroke, morala bi se seznaniti s znakim in zdravljenjem te opasne bolezni. Naš Almanak, kateri se dobiva brezplačno opisuje način te in mnogih drugih bo-leznih...Brzko ne vsak slučaj davice in oslovskega kašlja je nasledek na-vadnega prehlajenja... Otrok postaje tožljiv, je zamolkel, ima vročico, kašlja in kiha... Če zapazite prve znakeve-davice, ali slične bolezni, dajte NEU-TEGNOMA otroku. Severov Balzam Z.A. FLiJTJ Ono zanesljivo zdravilo krepča celo sestavo ter zdravljenje, katero opisujemo v našem almanaku, podpira učinek tega leka tako, da celo odvrne grozno bolezni... Vsaj ena steklenica SEVEROVA BALZAMA ZA PLJUČA morala bi se nahajati v vsaki hiši, posebej pa tam, kjer so otroci.. Cena tega leka je tako nizka, da si ga vsak lahko kupi Steklenica 35 in 50C. ípíp irt ípíp ípíp *tip ípíp ip*t ípíp 'tip ip*t ípíp ípíp <-X~X~X~X~X“X*<~X~X~X*<“X~X~>M~X~X~X“X^X~X«X“X"XK~X**X^~X"X~X-X~X~X^X-X~X><~X"»"»>XG I • Kihanje •X~X~X~X-X~X-X"X*d~H*X~X~X*<"H":~X“X~>X*<"X~X~X-X*X*X~X*X-XK*<-<*X~X~X*<~X"<~X'X~X**X~X< 1 «¿“i* ipir ÍPÍP *tip ÍPÍP jp» jp» ÍPÍP efarjr» jp» jp» je večkrat prvi znak prehlajenja... Če zakihnete brezdvoumno ste sedjeli v kakem prepihu ali pa ste se na kak drug način prehladili. Vaš prvi posel naj bode, če vidite da ste se prehladili,da vzemete eno Severovo Tableto zoper prelileijilo Dobro ceno zdravilo. Lahko ga nosite pri sebi. .Hiter učinek, je nikakovih hudih posledkov. Izleče vaše prehlajenje brzo. Nezapušta-Cena 25c. V vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. ÍPÍP ÍPÍP ÍPÍP *típ ÍPÍP «“J/'irA-* JP* JP» jp» jp» JP* JP* rA-icA'» JP» JP» CEDAR RAPIDS IOWA raj naši zaščitniki glavarji, duhovniki in bogatini (kakor oni imenujejo podjetnike), ti se morajo vničiti, vreči-s prestola, zapleniti vse. Toraj ti so brez potrebe po bigotskem mnenju, Kdo bi delal potem' lepi red med ljudstvom? Gotovo ta krivi prerok. Da, takrat bi nam bilo dobro, taki bi nam napravili nebesa tu na zemlji, takrat nam ne bi bilo treba umreti da nasilne smrti; a če ne bi hotel plesati, kakor ti tvoj zablodeni glavar gode, pa moraš umreti, kakor v starih časih. Dočim zdaj pod dobrim varstvom prosto dihaš, dokler te Bog sam k sebi ne pokliče. Tu je treba pravično razsoditi, koliko je takih, ki pravijo in mislijo, da so katoliki in vender posnemajo one krive preroke ali odpadnike (ki bi radi vse lepo redno življenje prevrnili). In pravijo, ko vidijo, da hodi kdo vsako nedeljo in o praznikih k sveti maši: “Glej, glej, ta je svetnik! Zmiraj k maši teče. In ta je trejalka! Mar bi bila doma pri deci, bi imela večji raj.” Take in enake besede se slišijo od teh bigotskih posne-malcev) in ravno taki ne spolnujejo svoje dolžnosti dušne ne svetne, dočim dober veren katoličan rad in z veseljem spolnuje božje in državne dolžnosti (to priznavajo najodličnejše stranke). In zakaj ne bi spolnovali? Kje v drugih deželah imajo tako slo-bodo katoličani kakor ravno v Ameriki? Morebiti v Evropi? Ne, nikjer ne. Tu v Ameriki nas država ščiti, čuva vse enako brez izjeme pred nepo-stavnim hudodelstvom. Samo odpadli bigoti se drznejo čez postavo, seveda skrivaj, brez pravega imena. Toraj se bojijo se svojim pravim imenom na dan, ker so krivični in hudobni. Dragi katoličani, ali bomo res posnemali te naše sovražnike in ž njimi drli v pogubo ko tako strastno napadajo in grdo nazivajo za vsako stvar nas in našo vero in častito duhovščino. Tu bi jaz uboga stvar opomnil naše častite duhovne, da bi oni prevzeli in nastopili težavno in resno delo (za tako preprosto osebo kakor sem jaz) in branili pred napadniki nas in sebe, in naj bi 'svetu pokazali, da niso vsi duhovni enako slabi in trdi, drugači kam pridemo, če nas ne bodo naši č. duhovni učili in ščitili cerkveno in politično kolikor je mogoče. Tu bi se dalo veliko napraviti, ko bi kdo hotel, sicer je sposobnih č. g. duhovnikov dovolj. S pozdravom John Verbiščar. Riggs, Iowa, 10. febr. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca! Prosim malo prostora v predalih našega priljubljenega lista, da tudi jaz malo sporočim o naših naselbinah v Iowi. Tukaj je se pred več leti naselilo nekaj naših rojakov, ki so sčasoma postali pravi ameriški kmetje. Imajo svoje lepe kmetije ter živijo s svojimi družinami v pravem domačem življenju. Naznaniti moram tužno vest, ki nas je vseh presenetila ko smo izvedeli, da je prenehal v Gospodu naš stari prijatelj rojak John Hrvat, star 60 let, spadajoč pod mesto Browns, la. Naš umrli rojak je bil vsem, ki so ga poznali prav priljubljen in res je hud u-darec to za vso našo naselbino. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in dva že dorasla otroka, eno hčer in enega sina. Hči mu je omožena v Jolietu, lil, za dobro znanega rojaka g. Math. H. Nemanich, a sin je pa še neoženjen ter živi na domu v Iowi. Pogreba pokojnega se je udeležilo mnogo ljudstva poleg naših rojakov tudi tujega naroda. Skoro nobeden sosed v bližnji okolici ni izostal, da bi ne skazal svojemu .staremu prijatelju zadnjo čast. Huda zima, ki je ravno takrat kot nalašč nenavadno pritiskala ni nobenega ovirala do pogreba. Po-greba^sta se tudi udeležila g. Math H. Nemanich in soproga iz Jolieta, 111. Pokojnemu bodi lahka tuja zemljica, a nam ostalim ostane on kot bivši ugleden rojak v nepozabnem spominu. Kar se drugih stvari tiče je vse po navadi, ker pri farmarjih se veliko ne spreminja nobena reč. Prav veseli nas vseh, da ni nas pozabil naš sivolasi “Uncle Sam”, ker nam je preskrbel poštne bokse za vsakega farmarja posebe na vsakem glavnem potu ter nam tako prihrani dandanes veliko korakov in tudi nepotrebne vožnje do mesta, ker se smo nekateri morali voziti po več milj do pošte v mesto. Toraj v tem oziru smo vendar na boljšem. Omeniti moram tudi nekaj o far-marskem delovanju naših farmarjev. Tu je naš poznani rojak g. John Skal-la iz Semiča. On si je odgojil na svoji farmi po 3 leta stare konjičke, ki danes tehtata skupaj 3400 funtov. To je bila fina živina za “buggy-ride” po kakem mestu, ampak tako poceni ju tudi ni dobiti, ker so vredni od $500 do $600, kar pa tudi ni karsibodi. Posebnih drugih novic za sedaj ni, kasneje se zopet oglasimo kateri, če bode kaj novega. Pozdrav vsem čitalcem vrlega lista “A. S.”, a listu, ki nam krati čas ob dolgih nedeljah in večerih, pa želimo najlepši napredek in obilo prijateljev. Joseph Stajer. Iz Minnesote, 6. febr. — Pred kakim pol letom, bilo je čifati v A. S. nekoliko kritike in to čez v stari domovini misleče in pišoče o nas Slovencih v Ameriki. Kritik se je pečal š članki, kakoršne sprejema menda kot za ocvir ke sicer dobri in katoliški list Domoljub. Ali le zakaj deva take nepremišljenosti v svoje predale?! Pred kakim pol letom nam je kar očital na gromade zgubljenosti, pijančevanja in eč jednacega, kar je žalostno omeniti, da je v mili domovini jednake šare preobilo, dasi ga je neki dopisnik v A. S. precej z dokazi okrcal, da naj doma živeči rojaki preje omijejo svojo skledo in potem naj bljujejo v našo. In poglejmo, kaj zopet piše v Domoljubu v št. 3. z dne 17. jan. 1907 neki Dobre-poljec, namreč: “Dobrepoljske Novice. V Ameriko je odpotovalo v minulem tednu devet fantom in devet deklet.Fantje gredo za zaslužkom, dekleta za — možem. A-merika ni več to, kar je bila. Do 800 oseb je iz fare tam, a zaslužek, ki ga pošljejo domov, je kaj skromen. Mladine, zlas{i moške, se ondi mnogo izgubi. Oče ga pošlje tja, da bi z zaslužkom pomagal očetu in domu, a sin pozabi na stariše in dom. Dekleta pa po navadi že dobe to, kar so šle iskat. Nekatere se pomože oiyii s prav neverjetno amerikansko naglico. S prvim, ki ga srečajo v novem svetu, gredo. Ker ne poznajo nevarnosti v tujem svetu, se tudi katera izgubi. V Novem Jorku je na tisoče oseb, ki se pečajo z dovajanjem deklet v zloglasne hiše. In tiste revice, ki tako ko-prne po možu, so vse srečne, če »j'in kedo obljubi zakon. Presenečenje pride šele potem, ko pridejo namesto pred oltar, kam drugam. Brezvestni so stariši, ki lahkomiselno pošiljajo svoje hčere v Ameriko, da so rešeni skrbi za — doto.” Kot tu Dobrepoljski novičar še precej dobro opisuje, je on moral biti skoro gotovo v Ameriki, ali je pa vse to novice znabiti izkrpal, da je slišal od koga o tem kaka napačna poročila. Ako je bil pa mogoče tu v Ameriki, je pa znabiti sam delal to, kar nam danes očita, ko- sodi naše poštene fante in dekleta, raztresene po široki ljudovla-di po manjših in večjih naselbinah. Pisec teh vrstic skoro docela in povsod pozna naše rojake tu po slovenskih naselbinah. Res da se tu pa tam kak fant zgubi, bodisi dušno ali telesno, kakor jednako kako dekle propade in zaide na široko pot nenravnosti. No, in kaj hočete radi tega v rojstni naši domovini misliti, da smo mi tukaj kar zgubljeni zaradi par zabredlih deklet ali fantov? Dobrepoljčan navaja kar tisoče prodajalcev z osebami, ker menda je bil on sam zraven, ko so pro-davali dekleta v New Yorku v zloglasne hiše. Dobrepoljski dopisnik, mogoče ste bili Vi tam za agenta, kajti o teh tjsocih trgovcev mi skoro da prvič slišimo, in še tako nam jih zapišete, da bi se skoro mislilo, da je to slovenska družba s to trgovino. Kolikor poznam sam newyorške Slovence, tako v New Yorku kakor v Brooklynu in sploh .okolici, se tam dekleta kot fantje družijo v poštena društva, kot n. pr. podporna, dramatična, pevska i. t. d. Torej po mislih Dobrepoljskega novičarja je to ona slaba agencija kot jo tu opisuje. In ko slovenska mati bere Domoljuba in čita o tem, da je v New Yorku kar ha tisoče trgov cev z živim blagom, lahko jej utriplje srce, češ, saj moja hči gre tudi čez New York in tam jo bodo prodali... Da, kot Iže omenjani, mi vemo, da vse ni popolno v našej republiki ali bodisi v Dobrepolju bodisi v našej beli 1 Ljubljani. Kaj • nimate doma mnogo jednake gnilobe? Kaj niso številke grozne okoli yas z nezakonskimi otroci? ‘Kaj zakonska zvestoba doma res tako cvete, da morate nas kar na debelo klofutati? Le počasi, Dobrepoljski novičar kot še kaka druga fara v našej mili domovini! Le ne bodite jednaki onemu zvezdogledu, ki je opazujoč zvezde na nebu nepazen bil in štrbunknil v prepad, na katerega bi bil moral bolje paziti kot na zvezde. Ravno tako vidite se mi Vi doma. Imate res lepa razna društva, kot n. pr. lepa je Marijina družba, ki ima pod pokroviteljskim vodstvom mnogo fan-to^ in deklet. Le za one Vi bolj pazite, da dekleta ne bodo hodila s svet-tincami na prsih po gostilnah, sprve-ga sramežljive in proti večeru hajd svetinico v žep pa na ples, kateri je za mladino včasi res nekaj peklenskega. Dalje 'Dobrepoljčan solzi in se žalosti nad 800 fanti in dekletiv ki so samo iz njihove fare v Ameriki. Dobrepoljčan, roko na srce: kaj so oni ,800 sami krivi, da so zapustili ljubo in milo rojstno domovino? Da, sleherni fant ali dekle je s solzami v očeh zapuščal zemljico ljubo, kjer mu jap tekla zibelka. In zakaj jo je zapustil? Zatiranje bodisi po domačih oholih u-radnikih bodisi po višjih oblastih, ne-dane pravice in več jednacega preganja mile naše rojake čez lužo v Ameriko. Kar Vi pravite, da v Ameriki ni več tako kot je bilo, da; ali tu pa le premišljujem, da dandanes pa le stegujete k nam roke o raznih prilikah. Pomagajte, pravite, zidamo kapelico, popravljamo cerkev, pogoreli smo i. t. d. Počemu pa takrat ne premislite, kaj bodemo one v Ameriki fehtali, saj A-merika ni več tako kot je bila. Pravite dalje, češ, ko oče sina v Ameriko pošlje, da bi mu pomagal, pa sinovi starišem kaj pičlo danes pošilajo domov. Mislite res Vi doma, da tu kar denar grabimo? Da, znano mi je, da je doma živeča žena, ki ima moža tu v gostilni, dala še za par Štefanov, to je 4 litre vina, češ, le dajmo ga, saj mož služi po 5 gl. v Ameriki, in jednacih prilik je vsemnogo med doma živečimi. Torej Dobrepoljski novičar, ki si vse jednake stvari premišljeno kot nepremišljeno pisal v Domoljub, le doma pometajte pred domačim pragom in ne spotikajte se nad smetmi pri nas v Ameriki, o kateri ste slabo podučeni. Devajte raje v Domoljub kaj bolj pod-učnega, in potem ne bodete doma plašili marsikatere matere ali očeta z Vašo neizkušenostjo o tem in mi v Ameriki bodemo bolj veselo brali Domoljub, ako ne boste zopet se zaganjali v nas z jednacinii puhlostmi. Vedite, tu v slovenskih naselbinah imamo mnogo poštenih podpornih društev, po več krajih lepe cerkve, slovenske šole; fantje in dekleta imajo tudi pri nas ponekocTtepa Marijina kot tem podobna katoliška društva; kot zopet naši mladi fantje, dasi večinoma pri trdih delih, ali ob prostih časih jih vidimo pri učenju, kot n. pr. angleščine, slovenske dramatike, godbe, tamburanja itd. Da, mila nam zapuščena domovina, mi te opevamo v novem svetu. In tu se učimo in vadimo uporabljati naše domače pičlo znanje. V tej prosti deželi se razvijamo in napredujemo! Torej Dobrepoljski, prihodnjič bolje sodite in pišite o nas v Ameriki, kjer dasi smo oddaljeni vsejedno veže nas duh slovenski. Slovenska mati nas je rodila, zibala in prve slovenske besede učila, zato smo in ostanemo Slovenci vkljub vsem odpadnikom tudi v nofi domovini, kamor nas je pregnala starokrajska krivica. In ko hodimo križem sveta, tedaj šele uvidevamo resničnost esnikovih besed: Slovan povsod brate ima! Opazovalec. Ely, Minn., 6. febr. — Dne 31. m. m. je umrl v Shipman bolnišnici rojak Janez Žagar za vodenico. Star je bil 22 let, doma iz vasi Podreber pri Polhovem gradcu. Pogreb je bil dne 2, t. m. V društvu ni spadal nobeno, bil je pri neki zavarovalni družbi. N. p. v m.l Dne 3. t. m. so se poročili tukaj naslednji pari! G. John Grahek z gdčno. Ema Ravh, oba iz Belokranjskega, ter Marko Sajatovič z gdčno. Jelo Bojc iz Hrvatske. Vsem skupaj obilo sreče. Zdaj je bila jako huda zima in ni bilo skoraj mogoče nikamor se podati od hiše. Pretečeni petek je ' razsajal vihar, kakor tudi v soboto 2. t. m. Vlaki so imeli šest ur zamude. Jos. J. Pešelj. (Nadaljevanje na 7. strani.) — V Ameriko z ljubljanskega južnega lista, kar Bežek ne taji. Za ka-jan. 70 Slovencev in 16 Hrvatov, 22. jan. 64 Slovencev in 44 Hrvatov. — Preprečena pot. Dne 21. jan. sta jo hotela popihati v Ameriko brata, i81etni Leopold in I9letni Ivan But-kovič iz Leskovca pri Krškem. Ker pa nista še zadostila vojaški dolžnosti, ju je na južnem kolodvoru aretoval službujoči policijski stražnik. Brata sta se izgovarjala, da gresta obiskat v Škofjo Loko svojo teto. Eden je imel pri sebi tudi potni list nekega Franceta Škrablja. — V Ameriko jo je nameraval popihati Marko Bežek iz Krašnjega vrha, ne da bi zadostil preje vojaški dolžnosti, pri teni pa se je posluževal tujega, na ime Anton Logar se glasečega pot-zen je prejel deset dni strogega zapora in lo K denarne globe. — Županom mestne občine Črnomelj je bil dne 20. jan. izvoljen g. Matija Jožef Skubic, posestnik in gostilničar v Črnomlju, ki je sicer priprost meščandomačin. a je vendar vnet za napredek mesta. —Koliko društev je v Ljubljani? “Slovenec" poroča, da 107. —Zveza Ijelokrajinskih županov. Iz Črnomlja 24. jan.: Tu se je ustanovila “Zveza belokrajinskih županov.” — Mihelčič, Kubinek, Želko, Matjašič, Malnerič, Jerman, Konda. Tomc, Grabec. — Imenovanje. Justični minister je imenoval notarskega kandidata Hugo Završnika v Postojni za notarja v Žužemberku. Ker ni hotel bežati, vsulo se je po njem kamenje, katerega so vsi obdolženci metali. Kmalu po tem dogodku so pa črevljarski pomočniki Alojzij in Dionizij Trbežnik in Alojzij Kink na Dolenjski cesti z nožmi napadli Franceta Šurka, in na besedo: "Le dajmo ga!” pobili na tla ter ga s črevlji suvali. Obdolženci krivdo priznavajo. Sodišče je obsodilo Lojzeta Vokala in Žitnika vsacega na osem tednov. Mo-čilarja, Jakoba Vokala in Borštnika vsacega na šest tednov. Dionizija Tr-bežnika pa na tri mesece ječe. Lojze Trbežnik in Kink sta bila oproščena, Ločnikar jo je pa popihal v Ameriko. — Radi ponarejanja menic je v preiskovalnem zaporu v Mariboru Karol Vilhar, potovalec iz Ljubljane in bivši hišni posestnik. — Sestanek mlekarskih zadrug, ki ga je sklicala “Zadružna zveza" v Ljubljani, je bil dobro obiskan. Zborovanje je posetilo do sto zastopnikov, razstave masla pa se je udeležilo 30 zadrug. Pri poučnem tečaju "Zadružne zveze" je bilo navzočih 40 udeležencev. — Smrtna kosa. Umrl je v Trstu 25 letni krojač Slavko Kozina, doma iz Sodražice. —• Pokopali so v Škofji Loki gospo Ano Marijo Nadilo, rojeno Vernik, soprogo tajnika in blagajnika okrajne hranilnice g. Avgusta Nadilo. — V Drežnici je umrl Anton Kanalec, večletni občinski odbornik. — Dr. Karol vitez Bleivveis v pokoju. Potrjuje se, da je vodja deželne bolnice dr. Karol vitez Bleivveis prosil za umirovljenje. kronogu, posebno trgovci in gostilničarji, ki že od nekdaj nosijo davčna bremena? Ničesar druzega jim ne bo storiti, kakor opustiti svoje hiše v Mokronogu in iti na Puščavo ncive zidat. Ali so to zaslužili? Ali naj tako skrbi država in dežela za svoje ljudi? Še nekaj. Ta postaja dobi vsled sloveče božje poti na Žalostni gori nad Mokronogom, ki privabi na stotisoče romarjev iz Kranjske. Koroške, Štajerske, Primorske, Istre, Dalmacije in Hrvaške, jako velik osebni promet. Mogoče je tudi, da se zveže pozneje Mokronog skozi škocijansko dolino s Kostanjevico in Brežicami. Zato vse govori za to, da Mokronog dobi svojo postajo. — Tudi dvestoletnica. Iz Vipave se poroča: Veliki naš zvon praznuje te dni 20oletnico. Stara govorica pripoveduje: Zvon so vlivali na Pirotovem dvorišču sredi trga. Okrog livarne je bil napravljen vzvišen oder za Ijud-tvo. Ko je videl zvonar, da bode premalo tvarine za zvon, je klical ljudstvu: Prinesite še srebra, da bode 'von lepše pel! In ljudje so metali t kotel srebrne trdnjake, petice, dvaj-setice in drugo srebro. Tako govo- — Kaj ne pride vse na dan. Mestni policiji je prišlo lansko leto na uho, kako potratno da živi 20 letni urarski pomočnik Ivan Habič iz Ljubljane. Imel je naenkrat novo obleko, poleg tega pa še vedno cvenk v žepu. Letos je pa pravil Habič nekemu prijatelju da je ukradel pokojnemu kanoniku Po gačarju lansko spomlad dvoje hranil-ničnih knjižic in zlato uro ter verižico. Prosil ga je tudi, da bi šel ž njim v neko klet po knjižnici, ki jih ima zakopani. V sredo 9. jan. se je vršila proti Habiču pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava in je bil Habič — Dva divja prešiča se klatita po1 spoznan glede zlatnine krivim in ob rašiškem gozdu na Mengšom, tako pri , sojen na šestmesečno ječo. Kaj je pa povedujejo ljudje. Videli so ju že ! s knjižicami, je še tajno, večkrat, tudi lovci so ju že šli lovit, a; ju niso mogli zasačiti. Čudno, odkod! — Novice iz Mirne. Predsednikom — Pomiloščeni morilec. Mladi morilec Župevc, katerega so porotniki obsodili v smrt na vešalih, je od cesarja pomiloščen na 20 letno ječo. — Medvedje v Veliki Gori pri Ribnici so prišli s hrvaških gozdov in jih je dvoje družin. Lovci jih slede, a jih bode stalo mnogo truda, ker je gorska veriga razsežna in ima zver dovolj zavetja v njenem lesovju. je ta zver tjakaj prišla. — Legar v Domžalah. Iz Domžal se piše: Umrla je 16. jan. ob II. uri do-poludne za legarjem M. Koprivnik. Dve njeni hčeri sta umrli nedavno, en sin leži na smrtni postelji, oče je tudi 1 umrlo, kakor lani, namreč leta 185.7 24, hudo obolel, tako da je samo še en j 1860 22 in 1896 pa 26. Največ jih je u- ■ sin iz cele hiše zdrav. mrlo v letih 1866. namreč 84 in 1892 I celo 94. ko je vladala huda mrzlica — Godbeno društvo za ljubljanski krajnega šolskega sveta je zopet izvoljen Mihael Strah, usnjar na Mirni. — V naši župniji je bilo lani rojenih 53, umrlo jih je le 28, poročenih šest pa rov. Število duš znaša 1822. Za 50 let nazaj jih je le v treh letih manj okraj s sedežem v Ljubljani je deželna v lada potrdila. — V Klečah je 16. jan. umrl Andrej Sever, po domače Piškot, star 75 let. Bil je poštenjak stare korenine, premožen kmet in mnogoletni ključar pri farni cerkvi na Ježici. tedni — Ni imel sreče. Dne 14: januarja je dobila ljubljanska mestna policija brzojavno obvestilo iz Reke, da ima Ivan Krajc, rojen leta 1881 v Bogoviču na.Hrvaškem, ki je sedaj v služ bi pri izseljevalni agenturi Zvvilchen-bartovi v Baslu, .pripravljenih več ljudi. katere misli poslati proti plačilu navedeni agenturi. Ko se je Krajc Star mladenič umrl. Umrl je pred . pripeljal v Ljubljano in izstopil iz ku najstarejsi mladenič moravske ja ga je na kolo(,voru službujoči okolice po domače "Bistanov Nace ’ v j stražnik aretoval. 90. letu starosti. Bil je svoje dni važna , oseba moravške doline. Pečat se je s čebelorejo in mizarstvom. — Umrl je Jernej Jaklič iz Rožen-berga, star čez 90 let. — Starček zmrznil. 8lletni Jožef Bohte iz Potoka pri Novem mestu je hotel obiskati svojo v Lipovcu, okraj ko nedeljo je v kaki prizadeti občini Žužemberk, stanujočo hčer. Med po- zborovanje zaradi železnice. Posebno tom so starca napadle slabosti in mož ! si prizadevata občini St. Rupert in Mo je zmrznil j kronog, da bi dobili vsaka svoj kolo- I dvor v bližini. Imajo prav. ker že-Hlodi so ubili bivšega gostilni- leznice ne bo plačala samo šenjanška — Železnica Trehnje-Št. Janž. Železnica Trebnje-Št. Janž bi se iineno vala bolj primerno Trebnje-Karmel, ker se bo v resnici končala že v Kar mehi pri premogokopu, od koder je še dobre pol ure do Št. Janža. Skoro vsa- FRANK SAKSER CO 109 Greenwich St., NEW YORK, N, Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. — Dunaj, 17. januarja. Poljedelski minister grof Auersperg je sprejel danes štajerske slovenske poslance, katere je vodil k ministru štajerski deželni glavar grof Attems. Poslanci so ministra prosili za državno podporo za novo spodnještajersko kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom, kar je minister zagotovil. — "Junaki" se boje Slovencev. Načelnik celjskega veteranskega društva Derganc, doma gotovo iz nemške Ribnice na Kranjskem, je dejal, da nočejo več novih članov, da bi se ne “vtihotapili" v društvo Slovenci. Tega on kot avstrijski patriot in pošten Nemec ne more pripuščati. Kimali in pritrjevali so vsi ti “častiti Nemci” in odborniki .v društvu: Mihelitsch, Spe-glitsch. Gospodaritsch, Cvetanovitsch, Kalischnigg, Gradischerr, Wretscher, Kardinal, Mastnak in drugovi — vsi pošteni avstrijski patrioti in trdi Nemci. Heil! — V Zrečah je umrl posestnik Josip Koyač, star 75 let. Imenovani je med razumniki po okraju znan sploh pod imenom “Rodoljub" skoro bolje, kakor z lastnim priimkom. Odkar v Konjicah obstoji politično društvo, menda ni bilo zborovanja, katerega bi se ne bil vdeležil on. Bral je veliko in vsled pridobljenega si znanja je postal v resnici iskren rodoljub. -— Trikratni poizkušeni samoumor natakarice: V Mariboru se je s fosforjem zastrupila natakarica Marija Korošec. Prepeljali so jo v bolnišnico. To je že tretjič, da je ta natakarica poizkusila samoumor. — Bratomor. V občini Zakot pri Brežicah sta se skregala sina kmeta Franca Rozman, Anton in Janez. V prepiru skoči mlajši proti starejšemu i z nožem ter ga sune parkrat z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva. Na transportu v bolnišnico je ranjeni 11-mrl. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v -staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4A odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Rrodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so • denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6 ■— Hrvatje in slovenska poljedelska šola. Hrvaški poslanci so posetili dne 18. t. m. na Dunaju poljedelskega ministra in ga prosili, da bi pomogel k temu, da bi mogli tudi Hrvatje polagati svoje izpite na slovenski poljedelski šoli na Štajerskem. KOROŠKO. čarja 'Pavla Klimeša s Kočevskega. — Stavka ognjegascev. V Ljubljano je prišlo poročilo, da moštvo novomeškega gasilnega društva stavka, ker ni dobilo novih bluz. — Zlato na Gorenjskem. Iz Bohinja se poroča: Zlata jama je baje na planini za Osrcšči. Globoka je 4 do 5 metrov. Pripoveduje se, da so pred leti videli nekega. Laha, ki si je v jami nabral zlata, iz 'nje iti. Sled njegovih škorenj je kazal zlate ostanke. Pravijo, da je vselej, kadar si je nabral zlata, jamo za seboj zazidal. Isto se pripoveduje o neki zlati jami na Suhi. Imenovani Lah je bil povod nekaterim. — da so že v jeseni z največjo pridnostjo hiteli v zlato jamo — kopat zakladov, Izkopali so pač nekaj rumenih kosov, pa sami dvomijo, če je to pravo zlato. Dosedaj s tem zlatom še ni nihče obogatel. Morda v prihod-njostl? —Napad. Na večer L jul. 1906 sta bila napadena in tepena fanta Karol Kos na Karolinški zemlji in Franc Šurk na Dolenjski cesti od fantov A-lojzija Močilarja, Jakoba in Alojzija Vokala. Lovreta Borštnika, Franceta Žmiteka in Franceta Ločnikarja, doma iz Havptmance, oziroma iz Črnevasi. Kos je dobil s kolom udarec na čelu. na levi roki pa dva sunka z nožem. premogova družba, ampak tudi dežela. Zato naj imajo pa tudi prebivalci te dežele nekaj koristi od železnice, četudi bi imela biti par kilometrov daljša. Sedaj nameravajo napraviti na Rakovniku postajo za Št. Rupert., na Puščavi pa za Mokronog. Na Puščavi je samo Zupančičeva žaga in edna hiša. potem pa daleč nobene hiše in nobenega sela. Do Mokronoga je dobre pol ure hoda. Res prava puščava. Sedaj si pa mislimo, v kakem položaju bodo potniki, vsaj prva lota, ko se še ne bodo tu zidale hiše in gostilne, ako pridejo v zimskem času ob 10. uri zvečer na to postajo. Prenočišča nobenega, voza nobenega, ako ga kdo slučajno poprej ne naroči, kaj naj počne ubogi potnik, posebno .ženske. Ali naj gazi po debelem snegu v noči do oddaljenega Mokronoga, ali naj gre nazaj v Bistrico k Zajcu ali pa naj o-stanc v mrzli čakalnici, če bo sploh postajenačelnik to dovolil. Sicer se mu je .stisniti v kak bližnji grm in ondi čakati belega dne, če ga sploh še živ učakal. Zdi se,,da so gg. merjevci bolj mislili na prevažanje premoga, kakor na ljudi. Kako čudno bi se tudi glasilo "Puščava”, splošno znani trg Mokronog pa naj bi ostal brez nje. Res, da bi se s časom zidale hiše okoli kolodvora tudi na Puščavi, ali kaj pa naj store potem oni davkoplačevalci v Mo — Celovec, 17. januarja. Župnik v Št. liju ob Dravi Janez Zablatnik je umrl včeraj zvečer. — Nemci napadli slovensko zborovanje. Boj v novem koroškem volilnem' okraju so Nemci že pričeli. V Podsinjivasi se je vršilo v nedeljo 20. no zborujoče. Slovence, besno stisnje-ga društva. Shod je tolpa opijanjenih nemčurskih razbojnikov razbila, dejanski napadši slovenske zborovalce. Kakor divje zveri, ki so jih svoj čas tudi opijanili, da so se s tem večjo krvoločnostjo zagnale v rimskem cirkusu na uboge kristjane, so se tudi v | Podsinjivasi vrgle opijanjene nemčur-| ske zverine v človeški podobi na mir-j no zborojoče Slovence, besno stisnjenih pesti, divjih oči in penečih se ust, j kakor napada sestradan volk čredo j ovac. j — Samoumor nadlovca. Dne 17. jan. J se je ustrelil v Kočah v Zgornji Zilski ■ dolini nadlovec Gabrič od lovskega ba | taljona št. 8. v stanovanju svoje lju-' bimke. Zadel se je v desno sence. | Prepeljali so ga v marodno hišo lovcev j kjer je pa v kratkem izdihnil. Vzrok 1 samoumoru je bila baje nesrečna Ijube-' zen. ljubosumnost. Umorjeni zapušča vdovo s sedmimi nepreskrbljenimi otroki. Peljhan se je sam naznanil pri sodišču v Vipavi. — Smrt pri delu v gozdu. V soboto 12. jan. je šel 24 letni Tomaž Bizjak iz Stražišča na Tolminskem v gozd po drva s svojim bratom. Ko sta naložila vsak svoj veliki voz, sta hotela proti domu. Tu se spodrsne Tomažu Bizjaku in voz, ki je bil že v teku. pritisne nesrečneža ob bukev. Bil je takoj mrtev. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, Illinois. HRVATSKO. t t t t ♦ t * ♦> 1 t ♦ ❖ ! J, J. KUKAR, ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J. J- KiTnC-A-iR. 231 S. Genosee St., VVAUKEGAN, ILL. Agent for Begley V {¡¡¡f jJmjfo Waukegan Ale . •mi Poner. O J. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. GLUH ZOPET SLISI Če rubi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ti5«sih in najjluhos. ampak tudi popolno^ gluhoio CVna z navoponi in poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo <3 G. FOU EK, lekarnik, 086 S. Center ave., Chicago, lil. Coni k p- š I ja m zastonj« AMF.RIK ANSKT SLOVENEC 15. FEBRUARJA 1907- Ustanovljen 1. i8gi. nostjo, s svetim duhom, z iskreno lju-! Japonci za mir. “Daily Mail” poro-A.MERIKANSK1 SLOVENEC beznijo, z resnicoljubjem, v moči božji ¿a da bodo na bodoči mirovni konfe z orožjem pravičnosti na desno in na ! e v o pri časti in sramoti, ob slabem in dobrem glasu, kot žalostni in \ vedno veseli." Ne za bi m o,' da smo se dali vzeti v pokornike; in vzdržimo se kot pokorniki ! renči v Haagu tudi Japonci za razoro-\jzrok so veliki vojni stroški. zenje. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednotc. Izdaja ga vsaki petek slovenskimi, tiskovna družba, SMRTNA KAZEN. Naročnina za Združene države le pioti p edplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Molitev “Oče naš” je izdala neka stara iztočna tiskarna v 400 jezikih. Knjiga je izšla samo v 200 izvodih. Zaposleni so bili pri njej prevajalci iz vseh delov sveta. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na Borilec za svobodo umrl. Umrl je v Užici borilec za srbsko svobodo, hraber vojvoda, po poklicu duhovnik Pokopali so ga na Velik stroj, ki govori, zastonj. se jima je - .... - i Žarko Ljesevic. AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefona Chicago in Interstate: d09 Uredništva telefon Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nat lov. Štiri izmed vesoljnih držav so. ki je v njih smrtna kazen odpravljena — Michigan, Wisconsin, Rhode Island in Maine, Državi Iowa, in Colorado sta jo bili odpravili, a videlo najbolje, jo zopet uvesti. Isto izkuš njo ima Švica, ki je po petletni od- j državne stroške z vojaškimi častmi. pravi spet uvedla skrajno kazen. Zgo- ; dovina tega gibanja na svetu kaže na j Baronica p0narejalka. Zaprli so v videz, da se z ene strani število po- . . „ ., . •- Budimpešti baronico Margareto Pon- stavmh usmrcenj neprestano manjša I * in mišljenje v prilog odpravi smrtne Sracz> ker sumijo, da je ponaredila na kazni množi, čimbolj se širi človeko- ; ime soproge honvedskega ministra ljubje, a da obenem z druge strani pre Jekelfalussyja menico za 10,000 kron. vladuje želja, pridržati odvračalno. ___________ moč, ki jo brez dvoma ima smrtna ka- zen j 200 oseb mrtvih na plesni veselici. COMPAGNIE GENERALE TRANSALANTK)! AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189*1. Popolna odprava smrtne kazni se . Potres na Jamajki je končal zelo ža-pravkar nujno priporoča v postavoda- . |ostno neko plesno veselico, ki se je ji države Illinois. Več pravnikov Čla- , baš takrat rršiIa in na kateri se je The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C Slovenian Catholic Union. nov zagovarja vprašanji. V pravo- , . , , ■ • - • nahajalo do 200 oseb. Vsi ali vsaj ve- znanstvtt nezvedem elani se se niso iz- 1 razili. Zadnji čas ni bilo gibanje proti ' činoma njih je umrla pod razvalinami. smrtni kazni tako krepko, kakor ne Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. , \ffijttUfi CERKVENI KOLEDAR. 17. feb. Nedelja Silvin, Konštan. 18. “ Ponedeljek : Simeon, Flavij. 19. “ Torek Konrad; Viktor. 20. Sreda Eleveterij; Evh. 21. “ Četrtek Maksimilijan. 22. “ Petek Stol sv. Petra. 23- “ Sobota Marteja Kort. KAKO PRIČENJA SV. CERKEV POSTNI ČAS. katera prejšnja leta, in prav možno je, da je večina prebivalstva v državi za to. da se postava pusti, kakršna je. Prebivalstvo ne želi. da bi se pravno strojilo zavrlo po zakonodajnih na-redbah. Ohraniti želi postavi pravico prisoditi najvišjo kazen, če je zaslužena. Ko bi se bila smrtna kazen odpravila v tej državi pred nekoliko leti, bi grozen umor. podoben onemu' gospe Hollister, povzročil ljudsko zahtevo za njeno zopetno uvedbo, in državno postavodajstvo bi jo bilo zopet uvedlo. To je, kar bi se zgodilo, ako bi smrtne kazni prepovedalo to ali naslednje postavodajstvo. Kako strašno hudodelstvo bi se izvršilo, ogorčenje bi prešinilo državo in postavi bi se dala njena stara moč. Illinoiškim porotnim sodnijam se lahko zaupa v slučajih umora, da ne bodo izrekale neprimerno strogih kazni. Porote v tej kakor v drugih državah bolj in bolj nerade pošiljajo ka-cega človeka na vešala, če ni njegov zločin najstrašnejši in njegova krivda neovržna. Porotam se lahko zaupa. Ustrelil se je v Oseku na Hrvaškem stotnik R. Korb 78 pešpolka po ponesrečenem poizkusu, da se obesi. Imel je veliko dolgov. Svoje premoženje 40,000 kron je izgubil, ker je preveč rad bil za poroka svojim tovarišem. Volkovi so raztrgali in snedli poštnega sela mesta Kelemer na Ogrskem Jožefa Peto. Pustili so na mestu samo toliko nog, kolikor jih je tičalo v škornjih. Žena Petojeva je šla iskat svojega moža, a tudi njo so snedli volkovi. Kako lepo je v naši sveti cerkvi vse (ja ne bodo obešale nedolžnih, in podrejeno! Kakor je v zunanji natori Ltavodajstvo jim ne bi ‘ smelo vezati vse, tudi najmanjša reč, dobro ureje- rok, tako da ne bi mogle prisojati pri-110, tako na sebi kakor v razmerju z merile kazni tistim, ki jo zaslužijo. Če drugimi stvarmi, prav takisto je tudi je kaka porota neprimerno stroga, je v obsegu čeznatornega sveta, svete | tu guverner, ki lahko pregleda njen cerkve. Ali bi moglo biti drugače? Saj je v obeh, v natori in v cerkvi, isti Gospod in Bog, ki je vse odredil. Sveta zgodovina, pripovedujoč stvarjenje sveta, ponovno dostavlja besedo: “In Bog je videl, kar je storil in -bilo je dobro;" ali tudi: “Bilo je jako dobro.” Isto lahko pravimo o vsem. kar je Bog uredil v sveti cerkvi: "Dobro je, jako dobro je." razsodek in olajša kazen. Odprava smrtne kazni ne bi bila dobrodošla pre bivalstvu te države, ki bi imelo rajši več morilcev obešenih nego nobenega VOŽNJE DANDANES NEVARNE. Kadar se dandanes v tej deželi napravlja človek na potovanje po želez-Sveta cerkev pozna slabost in siró- I niči, mu rado prihaja na misel, da li ščino človeške natore in kako lahko ne bo to njegova zadnja vožnja. Stvar sc zgodi, da se njeni otroci obremeni- je postala negotova, jo z grebi, in vendar je greh veliko Približno 500 potnikov je bilo usmr zlo, ki spravlja ljudi v začasno in tudi cenili zadnjih par mesecev ob tako večno pogubo. Zato pa v svoji veliki mnogoštevilnih železniških nezgodah, ljubezni do svojih otrok, liki nebeški kot jih ne pomili prejšnja zgodovina fzveličar, skrbi, da se to zlo odprav- ;e dežele, in to samo vsled nezaslišana s tem, da po njenem navodilu njeni | "ega prizadevanja železniških družeb otroci uporabljajo edino sredstvo uda-tio in goreče. In to sredstvo je pokora. Dočim torej sv. cerkev vsak čas opominja svoje otroke k pokori, jej edino to vendar ne zadošča. Odredila je poseben čas, dobo več tednov, da se v istej njeni otroci lahko posvečajo edinole pokori in tako iznebe velikega zla, to je greha. Prvo jutro tega svetega časa kliče zato vse svoje otroke k svojim altarjem, da jih takore-koč posveti k pokorjenju in odpusti kot pokornike v sveti čas. Na njih glave potresa svetega pepela, poprej slovesno posvečenega, po katerem hoče vliti v srca vernikom duha pokore. Pepel je znak pokore. V starem zakonu so Izraelci potresali na svoje glave pepela, če so se hoteli pokoriti. Sveta cerkev spremlja ta obred z besedo: “Momento o homo, quia pulvis es et in pulverem reverteris.” (“Pomni, o človek, da si prah in se povrneš I v prah,“) Kaj zavaja ljudi k grehu? Neredna ljubezen do časti, do denarija, do zabave- Vse to ljudi rado mika in vabi k grehu, a po smrti, ko človek leži v jami strohnel, potem pride na | dan ničemurnost vseh teh stvari. In če se človek spominja smrti, lože spo- la bi še bolj obogatele. Te družbe se ne brigajo za zboljša-tje tirov in znamenj in ogibališč itd., lego gre se jim edinole za to, da bi njih vlaki, tako osebni kakor tovorni, im brže zdrdrali od konca do konca železniških črt, tako da bi mogli tem litreje drdrati spet nazaj. Železniški uslužbenci so že javno priznali, da jim signali ali znamenja niso mar. da jim ne smejo biti mar, :e hočejo delati po volji svojim gospodarjem. Pred dvajsetimi leti so ljudje potovali po železniških vlakih primeroma arno. Dogajale so se pač tupatam nezgode, a malokdo se je strašil vož nje na vlaku. Tudi pred desetimi leti nevarnost ni bila velika. Leta 1897. je bilo samo 222 potnikov usmrčenih. Pa poglejmo na zadnje štiri mese ce! Vsega skupaj 500 človeških bi tij. potnikov na vlakih v Združenih državah, je bilo raztrganih in zmečkanih. razmesarjenih in zgorelih na smrt ob železniških nesrečah — 225 odstotkov več smrtnih slučajev v šti rili mesecih nego v celem letu 1897! Leta 1897. je 6.437 oseb. vštevši že zna aboto greha in si tako napravi pot iezniške vslužbence. storilo smrt vsled k pravi pokori. Ce smo torej pepelnično sredo pristopili k oltarju in si dali pritisniti na čelo sveti pepelni križ, smo pač tudi prosili Gospoda, naj nam prošine srca z duhom pokore, da se izkažemo kot pravi pokorniki v svetem postnem času, kot pokorniki z vedno novim spominjanjem svojih grehov, s kesanjem in tudi obžalovanjem istih, z dobro pripravljeno spovedjo in sv. oh j''cm. z zvestim ravnanjem po zdržni '-1 po--‘ni zapovedi, z gorečim udeleže vrnjeni svete maše in ostale služb-božje, z milbderi in drugimi deli krščanskega usmiljenja, z izvrševanjem ljubezni, kakor nas list zadnje nede !j’ tako krepko, tako izrecno opominja, ah' kakor je rečeno v listu priljod-nje nedelje: "Izkazujmo, se v vseh re Čeh kot zvesti služabniki božji s potr pežljivostjo v stiskah, v nadlogah, \ bojaznih, v težavah, v čuvanju, s č: stosljo, s ;>r:z"ne.-.ljivostjo, s prija/ 'v -- IV V ,\ železniških nezgod in 36,000 je bilo ranjenih. Zadnje leto je bilo nad 10.-000 oseb usmrčenih in 100.000 ranje nih. ‘Mesarsko klanje" človeških žrtev železničnemu maliku za 1907 se je kajpada začelo že z Novim letom in nadaljevalo do danes v strašni meri. Železnice so "izmučene", prenapo! njene in — prebogate. Dobički, ki bi se morali uporabljati za zboljšavo in lopolnitev železniške opreme ter za 'oijše plačevanje boljših delavcev, ide v dividende, da se vzdržuje vred- rodene” glavnice. Muzzafer Pravični si je nadel naslov lovi perzijski šah. Judovsko umetniško razstavo so priredili v Londonu. Razdeljena je na štiri dele: za sinagoge in domačo u metnost, rokopisi in knjige slike in historični tiski in dela slavnih judovskih pokojnikov - umetnikov. Najznamenitejši je prvvdel. Naj večji stroji te vrste, kar jih je bilo dosedaj na trgovišču. Te vrste “dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. 1 troji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne mo-re-o zaprašiti: r g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, temveč pišite nam danes ter se obvežite, da bodete prodali 39 komadov novost , ktere se lahko i rodajo, in sicer po lOc. komad. Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani “dandy” govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj. Vi zamorete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado pri-mernol predmetom, ktere ste prodali, rišite danes. FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, New York Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Sarič, agent, 216 17th St., St. Louis, Mo. taoooOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOQ Kje je najbolj varno nalezen denar? NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO., 171 Broadway, New York City. Dept. 92. Ženski samostan v Palermu “Pri dobrem pastirju” se je podrl vsled velikega viharja. Ta je namreč nagnil stplp, ki je padel na samostan in ga zrušil. Izpod razvalin so tešili sedem redovnic, od katerih so vse bolj ali manj poškodovane. Ostale so se že pred katastrofo na čudovit način rešile. Premije za starše, ki imajo mnogo otrok. V malem kraju Widdern na Nemškem je sklenilo 14 očetov, ki štejejo skupno ravno ioo otrok, da bodo glasovali pri prihodnjih državnozborskih volitvah samo za takega poslanca, ki jim obljubi, da vpelje država po njegovem posredovanju nagrajevanje vseh tistih staršev, ki imajo mnogo otrok. Dunajska občina za delavce. Ob koncu leta 1906 je dunajska mestna občina zvišala plačo 66 odstot. svojih delavcev v elektrarni. V pokojninski delavski zaklad, v katerega ne plačujejo delavci nič, je plačala ob tej priliki 70.000 kron. — Delavci mestne železnice pa, ki služijo že eno leto, „so dobili za novo leto svojo dvojno plačo, oni pa, ki služijo že 12 let, svojo trojno plačo. Občina je v krščanskosocialnih rokah. Ladja, ki straši. Ladje, ki so vozile na poti iz Evrope v zapadno Ameriko mimo rta Roga, so videle vedno tam nekakšno staro ladjo, ki jih je zelo vznemirjala. Nekoč je skušal stvar preiskati neki italijanski parnik, a je obtičal prej na neki skali. Zdaj se je zavzelo za stvar hidrografično društvo Zedinjenih držav. Preiskalo je rt in do gnalo, da ima neka iz morja moleča skala popolno podobo ladje in še zlasti iz daljave. Tako je strah odpravljen, a Hranilnih ulogje: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. i¡ Mestna hranilnica ljubljanska Emil Bachman 580 Sontta Center are., Chicago, lil. Slovanski tvorničar društvenih oJ znakov (badges), regalij, kap, bandei in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj. Ta $30 zlata ura, za f 1.50 na mesec. Sedaj le najboljša prilika, da si kupite zlato uro sa mali denar. Pokrov je pozlačen in graf Iran, ima dvojni pokrov in je jarncena za 20 let.—Koletovje dvojni pokrov in je jarncena za 20 let.—Koletovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do rai-oute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego 180. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. 16.00 plačate na exprès poiti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po 11.50 na mesec. Ako nam pošljete$&00 z narocbo, pošljemo vana lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da uara še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti skalo so zaznamovali v zemljepisu kot T£?”ro“ ra "Skalo, ki je slična ladji.” ------l! *■-*•*“ .—i™ Avstriji menda primanjkuje vojakov, kajti “Prager Tagblatt” poroča, da izda vojno ministrstvo glede na novačenje strožje naredbe, da s tem pripravi vse za zvišanje števila vojaških novincev, ki bo čez leto dni potrebno. Predvsem ne bodo manjše napake na vidu in posluhu oprostile novincev od vojaške službe, le znatna kratkovidnost bo prišla v poštev. Pri roki morata manjkati dva člena ali celi prst. da bo dotičnik od vojaške službe oproščen. Pač pa se bodo odslej bolj ozirali na srčne napake in živčne bolezni. c«* Pozlačena ura za $3.98 '°' še nikoli al bila ponujan». Največji dimnik na svetu. Tvrdka Upkonse Custodino” v Nevv Yorku -b gradila za svojo rudarnico dimnik, : bo 596 čevljev visok. Mi vara pošljemo za prost pre-gled 14 karatno zlato uro z jdveina pokrovama, z gornjim luavijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za ¿3.98 in expresne stroške. Jamčena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna kakor druge pozlačene ure, iu drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je jiodobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e uara pošljete $3.98 pridenemo k uri Še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po j-šti ne da bivaš kaj stalo. Buo uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. Globe Merchandise Co., Dept. 109 161 Randolph St., Chicago, 111. to 7. miniti- ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom M. Rech & Co., Dept. 409, 163 Randolph St., Chicago, 111. S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni 1727 ANA VOGRIN, 603 Bluff St, Joliet, N. W. tel. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom ROJAKOM priporočam svojo Gostilno..“ i Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljše vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. 'Skoff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. mesta Milica pijanska («staje 1 srnji «ala» r Pretenta Iliči FRAM SAKSER, Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND, O. bOOOOPOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOPOOOOOOOWOOOOOOOOOOOOOQO 1 a I ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO STREET, JOLIET. ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča. Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. 133 Pine Street, John Povsha, lastnik HIBBING, MINN Joliet, ill. mo nvo v steklenicae. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. K. S. K. JEDNOTA i —5 Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:....................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NOVI DRUŠTVI VSPREJETI. Novoustanovljeno društvo sv. Barbare štev. 107 v Moon Run, Pa., všprejeto v K. S. K.,Jednoto 14, februarja 1907. Imena članov. 11042 Karol Telban, roj 1885, 11043 Jožef Dolenc, roj 1881. 11044 Janez Ivšič, roj 1880, 11045 Jakob Jager, roj 1880, 11046 Jakob Trojar, roj 1879, 11047 Jožef Petrič, roj 1878, 11048 Urban Olivani, roj 1877, 11049 Matija Maček, roj 1877, 11050 Peter Razpotnik, roj 1877, 11051 Stanislav Krapovič, roj 1872, 11052 Pavel Korenčan, roj 1871, 11053 Jakob Kenk, roj 1871, 11054 Franc Bratanič, roj 1870, 11055 Anton Zajec, roj 1870, 11056 Franc Gaspari, roj 1862. ' Dr. št. 15 članov. Novoustanovljeno žensko društvo sv. Genovefe štev. 108 v Joliet, 111., vspre-jeto v K. S. K. Jeduoto 14. februarja 1907. Imena članic: 3037 Ana Gregorič, roj 1888, 3038 Marija Klepec, roj 1887, 3039 Ana Nemanič, roj 1887, 3040 Jerica Oswald, roj 1887, 3041 Ana Horvvat, roj 1886, 3042 Ana F. Strutzel, roj 1886, 3043 Marija Pasdertz, roj 1885, 3044 Marija M. Dunda, roj 1883, 3045 Marija Golobitsh, roj 1883, 3046 Katarina Golobič, roj 1881, 3047 Ivanka Oguliti, roj 1879. Dr. št. 12 članic. PRISTOPILI ČLANI: K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 11057 Jožef Rogina, roj 1889, 11058 Franc Metež, roj 1889, 11059 Janez Rogina, roj 1888, 11060 Jurij Babič, roj 1888. 11061 Janez Starešinič, roj 1883, 11062 Jakob Stukel, roj 1879, 11063 Franc Ivanetič, roj 1868, spr. 14. fcbr. 1907. Dr. št. 92 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 11064 Matija Vidas, roj 1876, 11065 Anton Uršič, roj 1872. spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 67 članov. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 11066 Alojzij Turk, roj 1889. spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 24 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 11067 Janez Pikš, roj 1872. 11068 Jakob Istenič, roj 1870, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 398 članov. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 11069 Marko Papič, roj 1887. spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 78 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 11070 Franc Hribar, roj 1889, 11071 Janez Matelič, roj 1886, 11072 Janez Tisev, roj 1883, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 88 članov. K društvu sv. Jožefa 56. Leadville. Colo., 11073 Jožef Lavšin, roj 1889. 11074 Jože Nose, roj 1889, 11075 Janez Turk, roj 1884. spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 182 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11076 Franc Abe, roj 1882, no77 Alojzij Brajdič, roj 1880, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 105 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Milin., 11078 Matija Marolt, roj 1888, 11079 Lovrenc Majdič, roj 1888, 11080 Jožef Šteblaj, roj 1888. 11081 Leopold Šteblaj, roj 1887, 11082 Janez 'Klančar, roj 1879, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 277 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 11083 Jožef Krumpačnik, roj 1883, 11084 Janez Gornik, roj 1878, sr. 14. febr. 1907. Dr. št. 50 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 11085 Franc Počervina, roj 1889, sr. 14. febr. 1907. Dr. št. 81 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65. Milwaukee, Wis., 11086 Anton Krese, roj 1887, 11087 Janez Krese, roj 1886, 11088 Janez Remic, roj 1878, 11089 Janez Šuštar, roj 1873, 11090 Janez Krivic, roj 1870, 11091 Egidij Šenk, roj 1864, 11092 Mihael Wilier, roj 1862, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 95 član. K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 11093 Jožef Koračin, roj 1887, 11094 Anton Bolite, roj 1884, 11095 Franc Terfila. roj 1880, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 29 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 11096 Tomaž Volk, roj 1875, 11097 Jožef Rovtar, roj 1864, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 67 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11098 Janez Trlep, roj 1883, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 39 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk. Mich., .11099 Franc Kotzian, roj 1873, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 31 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., n 100 Anton Orgulan, roj 1885, mol Janez Kulišič, roj 1872, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 49 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 11102 Jožef Jardas, roj 1872, 11103 Jožef Marcela, roj 1863, spr. 14. febr. 1906. Dr. št. 29 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, O., 11104 Jožef Štrajnar, roj 1873, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 16 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 11105 Franc Murn, roj 1881, 11106 Jožef Krat, roj 1877, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 35 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 7855 Janez Hren, 4. febr. 1907. I. dr. št. 182 članov. II. dr. št. 92 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 10377 Janez Drobnič, 6. febr. 1907. Dr. št. 93 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville. Colo., 9287 Franc Šajn. 28. jan. 1907. Dr. št. 179 članov. K društvu sv. Barbare 68. Irwin, Pa., 6337 Alojzij Vodišek, 4. febr. 1907. Dr. št. hi članov. SUSPENBOVANI ČLANI. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 7633 Janez Pucel, 9166 Janez Starc, 2885 Jakob Mausar. 2886 Jožef Kodrič, 3562 Franc Novak, 5453 Janez Žgajnar, 8131 Matija Hegler, 7464 Jakob Pirman, 9170 Martin Hrovat, 9359 Jožef Potokar, 5. febr. 1907. Dr. št. 396 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 51. Iron Mountain Mich., 9401 Mihael Kriegei, 4. febr. 1907. Dr. št. 34 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Marije Pomočnice 17. Jenny, Ark., 5092 Štefan Slemenšek, 26. dec. 1906. Dr. št. 38 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 9197 Jakob Schwab. 4. febr. 1907. Dr. št. 65 članov. PRISTOPILE ČLANICE: K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago. 111., 3029 Frančiška Knific, roj 1888, 3030 Marija Sluga, roj 1887. 303t Apolonija Kalan, roj 1884. 3032 Štefanija Cukale, roj 1882, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 69 članic, K društvu Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, O.. 3033 Frančiška Štrum-belj, roj 1887. 3034 Marija Rahotina. roj 1868, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 23 članic. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet.. 3035 Neža Kožuh, roj 1884, 3036 Elizabeta Ambroch, roj 1878, spr. 14. febr. 1907. Dr. št. 8 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Vida 25. Cleveland, O.. 1662 Ivana Vidrih, 1966 Marija Skiti. 1032 Marija Prijatelj, 2164 Ana Zakrajšek, 2332 Ivana Kramar, 1022 Marija Tomaževič, 5. febr. 1907. Dr. št. 107 članic. JOSEPH DUNDA, gl. tajnik K. S. K. Jednote, Joliet, 111. Joliet, 111., rt. febr. — Slavno ured r.ištvo A. S. prosim priobčite teli par vistic v glasilu naše slavne K. S. KJ Jednote. In sicer naznanjam, da bo imelo naše društvo sv. Cirila n Metoda št. 8. K. S. K. J. redno sejo prihodnjo nedeljo, to je 17. febr. Zatorej vabim vse ude stanujočo v Joiietu in bbžnji okolici, da se udeležijo te seje, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu. Obenem pa želim obelodanit: naše društvene oziroma finančne razmere. In sicer me je napotilo do tega, ker sem priporočal rojakom, da bi pretopil eni ali drugi k našemu društvu sv Cirila in Metoda pa kaj sem slišal? Pa v to društvo bom šel, ker nimate nič v blagajni?! Zatorej moram resnico na : dan spraviti. Žali Bog, da moram pri- znati, da zares je bila naša blagajna konec leta 1905 zelo nizka. Vzrok temu je bil, ker smo imeli več bolnih bratov in sicer za dolgotrajno boleznijo pa celo leto ali pa še dalje. Zatorej smo morali nekaj ukreniti, da sebi naše finančno stanje zboljšalo in storili smo, kar smo najboljše mogli. In v-pretečenem letu 1906 plačali smo obljubljeni dar za našo novo cerkev sv. Jožefa v znesku 300 dolarjev, kateri je bil obljubljen že leta 1904. In nobenemu bolnemu bolnemu bratu se ni odrekla podpora v bolezni, kot ne v slučaju smrti za pogrebne stroške, ko so umrli trije bratje preteklo leto. Za-toraj smo plačali 150 dolarjev samo za pogrebne stroške. In navzlic vsem tem ogromnim stroškom se je naša blagajna zvišala v letu 1906 nad 500 dolarjev. Zatorej uljudno vabim vse one rojake, kateri želijo pristopiti h katoliškemu podpornemu društvu oziroma K. S. K. Jednoti, da brez vse skrbi pristopijo tudi k društvu sv. Cirila in Metoda, da bodo ravno tako odškodovani kot pri druzih katoliških podpornih društvih. K temu nam Bog pomozi in naša zaščitnika apostola Ciril in Metod, kot zvesta služabnika Gospoda in prva oznanovalca svete katoliške vere, in prava Jugoslovana. K sklepu pa pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote, posebno člane in članice društva sv. Cirila in Metoda št. 8, Joliet, 111., a tebi, neutrudnemu listu A. S., pa iz srca želim mnogo uspeha v tvojem težavnem delu za napredek slovenskega naroda v oddaljenih krajih od svojega rojstnega kraja, in za povišanje sv. katoliške vere! Math Bučar, tajnik. Mount Olive, 111., 6. febr. — Cenjeni urednik! Prosim, natisnite par vrstic iz našega kraja. Naznanjam, da tukaj naš živi le malo Slovencev, naseljeni in vslužbeni so pa naši rojaki po okolici nekaj milj od tu, kakor v Benld, Staunton, Livingstown, O'Fallon, Panama in Witt. Ker za ta mala mesta je Mt. Olive bolj na sredini, smo si tudi mi tukaj ustanovili podporno društvo sv. Barbare, spadajoče h K. S. K. Jednoti, in želimo, da se vsi sosednji j rojaki pridružijo k nam, ker jih je še veliko po tej okolici, da ne spadajo k I nobenemu društvu. Toraj se jim nu- ! di tu lepa prilika se nam pridružiti. Da j se pa to ložje zgodi, smo pri zadnji j seji si izvoli za vsak kraj, kjer je že nekaj naših bratov, društvene zastop- ; nike. Njih dolžnost je, da rojake na- j govarjajo. da pristopijo k nam, jih o j pravilih podučiti, paziti na že sprejete društvenike. da se ravnajo po pravilih naznanjati društvenemu tajniku vse važne stvari, kakor o bolnih bratih, preselitev stanovanj, pobirati denar od bratov za asesment in skupno svoto poslati društvenemu tajniku. Vsa pisma, ki jih dobijo od tajnika, zadevajoča brate, jim pojasniti in naznaniti, razširjati naš list Amerikanski Slovenec, ker on je društveno naznanilo in je zmiraj notri kaj od našega društva in osebno še od Jednote. Zastopniki so: Za Panamo, Valentin Andolšek. za Witt, John Repolusky, za Livingstown in Staunton, Karol Kukavic. Vsi rojaki po teh okrajih, ki nimajo časa se obrniti naravnost na nas, naj grejo k tem zastopnikom in tam izvejo vse potrebno. In ako se vsi skupaj združimo, bo naše podporno društvo močno na udih in tudi blagajni, in bo v pomoč v nesrečah vsakemu iz- j med nas in za ponos nam vsem, da se ' zavedamo in tako pomagamo eden drugemu. Naše geslo naj bo: Vsi za ■ enega in eden za vse! Kjer je sloga tam je moč! Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki. tebi.' A. S., pa želim obilo vspeha. Math. Gaishek, tajnik. sedaj imam priliko zato! Torej, dragi mi rojaki, sedaj pa pomislimo in preudarimo, kaj ravno ta zgoraj omenjeni slučaj nas uči, kaj nam predkazuje, in ako bi se mi bolj varovali, bi nikdar tega ne bilo, in to je: Prčič, da bi se bolj varovali železniških prog, ker one nič dobrega ne store. Mnogokrat se sliši, da je kateri povožen na eni ali drugi način. Drugič nas pa ta dogodek uči, da ako bi naši rojaki bolj pristopali k slov. kat. društvom in h K. S. K. Jednoti, da bi bili velikokrat bolj spodobno spravljeni h zadnjemu počitku, kot so tako. Dragi rojaki predstavimo si ravno zgoraj omenjeni slučaj. Pokojnik ni ime! nobenega svojega sorodnika ali prijatelja, ki bi skrbel za njegov pogreb, da bi se njegovi telesni ostanki spravili na pravo mesto, to je na blagoslovljeno pokopališče. Ni imel svojih sorodnikov. In kdo je to storil? Nobeden drugi kot slov. kat. podp. društvo v zvezi s K. S. K. Jednoto, da se je to zgodilo, da so njegovi telesni ostanki spodobno in na pravo mesto spravljeni. Iz tega lahko razvidite, dragi rojaki, kako dobro in koristno je pristopiti k slov. kat. podp. društvom v zvezi s slavno K. S. K. Jednoto. In kdor se tega dobro zaveda, je že član društva in Jednote; kateri pa še niso. jim na srce polagam, naj prej ko mogoče to store, ker je to v njihovo korist. Srčen pozdrav vsem rojakom po širne j Ameriki, Amerikanskemu Slovencu. pa želim obilo vspeha. J. S. Rocksprings, Wyo., 4. febr. — Prosim, sprimite ta mali dopis v nam priljubljeni list A. S., glasilo ljube nam K. S. K. Jednote, da rojakom naznanim o našem društvu, ki je že staro poldrugo leto, pa se še vendar ni nič pomnožilo s članicami. Ko smo društvo ustanovile tukajšnje Slovenke, nas je bilo 10 članic, ki smo prosile za vsprejem v našo slavno Jednoto, in druge so obetale, da se že še pridružijo k nam, ko vidijo, kako bode društvo napredovalo. Pa ko društvo še ni bilo 6 mesecev staro, so že 4 članice odstopile, češ, da so preveliki stroški in opravki ter da so rajši pri takem društvu, kjer soprog lahko plača zanje, da potem same nimajo nobenih opravil. Torej nas je vstalo dozdaj samo 6 članic. V tem času smo imele tudi nekoliko stroškov, namreč bolniške podpore. Ali društvo smo pa vendar obdržale. Zdaj v začetku tega leta sta se pa nam že pridružili dve sestri, kateri sta bili tudi vsprejeti v slavno nam Jednoto, in tako šteje naše društvo sedaj 8 članic, ali upam, da se v tekočem letu naše društvo podvoji na številu članic. Tukaj je okoli sto naših žensk in deklet, iz česar je vidno, da bi naše društvo lahko bilo v ponos našim rojakinjam. Torej vabim vse naše rojakinje, da pristopijo k našemu društvu, ker je pristopnina zelo nizka. Odbor našega društva za leto 1907. je sledeči: Predsednica Marija Gabar, tajnica Marija Kržišnik, blagajnica Jovana Romovš, zastonica Jovana Ferlič, bolniška obiskovalka Marijana Romovš, pregledovalki računov Jovana Ferlič in Terezija Demšar, zapisnikarica Ana Pavliž. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote v imenu celega društva. Jovana Ferlič, zastopnica. Newburg, O., 5, febr. -— Cenjeni g. urednik A. S., prosim, da mi bi odstopili nekoliko prostora v našem priljubljenem listu A. S. Poročati imam žalostno novico, ki se je zgodila dne 26. januarja ob 10. uri zvečer. Ubilo je namreč na železniški progi vsem priljubljenega rojaka John Jesiharja, doma iz vasi Studa št. 40, fare Mengiš na Gorenjskem. Star je bil 19 let. V Ameriki je bil kaki dve leti. Pokojnik nima. nobenega sorodnika tu v Ameriki, doma pa zapušča žalujoče stariše in dva mlajša brata. Pokojnik je bil ud društva sv. Lovrenca štev. 63 K. S. K. Jednote. Ker ni imel nikogar, da bi skrbel za njegov pogreb, je ta posel prevzelo društvo in mu priredilo slovesen pogreb, ki se je vršil dne 29. jan. ob 9. urizjutraj s peto sv. mašo. Pri pogrebu je svirala slovenska godba pod vodstvom g. F. Butala. In tako se je v najlepšem redu vršil sprevod od slovenske cerkve sv. Lovrenca po Rural ulici in potem na Broadway proti pokopališču. Pogreba so se udeležili vsi vitezi v svojih uniformah. kar je bilo jako lepo in vzgled no. Spremljali so ga na pokopališče do njegovega groba, kamor smo položili njegove ostanke. Bodi mu tuja zemlja lahka! Cenjeni g. urednik, prosimo še nekoliko prostora. Dolgo časa sem se že namenjal nekoliko spregovoriti in nekoliko opozoriti naše rojake, in revno STENSKI PAPIR n prihodnjik 10 dnfj po zelo znižani eeni. «lile* zaloga vsakovrstni barv. oljev n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Chicago telef. 2784 JLJ 7 . PREMOGI I TRD IN MEHEK. TEH ♦ ♦ ! kok in drva ! ♦ ♦ ♦ V. A KURJAVO ♦ ♦ ♦ » prodaja v Jolietn po naj nižjih £ cona h. Stefan Kukar, 1 Northwestern Phone 1479. Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo, so znane MARIJACELJSKE KAPLJICE. Kdor jih je že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, teškemu dihanju, i. t. d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj jih toraj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic $2.75; 12 steklenic pa $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. r. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00. Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase razpošilja M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New Yo: k, N. Y. Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas! } Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni c zdraviti vse bolezni moi in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki ¡maj« bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, I.M,« vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Cel« življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovriili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine m nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, lralr»r katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragocen« zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem časut Zastrupijenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj i« damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od g—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—a. BERLIN MEDICAL INSTITUTE, 703 Penn Ave. 2 nadstropje. Pittsburj, Pa Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi va* tudi lahko pismeno ozdravimo. Opfšite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite nar Berlin Medical institute, 703 Penn Avenue Pittsburg, Pa. NAZNANILO! Novo slovensko prodajalno oblek in druzega v to področje spadajočega blaga bosta otvorila okolu 22. februarja 1907 Frank Simonich in Jos. Strutzel na 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Ta prodajalna bode dobro založena z moškimi oblekami raznih vrst in čevlji. Pridite in oglejte si jo. Vaš poset nas bode razveselil. Postrežba bode solidna. JONTBS Sz OO 801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, 111. Pozor,-' slonii Ako želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zataji imamo doma d e 1 a > e klobase in fine prekajene klobase. Meso in klobase pošiljam trgovcem in drugim na vse kraje. Oglasite se pismeno aH osebno. Dobra postrežba in nizke cene. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, lil. NIZKE CENE N. W. Phone 606. Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. DOBRA POSTREŽBA. . Chicago Phone 159. Amerikanski Slovenec, $1 na leto. I Ujetnik morskega roparja Spisal F. Spillmann, Frevel M. 1!. »X"X-'X"X-<"XGG"X~x~xK'XG~X"X-X"X"X“X'*-X"X'- Nekega dne je bil Zaki malo bolj razpoložen; poiskal je dečka in se mu laskal, kar je najbolje vedel in znal, Toda Franček se ni dal zapeljati, in ko je grdi odpadnik zopet preklinjal, zma ga dečka sveta jeza: “Molči nesreč-neš!" zaupije in ga ostro pogleda; in ko je hotel zlobnež nadaljevati svoje kletve, ga je deček udaril z vso močjo po nečistih ustih. "To mi boš trdo plačal!" zakriči jezno rcnegat, "le čakaj, jaz te že naučim, kako se govori in občuje s svojim gospodom!" Nato zagrabi svoj bič, ki ga je imel za sužnje vedno seboj, vrže dečka na tla in ga bije po hrbtu in po glavi, kar le more. Kot črviček se je zvijat ubogi Franček pod težkimi renegatovimi udarci in vse nj-gove prošnje in stokanje je bilo zastonj; nasilnik ni preje nehal, dokler mu ni omahnila utrujena roka sama. Več dni na to se je deček le s težavo plazil okoli. To je trajalo kak dober mesec. Kar pride'nekega lepega jutra Ahmed sam nepričakovano na svoje posestvo. Zaki je bil vsled dečka v neprijetni zadregi, ko je zvedel, da je prišel njegov go-s po da r. Franček je sicer zelo malo razumel arabski, tako, da ni mogel sam poto- dni nato je dospela karavana v Tunis. To pot ni Franček toliko trpel kot prvikrat na poti. ker ni podil Ahmed tako kot Zaki; vrhutega se je še tolažil, da dobi morda v mestu svoje dobre starše ali pa vsaj kaj izzve o njih. O ko bi bil deček vedel, kako blizu mu je prišel zadnji dan nek njegov zvesti prijatelj! Krog šestih zjutraj je moralo biti. Korzarjeva karavana je bila že skoraj dve uri na poti od zadnjega prenočišča; kar javi zopet Fajek, ki je jezdil tudi sedaj na čelu karavane, da se vidi v bližini v smeri proti Tunisu jata jezdecev. Takoj ukaže Ahmed pripraviti se za boj; bilo je namreč nekaj navad nega, da so divji beduini napadli in o-ropali manjše čete popotnikov. Jezdeci so zgrabili za sulice in vihteli ž njimi nad glavami, dva pa, ki sta imela puške, sta natresla na novo smodnika na petelina in pripravila vse potrebno za boj. F’ajek je zlezel medtem na naj-bližnji grič; spodaj je pustil Mirco — tako je bilo namreč ime njegovemu konju — sam je pa zlezel na vrh po rokah in nogah. Zgoraj se je mirno vlegel, razprostrl roke nad očmi in o pazoval neprestano četo jezdecev. Izmed gostega prahu ki se je valil kar v oblakih nad njimi, je jasno razloče žiti korzarju svojih težav; toda med val’svetlikanje sulic in cevi pušk. Brž drugimi sužnji so bili skoro vsi z oskrbnikom nezadovoljni, in ti bi odkriti gospodu marsikaj, kar bi bilo za Za-kija jako neprijetno. Na skrivnem jih da torej poklicati k sebi in jim zapreti s smrtno kaznijo, če bi kdo le kaj drugače govoril kot. da je ravnal Zaki z dečkom vedno najlepše in najljubeznivejše. Toda bistro oko korzarjevo je že prvi dan zapazilo, kako s strahom je srečaval Franček oskrbnika. Globoke poteze obraza in motni pogled oči ga je kmalu prepričalo, da je renegat lagal, ko mu je zagotavljal, da se dečku godi dobro in da se je že privadil svoji usodi. I11 to ga je še bolj utrdilo v mnenju, da vzame dečka s sabo v Tunis, da bi ga tam sam iz-preobrnil v mohamedana. “Ta gjaur, ki si je pri Deju izposloval ferman, bo medtem zapustil Tunis, ne da bi kaj opravil,” de tiho sam pri sebi. "K večjemu še enkrat obiščejo to moje posestvo, potem se bo pa vse pozabilo, in če imam dečka par mesecev v svoji hiši zaprtega, ne bo nobene nevarnosti več. Medtem bo postal moslim; kakor hitro se pa odpove svoji veri, ostane za vedno v Tunisu." Tako je računal Ahmed in odpotoval s Frančkom nekega dne v Tunis. Franček je bil vesel, da ga je Ahmed rešil krutega, tirana. Seveda tudi fcorzar ni ravnal s svojim mladim sužnjem lepo in milo, a se mu vsaj biča ni bilo bati pa vedno poslušati grdih kletev in bogoskruustev odpadnikovih. Fot se je nadaljevala brez posebnih ovir do poldne druzega dne. Krva-vordeče in skrivnostno svitlo je bilo solnce na nebesnem svodu. Čarno so sevali njegovi žarki. Kamele, ki ¿0 se težavno pomikale po trdem, razgretem pesku, so kazale neki čuden nemir. in glasno poganjanje sužnjev se je spremenilo v tiho šepetanje. Vsi obrazi so kazali čudno napetost in pričakovanje nečesa usodcpolnega. Ahmed zleze z griča v dolino, skoči na konja in zdirja kar more k Ahmedu. Visoko nad svojo glavo zavihti sulico in uka že vsej karavani malo na desno, vsi so se obrnili, le konji so se sicer ma lo upirali, nato je pa šlo zopet kot ve ter preko stepe. Tudi kamele so be Žale, kar so mogle, in kmalu je izgini la vsa karavana v daljavi. Korzarju se pravzaprav ne bi bilo treba tako bati onih jezdecev; kajti to niso bili beduini, marveč Dejevi konjeniki, ki so morali po naročilu svo jega gospoda obiskati in preiskati nekatere oaze po puščavi,da bi zahtevali dolžni tribut. In tem se je bil pridružil tudi francoski duhovnik z Dejevim kavasont. Vneti misijonar ni odne hal, marveč je tudi po očetovem odhodu skušal najti dečka ali vsaj kako sled za njim. Celo mesto in bližnjo okolico je bil že obhodil in povsod mu je preskrbel vpliv francoskega konzula dostop, a vkljub temu je bil njegov trud brezuspešen. Že je mislil nehati z iskanjem, ker je bil skoraj obupal; kar izve, da bodo šli Dejevi jezdeci v puščavo. Od Don Izidora, katerega je že večkrat na skrivnem obiskal, je izvedel, da je obdržal korzar bržkone dečka za svoje posle. Zdelo se mu je torej lahko možno, da je Franček od začetka na njegovem posestvu skrit radi večje varnosti. Opremljen in pre skrbljen z vsemi sredstvi in pismi j nastopil neutrujcni duhovnik težavno daljno pot, toda tudi ta je bila brez pomena in koristi, kot i vse prejšnje poti. 10. Nove nevartnosti Tako je torej prišel Franček zopet v Tunis. Njegov položaj se mu jelši cer v toliko zboljšal, da iv bil vsaj tako mnogokrat tepen in mučen kot prej. Če bi bila pa ta ječa in to jet ništvo zanj dalj časa trajalo, bi se mu bila rodila iz tega nova velika nevar nost. Kako naj pa dvanajstletni deček brez tuje pomoči in sam sebi prv- in njegovi tovariši so trpeli hudo že-j. puščen ohrani stanovitno svojo ne jo; votla se jim je v mehih popolnoma ] dolžnost in sv. vero? 7.a enkrat je na segrela in postala popolnoma neužitna šel Franček pomoči seveda še v mo Medtem se je solnce vedru*' bolj potemnilo. Naenkrat obrne Fajek svojega konja, na katerem je jezdil dose-daj na čelu, in dirja nazaj proti Ahmedu. "Gospod!" pravi in pobesi svitlo sulico pred njim. "Alah naj se usmili vseh vernikov, ki se nahajajo pri karavani, in jih varuje! Imeli bomo hudo nevihto.” "To vidim i sam; toda bežimo, da pridemo za onele gričke, kjer bomo vsaj nekoliko skriti in zavarovani,” odvrne korzar. "Prepozno je, gospod! Ali ne slišiš tamle glasen žvižg, kot bi lajali šakali okoli čred? To ši- viharjevo tuljenje, Kmalu bo rjovel kot levinja, Če jv vzame kdo mlade. Ojoj, že se vzdiguje pesek v vrtincu. Hitro doli, na 'tla!" Kot bi trenil so bili vsi na tleh. Kamele so se spustile na kolena in so skušale skriti glavo ob truplu. Franček je legel poleg sužnja in ;»• zavil z njegovo obleko. Od juga sem pa je bučala medtem divja nevihta. Kakor bi se igrala s perjem, tako jc podila pesek pred sabo. Med žvižg in rjove- !’tvi. a kako lahko bi se zgodilo, da bi v sredi brezvercev pozabil na to najboljša sredstvo proti napadom hudobnega duha. Jasno pa je bilo, da se je Ahmed trudi! z vsemi sredstvi, da bi izpreobrnil mladega neizkušenega dečka in mu vsilil novo mohamedovo vero. Pred vsem je mislil torej na to, da bi naučil svojega ujetega dečka arabski. .Ahmedove hiše se je držala hiša starega prodajalca Nagib Abuhakre. Skozi, majhna vratca, ki so bila na zadnji,strani hiše, se je prišlo lahko čez dvorišče v Nagibovo prodajalno. Nekega dne se napoti korzar krog poldne, ko so bile vse prodajalne zaprte, k svojemu sosedu. Stari Abuha-kra jc sedel s prekrižanimi nogami v kotu majhne sobice na dokaj lepi preprogi in kadil iz dolge ilovnate pipe turški tobak. Ne da bi se dvignil pozdrav! došlega soseda s tem, da se dotakne z desnico tal. prsi in čela. "Salem aleikum. plemeniti, dobri Ah med Bei Kalil-el-Fatalali! Gospod blagoslovi tvoj prihod v mojo sobo, pomnoži naj ti število let in naj ti ne zmanjša tvoje sreče.” "Salem, Nagib, ti kras in (lika vseli tuniških prodajalčevi Alah naj napolni tvoje- zaboje z bogatim blagom in molil še nikdar. Pesek'ga je bil do I tvoje mošnje s cekini kristjanov," od-srede zasul in kadar sc je zabliskalo,'] vrne korzar na dolgi sosedov pozdrav, se je zbal misleč, da je prišla zadnja i "Gospod, zahvaljujem se ti za to ura zanj, in da ne bo videl nikdar več I tvojo željo; o da bi jo Alah izpolnil! bube matere, dragega očeta in starega doda po kaj si pa prišel? Blaga tvo-lirnacija. ‘jega zadnjega ropa še nisem razpro- Končno je ponehala nevihta in hud lak dež se je vlil kot bi se nebo utrgalo. "Je že dobro, je že dobro, poznam Potniki so se vzdignili po prestanem tvojo skrbnost za najino skupno kup-sinrinem strahu in si čistili obraze od -ijo; a dane? prihajam radi nečesa dni drobnega peska, ki jih je jako bodel. zega. Od zadnjič, ko sem bi! zopet Ahmed je ukazal takoj izprazniti 'us- na lovu, —• Alah kaznuj Špance, ki so njate mehove in uloviti dar božji — mi ga skazili — imam še enega dečka, č-.-to mrzlo vodo. Ko so si vsi poto- bog vedi! lep denar bi bil že zanj lah-lažili žejo, so šli dalje. Ker se je pa bo izkupil, a ga nisem hote! dati pomignilo solnce že proti zahodu, so se ceni! Sedaj je pa seve prepozno; na ustavili za prvimi kupi'peska. Sedem javni semenj ga ne smem več posta- nje vetra pa se je mešal še silen grom in švigal blisk kot kača na vse strani iz temnih pblakov. Tako pobožno kot sedaj ni Franček viti, ker je prenevarno, da ne izgubim lepe svote. Nič bi pa ne imel proti temu, da bi ga izročil tebi v oskrbo? Saj veš, prijatelj, da ne skoparim.” "Ne zameri mi, dobri Ahmed,” od-rne Nagib, "toda to ne spada v našo kupčijo. .Jaz sem ti obljubil, da ti s pečam tvoje blago za petino cene na gotove zanesljive kupce, toda ta kupčija bi bila prenevarna; prišel bi nav-skriž z Dejent in kristjani in si jih navezal na vrat.” . “Tako nisem mislil, Abuhakra; kup1 čijo poskrbim že sam kar pod roko, toda saj razumeš vendar, da je kup-ija tem boljša, čim več dečko zna in razume. Če se ne motim, obiskuje tvoj sinko Hares šolo modrega Raši-da; ta bi ga lahko podučeval in bi ga nauči! par izrekov in molitvic iz korana v našem jeziku. Zate to ni nič nevarnega; toda kakor hočeš! Ti boš poslal vsak dan svojega sina po večerni molitvi k meni skozi mala vrata na dvorišču; jaz bom pa že skrbel, da pride na skrivnem k mojemu dečku. Če se nama posreči, bo pač moja prijetna dolžnost, da ti vse bogato poplačam." “Dobro, gospod! I11 kdaj naj pride moj sin prvikrat, da začne?” “Ce le mogoče še danes.” "Naj bo!” "A še nekaj! Ti ne poveš tega nikomur, tudi svojim prijateljem ne, niti najmanjše stvarice ne!" "Gospod, ali govori mutec? Tvoja desnica mi je jezik zavezala; tvoja desnica mi ga bo tudi razvezala!” S temi besedami se dvigne Nagib in sprejme svojega gosta do ceste. Popoldne je hodil brezposelno Ahmed po mestu. Tupatam je vstopil pri temu ali onemu svojemu prijatelju za par korakov ter poizvedel, če bi bila kje kaka dobra kupčija. Ko se je začelo mračiti in so postajale ozke in že itak temne ceste vedno temnejše, je šel korzar šele domov; kajČi kmalu bo tu čas večerne molitve, česar pa on kot veren moslim ne sme zamuditi. In komaj je vstopil v svojo notranjo sobo in se vsedel na mehek divan, je že zadonelo iz minaretov: “Vstanite k molitvi! Hvala živemu kralju, ki ne spi in ne umrje! O gospod, o večni! Bog je velik. Ni boga razun Alaha in Mohamed je njegov prerok!" Komaj je Ahmed to zaslišal, je že razprostrl po tleh lepo rutico, poklekni! nanjo in se dotaknil s čelom sedemkrat zemlje; nato je razpel roke in mrmral obrnjen proti Meki predpisane izreke iz korana. Korzar ni bil ravno pobožen človek, sicer se ne bi bil pečal z morskim ropanjem; toda kljub temu se je držal strogo predpi sov krivega preroka kot vsi turki. Marsikateri kristjan, ki le zelo nerad ali pa sploh ne opravlja jutranje in ve Černe molitve, bi se moral sramovati pred nesrečnim zaslepljenim moha-medancem. Ni še dolgo sedel Ahmed na svojih blazinah, ko vstopi služabnik v sobo. Roke prekrižane na prsih, se priklone globoko pred svojim gospodarjem in reče: "Alahov blagoslov naj se razlije nad tvojo hišo, o gospod! V dvorani čaka Hares, sin trgovca Nagib Abuhakre, in zeli vstopiti pred tvoje obličje. Zapoveš !i. da naj gre, ali naj prestopi prag tvoje hiše?" “Pripelji ga semkaj!” Tiho se odstrani suženj, da bi poklical dečka. Hares je bil kake tri leta starejši kot Franček. Kakor je bilo videti se je odločil, da sprejme Ahmedovo ponudbo, ker. je prinesel seboj debelo knjigo korana iz šole Rašidove. Globoko se prikloni pred Ahmedom in pravi: "Salem, hrabri Ahmed! Tvoja beseda me je pripeljala semkaj, tvoj ponižni sluga sem!" "Ti hodiš v šolo k učenemu Rašidu pri veliki mošeji. Hares, je-li?" "Da, gospod! O da bi mu zli duhovi povrnili vse udarce, ki mi jih je že na- -ložil po hrbtu. Bog vedi, če bi mi ne ! bil vedno za petami, bi mu bil rekel že ! zdavnaj: Srečno!” “Ha. ha!” se zasmeje Ahmed. "Krasno, Hares, ti si pa pravi dečko; lahko boš kdaj še prebrisan človek; le škoda, da zanemarjaš in zaklapaš svoj talent v Nagibovi prodajalni. Škoda, da moraš biti tam; res škoda! Jaz mislim, da bi se dalo iz tebe še kaj narediti.” , "Menite, gospod? Torej trgovec jaz ne bom, dobri Ahmed; in ako bi res mogli in hoteli kaj narediti iz mene, jaz sem takoj pripravljen." “Pozneje o tem; ža'sedaj pa mi moraš sprejeti svojo nalogo. Povej mi, aii razumeš frankovski jezik?" "O gospod, rjivno dovolj, da lahko ogoljufam vsacega gjaura.” "To jc dovolj; z mojim malim sužnjem pač ne boš imel veliko težav.” "Menim, da ne, dobri, plemeniti Ah med; toda, če bo dobro plačano, se ne ustrašim truda.” "Torej, koliko pa zahtevaš, Hares?” "Po se ne da kar vnaprej določiti, hrabri Ahmed,” je bil odgovor dečkov; "za začetek bi se zadovoljil z lepo pištolo in z dobrim bodalom; kajti i/. tega. ki ga nosim sedaj seboj, mi ne naredi Rabat-Sader — Alah kaznuj brezverca! — nič poštenega! Kar se pa tiče žvenketajočega denarja, go- ..,,i _:i. .. .. /' , ¿osem tki ti w» [Radosti življenje •j* je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska prt najboljšem zdrav £ ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi. sitni •j* in otožni, dočirn so oni. ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod £ jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-•j* bavljanja, ker fTrinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej priues o dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se «premeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je se vedno tako veliko, da se dan za duem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo da je le | fTrinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno! kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. 3 X ? I I ♦:» î t T Y Y i i i I X X ❖ A X I >ot»er* okus. Dobro prebavljanje. Dobro z,(lra v je. >Iočni živci. iMoèue mišice, I>olg-o življenje. T %* I § t T V 3 T ¥ X X i Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete rano- X gitn boleznim, kadarkoli je rabile. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca ali kot •> zabranilo bolezni. ♦> | POZOR! — ttilir rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, sel * ? ? morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TR1NER, X 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitelah: ^ | Trinerjsvetu brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. £ £ % čenja, a tako natančno tudi ne zahtevam. Glavno je, da se nauči molitvice." "Ali moram zelo mirno in prijazno ž njim postopati, gospod? Prerok vedi! Zdi se mi, da imam v sebi nekaj Raši-dovega načina podučevanja!” “Kako to meniš, Hares?” “O gospod, vi ne verjamete, kako lahko se človek tiči, če jih nekaj dobi okoli ušes!” ‘Da si ja ne drzneš kaj takega pri svojem poučevanju, ti ničvrednež! Nisem sicer preveč vesten, kar se tiče mojih sužnjev; a za dečka moram še veliko dobiti; zato le pazi!” “Dobro, pohleven bom kot jagnje,” nasmehne se Hares, “če vi zapoveste in želite, poučujem lahko ob vaši navzočnosti.” “Ha, to mi je predolgočasiio; vendar vaju bom večkrat iznenadil. Toda sedaj pojdi, da te peljem k Abdulahu. Oba sta zapustila dvorano in šla k Frančku. Njegovo stanovanje je bilo prav na koncu poslopja. Deček je ravno klečal pred svojo posteljo, da bi opravil večerno molitev, ko stopi Ahmed s svojim spremljevalcem v sobo. Na korzarjev migljaj se približa Hares dečku in ga nagovori hinavsko v takozvanf “lingua franka”, t. j. mešanici francoščine in arabščine: "Salem. Abdalah. jaz hočem biti od danes tvoj prijatelj, ker si tako sam.” Začudeno pogleda Franček. Sicer ni razumel jezika, toda, ko je zagledal 1 mladega Arabca, je mislil takoj, da je ta tudi Ahmedov ujetnik; zato mu poda prijazno roko. Mlademu Turku je bilo malo čudno pri srcu, ko je videl, da ga Franček ni razumel; bal se je namreč, da ne bi korzar umaknil svoje ponudbe in naprosil drugega spo-i sobnejšega učitelja 'Abdulahu. Ahmed pa na to niti pazil ni, marveč reče j proti Haresu; “No. klepetavček, ali ti ] je jezik zaVastel. da stojis tu mutast j kot riba,?” “Ne, gospod!” laže Hares, “toda ¡vedi sam prerok!. Imeniten plen ste ] zaplenili v tem dečku. Jaz sem ravno pomišljal, kako bi vam lahko koristil, da ga kolikor mogoče drago spečate.” “Da se mi varuješ in ne vtikaš v moje kupčijske stvari, ki ti niso nič mari!” “Dobro, kakor hočete,” zamrmra Hares in zapustil s korzarjem ujetnika. (Dalje prih.) E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE FIVE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je j Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik So. Bluff Street, JOLIET, ILL. ČLOVEKU SE PRIMERI, DA VČASIH POBARVA. brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste... No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. spod, mi je milost in poifos, da vam smem služiti: zato zahtevam le polovico tega, kar daste mojemu očetu.” Korzar se od srca zasmeje pri teh pogojih petnajstletnega dečka. “Tako, sedaj govorim jaz. Nagib ti je go-ovo že povedal, da bi poučeval ti mojega dečka v našem jeziku in v koranu. Sicer nimaš prevelikega veselja do u- j 620-622 Cass St. Pokličite nas po I 488. Chicago 489. JOLIET, ILL. telefonu N. W. Novi perzijski šah je dal na vseh javnih trgih v Teheranu postaviti telefonske govorilnice, ki so v direktni zvezi z njegovo palačo. Kdorkoli hoče šahu kaj naznaniti, se tabko posluži te javne govorilnice. Pozor rojaki! Kupite si farme v Nortli Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. Da tudi drugim pomagamo. Genesee, 111., jan. 191 Gospod pastor Krueger od cerk ! sv. Pavla piše: Neko žensko je muč | padavica že 25 let, pa zdravniki ji 1 j so mogli pomagati, a so mislili, da j bolezen z leti izgubi, ampak samo lit I š;lIa se je, kar se je dan in noč kaz j lo. Svetoval sem potem ženi zadn j jesen, naj poskusi Pastor Koenigo | krepilo za živce. Ker pa je že toli | zdravil užila brez uspeha, me je mn 1 go stalo, da je vkljub svojemu pre | sodku vzela krepilo za živce, in p I znati moram, da odtlej je padavica | več mučila. Doslej jc poujila sat I 4 steklenice krepila za živce ter 1 pravlja brez strahu pred napadi sve domača dela. Če hočejo tudi dri nesrečneži poskusiti sredstvo pri strašni bolezni, sem 7. veseljem p I pravljen odgovoriti na pismena vpi | šanja. 7 A ST ONI dragoceno knjigo v 1 i1 , ke,nu UH zahtevo. Revni L mki dobe zdravila brezplačno- To združilo več neiro deset let priprav']«: Rev. 1'a.stor Koer iz Fort Wayne. Iud., a sedaj ga prireduja KOENIG MEDICINE CO., Chicago, 111 Prodaje se v lekarnah. Cena stek niči $1. 6 steklenic za $5 V J betu ga je dobiti v Holzhauerjevi karni na Chicago cesti. VI. B. Nehustpr Young Building ....JOLIET, ILLINOIS. Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinskj ! if ir w _ it * %£njigcL*xii Slovens a je dobiti sledeče knjige: , Í* * ★ **♦♦♦*********+*+*»>*$*+*** 4^***4^+^+uMt4< •**++*+*++-»<*+* MOLITVENE KNJIGE: Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 Duhovno veselje, slonokost, $1.25. Duhovno veselje, šagrin usnje, 650. Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato obrezo, 90C. Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-tfrezo, 90C. Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, 90C. Krščansko devištvo, usnje z zlato o-brezo, 90C. Krščanski zakon, šagrin, 6sc. Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, 90C. Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 90C. Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00. Marija Varhjnja nedolžnosti, slonokost, $1.25. Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, 65C. Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00. Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00. Otroška pobožnost, šagrin, 30C. Otroška pobožnost, šagrin, 750. Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 90C. Priprava na smrt, usnje zlata obreza, 90C. Rajski glasovi, usnje zlata obreza, $i-35- Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 90C. Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00. Šmarnice, usnje zlata obreza, 90C. Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 9©c. Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 90C Sveti Angelj Varuh, šagrin, 50C. Slava Bogu, slonokost, $1.25. Slava Bogu, šagrin, 750. Vrtec, šagrin, $1.00. Zvončec, slonokost, $1.25. Zvončec, šagrin, 750 PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 2oc. Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku, 40C. Arumagum, sin indijskega kneza, 15C Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75C Belgijski biser, povest, 15C. Beneška vedeževalka, 15C. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada,“ soc. * Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, ioc. < Božični darovi, Rud. Urabl, 15C. Burska vojska, 30C. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40C, broširana 250 Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15C. Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, ioc. Doma in na tujem, 20c. Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, I5c. Dve ^čudodelni pravljici, 15C. Ciganova osveta, 20c. Čas je zlato, 35C. Črni bratje, 20c. Erazem Predjamski, 15C. Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c. Frank baron Trenk. povest, 20C. Godčevski katekizem, ženitne ali svat-bine navade in napitnice, smešnice in narodne zastavice, 15C. Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, soc. Gospodarski nauki, prva knjiga Wm. Rohrman, 6oc. Hildegarda, povest, 20c. Hubad pripovedke, pr\i in drugi zvezek, 20C. Ivan Resnicoljub, iSc. Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25C. Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina Soc. Izdajalec domovine, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Jaromil, povest, 15C. Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40C. Kraljica Draga, 20c. Krištof Kolumb, 25C. Kako je izginil gozd? 20c. Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c. Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, soc. Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 2pc. Leban 100 beril za mladino, 2®c. Lažnjivi kljukec, povest, 20C. Ljudska knjižnica, Znamenje štirih, ISC. Marori, krščanski deček z Libanona, iSc. ■. • v« * * - Moje ječe, izvrstna povest,. 30C, Materina žrtev, pripovedka, 30C. Miklova Zala, povest iz turških časov, 40c. Mati božja na blejskem jezeru, ioc. 60 malih povesti za mladino, 15C. Marija hči polkova, ioc. Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20C. Mladi samotar, povest, 15C. Medvedove poezije, 90C. Mali vseznalec, 30C. Mirko Poštenjakovič, 20C. Marjetica, teharski plemenitaši, 50C. Mariuna otroka, 15C. Naši liberalci, 20C. Nedolžnost preganjana in poveličana, 2oc. Nikolaj Zrinski, 20c. Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Nhseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c. Navod za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi uzorci, 75c. Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c. Odkritje Amerjjte, poduk in zabava, $1.00. Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75C. Praški judek, 15c. * Pri Vrbčevem Grogi, 20c. Podadmiral Wiljem baron Tegethoff, 20C. < ' trine Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c. Potovanje v Liliput, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Pri našem cesarju, 15c. Pravila dostojnosti. Kažipot na ^>0-. lji olike in uljudnosti, 20c. Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c. Prst božji, 2oc. ^ Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c. Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 6oc. • Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c. Slovenski šaljivec, 25 Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75C. Sveta grofinja Genovefa, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c. Sanje v podobah, 15c. Sita, mala Hindostanka, 25c. Strelec, 25c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, soc. Stezosledec, 25c. Sveta noč, 20c. Stephenson, oče železnic, 40c. Sultanovi sužnji, 25c. Slovenska kuharica, vezana, 8bc. Stanley v Afriki, 20c. Spretna kuharica, navod o kuhanju, Soc. Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c.1 Stoletna pratika 1900 do 2000, 6oc. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Posamezen zvezek, 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20C. Ujetnik pomorskega roparja, 20c. *V delu je rešitev, 30c. Venček pravljic in pripovedk, 20c, Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c. V zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino 20c. Voščilna knjižnica za yse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c. Zbirka ljudskih iger, soc. Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c. • Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c. Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja 90c. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slqvenski narod, soc. Babica, prev. Fr. Cegnar, soc. Beatin dnevnik, 23c. Boj s prirodo, 15c. General Lavdon, 25c. Koliščina in stepe, ISc. Krvna osveta, 15c. Nesrečnica, 20c. Senilia, 13c. Solnce in senca, 15c. Spisje, 15c. Svitoslav, 15c. V gorskem zakotju, 20c. Za kruhom, 15c. Zaroka o pblnoči, 15c. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po le ali 2C. Naslov: Knjigarna Amerikanski Slovenec, (Nadaljevanje s 2. strani.) Eveleth, Minn., 4. febr. — Tukaj sta se pripetili dve nesreči v Fayal-rud-niku. Najprej je ubilo nekega Italijana vsled prerane razstrelbe smodnika. Potem se je v ravno tisti jami dne 30. jan. onoči vnel»“powder heater”. Bila je velika nevdrn.ost za eksplozijo, kajti samo heaterju je bilo čez 100 zabojčkov dinamita in blizu tam še veliko mrzlega. Ognja niso mogli pogasiti že zaradi velikega dima in gorelo je naprej po vseh rovih dotičnega shalfta in nazadnje tudi v shaftu No. 2. Požarna bramba iz Eveletha je pri tekla na lice mesta, a ni mogla nič pogasiti zaradi velikega prepiha, kateri vleče skozi shaft in kateri je povzročal še bolj grenje. Ogenj je še sedaj v rudniku in veliki oblaki dima se valijo še zmiraj iz timber-shafta in pogorelega shafta. Dne 31. jan. so bili poslani vsi delavci vseh treh shaftov Fa-yal-rudnika domov in sedaj ne dela nihče. Pri tem so rizadeti seveda najbolj delavci, katerih je vposlenih v dotičnem rudniku blizu tisoč. Alojzij Sterbenz. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 tQa let. . V vseh lekarnah, 25 AjT^in 50 centov, ali pa pri iz. 1 lovalcu. F. A D. RICHTER & CO., Pinar del Rio, Kuba, 6. jan. — Cenjeni A. S., prosim za malo prostora v tvojih predalih, ker bi rad nekaj napisal od Kube. Tukaj je fajn kraj z> človeka, ki ima dosti denarja. Vse je zeleno, ampak tudi drago. Jaz ne bi bil tukaj dolgo, ko ne bi bil pri Soldatih. Jaz mislim, da ne bomo tukaj dolgo, morda do julija meseca. Tukaj ne rabimo gledati za peč, zakaj je nazarensko toplo. Meni bi bilo dolgčas, ko ne bi imel Am. Slovenca. Hvalo Bogu, da čujem kaj «d slovenskih naselbin. Zdaj vanj nimam kaj več pisati. Ta kraj je poln grdih ljudi, so glih takšni ko divji. Jaz sem jako zadovoljen, da smo šli sem čez zimo, ki je moja zadnja zima pri Soldatih. Jaz opominjam vse mlade fante, da naj ne gredo k Soldatom, zakaj je "težko in mala plača, samo $13 na mesec. Človek se nauči dosti pri Soldatih, ali tri leta so dolga. Jaz sem mislil, da človek ne rabi delati pri Soldatih, ali se človek vara. Prej ko sem jaz šel v “puhsuding stečn”, so mi rekli, da je fajn, ali jaz sem videl in zdaj še vidim kako je. Hvalo Bogu, da porečem sol datom kmalu Adijo. Zdaj pa pošljem to pisanje in želim A. S. obilo naročnikov. Math. Gerdesich, Troop I—nth Cav. U. S. 215 Pearl St., New York. Kos, Anton Goltnik, Matija Babin, Matija Jeraj, Franc Ločan, Anton Remic, Franc Žunter, Jože Marout, Anton Marout, Alois Petrin, Johan Stampfl mlajši, Anton Zajc, Johan Vodušek po 5 dolarjev; Anton Loušek Jakob Brezovnik, Ana Trepel dali po 2 dolarja; Jože Cajner, Jožef Felician, Johan Vodovnik, Alois Tostovršnik, Matija Repenšek, Johan Čeplak, Fr. Piskernik dali so po 1 dolar; Stanislav Gerčik po 50 centov. V imenu stare domovine Vam vsem iskrena zahvala. Z ozirom na poman-kljaj pri zvoneh in za nameravani novi tlak se prosi, da še tisti Amerikanci, ki se dozdaj še niso odzvali prijazni prošnji svojeeprostovoljne darove pošljejo na cerkvena ključarja, Franc Štiglic in Anton Tunšek na Rečico pri Celju Štajersko, katera želita vsem slovenskim rojakom prek morja povodom novega leta najsrčnejše častitke in enkratno srčno vrnitev v rojstnem kraju. / Novi četrti zvon bo dobil meseca januarja svojo častno mesto za stol-palin pri svojih mogočnih tekmovalcih Cena mu je 1500 kron, kateri znesek so do polovice dali samo nekateri da-rovatelji. Prosi se, naj se še Amerika potrudi, katerih rojaki savinski bodo na zvonu»omenjeni, zraven zagotovila, da bodo zvonovi oglašali se na zadni poti brez razlike vsakomur. Napis pride sledeči: Dobrodušni so dobrotniki, med njimi Franc Kolenc v Juvanjih pustili me izliti prosinca leta 1907 za časa provisure Alojza Musi in župnika Andreja Podhgstnika, da oznanjam Božjo čast soglasno s tremi Vladike posvečenje teh, dne 28. okt. 1906 tudi mene spremi! * * * Razločka ne poznamo, vsakomur glas svoj damo. Rojake.prek morja pozdravljamo na rodnih tleh Boga proslavljamo. Podobe, katerimi bo ta zvon posvečen so: Sv. Mihael^ 'Sv. Andrej in Sv. Barbara, kot zaščitnica amerikanskih savinjskih delavcev v rudokopih. Konec dober — vse dobro! Anton Turnšek. Rečica ob Savinji na Štajerskem, 8. dec. — (Konec.) Ko se je slavnost posvečevanja zvonov takorekoč že v vseh temeljnih tečajih izvršila, naj še dragi darovalci poizvejo, kako se je z denarjem gospodarilo. Trije novi zvonovi veljajo v tovarni prištevši še stro ške voznine, vzdiga, tesarjev, hrastov, urarja v skupnem znesku K 15,698.23. Dohodki so sledeči in sicer: 1) Staro zvonovje v račun vzeto K 5,173. 2) Volilo rajne Uršule Tavčar K 2000. 3) Prispevkov s| je do zdaj po bilanci nabralo skupaj K 7,975.75- Skupni znesek dohodkov K 15,148.75 izkazuje po-manjkljaja K 549.48. Farani so vsak po svojih močeh darovali. nekateri šo globoko posegli in marsikatera stara zaprašena' kronica našla je pot proti Dunaju. Drugi, bolj skopi zaslužijo zahvalo pa samo po njihovih talentih. Izkazal se je Savski Most v Bosni in veletvrdka Nikola i Jaša Gomiršejk v Mitroviči. Največja pomoč bila pa je rajna Uršula Tavčar ter gre nemala zahvala za trud in skrb upravitelju oporoke Francu Jamnik, krojaču in posestniku v Vimpašleh. Pri darovih za nove zvone zaslužijo častno mesto že večkrat radodarno se izkazujoči rojaki v Ameriki, katerih imena sledijo na tem mestu, kot potrdilo in zahvalo. Darovali so: Anton Krumpainik P. O. Frontier Box 28, dolar, dano od Fran Marou $1, Frah Rosenstein $5, Fran Bitenc $1, Anton Krefel $1, Anton Krumpačnik $2, Anton Gros $2. Anton Žavbi $1, John Žunter $1, Johan Rosenstein $1. Jožef Klančnik $1, Jožef Turk $5, Fr. Bastel $1, Gregor Štrucl $2,' Vincenc Zlabornik $2, Pavel Žlabornik $1, Fr. Tlak $1, Jožef Hribernik, Virginia, Minnesota, svoji hiši nabral $20.50; od Jožef Hribernik $4.50; Jožefa Hribernik $2, Franc Slatinšek $2, Matevž Ciraj $2, Maks Gregorc $2, Janez Glušič $2, Franc Marout $2, Zofi Marout $2, Anton Hribernik $2, Frank Jeraj, Milwaukee, nabrane denarje 51 dolarjev; od Frank Jeraj $5, Jakob Marakutti $5, Florjan Rakun, Franc Remšak, Jožef Remšak, Jožef Žlebnik. Blaž Hren, Jožef Komar, Franc Žlebnik, Jože Jurjovič po 2 dolarja. Franca Janežič, Johan Janežič, Elizabeth Janežič, Jožef Janežič Franc Remic, Ana Goličnik, Jože Še-stir, Franc Pustoslemšek, Franc Poznič, Jože Poznič, Johan Smodiš, Jožef Zajc, Jožef Bitenc, Jože Žunta, Johan Beršnak, Franc Stampfl, Tomaž Praznik, Franc Banko, Franc Ciraj, Franc Dolinar, Franc Jeraj, Anton Teriak so darovali po 1 dolar. Franc Hribernik, Jožef Klančnik, Johan Bitenc, Ivan Dobnik, Martin Venck, Franc Venek, Johan Završnik, Franc Novak, so darovali po 50 centov in Ivan Mlinar, Ivan Stmišek, Žolov Pavl, Franc Trot nik, so dali po 25 centov. Franc Stampfl, Havugville, poslal nabrane prispevke pri svojih znancih v znesku kron 63, avstr, veljave. Johan Stamfl in Matija Turk iz Aldridge, sta pa poslala zelo častno svo-to 123.50 dolarjev in sicer darovano od Johan Stampfel $10, Matija Turk $10, Anton Goričar $10, Johan Šestir, Franc Remic, Johan Rakun, Franc Amerikansko-slovenski koledar za leto 1907 je dobiti po 30 ct poštnine prosto. Letos ji zopet zelo zanimiv, obsega sliko povesti, poučne stvari in humoreske; mnogo slik se nahaja tudi v ,njem. Istotam se dobiti- vsakovrstne in druge knjige, pratika, lepe božične in novoletne razglednice. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St.,-New York. 6104 St. Clair ave. n. e.. Cleveland, O Denarje v staro domovino pošiljamo ?a $ 20.50 .............. 100 kron za $ 40.90 ............... 200 kron za $ 204.00 ..............1000 kron za $1020.75 ..............5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Do- ma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Qbio. Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da :mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu sloven- + skemu zastopniku g. ♦ IG. ČESNIK, X R. D. 5. Phone 183 R N. W. i l C. E. ASTRAM, lastnik. J •»♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ ♦♦♦♦♦♦ JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Moške $20 olMe, Največja zaloga moških oblek, ki so ročno delane. Naše obleke so volnene, in jih imamo raznih barv. Imamo veliko zalogo vzorcev na razpolago. Eno obleko vam pošljemo za $7.98. Na iz-bef vam pošljemo tri vrste oblek eno sivo, rujavo in črno. Obleke sestoje iz suknje, hlač in vesta. Suknje so ši-te v velikosti od 34 do 44. hlače od 30 do 42 okolu pasa do 35 palcev dolge. Obleke večje velikosti stanejo $9.98. Naročila. Pošljite nam en dolar z sledečimi merami: mero okolu pasa, prs, pod ramenih, od pasa do podplat tov, m mi vam pošljemo katerokoli obleko in plačamo ekspresne stroške. Prepričali se bodete da maša cena je prav nizka za tako blago. Ko prejmete blago bodete dali doplačilo $6.98 ekspresnemu zastopniku. Ako ne bodete zadovoljni ne plačajte nič nego pošljite obleko nazaj. Zastonj. Ako pošljete preč z naročilom $7.98 vam damo lepo ovratnico zastonj z obleko, ker jih imamo veliko zalogo. GLOBE MDSE. CO. 161 Randolph St. Chicago, Tli MAL OGLAS V A. S. STANE OD Novega leta naprej za ikrat joe, za 3krat $1.00 ter izjemoma za ikrat 25C. Mali oglasi se plačujejo vnaprej. SLUŽBO DOBI TAKOJ SLOVEN-ski organist in izurjen mož v 111, Vprašati: M. B. W. pri Am. Slovcn-cu- 3tio KJE STA MARKO GOVEDNIK IZ Dragumlje vasi in John Dragovan iz Ternovca. Pred leto dni sta bila v Jolietu. Dobiti imasta od mene nekaj denarja, pa bi rad zvedel njun naslov. John Suklje 1112 N. Chicago St., Joliet, 111. 8p3 G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : ¡Telefon 1343. 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. BRAY-EYA J EK A RS A se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::; Velika zaloga, Nizke cene. ---104 Jefferson St., blizu mosta. 01 ¡Iva German Loan and Savings Bank. martipTwestphal, 122 N. Bluff St. JOLIET, ILL. M. F. LOUGBRAN, Lunghran Bldg. JOLIET, ILL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. TR0STAKRET 1 — izdelovalci HAVANA IN DOMAČIH SMOOh Posebno*! na*e Tùe 0,1” lüc. m ‘ 6c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet lil jolin Stefanie % * na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Vprašajte svojega mesarja za Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. ii2 Exchange St. JOLIET, ILL. Henrik H. & Menno H. N TASSEN Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLT F. T. ILLINOIS. JA N ]> notar <* TELEFON 2252. 1012 N. Broadway... ..JOLIET, ILL. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. ! Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištvo proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stmko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. r\* DenJtr na podojil«». P osoj ujemo denar na zemljišftt pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Broe J. I?. KING Lesni trgovec. Cor. DesPlainea in Clinton Sts. Oba telefon 8'. Joliet. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno QO S TUL, UST O kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Km pa danes? V Lockport! , Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino. ANTON DOVJAK GOSTILNIČAR. 9th Street, Lockport, 111. Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami iu krivljenjem, ker Svetegorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča ždravi čudovito: Plučnice, na mho t.ervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago .-TAX «caga» éjp&Á-fo. .?*]’’,'e' !f( vi-iVSsà A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedl Posoiuje denar proti nizkim obrestim. I Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET, I. nadstropje. Pozor, Rojaki! Naznanjamo, da smo otvprili GOSTILNO. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. JOHN MAHKOVEC k GO. 20S Jackson St. Math. Stefauich, Manager. O. W. Brown, pred s Robt. Pilcher, pod pred». W. G. Wilcox, kasir. ionai Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplantes ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LlUMBER oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON se začne, da naredimo prostor za spomladno blago. Blago prihaja in naša prodajalna bo premala, zato moramo razprodati zimsko blago, da naredimo prostor za spomladne obleke. Zatorej tudi prodajemo vse blago prav poceni Moške obleke Obleke vredne $10 sive barve prave vrednosti so (j>^ Obleke po $13.50 in $15.00, črnkaste barve, najno- Q TD vejša moda, gredo sedaj za.....■'................... Ui / 'l Obleke vredne $15.00, ' $17.00 in $18.00 "Fancy 1 QD Cassimere" razne barve, po...................... 11 U J Obleke vredne $18.00 vse volnene in obšite z volne- nim platnom, ročnodelanim ovratnikom in gumb,- |Q TD nicami vredne po nizki ceni $18.00, grejo za....... 1U. IJ Hlače vredne $2.00 mešanih barv, sedaj _ 1 OD so par po.. .......................... ....... IiUJ Hlače vredne $3.50 in $4.00, raznih barv, 0 CH par po ................................... O • JU Hlače vredne $4-50, $5 00 in $6.00 raznih barv ter 0 i D so najboljšega krojaškega dela v deželi, par po- U*TU Moške vrhnje suknje. 25 odstotkov popusta na vseh črnih vrhnjih suknjah neglede na ceno ali kakovost istih. Zapomnite si 25 odstotkov popusta. Sive vrhnje suknje nakasnejega dela, katere izdeluje firma Hart, Schafner & Mark ali nje izvrstni krojači vredne so po $18, $20, $22, $23 in $25, se- 1 Q J||j daj so po ....................................... IlmUU Moški $3 Box Calf čevlji z dvojnimi podplati šivani skozi najtrdnejše. Vsake velikosti od 6 do 11, 0 OD cena sedaj ............... ...................... OHIO Moški $4 čevlji raznih vrst, ki so ostali še v zalogi kot Cordovan Blutcher, nekaj Kangaroo, Ena- 0 OD mel in Patent Leather čevljev par po ........... UilIJ Moški $2.50 Kangaroo Calf čevlji, Blutcher, Lace 1 QD in Congress vrst z dvojnimi podplati pa po ..... JLiUlJ Ženski čevlji raznih vr«t, Kid, Patent in iz teletine z lahkimi podplati z gumbi ali traki navadno male vrste vredni so po $4 sedaj so pa po.. . 1.. Še ena druga zaloga ženskih, čevljev bolj fine vr- 1 QD ste in več raznih velikosti, ar po.....,......... 1 uu Ženski $1.75 Kid Lace čevlji z dvojnimi podplati 1 1Q sedaj po ....................................... 1l(K) $15 in $12 vredne vrhnje suknje črne in drugih Q Pft barv po ......................................... 0* JU $4, $4.50 in $5.00 rujave Drill Coats obšite z fino ovčjo kožo 32 col velike razne širokosti, prav tople fl *7D po ................................ ............ U« / J Samo ena $60 vredna “Fur lined Overcoat" prav i ft ftft topla za......................................... 4U.UU Sanjo ena $40 vredna Coon Skin Coat, obšita vseskozi z prav težkim blagom, prav topla in po niz- QQ ftft Spondje obleke imamo veliko na razpolago v tej sezoni drugi prodajajo enako blago po 48 in 50c par pri nas ga sedaj dobite po..... ........... Oddelek za čevlje. Moški Box Calf čevlji dvojni in srednji podplati, 6 do ti velikosti. Navadna cena $2.50 nekatere še 1 QQ dražje sedaj so vsi po ..................... Ii UU Ženske $3 in $3.50 vredni čevlji raznih vrst Kid, Patent Leather ali iz teletine z gumbi ali brez njih z Q OD dvojnimi podplati, sedaj .................. UiUu Deški $1.75 čeVlji delani iz najboljše teletine srednji 1 jfi podplati sedaj par po ..................... 1,^0 Dekliški čevlji raznih vrst Kid, Patent Leather lahkih podplatov velikosti od 2 do 8 in višje vredne $1.50 sedaj po.............................. Otroški čevlji raznih vrst velikosti od 1 do 7, vre- JQp dni $1.00 sedaj par po .................... uLqi. Vrhnji čevlji raznih vrst'za zimo in deževje, vredni j|Qp do $2.00 sedaj par po...................... 4oll Pridite in oglejte si blago. Nicholas Vranichar bode postregel našim slovenskim prijateljem ter vam vse izkazal, kar ni mogoče na papirju. Dinet, Nachbour & Co. nasproti Court House. Zahvala. Podpisani se lepo zahvaljujem za vse darove, kar sem jih prejel do dne 5. t. m. od sledečih slavnih društev K. S. K. Jednote: Sv. Štefana št. 1..............$ 6.35 sv. Cirila in Metoda št. 4..... 5.00 sv. Jožefa št. 7...............' 13.70 sv. Janeza Krst. št. it........ sv. Janeza Krst. št. 13...... sv. Roka št. 15................ Jezus Dobri Pastir št. 32..... 5.00 sv. Petra in Pavla št. 38..... 5.00 sv. Jožefa št. 43.............. 5.00 sv. Alojzija št, .52....1..... 3.60 sv. Jožefa št. 55.............. 1.5° sv. Jurija št. 64............... 2.00 sv. Antona Pad. št! 71.. ..... 2.75 sv. Antona Pad. št. 72....... . 5.15 Marije Vnebovzete št. 77....... 3.00 Marije Pomagaj št. 78........ 3.20 Marije Pomagaj št. 79........ 3.00 sv. Alojzija št. 83............ 5.00 Marije Zdravje Bolnikov št. 94 5.'X> Skupaj............ $86.55 Z bratovskim pozdravom Biwabik, Minn., 5. februar j; 1907 Valentin Kumprej. Abraham Lincoln. Chicago, 111., 13. febri — Chicago je dostojno obhajalo praznik 98 rojstnega dne Lincolnovega. Z javnih in tudi mnogih zasebnih poslopij so plapolale zastave, in vsi odlični klubi chi-caški so praznovali dan velikega domoljuba s posebno sijajnimi shodi. POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno g-ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. Proti izpadanju las in plešavosti. Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanji rasti las, brade in brk je CRESCENT. Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00. Čitajte zahvalna pisma: Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo. Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111. Priznanja so poslali tudi Paul Soko lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa. Naročila sprejema: P PR A Mii 217 ® 22nd Street I I I! Ril 1^ New York N. Y. joimsr LENNOMSONS Marble Works m So. Joliet St., Joliet, 111. Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje. Tu dela’ tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače ' Šuštar. Najnoveji in najceneji pisalni stroji od $12.00 narej. Najpriprav-neji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po na j nižji* ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi piesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAfJE“ j Se zastonj razdeli med Novih 50.0000 SLOVENCE. ! Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola. Spoštovani gospod Dr. F. C. Collins M. 1. Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne Čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.) In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša Agnes Gačnik R. F. D. 3 Johnstown, Pa. «j» I I 4 - - ~ ~ ZKZZDnTvTICKA- „zdravje1 katera je ravno# izšla od slavnegd in obče znanega DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz 'katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvneli, da je Dr. E. C. -COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Tofaj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Miheličh 12 E. 39th Str. N. E. Clevelan, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte'zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega' zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. VE? Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše. Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska.dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. « Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123. Ali potrebujete lončarijo? GOTOVO VSAKA GOSPODINJA IN DRUGIGA RABIJO. ZAPOMNITE SO, DA JE LISKOVO LONČARSTVO NAJBOLJŠE, KAR NE OZARUJAVI IN DOLGO TRPI. VSAK KO§ JE GARANTIRAN, DA NE ZARU-JAVI TRI LETA. PRIPOROČAMO JE KER \tEMO, DA JE NAJBOLJŠE IN NAJTREŽNEJŠE. Collins Street Winn and Liquor House Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W.KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 9gg. Chicago 2893. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Hill Girt Vineyard” <« Dobro vino od 35c do 45c g*l-, staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino mu škatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjeat uzoroe. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, —Box 11— Creckett, Contra Costa Co.,Cal. Kiltii pasovi. MI IMAMO NAJVKČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $3.00. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL.