NOVI TEDNIK
ŠT. 30 - LETO 58 - CELJE, 24.7.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Foto: GREGOR KATIČ
S KRAVAMI PRED
NARODNI DOM?
Stran 2
Z NOŽEM
VTREBUH
Stran 21
NIKO MARKOVIC
V VELIKEM SLOGU
Stran 7
RDEČESRCE
BILGZASEKS?
Stran 20
ŠE VEDNO SPORN/
BAZA V
PLANINSKIVASI
Stran 3
VRSIC:
ŽIVLJENJSKA
TEKMA Z MURO
Stran 19
KLOSTER
VJURJEVEM
DOLU
Stran 9
2
DOGODKI
UVODNIK
Kako se upreti
soncu?
Letos nam je vreme pošteno zagod-
lo. Že spomladi je nastopilo poletje, saj
so se temperature hitro in za dalj časa
povzpele nenormalno visoko. Najprej
nam je bilo zaradi toplote lepo in pri-
jetno, potem so nam začeli siveti lasje.
Najprej so se oglasili kmetje, ki imajo
tovarne brez strehe in so odvisni zgolj
od ugodnega vremena, od njihova le-
tina pa smo odvisni tudi vsi ostali. Zem-
lja se je počasi sušila in srkala najglobje
zaloge tekočine.
Zdaj že skoraj tri mesece ni bilo poštenih padavin. Tisto,
kar je padlo vmes, je bilo kot neprijeten naliv ali pomešano s
točo in nevarnimi, uničujočimi strelami. Te so v gospodar-
skih poslopjih uničile še tisto malo zaloge, ki je bila priprav-
ljena za prehranjevanje živine pozimi.
Sestajajo se različne komisije, združenja, odbori, uradni
in neuradni predstavniki, ki ugotavljajo, kaj bi bilo treba
narediti, da bi nastalo škodo ublažili in predvsem pomagali
kmetu. Ta pomoč potrebuje t Koj, ne pa šele po dolgotrajnem
premlevanju v administrativn h pisarnah in sestankih. Končan
je popis škode, ki bo čez mesec, dva in več še večja, saj nič ne
kaže na dež in obnovo rastlin. Roko na srce, zdaj plačujemo
ceno tudi za nekatere napačne poteze, ki so jih »strokovnja-
ki« v prejšnjih letih in desetletjih potegnili v slovenskem kme-
tijstvu (npr meliorizacije itd.). Žal se nismo v preteklosti nič
naučili in tudi danes se v kmetijstvu vlečejo nekatere poteze,
ki so nerazumljive in ne obetajo rezultatov. Tako težko razu-
memo »igro« z odvečno govejo živino, ki je ne morejo niti
nahraniti niti ugodno ali vsaj za silo prodati. Tudi kmetom
popuščajo živci, sicer na bi grozili z izpustom živino iz hlevov
ali njihovo vožnjo v regionalno prestolnico.
Pomagati je treba zdaj in takoj, čas za pogovore, kako na-
prej, bo pozimi. Takojšnjo pomoč pa naj dobijo tisti kmetje, ki
jo res potrebujejo in jim pomeni eksistenco.
Za vse v našem kmetijstvu res ni krivo sonce.
TONE VRABL
S kravami pred
Narodni dom?
Kmetje na Celjskem zaradi posledic suše pripravljeni na protestne shode
Suša v letošnjem poletju
se nadaljuje, škoda na tra-
vinjah in poljščinah pa je
iz dneva v dan večja. Med
območji, ki so se zaradi
večmesečne suše znašla v
največjih težavah, je poleg
Prekmurja tudi Celjsko s
Kozjanskim. Kmetje so
povzdignili glas, saj jim ni
vseeno, kako se bo letošnja
sezona končala. Ob tem jih
skrbi, kako bo prihodnja
leta, saj bo suša marsikje
pustila dolgoročne posledi-
ce.
Celjska območna enota
Kmetijsko gozdarske zborni-
ce, ki pokriva območje od Ko-
roške preko Savinjske doli-
ne, Celja do Kozjanskega in
Obsotelja, je zato Vladi RS
poslala odprto pismo, v ka-
terem med drugim predlaga
ukinitev katastrskega dohod-
ka in vseh prispevkov, ki iz
tega izhajajo ter najemnin za
najete kmetijske površine.
Andrej Pišek, predsednik ob-
močne enote Celje pravi, da
zaradi pomanjkanja krme ča-
ka na odkup 3.500 glav mla-
do pitanega goveda in prib-
ližno 500 glav starejših go-
vedi, zato zahtevajo, da se ne-
mudoma uredijo izvozne sti-
mulacije in zagotovi inter-
ventni odkup živine, da se bo-
do kmetje vsaj delno razbre-
menili viška živine zaradi po-
manjkanja krme. Hkrati so
predlagali tudi prednostno iz-
plačevanje subvencij za naj-
bolj prizadeta območja in ob-
činam ter županom priporo-
čili, da iz rezervnih skladov
pomagajo omiliti škodo po
suši. Pomagali naj bi tudi pri
nabavi krme za živino in na-
kupu travnih semen za dose-
jevanje travinja. Če se stanje
v kratkem ne bo spremeni-
lo, bodo kmetje organizirali
opozorilni protestni shod in
pričeli izpuščati živino na
prosto. Če bo treba, jo bodo
pripeljali tudi v regijsko sre-
dišče pred Narodni dom.
Kmetje na
zboru
o izrednih razmerah v
kmetijstvu na Kozjanskem so
spregovorili tudi na zboru,
ki ga je sklical Jože Resnik,
predstavnik območne Kme-
tijsko gozdarske zbornice Slo-
venije Šmarje pri Jelšah za
kmete v občinah Bistrica ob
Sotli, Kozje in Podčetrtek. V
pismu za javnost so napisa-
li, da bo letošnji pridelek v
povprečju polovico manjši
kot v normalnih letinah. Dru-
gega odkosa ni, ker je trava
popolnoma odnehala z rast-
jo in je travna ruša povsem
uničena. Paše že ni od 1. ju-
nija. Pomanjkanje krme je
povzročilo večjo ponudbo,
okoli 400 govedi v odkup, kar
je štirikrat več, kot v normal-
nih razmerah. Kvaliteta in ko-
ličina mleka sta bistveno
zmanjšani. Veterinarski inš-
pektor je zaradi pomanjka-
nja krme in pomanjkanja vo-
de že odredil prisilni oz. in-
tervencijski odkup. Tudi na
Kozjanskem in v Obsotelju
imajo kmetje za dva do štiri
tedne zaloge krme.
Kam z živino?
Tudi na območju KZ Šent-
jur imajo največje težave
kmetje, ki se ukvarjajo z ži-
vinorejo. Zvonko Pušnik, ki
je vodja zadruge, ugotavlja,
da bi kmetje na njihovem ob-
močju radi takoj prodali oko-
li 250 glav živine. Rezerva-
cije za odkup imajo že za ves
avgust in september. Letno v
zadrugi odkupijo po okoh
1800 govedi ali 170 na me-
sec. Trenutno lahko odkupi-
jo okoli 90 komadov. »Našo
živino ponujamo vsem klav-
nicam in mesnicam po Slo-
veniji, vendar nismo najbolj
uspešni. Pričakujemo, da bo
del problema rešila država z
urejenim izvozom. Iz tedna
v teden se znižuje cena za
prodano govedo. Za bika naj-
boljše kvalitete dobi kmet od
500 do 540 tolarjev za kilo-
gram, za kravo 190 tolarjev
in za govedo starejšo od 24
mesecev 160 tolarjev za ki-
logram. Ob tem se zmanjšu-
je tudi odkup mleka. V KZ
Šentjur smo ga julija odku-
pili 15 do 20 odstotkov manj
kot lani. Kmetje so obupani
in samo od obljub ne priča-
kujejo rešitve.«
Uicrepi za
biažitev
icatastrofe
Sveže krme ni več in
kmetje so že začeli uporab-
ljati zimsko zalogo. Pred-
sednik celjske kmetijske za-
druge Marjan Kovač je za-
to navezal stike s tovarno
sladkorja v Zrenjaninu. V Sr-
bijo namreč izvažamo
hmelj, za kompenzacijo pa
bi radi dobili približno 500
ton pesnih rezancev, ki so
dovolj kvalitetni za krmo
goveje živine. Prvi tovornjal
s pesnimi rezanci, ki me(
drugim vsebujejo dovol
škroba in beljakovin, pri
čakujejo že ta teden.
Za obnovitev travnikov
ki so dobesedno pogoreli
bodo v Semenarni Celje pri
pravili kvalitetne travne me
šanice. Te bodo vseboval«
štiri do pet različnih semen
primerne pa bodo za različ
ne vremenske pogoje. »Re-
cepture bomo sestavili i
programu poljščin na željo
naročnikov. Pred leti smo
take mešanice že naredili za
KZ Šmarje in če se bo poja^
vil naročnik, smo priprav^
Ijeni tudi tokrat,« razmiš-
lja o rešitvah vodja celjsk«
semenarne Ludvik Sempri
možnik.
Končan je tudi popis ško
de po suši in hruševem oži
gu, do konca meseca pa mo
rajo občine zbrano gradiv(
poslati na Ministrstvo z;
obrambo. Upravi za zaščit(
in reševanje. Več pa si kmetj(
obetajo od predloga kmetij
skega ministra Francija Bu
ta, ki bo še ta teden na izredi
seji slovenske vlade predla
gal sprejem izvoznih stimu
lacij, s pomočjo katerih b
lahko najhitreje rešili prob
lem odvečne živine.
TONE VRAB
Foto: GREGOR KATI^
Andrej Pišek na svojem posušenem travniku v Medlogu.
Manj hrane^ več kisika
člani Ribiške družine Celje, ki redno pregledujejo vse po-
toke, reke, ribnike in jezera, so v pripravljenosti. Zaradi pre-
sušitve so izlovili ribogojna potoka Rovski potok in Drežnica
v Malih Dolah, ribe pa prestavili v Savinjo. V ribnikih na
Blagovni so zaradi zmanjšanega pritoka sveže vode zmanjša-
li hranjenje rib zaradi pomanjkanja kisika. V gojitvenem po-
toku Ložnica v Celju so zaradi gradnje mostu za priključek
ceste na avtocesto izlovili približno 2 tisoč klenov, podusti in
postrvi ter jih prestavili v Savinjo. Področje RD Celje si je
pred dnevi ogledal Tomaž Krištofič z Veterinarske fakultete v
Ljubljani, ki je zadolžen za zdravstveno varstvo rib. Vzorci
so potrdili, da je stanje rib zaenkrat še v mejah normale, po
besedah predsednika Iva Krulca pa se bojijo nadaljevanja vro-
čega vremena in zmanjševanja gladine vode ter morebitne
zastrupitve ali onesnažitve, ki bi povzročila katastrofo. TV
KRATKE-SLADKE
»Šicrtac«
uprava
Glede na stereotipe, ki jih
seveda vsi poznamo, se Go-
renjevim delavcem ne obeta
kakšno povišanje plač - v
petčlanski upravi velenjske-
ga giganta sedijo trije Gorenj-
ci in dva Savinjčana (seveda
se Celjanom že vnaprej opra-
vičujemo, ampak Franja Bo-
hinca na Dolenjsko ali Pri-
morsko vseeno ne moremo
plasirati).
Nič čudnega
Bivši, Jože Stanič, in seda-
nji predsednik Gorenjeve
uprave Franjo Bobinac sta si
v govorih večkrat pomagala s
sočnimi izrazi z one strani
Sotle. Razumemo, da vodil-
na velenjskega kolektiva ni-
sta hotela dokazati, da je slo-
venski jezik premalo sočen -
z uporabljenimi hrvatizmi sta
v praksi dokazala teorijo, da
na oblikovanje osebnosti (tudi
jezika) najbolj vpliva okolje.
Narava
pomaga
Da je vsaka, stvar za nekaj
dobra, te dni na svoji koži ob-
čutijo tudi Solčevani. Da je Ma-
cesnikov plaz skoraj osušen,
seveda ne gre pripisati zaslug
dobro plačanim strokovnja-
kom, temveč naravnemu po-
javu, ki se mu reče suša.
Cveic za
zemljepis
Glede na strastne odzive na
radijsko poročilo kolega Mi-
rana Korošca o presahnitvi iz-
vira Savinje ugotavljamo, da
bo moralo tričetrt Slovencev
ponovno vzeti zemljepis za
5. razred osnovne šole. Mo-
goče bodo potem vedeli, da
slap Rinka ni izvir Savinje -
torej če po radiu slišijo, da
je skoraj presahnil zunanji iz-
vir Savinje, to še ne pomeni,
da si pod slapom Rinka ne
morejo umiti rok.
Mejni preilod v Podčetrtku
v manj kot mesecu dni naj bi pod Termami Olimia v
Podčetrtku uredili maloobmejni prehod, ki bo eden iz-
med dveh na območju občine Podčetrtek s sosednjo drža-
vo Hrvaško. Drugi prehod bodo do konca leta uredili v
Sedlarjevem. Dela vodi Vladni servis skupnih služb, izva-
jalec pa je Cestno podjetje Novo mesto. Vrednost je okoli
50 milijonov tolarjev. Z dovolilnicami bodo tako lahko
občani z obeh strani v pasu desetih kilometrov prečkali
mejo, prehod pa bo namenjen tudi turistom, ki bodo z
dovolilnicami lahko prečkali mejo peš ali s kolesom v
takoimenovani turistični coni. Ob meddržavnih prehodih
bo do konca leta ob celotni slovensko hrvaški meji ureje-
nih 23 maloobmejnih prehodov, od tega bosta dva v obči-
ni Podčetrtek.
Št. 30 - 24. julij 2003

3
Ponoven zagon asfaltne
baze v Planinski vasi?
O tem bodo odločali šentjurski občinski svetniki konec meseca - Ekologi opozarjajo in predlagajo drugo lokacijo
Zveza ekoloških gibanj
avenije. Šentjursko eko-
žko društvo in iniciativ-
j odbor proti izgradnji as-
Jtne baze so pred tednom
Šentvidu pri Planini or-
jnizirali javno tribuno na
jno škodljivih posledic de-
ivanja asfaltne baze v Pla-
inski vasi na ljudi in oko-
t. Problem bodo v Šentjur-
jem občinskem svetu po-
ovno obravnavali 31. ju-
ija.
Zgodba se vleče že več let.
red petimi leti je začel Mir-
0	Kovač brez ustreznih do-
oljenj graditi asfaltno bazo
Planinski vasi blizu Plani-
e pri Sevnici. Kljub prepo-
edi inšpektorjev za kmetijs-
fo ter okolje in prostor je z
radnjo nadaljeval. Že med
radnjo so takšnemu posegu
asprotovali krajani, ki so or-
anizirali tudi iniciativni od-
er proti gradnji asfaltne baze
1	opozarjali na nevarnost,
i jo takšna industrijska de-
ivnost predstavlja za tam-
ajšnje kmetijsko okolje. Le-
3 dni kasneje so bazo posku-
no zagnali, vendar je že po
nem mesecu ustavno sodiš-
te z odlokom prepovedalo
njeno nadaljnje delovanje.
Glavni očitek proti delo-
mju baze je zastarela teh-
ologija, ki ni v skladu s so-
obnimi ekološkimi standar-
i Tako bi bil ob njenem po-
tovnem zagonu ogrožen bliž-
iji vodni izvir Bistrica, Gli-
ijama, bistveno pa bi se zni-
ala kvaliteta bivanja v ne-
osredni bližini baze, saj bi
lelovanje povzročalo hrup,
irah, izcedne vode in škodlji-
l^e emisije zraka. Mihaela
tetnik iz iniciativnega od-
bra je predstavila njihove
uredloge: asfaltna baza naj se
Jrestavi na drugo, primer-
lejšo lokacijo, kjer bo s svo-
im delovanjem ravno tako
nudila obljubljeno zaposli-
tev. Namesto tega bi se oko-
liški kraji razvijali v smeri
individualnega turizma - po-
hodništvo s ponudbo doma-
če hrane in prenočišč v av-
tohtonem okolju, ogledi na-
ravnih lepot - in ekološkega
kmetovanja. Kot je poveda-
la, bodo te predloge naslovi-
li na občinski svet. Marta Sla-
kan iz Šentjurskega ekološ-
kega društva je dodala, da
»bomo investitorju in obči-
ni priporočili, da s skupni-
mi močmi in skupno voljo
najdeta drugo, boljšo loka-
cijo, ki jo trenutno ne vidita
ne investitor ne občina. Mi-
sUm, da bi jo lahko našli. Tu
so kamnolomi, kamor bi lah-
ko to asfaltno bazo prestavi-
li, še posebej, če bodo zame-
njaU tehnologijo. Upamo, da
bo zanj to dolgoročno pome-
nilo manjše stroške, ker bo
lahko v bližini gramoza in
drugih surovin, ki jih potre-
buje za asfaltno bazo.« Po-
leg tega se bo v bodoče Koz-
janski park širil na to področ-
je občine Šentjur. Predstav-
nik Kozjanskega parka Ber-
nard Goršak je dejal, da ima-
jo krajani v rokah veliko adu-
tov po plati naravne dedišči-
ne, ki jih nekateri, ki jih ima-
jo dosti manj, uspešno trži-
jo. »Kozjanski park bo poz-
dravil njihovo odločitev, v ko-
likor bo enotna.«
Predstavnik investitorja
Gregor Kovač je povedal, da
bo baza, če bodo dobiU do-
voljenje, delovala z minimal-
nim vplivom na okolje. Do-
govarjajo se s potencialnimi
vlagatelji - šlo naj bi za tuje
podjetje, imena pa Kovač ni
hotel izdati - nadomestili pa
naj bi tudi staro tehnologijo
z novo. »Kje so te lokacije,
ne vem. Bil bi zelo vesel, če
bi mi nekdo zanje povedal.
Kolikor vem, ima občina
Šentjur velike probleme s
prostorskim planiranjem, ta-
ko da v tem trenutku ne vi-
dim alternativne lokacije.«
Koliko baza dejansko ško-
di okolju, je nemogoče ugo-
toviti, če ne obratuje. Gre za
dejstvo, da so jo po enome-
sečnem poskusnem zagonu
zaradi neustreznosti ustavili
in je že tako zastarela tehno-
logija sedaj še štiri leta sta-
rejša. Krajani na javni tribu-
ni nišo bili enotni; eni so bi-
li mnenja, da baza okolju ne
škodi tako močno in da ob-
stajajo še drugi vzroki one-
snaževanja (izliv gnojnice).
Drugi so trdili, da baza - pa
čeprav z najnovejšo tehnolo-
gijo - v tovrstno okolje ne so-
di in da želijo ohraniti avtoh-
tono podobo podeželja z vse-
mi naravnimi danostmi. Kra-
jani se bodo morali poenoti-
ti in se skupaj z občino odlo-
čiti, v kateri smeri se bo raz-
vijalo to področje - ali v smeri
industrije ali varovanja oko-
lja in trženja naravnih lepot.
JURE BERNARD
Z leve: Marta Slakan, Šentjursko ekološko društvo, Franc Bohinc, iniciativni odbor proti izgradnji asfaltne
baze, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, in Mihaela Kotnik, iniciativni odbor proti izgradnji
asfaltne baze
^gor Kovač pred asfaltno bazo. Po njegovih besedah naj bi, če bodo
dobili dovoljenje, delovala z minimalnim vplivom na okolje.
Simboli delavstva^ park
Cigonce in župana Glinšek
Zgodovinsko društvo Ce-
lje, ki mu predseduje prof.
Marija Počivavšek, sicer di-
rektorica muzeja novejše
zgodovine, se zavzema za
ohranitev cinkarniških
dimnikov in za boljše oz-
načitve pomembnih kultur-
nozgodovinskih spomeni-
kov v Celju. Dalo je tudi po-
budo za poimenovanje lo-
kacije novega športnega
štadiona in severne vezne
ceste v Celju in s tem neko-
liko vzvalovilo gladino si-
cer sušnega poletnega Ce-
lja.
»Upamo, da je društvu us-
pelo s pobudo o nerušenju
dimnikov stare Cinkarne, ki
so simbol prve industrializa-
cije mesta oziroma nekdaj
delavskega Celja. Ostala naj
bi vsaj dva dimnika, ne gle-
de na to, kaj bo potem zra-
slo v njuni neposredni oko-
lici,« pravi Počivavškova. Upa
tudi, da bo opozorilo pristoj-
nim občinskim službam, da
bi popravili zdaj neprimer-
ne in pomanjkljive označbe
mestnih spomenikov, padlo
na plodna tla.
»Podobno velja za oznake
ulic in njihovih imen, ki po-
sledično povzročajo tudi na-
pačno naglaševanje. Tako je
na primer neprimerno nagla-
ševanje Stanetove ulice, ki se
pravilno naglasi StAnetova in
ne Stan^tova ulica, ker nosi
ime po komandantu Stane-
tu. Z nekaj dobre volje in us-
klajenim sodelovanjem
mestnih ustanov, Lokalno tu-
ristične organizacije in zavo-
da za kulturno dediščino, bi
bilo mogoče oznake ulic s
kratkim opisom, po kom se
imenujejo, namestiti na za-
četek vsake ulice,« predlagajo
v društvu. Prav tako bi bilo
dobrodošlo, če bi s posebni-
mi tablicami z mednarodno
sprejetim modrim znakom
haaške konvencije, tako dru-
god po svetu in ponekod pri
nas, označili kulturnozgodo-
vinske objekte v mestu in jih
z nekaj besedami opisali.
Med zanimivimi pobuda-
mi zgodovinskega društva je
še ime za nastajajoči športni
park mesta Celja. »Pri ime-
novanju parka vlada zmeda,
saj ga vsak imenuje nekoli-
ko drugače. Na primer park
Golovec, park Gaberje in po-
dobno,« ugotavljajo v druš-
tvu. Sami predlagajo ime
Športni park Cigonce, saj se
jim zdi z zgodovinskega sta-
lišča najbolj primerno. S tem
poimenovanjem bi počastili
spomin na opekarno z dolgo
tradicijo, ki se na tem mestu
prvič omenja leta 1542 in je
bila vse do začetka 19. sto-
letja v lasti mesta Celje.
Tako imenovana severna
vezna cesta pa naj bi se po
mnenju zgodovinskega druš-
tva imenovala Cesta županov
Glinškov, po nekdanjih župa-
nih, očetu in sinu, Matevžu in
Janezu Glinšku. »Tako bi ohra-
nili spomin na osebi, ki sta v
svojem času precej prispevali
k razvoju Celja in okolice,« so
še v svoji pobudi zapisali v celj-
skem zgodovinskem društvu.
MATEJA PODJED
Ker je potekla začasna zaščita treh cinkarniških dim-
nikov kot spomenika slovenske industrijske dediščine,
zavod za varstvo kulturne dediščine pa vloge za trajno
zaščito ni pravočasno obnovil, se je bilo bati, da jih bodo
podrli. Medtem je prišlo do dogovora med občino Celje in
republiškim zavodom za varstvo kulturne dediščine, da
ohranijo vsaj dva od treh dimnikov, kar pa gotovo ne bo
poceni.
Območje Stare cinkarne bo z leti preraslo v pravo malo mesto v mestu.
Št. 30 - 24. julij 2003
4
GOSPODARSTVO
V Laškem reagirali
na izjave Uniona
Očitno je, da skuša Mar-
jan Mir, predsednik upra-
ve pivovarne Union, na vsak
način diskreditirati upravo
Pivovarne Laško, z izmiš-
ljenimi podatki pa zmesti
zaposlene v Unionu in slo-
vensko javnost, te dni ugo-
tavljajo v Pivovarni Laško.
»Pivovarfia Laško se je v zad-
njih letih povezala s štirimi
pomembnejšimi proizvajalci
pijač, pri tem pa nikoli ni po-
segla v pravice delavcev. Tu-
di v Pivovarni Union, kjer se
vodstvo skriva za sindikatom
in lažnimi izjavami, ne bo dru-
gače. Pivovarna Laško, ki je
trenutno največji lastnik pi-
vovarne Union, želi, da se
Union in njegove blagovne
znamke tudi v prihodnje raz-
vijajo in skladno z vizijo zdru-
ževanja slovenske industrije
pijač, širijo na tuje trge,« je
dejal Tone Turnšek, direktor
Pivovarne Laško.
Še posebej napihnjene naj
bi bile Mirove izjave o let-
nih zmogljivostih Pivovarne
Laško in sicer 4,5 milijona
hektolitrov. V Laškem v po-
letnih mesecih dosegajo 90-
odstotno zasedenost zmoglji-
vosti in proizvajajo pivo ce-
lo v treh izmenah, torej bi
lahko teoretično letno proi-
zvedli okrog 2,5 milijona hek-
tolitrov. Po vsej verjetnosti
gre za napihovanje podatkov,
ki služijo predvsem opravi-
čevanju ravnanja vodstva pi-
vovarne Union in ustrahova-
nju zaposlenih z zaprtjem,
menijo v Laškem.
Dodajajo, da so neresnič-
ne tudi izjave o tem, da je
Pivovarna Laško onemogočila
dokapitalizacijo Uniona in s
tem njegovo širitev na trge
Srbije in BiH. Vodstvo Pivo-
varne Laško je nasprotovalo
dokapitalizaciji, ki bi spre-
menila lastniško strukturo v
korist belgijske multinacio-
nalke, pojasnjujejo. Pri pred-
lagani dokapitalizaciji bi bi-
li vsi ostali delničarji oško-
dovani, za nameček pa je bi-
la le-ta brez kakršnihkoli
konkretnih razvojnih načr-
tov, torej nesprejemljiva za
razumnega lastnika.
V Laškem pravijo, da so ne-
resna tudi pričakovanja, da
bodo sprejeli predlog o ime-
novanju Mitje Lavriča v NS
pivovarne Union. »Razlogov
je seveda mnogo, med njimi
je najpomembnejši ta, da last-
nik ne more podpreti osebe,
ki je glede na revizorsko po-
ročilo odgovorna za nezako-
nito poslovanje družbe, prav
tako pa je odgovorna za oš-
kodovanje te družbe. TakS
oseba vsekakor ni primei
za nadzorovanje te druži
zato je Pivovarna Laško
najverjetneje tudi ostali la
niki ne bodo podprli,« n
nijo.
Vodstvo Pivovarne LaŠ
zato poziva upravo Unioi
da se že končno prične i
varjati z nadaljnjim razvoje
pivovarne Union in da p
neha braniti osebne intere
ožjih skupin.
I
iUovo ime januarja 2004
Unior d. d. je minuli pe-
tek odkupil 60-odstotni de-
lež Inexe Štore, saj se šved-
sko podjetje umika iz je-
klarske industrije, kot smo
poročali v Novem tedniku
že minuli teden. S tem je
Unior postal 80-odstotni
lastnik v Inexi, vendar je
20 odstotkov že prodal pod-
jetjema Kovintrade in Di-
nos.
Obema podjetjema so pro-
dali po 10-odstotni delež, ta-
ko da ima Unior sedaj 60 od-
stotkov v jeklarni. Po bese-
dah predsednika uprave
Uniorja Gorazda Korošca so
v Uniorju že kakšno leto prej
začeli razmišljati o odkupu
Inexe. O tem so se pogovar-
jali tudi z dolgoletnima part-
nerjema, Kovintradom in Di-
nosom. Želje po jeklarni pa
so že dolgoletne, pravi Ko-
rošec: »Unior je že od leta
1979 razmišljal o tem, ko je
imel pri sebi investicijski ela-
borat za izgradnjo podobne
železarne v Ormožu. Eko-
nomske in tudi politične raz-
mere pa takrat v slovenskem
prostoru niso bile prav zrele
za tako investicijo, danes pa
to dolgoletno željo strateško
uresničujemo, kajti poveza-
nost med Inexo Štore in
Uniorjem je močna. Kar 80
odstotkov potrebe po jeklu
Unior oskrbuje iz Inexe Što-
re.«
Tudi v Inexi so prepriča-
ni, da odkup ne bo prinesel
bistvenih sprememb, ker
Unior jeklarno pozna. »Unior
Zreče, ki je bil 20-odstotni
lastnik že od vsega začetka,
pozna naše strateške načrte.
Pozna tudi naš strateški do-
kument, to je postati prvi oz.
drugi največji proizvajalec
vzmetnega ploščatega jekla
v Evropi,« pravi glavni direk-
tor Inexe Štore Marjan Mač-
košek. V skladu s pogodbo,
ki sta jo sklenila Unior in Ine-
xa po letu in pol pogajanj,
pa bodo morali po 6 mese-
cih spremeniti ime jeklarne.
Po besedah Korošca bodo o
tem razmišljali do oktobra.
dokumente z novim imenom
pa bodo začeli uporabljati s
L L 2004.
Inexa Štore letos dobro
posluje. V prvem polletju so
prodali več kot 53 tisoč ton
izdelkov, s tem pa so zaslu-
žili več kot 5400 milijonov
tolarjev. Količina prodaje je
tako za 21,5 odstotkov viš-
ja kot lani v istem času, za-
služek pa je višji kar za 30
odstotkov. Polletje so tako
končali s čisto ničlo, v po-
slovnem delu pa so prislu-
žili 100 milijonov tolarjev.
V Inexi je trenutno zaposle-
nih 484 ljudi, še nekaj pa jih
dela preko Addecca. Število
zaposlenih bo ostalo nespre-
menjeno. Po besedah Koroš-
ca pa Unior skupaj s partner-
jema ne želi popolnoma ob-
vladovati jeklarne s svojimi 80
odstotki lastniškega deleža. V
vseh dogovorih so bili z druž-
bo pooblaščenko, v septembru
pa bo sledila skupščina, na ka-
teri bodo obravnavali tudi do-
kapitalizacijo Inexe. Z njo bi
omogočili vsem zaposlenim,
da dobijo svoj lastniški delež
neposredno (sedaj ga imajo le
posredno - preko družbe poob-
laščenke). »Na ta način bi lah-
ko zaposleni tvorno sodelovali
pri oblikovanju vseh strateš-
kih zadev za katere je potreb-
na več kot tri četrtinska veči-
na,« je zaključil Korošec.
ŠPELA OSET
Gorazd Korošec (levo) in Marjan Mačkošek
Otrokom največja donacija
Mednarodno društvo Ea-
gles International je v to-
rek otroškemu oddelku
Splošne bolnišnice Celje po-
darilo ultrazvočni aparat z
dvema sondama. Donacija
v vrednosti 21 milijonov to-
larjev je največja, ki jo je
celjska bolnišnica dobila do
sedaj.
Ultrazvočni aparat je na-
menjen pregledom prebavil
in sečnih poti. Po besedah
predstojnice otroškega oddel-
ka Ane Meštrovič bodo pre-
gledi od sedaj naprej brez bo-
lečin in tudi neškodljivi, kar
je »za otroke čudovita prido-
bitev.« Z aparatom bodo lah-
ko pregledali približno 10 od-
stotkov otrok več, do sedaj
so jih pregledali 1500 na le-
to.
Društvo Eagles se je za do-
nacijo otroškemu oddelku
odločilo po pogovoru z di-
rektorico celjske bolnišnice
Štefko Presker. »Denar smo
zbrali z veliko malimi pris-
pevki, saj je naš moto veli-
kokrat po malo. Pomembno
je, da donacija prihaja od lju-
di, in ne od nekega giganta
ali firme, tudi nobene poli-
tike ni zadaj,« pravi podpred-
sednik društva Dejan Cve-
trežnik. Za donacijo otro-
kom so se po njegovih bese-
dah odločili zato, ker si otroci
sami ne morejo pomagati. Za
celjsko bolnišnico pa so se
odločili, ker se največ denarja
iz dobrodelnih akcij steka v
ljubljanski Klinični center,
kar ni pošteno do vseh pa-
cientov. Poleg tega pa tudi
društvo Eagles prihaja iz Ce-
lja.
ŠPELA OSET
Foto: GREGOR KATIČ
Ob predaji aparata: Ana Meštrovič, Drago Zupane, Dejan Cvetrežnik,
Štefka Presker in Toni Perič.
Naval na
trgovine
Celjske ulice so ta teden
še posebej polne, da o gne-
či v trgovinah sploh ne go-
vorimo. V ponedeljek se je
namreč začela sezonska
razprodaja poletne obutve
in tekstilnega blaga, ki bo
trajala vsaj še ves nasled-
nji teden. Znižanja cen so
od trgovine do trgovine raz-
lična; večinoma se popusti
gibljejo od 10 do 60 odstot-
kov, prodajne police pa so
po nekaj dneh razprodaje
še vedno dobro založene.
Danijela Puncer: »Po na-
kupih sem prišla zaradi raz-
prodaje. Nimam nekih po-
sebnih želja, toda če mi bo
kaj padlo v oči, bom to tudi
kupila. Tovrstne razprodaje
se mi zdijo zelo smiselne, saj
vemo, da je finančno stanje
ljudi iz dneva v dan slabše.
Take akcije so zato zelo do-
brodošle.«
Peter Brilej, trgovec: »Pri-
pravili smo do 60-odstotni
popust. V glavnem iman
znižano poletno obutev, o
pa v naslednjih dneh ne n
meravamo več zniževati. N
slim, da se bo obutev razpi
dala po sedanji ceni. Dan
in jutri pričakujemo v trg
vini precejšnjo gnečo, pote
pa bo začelo število kupa
počasi upadati.«	'
Tatjana Vrečič: »Sploh
sem vedela, da je razprod
ja, sedaj, ko sem tu, pa bo
ugodnosti seveda izkoristil
Kupila pa si bom kako ma
ko, nič posebnega. Po nak
pih se bom verjetno odpr
vila tudi v naslednjih dneh
Mojca Vrečko, prodaj'
ka: »V času razprodaje se k
dobro prodaja. Mislim, dat
prva dva dneva razprodaje
trgovini največ kupcev, p
tem pa se bo prodaja zač£
počasi zmanjševati. Imait
do 40-odstotni popust.«
BOJANA AVGUŠTINČI'
MATEJA JAZBP
Št. 30 - 24. julij 2003
GCfSPODARSTVO
5
Štafeta v
bobinčevih rokah
Jože Stanič je s simbolič-
Ipredajo ključa v četrtek
jdjučil petletni mandat,
dstvo družbe Gorenje ozi-
(na devettisoččlanskega
ilektiva je zaupal mag.
^nju Bohincu. Ključ sim-
lizira Staničevo trditev
ljuč uspeha so ljudje«, iz-
lal pa ga je eden najsta-
jših delavcev Gorenja,
predaja poslov v enem naj-
fjih slovenskih gigantov je
jiila brez pretresov, saj so
bili tako predsednik kot no-
va uprava znani že v začetku
junija. Poleg 45-letnega ma-
gistra ekonomije Franja Bo-
hinca bodo Gorenje vodili še
Drago Bahun, ki bo skrbel
za področje organizacije in
kadrov, Franc Kosec, ki bo
odgovoren za področje raz-
voja in kakovosti, Andrej
Vizjak, ki sodeluje z druž-
bo od leta 1992 kot svetova-
lec in bo delo v celoti prev-
zel v začetku prihodnjega leta.
in Žiga Debeljak, ki bo od-
govoren za področje financ
in ekonomike. To področje
je v stari upravi vodila Mari-
ja Miheljak, ki je vabilo v novo
upravo odklonila zaradi bo-
lezni.
Uprava si je poleg dosega-
nja načrtovanih rezultatov za-
stavila ambiciozen cilj, pre-
boj med prvih pet proizva-
jalcev bele tehnike v Evropi.
»Gorenje ima mesto med pr-
vo deseterico, bitko za prvo
peterko pa nameravamo iz-
bojevati z inovativnostjo ter
podporo mreže poslovnih
enot v tujini in kadrov, ki so
fantastično pripadni Gore-
nju. Na področju bele tehni-
ke ni druge možnosti - ali greš
navzgor ali pa si izločen. Ni-
smo dovolj veliki, da ne bi
mogli rasti še naprej,« je pou-
daril Bobinac, ki je napove-
dal tudi kontinuiteto v stilu
vodenja.
US
Ključ so
ljudje
Dosedanji predsednik uprave
;orenja Jože Stanič o minulih letih,
menjavi in načrtih
Med predstavitvijo nove
irave Gorenja je doseda-
I predsednik Jože Stanič
regovoril tudi o delu v Go-
nju, svojem nasledniku
času, ki je pred njim.
»Če sem si kaj izmislil, je
3tem >ratalo<, če ne prej, na-
kdnje leto. Leta v Gorenju
iMla delovna, preživeta s
nimi pljuči in zamahom,
bi me vprašali, ali bi še
lel to delati, bi takoj rekel,
I bi,« se je v minula leta za-
) dosedanji predsednik
irave Gorenja Jože Stanič,
novembra odhaja v pokoj,
eta so tekla, čas je >prima-
io<, bi rekli pri vojakih - in
s je prišel hitreje, kot bi si
islil. Neomajen sem ostal
prepričanju, da po koncu
andata grem. Zdi se mi, da
za Gorenje dobro, ker me-
ava ni revolucija, temveč
1'olucija. Za zamenjavo ni
ilo nuje, od zunaj ni bilo
Dbenih intervencij. Podjet-
ije v dobri kondiciji, raz-
ojnem zamahu in pozitivni
sti. Zame seveda rezultat,
ikovost, dobiček... niso bili
i^oli dovolj dobri. Vse živ-
!nje sem bil pristaš t. i. kon-
'rvativnega bilansiranja - to-
'i, da ne kažeš rezultatov
'Ijših, temveč raje slabše,
't so. Davkarija pa potem
ko izbrska, če kaj skrivaš,
oje načelo okrog tega bi-
'isiranja se je vsa leta kaza-
kot pozitivno in pravo.«
[Glede dajanja nasvetov je
I' Stanič malce previden,
'este, najslabše je dajati nas-
ute visoko izobraženim Iju-
- tovrstna dejanja lahko
''stanejo deplasirana. V
pravi so ljudje, ki se bodo
l3šli. Seveda bomo pa tudi
^ stari< rade volje priskočili
^ pomoč, če bodo zanjo za-
nosili. Vesel sem, da štafet-
palico oziroma stražo pre-
^jam dolgoletnemu prijate-
^ in sodelavcu. Vodenje Go-
^'ije ni le teoretično in prak-
^lo znanje, je predvsem or-
ganizacija človeške kompo-
nente, da ljudje pritegnejo in
gredo s teboj. Bobincu sem
predal ključ, ker so ključ
ljudje - in ravno na tem bo
Franjo dosegel ali močan
vzpon ali pa padel. Prepri-
čan sem, da se bo povzpel.«
Stanič je zatrdil, da z ve-
seljem odhaja nasproti tret-
jemu življenjskemu obdob-
ju. »Težko pozabiš dinamič-
no življenje, ko si šel ponoči
v službo in iz nje. Ko šteje
človek čez 60 let, je dobro,
če ima za počitek vsaj sobo-
to in nedeljo. Lotil se bom
mnogih stvari, čisto vseh ovc
pa še nimam >na broju<. Ne-
kaj časa me še čaka >biznis< -
od članstva v nadzornih sve-
tih, svetovanja do državnega
sveta. Predvsem pa bi se rad
izobraževal ali preprosto
bral. Vedno me je bilo strah,
da me bo kdo od novinarjev
vprašal, če kaj >čitam<. Zara-
di pomanjkanja časa prepro-
sto nisem mogel brati, vča-
sih niti časopisov ne. Za do-
pustniške dni imam rad vo-
jaške trilerje ali detektivke.
Potem bom začel z literatu-
ro, in to od začetka. Doma
me čaka kar nekaj rdečih, tr-
do vezanih knjig.«
Bivši predsednik Gorenjeve
uprave bo dopust preživel na
Braču. »Na otoku imam
manjšo hišo in množico do-
brih prijateljev, ki me obi-
skujejo. Skupaj preživljamo
lepe dni. Na morju namreč
predvsem >zabušavam< in se
ne pustim motiti ali si dikti-
rati kakršen koli program. Za-
plavam samo, če je morje to-
plo.«
URŠKA SELIŠNIK
Dolgoletnega sodelavca In prijatelja Jožeta Staniča je Franjo Bobinac
imenoval >ljudina< - osebno ga je namreč najbolj fasciniral s človeško
širino. Zahvalil se mu je za delo in omenil peklenski občutek človeka, ki
je čisto na vrhu, pa mora v nekem trenutku pritisniti na tipko...
BAUMOLLER
DRAVINJA
BAUMULLER DRAVINJA d.o.o., 3210 SLOVENSKE KONJICE.
DELAVSKA CESTA 10. Tel. 03-7572300 Fax: 03-7572332
Smo proizvodno podjetje s področja elektro in strojne industrije v
nemški lasti. Ukvarjamo se z izdelavo kovinskih elektro omar in
krmilnih pultov ter njihovim ožičevanjem in smo pretežno usmerjeni
na tuji trg. V našo sredino vabimo
sodelavca za
konstruiranje, tehnološko pripravo in
spremljanje proizvodnje, programiranje
CNC izsekovalnih strojev
od katerega pričakujemo:
-	višjo izobrazbo strojne smeri ali končano srednjo strojno
tehnično šolo
-	obvladovanje računalniških programskih orodij Excel, Word,
delo s CAD programi, zaželjeno Pro-Engineer, programiranje
CNC izsekovalnih strojev
-	znanje nemškega jezika
-	zaželjene delovne izkušnje na podobnih delih, lahko tudi
pripravnik
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do
zasedbe delovnih mest na naslov;
Kadrovska služba: BAUMULLER DRAVINJA d.o.o.
Delavska cesta 10
3210 Slov. Konjice
Velika nihanja
Minuli teden smo bili na slovenskem trgu priča izra-
zitim nihajem v prometu. To je bilo zopet posledica
večjih aplikacijskih poslov. Ponovno so bile v ospred-
ju obveznice, predvsem Republike Slovenije 53. izda-
je, prometnejše pa so bile tudi 50. ter 52. izdaje.
Med delnicami je bil minulo sredo izpeljan večji apli-
kacijski posel z Juteksovimi delnicami, izven aplikacij
in svežnjev pa je bilo največ trgovanja z delnicami Krke.
Četrtkovo dogajanje je presenetilo trgovanje z delnicami
Kompasa MTS (navadno so to večinoma slabo likvidne
delnice), ki so pridobile skoraj odstotek, opaznejše pa je
bilo še trgovanje z ID-oma Maksime ter Triglava stebra 1.
Indeks SB120 je prebil mejo 3.100 točk, ki jo je nato v
petek še malenkostno prekoračil. Petek je bil namreč dan
z izjemnim prometom - večinoma posledice aplikacij.
Ta dan so bili večji posli storjeni z delnicami Krke, Pe-
trola, ID-om Triglav steber 1, obveznicami RS53 ter He-
liosom. Prav slednji je nosil več kot milijardo tolarjev
»težak« sveženj po enotnem tečaju 117.300 SIT, ki je za
skoraj 20% višji od četrtkovega enotnega tečaja. V koli-
kor se je petek končal vehčastno, se je ponedeljek začel
prav klavrno. Skupni promet v borzni kotaciji je bil izredno
nizek, kar je zbilo vrednost indeksa SBI20 ponovno pod
mejo 3.100 točk. Ta je v enem samem dnevja zgubil tisto,
kar je prej pridobival od 11. julija. V torek so bile ponov-
no v ospredju obveznice in na borznem trgu je bila skle-
njena večja aplikacija z delnicami Gorenja. Nekoliko bolj
prometne so bile tudi delnice Petrola ter delnice ID-ov
KD ter Triglava stebra 1.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 16. 7. do 22. 7. 2003
številni umiici delnic iz
prostega trga
Med ostalimi pomembnejšimi novicami je še vredno opom-
niti vedno bolj okrnjeno vrsto tečajnice prostega trga. Tako
nas bodo iz prostega trga zapustila naslednja podjetja: Gozdno
Gospodarstvo Postojna d.d., Finira d.d., Valkarton d.d. ter
Tus KO-Sl d.d. Že pred tednom pa so se iz prostega trga
umaknile tudi delnice podjetja Mlaj Zadobrova d.d. Upa-
mo lahko, da se podjetja ne bodo samo poslavljala od pro-
stega trga, temveč se bo tudi kakšno na novo nanj uvrstilo,
morda celo v borzno kotacijo - a to zaenkrat deluje v tej
vročini kot privid v puščavi.
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 16. 7. do 22. 7. 2003
DAX zrasel od iraške krize
v tujini se je po divjem vzpenjanju delniških tečajev iz
minulega tedna stanje nekoliko umirilo in je ta teden
nastopila rahla korekcija navzdol. Nemški borzni indeks
DAX je trenutno na 3.282 točkah (-3,1% v primerjavi z
minulo sredo), prejšnji teden pa se je skoraj dotaknil
3.400 točk, oziroma je to mejo tekom trgovanja tudi pre-
segel. Naj še enkrat spomnim, da je imel nemški DAX v
sredini iraške krize, marca 2003, vrednost 2.200 točk,
sedaj pa dosega skoraj 3.300 točk, kar je natanko 50%
povečanje.
VALTER GRILANC,
analitik
Št. 30 - 24. julij 2003
6
AKTUALNO
Na Celjskem hmeljarsko-
pivovarski muzej?
Pivovarskega muzeja na Celjskem očitno še ne bo, obstajajo pa načrti o izgradnji hmeljarskega muzeja, ki bo
deloma namenjen tudi pivovarstvu.
Pivovarstvo je ena naj-
starejših industrij v Slove-
niji in tudi ena najstarejših
industrijskih dediščin na
Celjskem. V Laškem, na pri-
mer, imamo največjo slo-
vensko pivovarno, Spodnja
Savinjska dolina je največja
pridelovalka hmelja. Naj-
večji (in edini) pivovarski
muzej v Sloveniji pa je... v
Ljubljani. Ali ne bi bilo prav,
da bi bil podoben muzej tu-
di na Celjskem, kjer sta pi-
vovarstvo in hmeljarstvo ta-
ko rekoč doma? Do sedaj še
nihče ni pokazal zanima-
nja za ustanovitev pivovar-
.skega muzeja, kjer bi si
lahko ogledali postopke
varjenja, zorenja in filtra-
cije piva nekoč, stare stro-
je, sode... za razliko od hme-
ljarskega muzeja, ki naj bi
bil nared že čez nekaj let.
V	Žalcu sicer že obstaja
manjši hmeljarski muzej,
kjer si je možno ogledati pri-
pomočke za obdelovanje
hmelja, diplome, priznanja
za delo na področju hmeljars-
tva, fotografije hmeljarjev...
V Pivovarni Laško pa imajo
tudi neke vrste mini pivovar-
ski muzej oziroma pivnico s
slikovnim materialom, na-
menjenim predvsem poslov-
nim partnerjem pivovarne,
ne pa tudi širši javnosti.
V	Muzeju novejše zgodo-
vine v Celju so pripravljeni
sodelovati pri ustanovitvi
večjega pivovarskega muze-
ja, toda pobudo za to mora-
jo dati drugi. Direktorica mu-
zeja Marija Počivavšek vi-
di v Pivovarni Laško edino
dovolj močno inštitucijo za
izgradnjo tovrstnega muze-
ja. Toda očitno »ta hip to ni
aktualno, zato ne razmišlja-
mo o tem.« Vsaka taka po-
buda namreč tudi stane. V Pi-
vovarni Laško o ustanovitvi
muzeja zaenkrat ne razmiš-
ljajo.
V Žalcu že
ideje...
Se pa zato, kar se muzeals-
tva tiče, bolj trudijo Žalča-
ni. Ob vse skromnejšem
hmeljskem pridelku in za-
služku jim kaj drugega niti
ne preostane. Sedanji majhen
hmeljarski muzej namerava-
jo v prihodnjih letih razširi-
ti in dopolniti. »Delno naj bi
bil ta muzej namenjen tudi
pivovarstvu, vendar le v smi-
slu avdiovizualnih posnet-
kov. To naj bi bil hmeljarski
muzej, kajti za pivovarske-
ga bi morali imeti bistveno
več opreme, prostora in pi-
vovarništvo v tem smislu ni-
ma takšne tradicije,« je po-
vedal direktor hmeljarskega
inštituta v Žalcu Andrej Si-
mončič in dodal: »Nimamo
pa načrtov, da bi delali samo
pivovarski muzej.« To naj bi
bila tudi po njegovih bese-
dah naloga Pivovarne Laško,
vendar do sedaj med njimi
še ni prišlo do tovrstnih do-
govarjanj.
Pri projektu izgradnje hme-
Ijarsko-pivovarskega muzeja
sodelujejo poleg hmeljarskega
inštituta tudi zunanji strokov-
njaki (mag. Jože Hudales, ki
je pripravil grobo idejo za raz-
voj projekta). Občina Žalec,
ki je za projekt namenila za-
četna finančna sredstva, zavod
za kulturo, šport in turizem.
Razvojna agencija Savinja in
Export-Import, v katerem je
sedanji hmeljarski muzej. Se-
veda pa želijo k temu projek-
tu pritegniti tudi druge, še naj-
bolj Pivovarno Laško. »Hitro
smo namreč ugotovili, da je
treba zgodbo hmeljarstva nad-
graditi z zgodbo pivo varstva.
Boleče je, da v Savinjski do-
lini ni prave in primerne piv-
nice, pa smo tisti, ki proizva-
jamo za pivo enega ključnih
proizvodov,« je dejala direk-
torica Razvojne agencije Sa-
vinja Danica Jezovšek Ko-
rent.
Čeprav projekt še ni dode-
lan do te mere, da bi ga lah-
ko podrobno predstavili, pa
že vedo, da to ne bo klasičen
muzej, kjer bi bili vsi ekspo-
nati razstavljeni na enem me-
stu. »V hmeljarskem inštitu-
tu bi bil virtualni muzej, vklju-
čili pa bi tudi povsem kla-
sične eksponate, ki jih ima-
jo v Export-Importu, razmiš-
ljamo pa tudi v tej smeri, da
bi imeli muzej na prostem, s
konkretno predstavitvijo
hmeljske sušilnice in muzej
v okviru delujoče kmetije, ki
za vzorec prideluje in obde-
luje hmelj na star način,« je
razložila Jezovšek Korento-
va. Po teh lokacijah naj bi vo-
dili turiste, ki bodo obiskali
Žalec oziroma Spodnjo Sa-
vinjsko dolino. »Če bo pro-
jekt izgradnje hmeljarskega
in pivovarskega muzeja us-
pel, si upam trditi, da bo to
eden izmed prepoznavnejših
znakov doline,« je prepriča-
na Jezovšek Korentova. Vse
to pa naj bi se predvidoma
zgodilo čez približno tri le-
ta. Toda »zgodba se lahko za-
vleče na več let, če na svo
stran ne bomo pritegnili ^
volj ustreznih in motiviral
akterjev, ki bodo pripravi
ni sodelovati,« je še dodal
BOJANA AVGUŠTINČI
MATEJA JAZBI
V Pivovarskem muzeju v Pivovarni Union si lahko obiskovalci med drugim ogledajo tudi, kako so v času
konjskih vpreg razvažali pivo z vozovi, imenovanimi parizarji. V zimskem času pa so za dostavo uporabljali
tudi sani.
Nekdaj so veliki nasadi hmelja v Savinjski dolini prinašali velik dohodek, danes je treba Iskati še druge vire prihodkov - eden od njih je goto*
turizem.
Ali ste
vedeli, da...
•	je pivo (skupaj z medico) najstarejša pijača,
ki jo Slovenci poznamo že vse od svoje naseli-
tve na to območje? Pivo oziroma ol je bilo tudi
kasneje v srednjem veku med Slovenci celo bolj
razširjeno od vina, vsekakor pa bolj razširjeno
od žganja. Tudi znameniti potopisec Baltasar
Hacquet iz 18. stoletja navaja, da pijejo Slo-
venci »mnogo piva in zelo malo žganja«. Žga-
nje je pregreha, proti kateri je rohnel celo škof
Slomšek sredi 19. stoletja.
•	so bile preproste oblike pridobivanja piva
še v 18. stoletju »prava ljudska zadeva« in pivo
»ljudska pijača«, tehnologija pridobivanja žit-
nega piva pa je bila znana skorajda v vsaki hiši,
tako da so vsi večji kmetje po nekdanjem Kranj-
skem in Štajerskem očitno znali variti pivo, ta-
ko kot znajo danes pridelovati mošt, vino ali
kuhati žganje? Za 17. stoletje se navaja, da so na
Kranjskem varili pivo iz pšenice in ovsa ali iz
ječmena in ovsa, v 18. stoletju pa so na Koroš-
kem in Štajerskem že varili pivo iz ovsa in ječ-
mena, ki so jima dodajali že nekoliko hmelja.
Prava pivovarska kultura se je začela razvijati v
19. stoletju, v začetku 20. stoletja pa so pone-
kod v Sloveniji že uvajali prve večje (posku-
sne) nasade hmelja.
•	dandanes povprečni Slovenec na leto popije
39 litrov piva, kar je približno 0,75 litra na
teden, s čimer sodimo v sam vrh pivcev piva
med narodi s pivovarsko tradicijo?
Št. 30 - 24. julij 2003
INTERVJU
7
Prišel in
odšel -
v velikem
slogu
Zagotovo se bo nekega dne spet vrnil, kajti Niko
Markovič nikoli ne pride brez pravega razloga in
pravega izziva
Medijski spektakel oko-
zamenjave selektorja
lOŠke državne rokometne
eprezentance se je polegel
J Niko Markovič ta čas po-
iva v blagodejni senci svo-
ega doma v Žalcu. To je tu-
i čas za razmislek in pre-
lislek o minulih dogodkih,
i so ga resda močno pri-
adeli, a še zdaleč ne po-
Blkli. Vedno je bil borec in
9 tudi ostaja, čeravno v tem
renutku še ne ve, kje ga ča-
a naslednje bojno polje. In
bet bo začel na novo, spet
8 trdim delom in prepriča-
njem, da je njegova začrta-
jo pot prava.
Niko Markovič je še danes
rdno prepričan, da bi delo z
Iržavno reprezentanco, kot
:i ga je začrtal, obrodilo le-
pe sadove, če bi bilo to boj-
no polje brez min. Tako pa
ie je zgodilo, da so ga sredi
lela in povsem nepričakova-
no odstavili. Glasovanje v
)redsedstvu Rokometne zve-
fe Slovenije se je zgodilo v
ponedeljek, 7. julija. Kako je
sprejel to odločitev, smo ga
Izprašali na začetku pogovo-
ra.
»To je bil zame pravi šok,
niti v sanjah se mi ne bi mo-
gel zgoditi takšen scenarij.
Sem pa malo pred tem že slu-
til, da se nekaj pripravlja, ko
tie je predsednik predseds-
va Rokometne zveze Slove-
lije Zoran Jankovič v petek,
orej tri dni pred sejo pred-
^dstva, povabil k sebi na po-'
'ovor in si potem vzel dva
Ini časa za razmislek. V ne-
'eljo me je neuradno obve-
stil, da me bodo razrešili, na-
slednji dan pa je na predseds-
padla končna odločitev,
^e me jankovič ne bi bil sam
!'ovabil na to izredno sejo,
se je odvijala za strogo za-
prtimi vrati, me sploh ne bi
'^ilo zraven. Po razrešitvi sem
prizadet predvsem zato,
*er so mi življenjski cilj, ta
je bil medalja na evrop-
^l^em prvenstvu, preprečili na
fol poti.«
Torej ste imeli kot stran-
^ v postopku vsaj to mož-
nost, da zagovarjate svoja
blišča in delo, četudi je bi-
® takrat že vse odločeno.
komentirate očitke
'''^edsedstva glede strokov-
nosti dela z reprezentanco
v času priprav na evropsko
rokometno prvenstvo, ki bo
januarja prihodnje leto v
Sloveniji?
Na seji sem odločno zago-
varjal svoje delo z reprezen-
tanco in program, ki sem si
ga jasno začrtal.
Je to isti program, ki ste
ga članom predsedstva pred-
stavili aprila lani, preden so
vas postavili za selektorja
državne reprezentance?
Lahko izpostavite kakšno
podrobnost ali cilj iz tega
programa?
Bil sem prvi, ki je že ta-
krat govoril o cilju - medalji
na evropskem prvenstvu le-
ta 2004 - in to sem si upal
zapisati tudi v svoj program.
Že pred svetovnim prvens-
tvom na Portugalskem sem
vedel, da moram določene
stvari spremeniti za končni
cilj, medaljo na evropskem
prvenstvu. Takrat bi imel na
voljo šestnajst najboljših igral-
cev, najboljših tako v glavah
kot v rokah. To sem namera-
val doseči z močnim pove-
čanjem konkurence med re-
prezentanti: s forsiranjem ne-
katerih mladih igralcev, kot
so na primer Jure Natek, Vid
Kavtičnik, Diko Kozlina,
Marko Oštir, Matjaž Brumen,
Luka Žvižej, Gorazd Škof, da
bi si nabrali dovolj izkušenj
za nastope na velikih tekmah.
Istočasno bi standardni igralci
dobili občutek, da imajo re-
sno konkurenco v mladih in
na tak način bi od starih igral-
cev lahko izvlekel kar največ.
Ves čas pa sem že imel v gla-
vi ekipo osemnajstih igralcev
in ožji izbor sem nameraval
javno objaviti šele oktobra,
pred zadnjo fazo priprav na
evropsko prvenstvo.
Govorilo se je o pravi po-
lomiji na pripravah in tur-
nirju v Kopru ter sploh o sla-
bih učinkih vašega speci-
fičnega dela z reprezentan-
co.
Imam kar nekaj argumen-
tov v prid strokovnosti in re-
zultatov. Najprej smo se kva-
lificirali za nastop na svetov-
nem prvenstvu, ki je bilo ja-
nuarja letos na Portugalskem.
Na tem prvenstvu se je naša
reprezentanca uvrstila na
enajsto mesto, kar je lep us-
peh glede na to, da je bila do
takrat najboljša uvrstitev se-
demnajsto mesto. Dosegali
smo tudi lepe uspehe na tur-
nirjih po Evropi in ne gre tu-
di pozabiti, da je bila sloven-
ska reprezentanca še na zad-
njem evropskem prvenstvu
leta 2002 na Švedskem tako
rekoč pod zemljo. Torej, pri-
prave v Kopru niso bile ni-
kakršna polomija, končno
smo v tem času premagali ze-
lo močne Švede. O polomiji
so govorili tisti, ki so me ho-
teli že zdavnaj zamenjati.
Kdo so bili tisti, ki so vam
kopali jamo?
Ne bi o imenih...
Očitali so vam tudi, da so
bili odnosi med vami in čla-
ni reprezentance slabi.
To ni res, odnosi so bili zelo
dobri. V vseh petnajstih me-
secih skupnega dela ni bilo
niti enega najmanjšega dis-
ciplinskega prekrška.
Resen očitek tistih, ki so
se zavzemali za vašo odsta-
vitev, je bil tudi ta, da niste
ukrepali, ko je dopinški test
pri reprezentantu Matjažu
Brumnu pokazal pozitiven
rezultat.
To z dopingom se je zgo-
dilo na finalnem pokalnem
turnirju v Škofji Loki, jaz pa
sem to izvedel šele na repre-
zentančnih pripravah junija
v Laškem, ko sta me o pozi-
tivnem rezultatu testa sezna-
nila sam Brumen in repre-
zentančni zdravnik dr. Čaje-
vec. Po mojem mnenju bi
morali najprej reagirati v
Brumnovem matičnem klu-
bu, pa niso. Jaz zadeve ni-
sem takoj obelodanil in pri-
javil, ker sem čakal na urad-
ni rezultat testiranja. Glede
tega priznavam svojo krivdo,
ker nisem nemudoma obve-
stil predsedstva Rokometne
zveze Slovenije.
V kakšnih odnosih ste bi-
li s predsednikom Zoranom
Jankovičem?
Z Jankovičem sva imela ves
čas dobre profesionalne od-
nose. Zelo ga cenim kot pred-
sednika rokometne zveze,
brez njega ne bi bilo v slo-
venskem rokometu tako do-
brih pogojev za delo, kot so,
in to v vseh selekcijah. Jan-
kovič je tudi zaslužen, da bo
letošnje evropsko rokomet-
no prvenstvo pri nas v Slove-
niji, moja zasluga pa je, da
se bo prvi krog prvenstva, ki
je vedno najpomembnejši za
nadaljevanje, odvijal prav v
Celju. Pri tej odločitvi sem
imel v mislih predvsem bo-
gato tradicijo rokometa v Ce-
lju in odlično celjsko publi-
ko.
Kdaj in zakaj so vam po-
nudili mesto selektorja dr-
žavne reprezentance? Za po-
vršne poznavalce slovenske
rokometne scene ste bili še
do lanske spomladi dokaj
neznano ime.
Predlani sem se po devet-
najstih letih trenerskega de-
la v Avstriji vrnil domov in
začel delati z rokometnim
klubom iz Trebnjega, ki se
je s takratnega desetega me-
sta v kratkem času povzpel
na četrto mesto v ligi. Potem
pa so me poklicali iz roko-
metne zveze in mi lani apri-
la ponudili mesto selektorja
državne reprezentance.
Malo starejša generacija
se vas spominja kot odlič-
nega in perspektivnega
mladega igralca na desnem
krilu, člana nekdanjega Že-
lezničarskega rokometne-
ga kluba Celje in člana ta-
kratne jugoslovanske dr-
žavne mladinske reprezen-
tance. Spomini na to obdob-
je so najbrž še zelo živi in
lepi. V katera leta segajo?
Rokomet sem igral od leta
1964 do 1971, to je bilo v ča-
su, ko se je v Celju, s trener-
jem Tonetom Goršičem na
čelu, začelo obdobje moder-
nega slovenskega rokometa.
Bili smo generacija, ki je po-
stavila temelje rokometni
igri, kakršna se igra še danes.
Seveda so bili to drugačni ča-
si, ki se jih z današnjim sta-
njem sploh ne da primerja-
ti, saj se je vse dogajalo na
amaterski osnovi. Večina
igralcev je bila študentov, ki
smo se vsak dan vozili na tre-
ninge iz Ljubljane v Celje, in
to ponavadi z avtoštopom, da
bi kaj prihranili. Spominjam
se, da so, ko se je Celje uvr-
stilo v takratno zvezno ligo
in s tem doseglo velik uspeh,
vsakega od nas nagradili z ne-
kaj metri blaga za obleke. Ne-
katere igralce je klub tudi šti-
pendiral, moja štipendija je
znašala 20 tisoč takratnih di-
narjev.
Vaša igralska kariera je
bila kratka. Zakaj ste tako
zgodaj nehali?
Pri dvaindvajsetih letih
sem si med igro resno poš-
kodoval koleno in tako sem
moral v najboljših letih ne-
hati igrati. Postal sem trener,
najprej v manjših klubih, nato
sem bil deset let trener slo-
venske mladinske reprezen-
tance, ki je v jugoslovanskem
prostoru dosegala lepe rezul-
tate in tudi najvišje uvrstitve
na raznih turnirjih. Bil sem
tudi trener mladincev Celja,
ki so postali celo državni pr-
vaki, ter še v mnogih drugih
slovenskih klubih, dokler se
nisem leta 1983 odločil, da
trenersko pot nadaljujem v
Avstriji. Delal sem z različ-
nimi klubi: v Celovcu, na Du-
naju, v Innsbrucku, bil sem
tudi trener avstrijske držav-
ne rokometne reprezentan-
re. Tako je minilo devetnajst
let tujine. Predolgo sem bil
v Avstriji glede na to, da me
je zadnja leta močno vleklo
nazaj domov. Povsod, kjer
sem delal in kamor koh sem
prišel, sem oral ledino, nik-
jer mi ni bilo z rožicami post-
lano, a z moštvi, ki sem jih
vodil, sem ves čas dosegal le-
pe rezultate, predvsem pa sem
vedno dosegel cilje, ki sem
si jih postavil.
Kako zdaj naprej?
Verjamem, da je vsaka slaba
stvar za nekaj dobra. Ti zad-
nji dogodki me niso toliko
potrli, da bi mi zdaj pri pe-
tinpetdesetih letih pošli mo-
tivacija in energija za nadalj-
nje trenersko delo. Vedno sem
bil borec in to ostajam še na-
prej.
Kaj bi bil lahko zdaj za
vas pravi izziv?
Če bi ostal v Sloveniji, bi
to lahko bilo edino delo z eki-
po Celja, pa s Prulami in se-
veda kdaj pozneje spet z dr-
žavno reprezentanco. Tudi tu-
jina ni izključena, v tem pri-
meru se bom pač malo umak-
nil, a sem trdno prepričan,
da se bom enkrat spet vrnil
nazaj na slovensko rokomet-
no sceno in dobil spet svojo
pravo priložnost.
Na začetku februarja pri-
hodnje leto pa bomo videli,
ali smo Slovenci v evrop-
skem rokometu junaki ali
pokojniki, kot se je v času
vaše zamenjave izrazil
predsednik Zoran Janko-
vič.
Svojemu nasledniku Tone-
tu Tislju in igralcem želim
veliko uspeha in sreče na
evropskem prvenstvu čez šest
mesecev.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 30 - 24. julij 2003
8
AKCIJA
Minute za lepe trenutice
Dekan Jože Kovačec je na Polzelo prišel iz Prlekije - Najbolj bolijo nepristni odnosi
Veseli nas, da so naši
bralci z veseljem sprejeli ak-
cijo o izbiri priljubljenih du-
hovnikov ter da pridno po-
šiljajo kupone in predloge.
Po prvem tednu je največ
glasov prejel polzelski žup-
nik, dekan Jože Kovačec,
po rodu iz Prlekije, ki je v
župnijsko cerkev sv. Mar-
jete prišel leta 1990.
Novo mašo je gospod Jo-
že Kovačec bral leta 1981, nato
je kot kaplan pet let deloval
v Brežicah, nadaljnja štiri le-
ta pa preživel na Pobrežju v
Mariboru. »Takrat sem na
vprašanje, kako se imam, rad
odgovarjal, da živim v sa-
mem marmorju in cvetju,«
se je prešerno nasmejal Ko-
vačec - nekdanje pobreško
župnišče je tedaj stalo na po-
kopališču. Na Polzeli je spre-
jel mesto duhovnika po smr-
ti gospoda Ferdinanda Vi-
denška. »Prej sem deloval v
mestnih župnijah, vendar
sem se delovanja na Polzeli
že vnaprej veselil. Izhajam iz
kmečkega okolja, zato mi je
od nekdaj blizu življenje v
naravi. Seveda je na Polzeli
zelo različna struktura ljudi.
Včasih je težko in zahtevno
na pravilen način prisluhni-
ti tako kmečkim kot ljudem
v blokih,« pravi Kovačec in
dodaja, da se je za poklic du-
hovnika med drugim odlo-
čil tudi zaradi razumevanja
in druženja, ki ju je bil kot
mlad fant deležen pri kapla-
nih v domači župniji.
Seveda so še drugi razlo-
gi, vseeno pa na odločitev
mladega fanta ni vplivalo kak-
šno pretresljivo doživetje.
»Nobenih čudežev ali razo-
čaranj v ljubezni ali česa po-
dobnega ni bilo. Pri drugih
poklicih je vsaj malo raču-
nice - veš, kakšne talente
imaš, kako se boš v poklicu
uveljavil, mogoče tudi zaslu-
žil... Duhovniki pa v resnici
sledijo nekemu notranjemu
glasu in klicu,« je zatrdil de-
kan žalske dekanije.
Hkrati je z obžalovanjem
povedal, da med pošolsko
mladino na Polzeli ne uspe
ustvariti prijetnega razpolo-
ženja, ki je njemu kot fantu
dalo krila. »Niti ne vem, ali
na to vpliva sedanji čas, mo-
goče jaz nisem pravi oziro-
ma ne znam... Pri verouku,
to se pravi pri šolarjih, se ima-
mo lepo in prijetno. Ko živ-
ljenje potegne mlade ljudi v
novo okolje, jih različne dolž-
nosti tako zaposlijo, da se od-
tujijo. Čeprav pri delu poma-
gajo tudi kateheti, dostikrat
hrepenim po tisti pravi do-
mačnosti. Je pa tudi res, da
ne moremo delovati na rav-
ni in po kriterijih, ki jih za
bodštekano< zabavo postav-
ljajo mladi. Govorim seve-
da o posameznikih. Vesel
serrf, da mladi, čeprav se ne
srečujemo tako pogosto, os-
tajajo dobri ljudje. Razu-
mem, da jih vpenja čas, ki je
usmerjen v prizadevanje za
točke, kruh, službo.... in
hkrati živim v upanju, da bo-
do nekoč bolj cenili tudi du-
hovne dimenzije.«
iVieci ljudmi
Sicer se dekan Kovačec ve-
seli mnogih trenutkov, ki jih
v polzelski župniji poraja
skupna skrb za človeško do-
bro. Tako župnišče sodelu-
je s šolo in drugimi ustano-
vami - cilj vseh je spoštova-
nje in uresničevanje človeš-
kih želja in potreb. »Na vse
želje ne morem odgovarja-
ti, kot bi ljudje včasih žele-
li. Merilo za to, kaj je prav
in kaj ne, ni stvar mojega
trenutnega okusa ali mne-
nja anket, ampak zakon Več-
nega in zgodovinsko potr-
jena resnica,« je prepričan
Kovačec, ki s spoštovanjem
govori o »svojih ljudeh«.
Prav tako kot večina spoštu-
je njega, njegovo poslans-
tvo in delo. »Seveda obsta-
jajo tudi ljudje, ki se jim
zdi, da bi bilo na svetu lep-
še, če nas ne bi bilo. Neka-
terim se upira duhovnik kot
oseba, drugi pa prepričano
sovražijo tistega, v katere-
ga službi smo,« razmišlja de-
kan Kovačec, ki vseeno z ve-
seljem opravlja duhovniško
poslanstvo.
»Pravzaprav ni stvari, ki
je ne bi hotel početi, so pa
v tem delu seveda tudi nian-
se. Največ težav mi povzro-
ča raznovrstnost opravil, saj
se moram Večkrat na dan
spreminjati. Tolažiš in so-
čustvuješ z ljudmi, ki so priš-
li prijavit pogreb. Za njimi
pride nekdo, ki se pogovar-
ja o poroki, potem sprejmeš
človeka z družinskimi teža-
vami ali koga, ki nima od
česa živeti. Nisem nikakr-
šen igralec, z ljudmi v re-
snici sočustvujem, se z nji-
mi veselim, delim njihove
skrbi.« Ob tem je polzelski
duhovnik opozoril na ne-
pristnost odnosov in strah,
ki je vse pogostejši med ljud-
mi v javnih poklicih. »Dan-
danes skoraj ne upam otro-
ka pogladiti po laseh ali po-
božati po licu, kar je meni
zelo ljuba gesta, s katero mu
povem, da ga spoštujem, da
sva si bUzu... Dejanja, ki so
bila nekdaj samoumevna,
sedaj nekateri sprevračajo
v slabo. To me vedno zno-
va globoko zaboli.«
V	želji, da bi otrokom na
nek način približal boljše in
lepše stvari, dekan Kovačec
pri vsakem verouku lepim
trenutkom nameni par minut
- v tem času otroci pripove-
dujejo, kaj lepega in prijet-
nega so doživeli v tednu, ko
se niso srečali.
V	razmišljanja o odnosih
med Cerkvijo in državo se pol-
zelski gospod nerad spušča.
»Nisem tisti, ki bi odločal,
bolj se trudim izvrševati svoje
naloge in dolžnosti. Prepri-
čan sem, da kakor so nekoč
bili problemi, pa so minili
in so rešeni, tako bodo en-
krat rešene tudi trenutne in
še drugačne težave, ki se po-
rajajo v demokraciji. Ne le s
pogovori, temveč predvsem
zato, ker Cerkev ni naša, tem-
več Božja ustanova,« pravi Ko-
vačec in dodaja, da ga na pri-
mer veliko bolj kot »proble-
matična politika« skrbi pre-
majhno odločanje mladih za
duhovne poklice.
Računalnik v
pomoč
Prijeten klepet v delovni so-
bi polzelskega župnišča je bil
prehitro pri kraju. Vmes se
je nekajkrat oglasil telefon,
za trenutek so svojega dušne-
ga pastirja zmotili verniki,
sredi knjig in druge literatu-
re pa je prižgan računalnik
dokazoval, da je pogosto v
uporabi. »Ne znam si pred-
stavljati dela samo s pisalni
strojem, brez Interneta, I
ze podatkov in možnosti j
trih izpisov, čeprav se trudi
da te stvari ne bi imele ob'
sti nad mano,« pravi žal^
dekan. Tako na računalnil
na primer nima igric, odg
vor na vprašanje o prosti
času pa pospremi s prešj
nim smehom - tudi njemu I
kot večini sopotnikov sodd
nega sveta, prepogol
zmanjkuje. »Ko sem bil ml
ši, sem se ukvarjal s športa
in potoval po hribih. Sel
še vedno rad potujem, vf
dar večinoma v avtomobili
Drugim hobijem nisem pJ
dan. Se pa trudim, da vsa
danja opravila niso obreiri
njujoča, temveč jih jemljei
kot sprostitev.«	j
In kako Prlek živi med S
vinjčani? »Velikokrat sem n
mišljal o stereotipih, ki so i
kako v zraku - da so Prleki
Štajerci zaradi ravne pokri
jine bolj odprti, Savinjčai
pa zaradi hribov bolj zapi
ljudje. Vendar osebno tega ^
potrjujem. Ozka razmišlj;
nja najdem tudi na svojei
nekdanjem koncu, v Savii
ski dolini pa sem srečal ve
ko nadvse dobrih, širokih,
razumevajočih ljudi,« je po
daril duhovnik Kovačec. 1
di Polzelani trdijo, da je mi
njimi »fajn gospod«. ;
URŠKA SELIŠN
Polzelski župnik, dekan Jože Kovačec
Doslej so se med prvih de-
set po vašem glasovanju na
kuponih uvrstili:
Jože Horvat, Laško,
Marko Leva, Šmarje pri
Jelšah, Jože Kovačec, Pol-
zela, Izidor - Dori Pečov-
nik, Berlin, Miha Herman,
Ponikva, Janko Strašek,
Dobrna, Marko Šraml,
Slivnica pri Celju, mag.
Branko Cestnik, Franko-
lovo, Ivan Smrekar, Sveti
Štefan in Slavko Kalan, Ra-
deče.
Med bralci, ki pošiljajo
kupone, bomo vsak teden
izžrebali tri, ki bodo pre-
jeli našo hišno nagrado.
Tokrat so to: Marica Vodi-
šek iz Laškega, Anton Le-
šek iz Šentjanža nad Štora-
mi in Jože Skale iz Javorja,
Gorica pri Slivnici.
Nagrade lahko dobijo na
oglasnem oddelku NT&RC.
Št. 30 - 24. julij 2003
IDBISK NA GRADU
9
Kloster v Jurjevem dolu
V dolini Gračnice je bila nekoč meniška naselbina - V stolpu je bivala pravljičarka, danes burijo duhove razvaline
Nekoč obljudeni gradovi,
] dvorci in graščine so danes
še nosilci spominov pre-
teklosti. Njihovi nekoč mo-
Sgočni zidovi pripovedujejo
|t)ajke in legende o življenju
Iv srednjem veku in razvne-
jmajo domišljijo ljudi. Kot
•Ijurkloštrska kartuzija, oko-
■jli katere smo se smukali s
'pripovedovalcem Juretom
krašovcem. Tako je nasta-
' la nova pripoved o preteklo-
'sti in sedanjosti nekdanje
' liartuzije, ki vam jo ponu-
jamo v poletno branje kot
' aamig za počitniško pote-
' panje po skritih kotičkih v
tem koncu Slovenije.
Spomin
Brez zgodovinskih dejstev
skoraj ne gre. Zanimiv je po-
datek, da je krški škof He-
nrik 1. v 12. stoletju pripe-
jljal v dolino Gračnice blizu
luškega kartuzijane, katerih
I postojanka je dobila ime Jur-
klošter. Tako se še vedno ime-
nuje kraj, o katerem bolj ma-
lo slišimo in še manj govori-
mo. A ko ga obiščemo, se po-
doba slikovite pokrajine, ki
se konča ob razvalinah kar-
' tuzijanskega samostana, za-
' reže globoko v spomin. Do-
5 zidave in prezidave samostana
j in kasneje propad nekdanje
kartuzije so pustil pečat in
podobo, kakršna se ponuja
I še danes. In zaslutimo lah-
to, da so se nekoč na tem ob-
močju razprostirali široki, go-
sti, temni pragozdovi z mno-
go zvermi, od katerih so
mnoge danes že izumrle.
Med njimi medvedi, volko-
vi, risi, divje mačke, vepri,
kune in v bližnjem potoku,
nad katerim se še dandanes
vije pod zelenje in travo skrit
obokan most, postrvi, raki in
vidre.
Zgodba pripoveduje, da so
imeli kartuzijani v Laškem
lastno točilnico vina in jav-
no parno kopališče s kopa-
liškim mojstrom. Viri iz le-
ta 1564 omenjajo tudi samo-
stansko šolo. Tudi dandanes
stoji tik ob razvalinah in žup-
nišču, ki ga ščiti sveti Mavri-
cij, lepa sodobna šola, ki se
s svojo arhitekturno podobo
lepo poda v samostansko
okolje. Zdaj, med počitnica-
mi, sameva. Čez leto pa je v
tej slikoviti dolinici slišati živ-
žav otrok, ki daje slutiti, da
življenje v kraju ostaja.
Kje je
Veronikin
grob?
Na samostanskem pokopa-
lišču so Celjski grofje, zaš-
čitniki kartuzijanov, postavili
kapelo, v samostanskem hod-
niku pa poseben oltar. Na tem
mestu ne smemo pozabiti
omeniti usodnega datuma 17.
oktober 1428, ko je okrutni
grof Herman 11. dal utopiti
Veroniko Deseniško, drugo
ženo sina Friderika, ki so jo
pokopali v Braslovčah.
(Zgodbo že poznate iz prejš-
nje številke NT). Po Her-
manovi smrti jo je Friderik
prepeljal na samostansko po-
kopališče v Jurkloštru. Mno-
go let kasneje so mnogi med
razvalinami, ki jih je prekri-
la zemlja in zarasla visoka tra-
va, iskali njen grob. Med nji-
mi je bil tudi škof Anton Mar-
tin Slomšek, ki je leta 1856
preurejal cerkev sv. Mavrici-
ja. A groba ni našel. Iskali so
ga tudi mnogi strokovanja-
ki, ki so se ukvarjali z zgo-
dovino kartuzije. A ga do da-
nes še niso odkrili. Arheolo-
gi domnevajo, da naj bi bil
njen grob na kraju pokopa-
liške kapele Celjskih grofov
ali na kraju nekdanjega hod-
nika z oltarjem vzhodno od
cerkve, na poznejšem graš-
činskem vrtu. Razvaline pod
»stolpom jahačem« (edinim
tovrstnim cerkvenim stol-
pom, posajenim na streho
stavbe), šepetajo še druge
zgodbe o Veronikinem zad-
njem počivališču, da bo ne-
koč prišel nekdo, ki bo ra-
zumel to govorico in razvoz-
lal uganko.
Propad
v 16. stoletju je jurkloštr-
ski samostan začel počasi pro-
padati. Ljudje so se začeli bolj
zanimati za tostransko živ-
ljenje in uživanje. Menihi so
zapuščali samostan. Bolj kot
molili, so veseljačili ali po-
ročeni ostajaU kar v samo-
stanu. Zabredli so v velike
dolgove, stanje je postalo
obupno. Vsa poslopja so pro-
padala, šest ribnikov je bilo
praznih in izropanih, v bliž-
njem Marofu ni bilo nobene
živine več. Tako so kartuzi-
jani v Jurkloštru žalostno
končali svojo zgodovino. O
tem priča tudi Meniški ali Pa-
trov graben, vzhodno od Jur-
kloštra, v katerem naj bi raz-
jarjeni kmetje podložniki po-
bili ničvrednega meniha iz
jurkloštrskega samostana, češ
da ni nobene razlike med gro-
fovskimi in samostanskimi
gospoščinami.
Leta 1773 je samostan s pri-
padajočim poljedelskim in
gozdarskim imetjem z vse-
mi poslopji vred prevzela dr-
žava. Nekaj let zatem so sa-
mostansko poslopje podrli,
nato pa k ohranjeni samostan-
ski cerkvi prizidah obsežno
grajsko poslopje. V njem sta
uradovala državno okrajno
sodišče in komisariat. Vso po-
sest je država vodila sama
oziroma jo je dajala v najem.
Na nekdanji samostan da-
nes spominjajo razvaline in
razna imena kot Jurklošter,
Klošter, Mišji dol, Menišji ali
Patrov graben, Marof (prista-
va) in Marijina vas. Od nek-
danjega samostana je, z izje-
mo obrambnega stolpa med
cerkvijo in pokopališčem ter
prostora poleg cerkvene fa-
sade, ostala le sedanja žup-
nijska cerkev sv. Mavricija.
Pravljičarka v
stolpu
Pred časom se je v bližnji
stolp ob razvalinah samostana
naselila znana slovenska
pravljičarka, pesnica, »pelin
žena«, znana po imenu Svet-
lana. Zgodba o njeni naseli-
tvi v tišini in miru v Mišjem
dolu je med starejšimi že šla
v pozabo. Mlajši še slišali niso
zanjo. A domačini (tudi naš
vodnik med grajskimi razva-
linami Jure Krašovec) se je
ne spominjajo kaj radi. Pre-
več hudih besed je bilo izre-
čenih ob njeni vselitvi, ob-
novitvi stolpa in izselitvi iz
njega in pravijo, da jih nima
smisla pogrevati...
Izkušnja in okus po pelinu
pa sta jim ostala v spominu.
Od takrat so še bolj previdni,
nezaupljivi do prišlekov in
redkobesedni, če beseda na-
nese na zgodbo iz stolpa. Za-
to nismo silili z vprašanji o
tem, ali se v kraju še govori o
»črni ženi«, ki je v prenovlje-
nem stolpu opolnoči začela
pisati o... O čem in kaj je pi-
sala, ni nikoli nihče izvedel.
In ne vprašal. Tudi o tem ne,
kako je neke noči »odletela«
iz stolpa.
Ta zdaj sameva. Pa ne či-
sto. Tu in tam pripravijo, bo-
disi domačini bodisi Lašča-
ni, v njem kakšen kulturni
večer. Skoraj prepričani smo,
da pesmi in pravljic »črne že-
ne« ne prebirajo.
Mi smo se sredi peklensko
vročega dopoldneva skrili v
senco tega stolpa, prisluhni-
li tišini, vonjali trave in zdra-
vilne rože na travnikih, se od-
žejali s sadeži bližnje slive
in se spraševali, kdo zaliva
rože na oknih stolpa, da ta-
ko lepo cveto...? Morda Ve-
ronika?
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Edinstven stolpič »jahač« nekdanje kartuzijanske cerkve
Kdo zaliva rože v stolpu, smo se spraševali z Juretom.
Tu nekje bi moral biti Veronikin grob. Kdo ga bo našel?
Cerkev ima za zavetnika sv. Mavricija, ki stoji v sredi nad vrati.
Št. 30 - 24. julij 2003
10
Cestne zdrahe
pri Vojniicu
Vojniški »ne« neskončnim vožnjam najtežjih tovornjakov
v uredništvu se je prejš-
nji teden oglasil občan s se-
verne obale Šmartinskega
jezera (ki ne želi biti ime-
novan) ter potožil o hudi
krivici, ki se mu godi. »Mo-
je ustavne pravice so krše-
ne, omejena je moja svobo-
da gibanja,« se je pritože-
val. Gre za zasebnika, ki
živi na območju celjske ob-
čine, na meji z občino Voj-
nik.
Občina Vojnik je namreč
dan pred tem na svojem
ozemlju, na cesti Vojnik-
Šmartno v Rožni dolini, po-
skrbela za nova, strožja pro-
metna znaka. Ta zapovedu-
jeta za tovornjake največ 7,5
tone skupne teže, za razliko
od prejšnje ureditve, z zna-
kom, ki je dovoljeval največ
6 ton osnega pritiska. »Pre-
peljati ne morem več niti be-
tona, Občina Vojnik s tem prav
tako omejuje razvoj turizma
na tem območju,« je pripo-
vedoval jezni občan celjske
občine. Kaj se torej dogaja
na vojniško-celjski meji?
Za ugotovitev prave resni-
ce je seveda treba vedno sli-
šati obe strani. V občinski
zgradbi v Vojniku ter občani
Vojnika ob občinski cesti,
kjer stojita nova prometna
znaka, govorijo čisto druga-
če. Kot smo izvedeli, je bilo
na občinski cesti v tednu pred
postavitvijo prometnega zna-
ka izjemno živahno. Z veli-
kega Mercatorjevega gradbiš-
ča na celjski Hudinji so izva-
jalci prevažali tod čez ogrom-
ne količine zemlje ter grad-
benega odpadnega materia-
la. »Po cesti je bilo prepelja-
nih več sto tisoč kubičnih me-
trov zemlje,« omenja vojniški
župan Beno Podergajs. Naj-
težji tovornjaki so vozili kot
za stavo, neprekinjeno, trdi-
jo vaščani ob cesti.
Zemlja je končala na za-
sebnih deponijah v bližnjem
kraju celjske občine, so do-
bro seznanjeni na vojniški
strani. »Sicer pa ni bila na
Občino Vojnik, lastnika in
upravljalca ceste, dana no-
bena vloga za izdajo kakr-
šnega koli soglasja za pre-
voz teh težkih tovorov,« za-
trjuje Tone Preložnik, ob-
činski referent za komuna-
lo. Vojniški občani, ki so ve-
zani na to cesto, so vsak dan
jezno klicali v občinsko stav-
bo, naj občina vendar nekaj
ukrene.
Do postavitve strožjega
znaka je prišlo v sodelova-
nju s policijo, saj so na enem
delu cestišča že takšne poš-
kodbe, ki so za težje tovore
nevarne, trdijo na vojniški
strani. »Občina Vojnik je ta
cestni odsek prav letos tudi
sanirala ter zanj odštela pre-
cej denarja iz občinskega
proračuna,« ni pozabil ome-
niti župan Podergajs. »Po-
stavljeni znak je začasnega
značaja, le za obdobje do-
kler trajajo izkopi na celj-
ski Hudinji,« omenja Prelož-
nik.
Pri vsem skupaj sta nova
prometna znaka očitno neko-
mu zelo hud trn v peti. Tako
je bil že prvo noč z ene strani
odtujen ter z druge pomazan
s črno barvo. Iz Vojnika so po-
liciji takoj prijavili tatvino ter
poškodovanje občinske last-
nine. Možje v modrem naj bi
bili storilcu že na sledi.
BRANE JERANKO
Nova, strožja prometna znaka na občinski cesti Vojnik-Šmartno v Rožni dolini sta nekomu očitno hud trn v
peti. Z ene strani je bil ponoči odtujen, z druge pomazan s črno barvo. Podnevi je bil spet v svojih pravih,
svarilnih barvah.
Tartini za rojstni dan
Bojan Vivod, zdaj že bivši
direktor Celjskih kinema-
tografov, stopa na novo pot.
Jutri, na svoj rojstni dan,
odpira restavracijo Tartini,
ki smo jo v zadnjem času
poznali pod imenom Puc-
cini, pred tem pa Pod obo-
ki.
Ocenil je, da je lokal na
Glavnem trgu zelo privlačen
in veliko ponuja ter da je
na zanimivi lokaciji. »Je v
tistem delu mesta, ki je me-
ni najdražji, ki se ga na nek
način vsi otepajo. Verja-
mem, da se bo dalo tudi tu
kaj narediti,« pravi Bojan
Vivod, ki je novo podjetje
poimenoval kar po eni iz-
med ponudb v lokalu 3S
d.o.o.
Pri izbiri imena lokala je
poskušal ohraniti neko kon-
tinuiteto, zato bo novo ime
lokala Tartini. Nadaljevali
bodo s ponudbo klasične ita-
lijanske restavracije z izjem-
nim poudarkom na testeni-
nah, dodali pa bodo še pri-
morsko oziroma mediteran-
sko kuhinjo, torej jedi iz me-
sa, rib, enolončnice, ostane-
jo tudi pice. Bojan Vivod ob-
ljublja lokal, ki pomeni do-
bro, pa tudi zdravo hrano, ki
jo ljudje danes potrebujemo
in jo iščemo. Solatni bar bo
podobno urejen kot je bil, saj
Bojan Vivod meni, da je bil
najboljši v Celju. Vsi dobro
vemo, da je za gostinski lo-
kali zelo pomembno, da ima
dobrega kuharja in dobro po-
strežbo. Bojan Vivod pravi:
»Imam to srečo, da je skoraj
vso osebje, ki je kakovostno,
ostalo.«
Za prihodnjo sezono name-
rava urediti v ozadju lokala
zelo lep atrij, ki je bil doslej
neizkoriščen in ga Celjani ne
poznamo. Pod lokalom je
izredno lep obokan prostor,
ki ga namerava urediti do no-
vega~leta kot poseben prostor
za zaključene družbe, pa tu-
di za kakšen poseben dogo-
dek. Ob tem se seveda pora-
ja vprašanje, ali si lahko v tem
novem okolju obetamo kak-
šne koncerte. Bojan Vivod še
ne želi preveč obljubljati.
SIMONA BRGLEZ
Bojan Vivod
POZOR, HUD PES
V topiicaii
Pred časom sem šel z mo-
jim ta malim na enega iz-
med bližnjih bazenov. Lo-
ciraj mo ga kot »kateri koli«
bazen, ker je, kar zadeva
otroke, isti šmorn povsod.
Ta je bil pač takšen, da ga
ljudje uporabljajo poleg raz-
vedrilnih in osvežilnih na-
menov še v zdravilne. Kot
že tolikokrat v svojem živ-
ljenju, sem se tudi tukaj za-
čudil misterijem, ki jih je
življenje tako polno in s ka-
terimi se srečujem, odkar
pomnim. Pravzaprav, če sem
nekoliko natančnejši, niti ne
gre za misterije. Misteriji so
v današnjem svetu že neko-
liko preživeta oblika doje-
manja nekaterih pojavov,
bolj nekakšna vsakdanja,
ekspresivna fraza za nekaj,
kar te pač šokira, tisto pa,
kar te šokira, je bolj pove-
zano z občutenjem absurda
in k njemu dodanih dodat-
kov nedoumljivih poti člo-
veške neumnosti. Še ne pet-
najst let nazaj so nas v šoli
učili točno tole frazo: »Naš
vzgojno-izobraževalni smo-
ter je vzgojiti vsestransko
razvito socialistično oseb-
nost, ki...« Joj, kako smo se
jo piflali na pamet! Danes
me pograbi, da bi šel k ne-
katerim »modelom«, kate-
rim se je življenje spreme-
nilo v toliko, da imajo bolj
polne riti in drugačen fra-
zeološki program in času
prilagojeno fasado, ter jim
kakšni dve uri skupaj dekla-
miral gluposti, ki so nam jih
posredno srali in nas ocenje-
vali v smislu, kdo bo to lep-
še zagrulil. Ampak ti tipso-
ni in tipsonke me dandanes
niti ne vznemirjajo preveč,
naj se jebejo vsak po svoje,
si mislim, bolj mi dvigne pri-
tisk, ko se najdejo novi mo-
dreci, ki odkrivajo Ameri-
ko v zavetju nekih domnev-
nih vrednot. Ne bi želel pre-
napihovati dogodka, ki se
praktično dnevno dogaja na
vsakem bazenu, ker vem, da
ni tako zelo tragičen, je pa
simptomatičen v smislu re-
sne obolelosti družbene
zdrave pameti ali pa po do-
mače kmečke pameti. Kaj se
je torej zgodilo? Ta malega
sem pripeljal na bazen, ga
slekel do golega (star je pet
let), ga stuširal in odpeljal v
bazen. Ni minilo dve minu-
ti, že je prišel prijazen mo-
žak in pojasnil, da se otrok
ne sme kopati v bazenu br^
kopalk. Zakaj, sem vprašal]
Poglejte si, tamle piše, m|
je vljudno pojasnil. Ampal^
zakaj, sem vprašal? Gospod|
ne bi razpravljal, poglejt«
si, kaj tamle piše, mi je re^
kel. Vidim, kaj piše, ampalj
zakaj, sem vprašal? Prosim]
če upoštevate navodila]
ljudje so se nam že pritožil
li, je rekel. V redu, sem rei
kel, pa naj bo. In malemii
oblekel gate, da je zdaj laW
ko zaplaval v bazen. Potend
sem začel premišljevati!
Najprej sem se spomnil, ka-
ko smo se nekoč na bazenu
lovili »na ek«. Tako zelo smo
uživali, da se nam niti scat
ni ljubilo iti na stranišče.
Točno smo vedeli, da je ti-
sti, ki se je potuhnil tam
na robu bazena, najprimer-
nejši, da mu jo daš, ker rav-
nokar ščije in nima šanse
pobega. Scali smo skozi ko-i
palke! Če je bilo preveč lju-l
di okoli nas, še posebej
kakšni starejši, smo scali,
medtem ko smo plavali.
Scali smo, ko smo se po-
tapljali, ker se takrat rume-|
nilo scaline ni pojavilo nal
površju. Skratka, na kon-
cu dneva je bil bazen ru-l
men od urina. Scati je mož-|
no skozi kopalke, še di-
skretnejše je. Torej!? Otro-
kom verjetno ni predpisa-
no nošenje kopalk zaradi
scanja. Opazoval sem lju-
di na bazenu, v glavnem sta-
rejše, ki so si skušali poz-
draviti različna obolenja.
Nekateri so imeli celo od-
prte, celo gnojne rane. Er-^
go, problem ni izpostav-?
Ijen v nekakšnem zdravs-
tvenem ali higienskem smi-
slu, problem je očitno mo-
ralne narave! Skratka, našli
so se novi modreci, ki raz-
vijajo vsestransko razvite
bedake, pa ne navadne, paČ
pa v kopalkah. Spoštova-
ni, ne skrbite, ko pride nov
sistem, bomo scali v bazen
brez kopalk, to bo predpis!
MOHOR HUDEJ
Nedelja malo drugače
V nedeljo, 27. julija, bo od 15. ure dalje
na Starem gradu prireditev Grajska nede-
lja. V tem času bo mogoče obiskati mno-
go delavnic in stojnic, videti in slišati mno-
go o grofih in o srednjeveškem življenju.
Na zanimivi in za takšno prireditev edini
primerni lokaciji se bo v organizaciji Zavo-
da za turizem Celeia Celje dogajalo mnogo:
srednjeveška plesna delavnica in predstavi-
tev skupine Chiaranzana, prihod grofice in
gospode, iskanje zaklada, ustvarjalne delav-
nice, stojnice, srednjeveške pripovedi, de
lavnica lepopisja, moda 14. stoletja in lec
tarstvo, medičarstvo ter svečarstvo. Vsi, k'
se bodo vrnili v obdobje vladavine grofov na
Celjskem, bodo poleg vsega lahko uživali
tudi ob zvokih srednjeveške glasbe na fanfa'
re. Potopite se v preteklost, saj vstopnine n^
bo.
NEŽA MIRNIK
Št. 30 - 24. julij 2003
11
žarek upanja za otroke
Vse slabši socialni položaj na Vranskem - Otroci si pomagajo sami
0	spodnja Savinjska dolina
. v zadnjem času na veli-
1	em udaru. Težave v tekstilni
idustriji, propadanje podje-
i|jj, sedaj še suša - vse to slab-
j socialno stanje. Tako je
jdi v občini Vransko, kjer
fborijo s 16,6-odstotno brez-
oselnostjo. Težave imajo tu-
ikmetje na hribovskih kme-
jah. Trpijo pa največkrat
iroci.
Gospa Marija (gre za izmiš-
eno ime, saj gospa ni želela
bjave svojega imena) je mati
tirih otrok. Trije so še v os-
lovni šoli. Živijo na hribov-
Id kmetiji, oba starša pa se
Icvarjata izključno s kmetijs-
rom. Stroški na kmetiji so vi-
oki, dohodkov pa imajo zelo
nalo. Denar dobijo s prodajo
Bleka in telet, imajo pa tudi
oaline. Trenutno jih seveda
lajbolj pesti suša. Marijo, ta-
0 kot vsako mamo, najbolj
pbi za otroke. Pravi, da imajo
r šoli zelo veliko aktivnosti,
t pa jih sama z možem ne mo-
teta plačati. Njunim otrokom
tako pomaga Osnovna šola
Vransko-Tabor s skladom Ža-
rek upanja.
OŠ Vransko-Tabor je prav za-
radi slabega položaja že pred
štirimi leti ustanovila sklad Ža-
rek upanja. Denar, ki ga zbe-
rejo, uporabijo za pomoč so-
cialno šibkim učencem. Tem
plačajo nadstandardne dejav-
nosti, med katere sodijo raz-
lične ekskurzije, šola v nara-
vi, šola pleše, intenzivne pev-
ske vaje, plavalni tečaj, nara-
^ voslovni tabor in valeta. »Sreds-
'tva se v sklad stekajo največ iz
dobrodelnih akcij učencev.
Sklad ima torej dva pomena:
po eni strani učencem poma-
gamo, gre pa tudi za vzgojni
pomen, torej da morajo učenci
sami ugotoviti, da je treba za
vsako stvar nekaj narediti,« pra-
vi ravnateljica šole Valerija
Pukl. V sklad namreč največ
denarja prispevajo učenci sa-
mi z zbiranjem papirja, poleg
tega pripravljajo dobrodelne
prireditve in prodajajo voščil-
nice, nekaj pa prispevajo tudi
sponzorji.
Vsako leto
slabše
Ob že sedaj visoki brezpo-
selnosti na Vranskem še ne mo-
rejo pričakovati izboljšanja.
»Brezposelnosti bo na Vran-
skem vedno več,« je na zadnji
seji občinskega sveta dejal žu-
pan Franc Sušnik. Tako pra-
vijo tudi številke. Lani je bilo
v register brezposelnih oseb po
podatkih Zavoda za zaposlo-
vanje na Vranskem vpisanih
168 oseb, letos 176. Občina je
lani plačevala pavšalni prispe-
vek za osnovno zdravstveno za-
varovanje 98 osebam, letos 101.
Številke bodo najverjetneje
kmalu še višje, ko bo nekate-
rim poteklo nadomestilo na za-
vodu in bo socialni položaj še
slabši.
Slab položaj se vidi tudi po
številu oddanih vlogah za po-
moč iz sklada Žarek upanja.
Lani je bilo na šoli 441 učen-
cev, vlog za pomoč je bilo 51.
Letos je bilo učencev manj -
431, vlog pa je bilo več - 56.
»Vidi se, da je iz leta v leto slabše.
Malce pa sem skeptična. Ne-
kateri se namreč izkazujejo,
da so reveži, pa niso,« opozar-
ja Ppklova. »Eni so socialni
problem le po otroških dodat-
kih, sicer pa imajo na dvoriš-
čih drage avtomobile in baze-
ne. Vse to kaže na veliko neu-
rejenost v naši družbi. Obsta-
jajo pa resnični socialni prob-
lemi, za katere se zelo bori-
mo na šoli. Zato imamo tudi
strog pravilnik za Žarek upa-
nja,« še dodaja Puklova. Pri
skladu tako med drugim upo-
števajo tudi število šoloobvez-
nih otrok, dolgotrajnejše so-
cialne probleme, alkoholizem,
samohranilstvo. Letos so v
skladu porabili več kot 380 ti-
soč tolarjev (kar je približno
25 tisoč tolarjev več kot lani),
ob koncu leta pa so se odloči-
li, da bodo 15 socialno ogro-
ženim učencem odkupili dolg
za neplačane malice, kar je zna-
šalo približno 300 tisoč tolar-
jev. Sklad tako ostaja pomem-
ben dejavnik pri pomoči so-
cialno ogroženim. Upajmo le,
da jim bo uspelo ugotoviti, kdo
pa je v resnici pomoči potre-
ben.
ŠPELA OSET
Valerija Pukl
Zaprte Veniše^ drugič
že minuli teden smo pi-
ali o zaprtem hotelu na Ve-
lišah. »Za nas je zaprtje ho-
ela tik pred pomembno ko-
ijeniško tekmo največja
iatastrofa,« pravi Nataša
lurger. Tekma bo prvi ko-
lec tedna v avgustu, nadalj-
ija usoda hotela pa še ni
mana.
Težava je v tem, ker je pod-
etnik Mirko Laznik malce
)red prireditvijo Pivo in cvet-
e v Laškem zaprl hotel na
l^enišah. »Pogodbo do leta
ZOlO imamo z Zvonetom
Wmanom, ne z Mirkom
Laznikom,« pravi v imenu
družine Burger hči Nataša.
hAvgusta bo minilo leto dni,
kar najemnik ni plačal najem-
inine, ki je razdeljena v ho-
telski in gostinski del, skup-
no pa po pogodbi znaša
13.400 mark, seveda prera-
(!unano v evre. Čeprav nam
je Laznik zagotovil, da bo ho-
tel odprt do septembra, so ga
v nočni akciji v začetku juli-
ja skoraj izpraznili. Tisti ne-
deljski večer sem bila povsem
slučajno prisotna, ko so za-
čeli na tovornjak odnašati
stvari. Gospod Laznik ni ni-
kogar obvestil. Omenil je le,
da bodo hotel renovirali in
bo zaprt do srede, nato je re-
kel, da 14 dni... Dogovorje-
ni smo bili, da na tekmi v av-
gustu prevzame banket, ho-
tel pa bi bil tako in tako poln.«
Po pogodbi, pravi Burger-
jeva, bi morali hotel vrniti v
stanju, kot je bil leta 1997,
ko so ga odprli. »Pustili pa
so smeti, od nape teče, na
stopnicah je slanina, v hote-
lu smrdi po plesni. Del ome-
ta bi bil nujno potreben ob-
nove, otroško igrišče razpa-
da, prav tako terasa... Reče-
no je bilo, da bodo očistili,«
je pripovedovala Burgerjeva.
»Gradnja hotela je zahtevala
kar precej denarja, pri tem
nista pomagali ne občina ne
država. Vseeno bi se z moji-
ma staršema dalo pogovori-
ti, če niso imeli denarja za
najemnino. V hotelu pa je bilo
kljub čedalje slabšemu stan-
dardu kar precej obiskoval-
cev, porok...«
V tem času naj bi opravili
primopredajo, vendar najem-
nika ni bilo, v začetku tedna
naj bi se srečali in pogovori-
li, verjetno pa se bodo last-
niki in najemniki srečali tu-
di na sodišču. Zato zapletov
na Venišah preko časopisa ne
bomo rešili - kakor pravi Na-
taša Burger, bo v času trid-
nevne tekme poskrbljeno za
tekmovalce in obiskovalce.
Kako bo vnaprej, se bodo
Burgerjevi še pogovorili, saj
»iščemo najboljšo rešitev - ne
za nas, temveč za naše goste,«
zagotavlja Nataša Burger. Rav-
no zaradi gostov, ki so se us-
tavljali pred zaprtimi vrati
hotela, pa smo sploh dregni-
li v to zgodbo.
URŠKA SELIŠNIK
Nataša Burger
Po poroki v
koprive
Anton in Antonija Luk-
man sta praznovala zlato
poroko. Zabavo za svoje
sorodnike in prijatelje pa
sta pripravila že teden prej
v šoli Loke.
Zakonca Lukman sta se
spoznala na kmetiji Jako-
ba Drče na Gomilskem,
kjer sta delala. Tam je
vzplamtela ljubezen in na
skupno življenjsko pot sta
se podala 5. julija 1953. Na
poročni dan sta se s kočijo
odpeljala na dom staršev v
Loke, vendar pa se je koči-
ja prevrnila v koprive. Sle-
dilo je pestro in včasih tu-
di trdo življenje. Radost so
jima prinesli trije otroci,
dva sinova in hči. Dokler
so bili otroci majhni, An-
tonija ni delala, ker ni bi-
lo vrtcev. Skupaj so tako is-
kali dodaten vir zaslužka in
so nabirali borovnice, ma-
line, kostanj, in obirali
hmelj. Lukmanova sta si že-
lela imeti lasten dom, zato
sta tri leta po poroki zače-
la graditi svojo hišo. V Oj-
striški vasi 6 še sedaj do-
mujeta. Čas jima včasih
krajša sedem vnukov in
pravnuk, mlajši sin pa si je
na njuno veselje družino
ustvaril prav pri njiju.
ŠO
Foto: TT
NA
KRATKO
Upokojenci v
Limbergu
GRIŽE - V letnem gleda-
lišču Limberg se je na tradi-
cionalnem srečanju zbralo
več kot sedemsto žalskih
upokojencev. Zveza društev
upokojencev Občine Žalec
združuje 10 društev upoko-
jencev in Univerzo za tretje
življenjsko obdobje, vodi pa
jih Anton Gros. Osrednji go-
vornik, predsednik ZDU Slo-
venije Vinko Gobec, je ome-
nil, da slovenski upokojenci
delijo usodo z zaposlenimi -
če je dobro zaposlenim, je
dobro upokojencem. Kultur-
ni program na srečanju so pri-
pravili harmonikarji DU Vrb-
je in Pevke treh vasi, plesal-
ca Špela Cilenšek in Blaž Tka-
lec, še poseben ton pa je sre-
čanju dajal Jože Jančič, ki je
s posebno komisijo vodil in
izpeljal tekmovanje o pripo-
vedovanju šal.
Slap Rinka ni
presahnil
LOGARSKA DOLINA - V
javnosti se je razširila infor-
macija, da je slap Rinka v Lo-
garski dolini popolnoma pre-
sahnil, kar ne drži povsem.
Vodostaj Savinje in njenih pri-
tokov je res precej nizek, ven-
dar na Solčavskem še ni raz-
loga za preplah. V stalnih po-
tokih je še nekaj vode in tudi
pitne vode ne primanjkuje.
Dejstvo pa je, da je v treh do-
linah Solčavskega, torej v Ro-
banovem in Matkovem kotu
ter Logarski dolini več kot 50
slapov, od katerih jih le slaba
petina zadrži vodo preko ce-
lega leta. Med temi je najbolj
znan slap Rinka, ki še vedno
teče. Sicer si bo slap zagoto-
vo še več obiskovalcev ogle-
dalo konec tedna, ko bodo v
Solčavi pripravili tradicional-
ne dneve turizma. Poleg raz-
ličnih razstav bodo obudili kar
nekaj narodopisnih običajev.
Dneve turizma na Solčavskem
pa zaokrožili z bogato turi-
stično ponudbo. DN, US
Po gasilsko
Tudi minuli konec tedna je minil v znamenju gasilcev
■ ti so ponekod tekmovali, drugod pa praznovali.
Tako so člani PGD Ojstriška vas-Tabor s skoraj množič-
■10 parado obeležili 100-letnico delovanja in dan gasilcev
Gasilske zveze Žalec. Po paradi so pripravili še uraden prev-
zem in blagoslov dveh novih vozil. Gasilci so dobili nov
l^ombi za prevoz ekipe in avtocisterno za gašenje večjih
Požarov. Prav tako so za novo, najsodobnejšo motorno briz-
Salno bogatejši člani PGD Zabukovica, ki so pred predajo
Pripravili 27. hitrostno tekmovanje za prehodni pokal Za-
t^ukovice. Tega so v trajno last osvojili gasilci iz PGD Šešče.
t^esetine gasilcev veteranov so se pomerile tudi v Matkah,
'ekma pa je štela za pokal GZ Slovenije. V tekmovanju za
Pokal GZ Prebold so prvo mesto osvojili veterani iz Matk,
'^i so v slovenskem pokalu osvojili drugo mesto, za ekipo
''GD Šinkov Turn.	DN, ŠO
Taborski župan Vilko Jazbinšek zlatoporočencema Lukman izroča
lisitno o zlati poroki.
Št. 30 - 24. julij 2003
12
Mladi se nočejo stiskati
Javna kampanja mladih Slatinčanov za mladinski center
Mladinski svet občine Ro-
gaška Slatina, ki združuje
osem mladinskih organiza-
cij, je poslal našemu ured-
ništvu izjavo za javnost. Z
njo predlaga občini ureditev
celovitega mladinskega cen-
tra, organiziranega kot javni
zavod, pri čemer računa na
odgovor občine.
Občina je namreč mladim
pred tremi leti na lastno po-
budo zagotovila prostor v kul-
turnem centru, v izmeri 50
kvadratnih metrov. Zastopni-
ki mladih trdijo, da gre zgolj
za pisarno, ter želijo prosto-
re za prireditve za 120 do 150
obiskovalcev ter druge mož-
nosti. Tako tudi možnost do-
stopa do Interneta, osnovnih
tečajev informatike, razstav,
tečajev tujih jezikov, okrogle
mize in javne tribune, delav-
nice...
»Zavedamo se, da bi bila
vzpostavitev mladinskega cen-
tra za občino velik finančni za-
logaj. Obenem pa se moramo
zavedati tudi, da bomo brez na-
ložb v mladino v vedno večji
družbeni izgubi, ki je ekonom-
sko neizmerljiva, za občino na
robu demografsko ogroženega
območja in v kateri je delež štu-
dirajoče mladine daleč pod slo-
venskim povprečjem, pa pogub-
na,« sporoča mladinski svet.
Pobuda mladinskega sveta,
ki mu predseduje občinski
svetnik Andrej Del Fabro, v
bistvu ni nova. »V začetku le-
ta 2003 smo začeli s kampa-
njo v lokalnih medijih. Mla-
di forum ZLSD Rogaška Sla-
tina pa je junija organiziral
javno tribuno z naslovom Je
pisarna mladinski center?, na
kateri je sodeloval tudi državni
podsekretar na Uradu RS za
mladino, Jernej Dirnbek,«
omenjajo mladi. V zvezi z mla-
dinskim centrom je Del Fa-
bro prejšnji mesec vložil v ob-
činskem svetu pobudo, za ka-
tero omenja, da jo je podprla
polovica članov občinskega
sveta. »Trenutno še čakamo na
uradni odgovor. Upamo, da
bo Občina našo pobudo vze-
la resno in v proračunih za
naslednji dve leti zagotovila
sredstva ter jo v celoti izved-
la.« V primeru negativnega od-
govora bo mladinski svet na-
daljeval s kampanjo.
In kaj pravijo v občinski
zgradbi naslovniku pobude?
»V jeseni letos imamo namen
povabiti predstavnike mla-
dinskega sveta na pogovor, ker
želimo, da bi nam predstavi-
li svoje želje. Pobuda na ob-
činskem svetu se nam ne zdi
primerna oblika reševanja
problematike mladih v obči-
ni,« odgovarja župan mag.
Branko Kidrič. »Pričakovali
bi, da bi predstavniki mladin-
skega sveta svoje želje in pred-
loge najprej predstavili stro-
kovnim službam občine in
županu na pogovoru, ne pa s
sistemom kampanje v lokal-
nih medijih, tako kot navaja-
jo.«
Do pogovora z mladimi bo
torej prišlo, vendar ne kar ta-
ko. Pred odločanjem o zago-
tovitvi prostorov za mladin-
ski center želijo na občini po-
ročilo o dosedanjih priredi-
tvah in številu obiskovalcev.
»Ne gre prezreti dejstva, da
so za različne prireditve, ki
jih mladi želijo organizirati,
na voljo športne dvorane, glav-
na dvorana kulturnega centra,
več drugih prostorov v kul-
turnem centru, primernih za
razstave in druge aktivnosti
pravijo v občinski stavbi.
Sicer pa župan na splošr
meni, da občina z mladir
vsa leta dobro sodeluje ter ji
finančno podpira pri njihi
vih projektih. Z njimi se p!
javljajo na vsakoletni občil
ski razpis.
BRANE JERANM
Andrej Del Fabro, predsednik Mla-
dinskega sveta Občine Rogaška
Slatina
Župan, mag. Branko Kidrič
Mladinski svet predlaga možnost ureditve prostorov mladinskega centra v Rogaški Slatini na štirih razi
nih lokacijah. Med njimi je velika propadajoča »Vrtovškova« vila blizu železniške postaje, ki hudo ki
podobo zdraviliškega mesta. »Občina si že šest let prizadeva odkupiti objekt od dveh solastnikov, vendari
eden od njiju s prodajo ne strinja.« odgovarja župan Kidrič.
Obnovljena kapela v
Tovstem
Krajani Tovstega nad
Laškim so pripravili prilož-
nostno slovesnost, na ka-
teri je laški dekan Jože Hor-
vat blagoslovil nekaj manj
kot sto let staro, zdaj po-
vsem obnovljeno kapelo.
Kapelico je zadnja leta že
močno načel zob časa, zato
se je nekaj krajanov še pose-
bej zavzelo, da jo obnovijo.
Med njimi je bila tudi Zofija
Zaje - Klobasa, ki je ob tem
povedala, da bi bil obnove
vesel tudi pokojni Franc, ki
je kapelico dal postaviti v zah-
valo, ker je preživel vihro prve
svetovne vojne.
Po besedah Matevža Ko-
larja je kapelica ob križpot-
ju po posodobitvi dela ceste
v Tovsto pred tremi leti ved-
no bolj kvarila izgled okoli-
ce in vtise vse pogostejših po-
hodnikov mimo nje. Ker ka-
pelica, ki je sicer razglašena
za kulturni spomenik, nima
lastnikov, so se krajani Tov-
stega skupaj s krajevno skup-
nostjo in občino odločili za
obnovo. Zidarska dela je
opravil Franc Vrbovšek iz
Olešč, Marijin kip in ostale
kipce v njej pa je obnovila in
na novo poslikala Hilda Sto-
pinšek. VLADO MAROT
Minister But na
praznovanju v Dobju
Prvi minister v slovenski
vladi, ki je obiskal samo-
stojno občino Dobje, je mi-
nister za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano, Fran-
ci But. Izpolnil je obljubo,
da bo Dobje obiskal ob praz-
novanju letošnjega občin-
skega praznika.
Ob tej priložnosti je spre-
govoril občanom Dobja ter
gostom, med katerimi so bi-
li tudi župani Rogatca, Pod-
četrtka in Šentjurja, Martin
Mikolič, Andrej Kocman in
Štefan Tiselj ter mnogi dru-
gi. V nagovoru in kasnejšem
pogovoru s predstavniki SLS
na Kozjanskem je obljubil,
da se bo v Dobje vrnil jeseni
in pripravil strokovno preda-
vanje. Obljubil je tudi takojš-
njo pomoč zlasti kmetom, ki
so se na območju Dobja v su-
šnem obdobju znašli v veli-
kih težavah. Domačini so ga
tudi seznanili z željo po us-
tanovitvi vaške klavnice v Lo-
ki v občini Dobje, ki naj bi
jo uredil Franci Gračner s Pla-
nine. Okolje tako klavnico
močno potrebuje.
Predstavniki občine so mi-
nistra Buta seznanili s prob-
lemi manjših občin, ki pa so
za ugodno življenje občanov
prav tako pomembne, kot ve-
like, mestne občine.
Med udeleženci na prire-
ditvi ob prazniku občine
Dobje je bil tudi pravni sve-
tovalec vlade RS dr. Miro Ce-
rar, ki je poročen z Danico
Guček s Planine pri Sevni-
ci, katere oče Martin in mati
Silva Guček prepevata v
MPZ Dobje._
Po kulturnem programu,
ki so ga izvedli člani KD Dob-
je, so podelili priznanja naj-
zaslužnejšim občanom in šo-
larjem, za častnega občana
pa razglasili Marjana Salo-
birja iz Velenja, sicer pa do-
mačina, ki je veliko naredil
za samostojno občino Dob-
je.	TV
Z ministrom o domu
V	Rogaški Slatini, kjer bo v soboto, 26. julija, osred-
nja prireditev občinskega praznika, bo slavnostni go-
vornik minister za delo, družino in socialne zadeve dr.
Vlado Dimovski.
Pred slovesnostjo bo v občinski zgradbi delovni sesta-
nek med ministrom in slatinskim županom. Župan mag.
Branko Kidrič in njegovi sodelavci mu bodo na sestanku
podrobno predstavili prijavo občine na razpis ministrstva
za podelitev koncesije za izgradnjo domov za starejše ob-
čane. V programu je tudi ogled predlagane lokacije.
Sicer pa se občinskega praznika namerava kot gost ude-
ležiti tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franci But, ki izvira iz slatinske občine. Osrednja
prireditev bo prvič v lanski pridobitvi, osrednji dvorani
kulturnega centra, kjer bodo podelili pet enakovrednih
občinskih priznanj Aleksandru S. Jurkoviču, Stanku
Habjaniču, Milanu Bastašiču, Cerkvenemu pevskemu
zboru Rogaška Slatina in dispanzerju za otroke in mla-
dino.
V	okviru praznovanja občinskega praznika je že bila slo-
vesna otvoritev čistilne naprave ter modernizirane regio-
nalne ceste proti Ptuju.	BJ
zifonoifi
v podružnični cerki
svetega Tomaža na Brecij«
vem pri Šmarju pri Jelša
imajo po novem tri cerkvi
ne zvonove, tako kot pre
drugo svetovno vojno,
obeh vojnah sta bila n«
mreč dva od štomaški
zvonov uporabljena za tfl
pove.
V vasi so lani spomladi zč
čeli z zbiranjem denarja %
nove zvonove ter do sredil
tega meseca zbrali več kot
milijonov tolarjev. Zvonov
z liki Slomška in sv. Tomal
so slovesno blagoslovili v ne
deljo, 20. junija, zbrani
sredstva pa bodo po vsej y&
jetnosti zadostovala še za ob
novo cerkvene fasade.
Med množico darovalce
iz Slovenije ter tudi tujine j
pet tako imenovanih botro
zvonov, ki so sodelovali'
prispevki po 100 tisoč tolai
jev: družina Zidar iz Šero
vega, Jože Jed z Brecljeve
ga, Franc Pišek iz Jazbina
Sašo in Suzana Tratnik iz Ce
Ija in Vjekoslav Javorič
Brecljevega, ki je bil na čelu
akcije.
Ob tej priložnosti je izšl^
knjižica z naslovom ŠtomaJ;
ki zvonovi, kjer jih na lite"
rami način opisuje umetni
Stane Jagodič, rojak z Brec;
Ijevega.	Bi
Št. 30 - 24. julij 2003
KULTURA
13
Grajski večer v icavarni
Večer najlepših operetnih arij z vrhunskimi glasbeniki
poletje v Celju, knežjem
fStu, ki ga vsebinsko kro-
oin oblikujejo različni or-
jiizatorji, doživi vsako le-
nekaj vrhov. Eden letoš-
ih je bil brez dvoma ve-
r najlepših operetnih arij,
sta jih v organizaciji Fit
edie minuli četrtek prepe-
va sopranistka Andreja
ikonjšek in tenorist Mar-
p Trček ob spremljavi pia-
stke Nataše Valant. Na-
jpajoči so očarali občins-
0.
Za Andrejo Zakonjšek in
irjana Trčka lahko z goto-
stjo zapišemo, da sodita
^ vrhunske operne pevce,
navdušita občinstvo ne gle-
I na to ali nastopita skupaj
i posamič. To je ponovno
itrdil grajski večer v kavar-
Evropa. Že naslov dogod-
pove, da bi moral biti ve-
r pod zvezdami na Starem
idu, a vse kaže, da se gradu
ži zla usoda, saj se pogosto
;odi, da je prav na dan, ko
ij bi bila na grajskem prizo-
ru kakšna prireditev, napo-
idano slabo vreme. Tako je
lo tudi tokrat, kar pa ni ska-
0 dogodka. Prej nasprotno,
ij so poslušalci doživeli ne-
jzaben poletni večer.
Andreja Zakonjšek, ki že
nekaj časa živi v Celju, je de-
jala, da še posebej rada na-
stopa pred celjskim občins-
tvom. V glasbeni družini ji
je bilo petje položeno v zi-
bel. Oče je igral harmoniko,
mama pa je prepevala, zato
je bila odločitev za študij
koncertnega petja na Visoki
šoli za glasbo in upodablja-
jočo umetnost v Gradcu kot
na dlani. Od leta 1996 pre-
peva v Operi SNG Maribor,
kjer je ustvarila nekaj odlič-
nih vlog. Občinstvu ostaja v
spomina zlasti kot Rozina v
Rossinijevem Seviljskem
brivcu, pa Michaela v Bize-
tovi Carmen, tudi celjsko ob-
činstvo se je spominja z go-
stovanja v Ledeni dvorani v
vlogi Adele v Straussovem
Netopirju. Ta vloga ji je še
posebej pri srcu. Prav tako
kot naslovna vloga v prai-
zvedbi opere Princesa Vrto-
glavka, Josipa Ipavca. Z ena-
ko ljubeznijo se mlada, us-
pešna operna pevka, ki red-
no gostuje tudi v ljubljanski
operi, spominja Suzane iz Fi-
garove svatbe, Zerline v Don
Giovanniju in drugih. Pra-
vi, da zelo rada sodeluje s
Celjskim godalnim orke-
strom, kjer je prepevala na
osmih novoletnih koncertih.
Po tokratnem nastopu v Evro-
pi si bo privoščila kratke po-
čitnice, potem pa jo že ča-
kajo nove vloge. V maribor-
ski operi se bodo kmalu za-
čele vaje za Mozartovo Ča-
robno piščal, saj premiero
načrtujejo že konec septem-
bra. Andreja bo pela vlogo
Pamine, Marjan Trček pa
vlogo Tamina.
Tudi Marjan Trček, doma
iz okolice Ljubljane, izha-
ja iz glasbene družine. V kro-
gu bratov in sester so doma
veliko prepevali, se glasbe-
no izobraževali, kar je bilo
za tiste časa prej posebnost
kot pravilo. Pevske pedago-
ge in tudi nekatere dirigen-
te je opozoril nase že v ča-
su študija glasbe. Danes je
za to še posebej hvaležen
Urošu Lajovicu in dr. Cudr-
manu, ki sta kaj kmalu ugo-
tovila, da bi lahko sodelo-
val tudi pri njunih projek-
tih. Začelo se je z manjši-
mi vlogami, nato je dobi-
val vse večje in zahtevnej-
še.
V tem letu je imel Mar-
jan Trček dve veliki vlogi:
praizvedbo Svetetove ope-
re Kriton, v okviru sloven-
skih glasbenih dnevov, in v
mariborski operi vlogo Fen-
tona v Verdijevem Falstafu.
Odmev pri poslušalcih in
strokovni kritiki je bil zelo
dober. V minuli sezoni je za
njim še veliko koncertov in
nekaj solističnih koncertov
z lutnjo z Borisom Šinigo-
jem ter klavirskih recitalov.
Še posebej rad se spominja
vloge Eisensteina v opereti
Netopir. Vsaka vloga prine-
se pevcu kaj novega in vsa-
ka pusti v njem sled za vse
življenje, pravi Marjan Tr-
ček.
MATEJA PODJED
Foto: ANDREJ ŠTERN
Večer najlepših operetnih arij z Andrejo Zakonjšek in Marjanom Trčkom ter s pianistko Natašo Valant
Kuhlnjsica
drama v atriju
Ne samo glasba, tudi umet-
iška beseda se lepo poda v
Irij Majolke sredi starega
lestnega jedra Celja. V sre-
30. julija, ob 20.30 uri
J občinstvo v vlogi Shirley
alentine s svojo drugač-
Dstjo in mladostjo ogrela in
asmejala igralka Alenka
btičkovič. Celjsko občinstvo
jo je imelo priložnost spoz-
nati tudi na predstavah Dne-
vov komedije v celjskem gle-
dališču.
Na nastopu v atriju Majol-
ke, za katerega vlada že zdaj
veliko zanimanje, se bo Shir-
ley Valentin alias Štefka Valen-
tin, vprašala: »Zakaj nam je da-
no vse to življenje, če ga ne
znamo izkoristiti...?« Na vpra-
šanje pa Štefka ve tudi odgo-
vor.
Zgodba pripoveduje o gos-
podinji, ki je ujeta med vsak-
danje opravke. Dan je enak
dnevu in življenje beži mimo
nje, ne da bi se ga zavedala ali
ga uživala. Sanjari pa o počit-
nicah v Grčiji, deželi oliv in
vina...
O tem, kaj se ji zgodi, vedo
tisti, ki so morda videli film
te odlične »kuhinjske drame«
avtorja Willyja Russela, ki jo
je v prevodu in režiji Petra Srp-
čiča zaigrala mlada Alenka Te-
tičkovič. Gledalci pa ne bodo
prezrli tudi galerije sexy slik
Štefke Valentin.
MATEJA PODJED
Ma razstavo
v celjske
zapore
Včeraj je bila v Zavodu
iprestajanje mladoletniš-
ega zapora in kazni za-
Bra Celje medijem in stro-
tovnim sodelavcem zapo-
fa na ogled 3. fotografska
fazstava. Na razstavi so si
ah ko obiskovalci na pe-
Ipdvajsetih fotografijah og-
taaJi utrinke iz vsakdanje-
p življenja zapornikov.
I Petnajst razstavljenih foto-
Nfij so naredili obsojenci
Iteni, deset črno-belih pa je
^nel priznani francoski fo-
jograf slovenskega rodu
ttavdij Sluban. »Namen te
Jzstave je pokazati, kako
^o obsojenci koristno pre-
živijo svoj prosti čas,« je po-
iWala upravnica zaporov Ce
le Edita Mejač.
Konec oktobra letos bodo
•otografije na ogled tudi šir-
'' javnosti, saj bodo razsta-
preselili v Muzej sodob-
umetnosti v Celju.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Obnova oltarja na gori
v okviru malteških dnevov
na Polzeli so v soboto v cerk-
vi sv. Križa na gori Oljki pred-
stavili že opravljena in načr-
tovana restavratorska dela pri
obnovi glavnega oltarja. Pri-
zadevanja za obnovo oltarja
potekajo namreč že kar ne-
kaj let, natančneje od leta
1998.
Oltar je neponovljiv in
izredno kakovosten izdelek
baročnega kiparja Ferdinan-
da Galla, ki ga je izdelal med
leti 1760-1770 in sodi v Gal-
lova najboljša dela, saj je gle-
de na način izdelave ter pre-
zentacijo prav gotovo poseb-
nost v slovenskem prostoru.-
Strokovnjaki v Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Ce-
lje so pred leti ugotovili, da
so posamezni deli oltarja za-
radi črvojednosti že statično
ogroženi, zato so se morali
nemudoma odločiti za njego-
vo obnovo. »Obnovo glavne-
ga oltarja spremljamo v slo-
govnem smislu, kot jih pred-
pisuje spomeniško varstvo,«
je povedal eden izmed največ-
jih strokovnjakov za baroč-
no kiparstvo prof. dr. Sergej
Vrišer. »Oltar je posebnost,
ker je bil narejen iz večjih tra-
mov kar v cerkvi. Avtor je tu
rezbaril celotni oltar in zani-
miva so bila odkritja bakre-
nega ozadja, kar je posebnost
za 18. stoletje,« je dejal resta-
vrator in vodja mariborske re-
stavratorske delavnice Andrej
Šebalj. »Podoba oltarja je še
neznana, dokončno jo bomo
spoznali v slabem mesecu dni,
ko naj bi končali z deli. Do-
slej smo opravili že veliko de-
la, kar nekaj pa nas ga še ča-
ka. Delamo namreč po eta-
pah, poleti na terenu in pozi-
mi v ateljeju. Z deli naj bi za-
ključili do konca leta 2004,
seveda pa je veliko odvisno
od finančnih sredstev,« je še
povedal restavrator Šebalj.
Sicer so v okviru malteš-
kih dni v župnijski cerkvi sv.
Marjete odprli stalno razsta-
vo Malteška komenda in Pol-
zela skozi čas, v nedeljo pa
po zlati maši domskega ku-
rata Janeza Bračuna pripra-
vili še družabno srečanje pod
lipami.
MATEJA JAZBEC
Andrej Šebalj pred oltarjem
Vzgajanje za samostojno ustvarjanje
v torek so v galeriji Keleia svoja dela razstavljali mladi
ustvarjalci likovne šole Umbra, ki letos praznuje že deset-
letnico svojega obstoja. Po desetih letih ustvarjanja so imeli
mladi likovniki tokrat prvič možnost svoja dela postaviti na
ogled v pravi galeriji.
Likovna dela so razstavljali osnovnošolci, katerih dela
obsegajo letošnjo in lansko produkcijo in ena gimnazijka,
ki se pripravlja na sprejemne izpite. Dela mladih ustvarjal-
cev so zelo raznolika. Po besedah vodje likovne šole Umbra
Damjane Brumec gre za vzgajanje samostojnega mišljenja
in delovanja mladih na tem področju. Prav tako pa so zelo
različne tudi likovne tehnike kot tudi motivi ustvarjanja
mladih. »Namen likovne šole je pripraviti srednješolce na
sprejemne izpite za fakultete in akademije, osnovnošolci
pa skozi ustvarjanja razvijajo svoj talent in raziskujejo svo-
je zmožnosti in možnosti likovnih materialov,« je povedala
Damjana Brumec. Likovna šola Umbra je namenjena vsem,
ki jih takšno ustvarjanje veseli. Svoje prostore imajo v Mla-
dinskem centru v Celju, z vpisi v likovno šolo pa pričnejo
septembra.	MATEJA JAZBEC
Št. 30 - 24. julij 2003
Planinski vodnik
Visokogorje Kamniško-
Savinjskih Alpah je dovolj
blizu tako prebivalcem
Kranja, Kamnika, Ljublja-
ne, Celja in celotne Savinj-
ske doline tudi za enod-
nevne izlete. Mnogi pla-
ninci zahajajo le v bolj
atraktivne Julijske Alpe s
Triglavom, ne vedo pa, ka-
ko lepo je tudi v Savinjskih
in Kamniških Alpah. Šte-
jem si v čast, da sem pri-
peljal na Moličko planino
pod Ojstrico Toneta Škar-
jo, ki ni le velik poznava-
lec naših gora, pač pa je
tudi vodil številne alpini-
stične odprave v gore Hi-
malaje. Potrdil mi je, da je
tam zares lepo.
V novem planinskem vod-
niku, ki ga je za to področje
napisal dr. Andrej Stritar, je
opisanih 51 izletov z izhodiš-
či v dolinah pod temi gora-
mi, do koder se lahko pripe-
ljem z avtomobili. Težavnost
opisanih tur sega od nezah-
tevnih vzponov do zavarova-
nih, zahtevnih in napornih
brezpotij do večdnevnih pre-
čenj. Vsakdo si lahko izbere
pot po svojem okusu in po
svojih sposobnostih. Ture so
predstavljene v besedi in sli-
ki, skice z vrisanim potekom
vzponov in sestopov pa upo-
rabniku dodatno olajšajo
orientacijo.
Stritar Andrej, Kamniško-
Savinjske Alpe. Planinski
vodnik. Ljubljana, Sidarta,
2003.
Knjiga je razdeljena na
šest poglavij. V prvem so
opisane poti s kamniške
strani na gore v soseščino
Krvavca in Velike planine,
v drugem se sprehajamo po
najvišjih vrhovih osrednje-
ga grebena, v tretjem so opi-
sane poti po Dleskovški pla-
noti - Veži, v četrtem se
vzpenjamo v okolico Stor-
žiča, v petem so opisane poti
na vrhove nad Jezerskim, v
šestem poti nad Logarsko
dolino in v sedmem ture nad
Solčavo. Ob koncu pa so
predstavljene še tri večdnev-
ne ture.
Lepoto tega gorskega sve-
ta lahko vidite in prepozna-
te tudi na številni fotografi-
jah, objavljenih v tem vod-
niku.
CIRIL VELKOVRH
Pogled na Ojstrico z Velike planine
Obnovljena
planinska
postojanka
Gorniški klub Savinjske
doline Luče-Celje je v šestih
letih delovanja dosegel obno-
vitev kapele in Kocbekove ko-
če na Molički planini pod Oj-
strico, uredil pot škofa Slomš-
ka in izdal dve razglednici.
Klub deluje v celotni Sa-
vinjski dolini od Luč do Ce-
lja že šest let. Gre za društvo
ljubiteljev gora in pohodniš-
tva, nastalo na temeljih tra-
dicije Turistovskega kluba
Skala in negovanju tradicije
Slovenskega planinskega
društva. Podprl je željo pla-
nincev in domačinov po ob-
novitvi koče na Molički pla-
nini, kjer zdaj stojita na me-
stu nekdanje razvaline obnov-
ljeno Kocbekovo zavetišče
(preimenovano iz Kocbeko-
ve koče, ker so le-to ime upo-
rabili za kočo na Korošici)
in kapela, ki sta priljubljena
točka pohodnikov, romarjev
in ostalih ljubiteljev narai
Obnovili so ju s pomo(
Slovenske vojske, domačin
in ostalih planinskih društ
v samo treh sezonah.
Realizirali so tudi proj{
Slomškove pešpoti - poti,
jo je v svojih časih preho
škof A. M. Slomšek in pota
od Bizeljskega do Nove cj
ve. Pohod organizirajo tril^
letno, pot pa je razdeljena i
štiri etape, na katerih se od'
jajo razne prireditve. Zar^
različnih obletnic -140 let i
rojstva F. Kocbeka, 110 let g
stoja Savinjske podružnice SI
venskega planinskega društ
in 155 let od nastanka prog
ma Zedinjena Slovenija -1
izdali tudi dve razglednici, ei
s Slomškovo podobo in dr
go s pogledom na Celje in S
vinjske Alpe s Kocbekovim z
vetiščem.
NI
Vojnik želi vodnike
V Vojniku so prejšnji me-
sec objavili razpis za tečaj
za lokalne turistične vod-
nike po tej občini. Prepri-
čani so, da je v tej občini
veliko naravnih in kultur-
nih spomenikov, zanimivih
turističnih kmetij ter prire-
ditev, ki zanimajo ljudi od
drugod.
S tečajem, ki bo trajal 32
ur, bodo začeli konec sep-
tembra. Udeleženci bodo pri-
dobili licenco za vodnika, ki
ga lahko nato naročniki poiš-
čejo na seznamu za vodenje
po občini Vojnik. Nekaj ude-
ležencev tečaja se je že pri-
javilo, prijave pa zbirajo vse
do konca tega meseca. Orga-
nizatorji tečaja so Občina Voj-
nik, Zavod za turizem Cele-
ia Celje in celjska sekcija
Društva turističnih vodnikov
Slovenije.
BJ
Št. 30 - 24. julij 2003
INFORMACIJE
15
Št. 30 - 24. julij 2003
Mariborske Viole so zažarele po golu Velenjčana Amirja Kariča, ki pa je kasneje dobil rdeči karton.
Sp
Nekateri so se znali <
nekatere so morali
Pasja julijska vročina je kraljevala tudi zadnji konec tedna. Povsod je bilo peklensko vroče, večina si ji
poiskala prijetno senco, medtem ko so se športniki morali krepko potiti. Slovenska prvoligaška moštva sc
»dihala na škrge« pod žgočim soncem, a ljubljansko-mariborski derbi je bil odigran pod velenjskimi žarome
ti. Že tako razgreti navijači Olimpije in Maribora Pivovarne Laško so znova izžarevali svoje vroče strasti;
zaradi odlične organizacije pa vendarle do hujših izgredov ni prišlo. Za drhal so pač najboljši specialci.
Zato pa so se sami znali ohladiti akrobati na smučeh in na deskah. Na Šmartinskem jezeru je Free style kluh
Celje pripravil eno od treh kvalifikacijskih tekem za državni pokal. V poletnem skakalnem centru je bilo moJ
videti mojstrovine hrabrih skakalcev, ob tem pa se še okopati v sicer dobro ogreti vodi.
DŠ, Foto: GREGOR KATlC
»Vstop dovoljen samo v obleki in s kravato!«
Navijači državnih prvakov niso bili zadovoljni s plastičnim VVC-jem in so ga porinili
preko ograje.
Št. 30 - 24. julij 2003
Lli v teku z mariborskimi navijači.
iladiti,
rugi
št. 30 - 24. julij 2003
18
ŠPORT
PREGLED SEZONE: ROGLA
Dobro delo
Bečiroviča
Osmi v prvenstvu, a ob slabem obisku v svoji dvorani
Košarkarji iz Zreč so v
minuli sezoni opravili do-
bro delo, enako kot njihov
novi trener Memi Bečirovič.
Mnogi so sicer pred začet-
kom sezone zmajevali z gla-
vo po prihodu tega trenerja
iz Slovenske Bistrice, ki je
imel veliko uspeha z mla-
dimi selekcijami Slovenije,
a je bil brez pravih izkušenj
v vodenju prvoligaške eki-
pe.
A izkazalo se je, da je bil
prav trener eden od ključev
uspešne sezone.
Lanska sezona
dobra izkušnja
Po lanski sezoni, ki je na
klop Rogle pripeljala v eni
sezoni tri trenerje ter ob tem
še precej menjav pri igralcih
in ko so se Zrečani šele pod
vodstvom Veljka Petranovi-
ča ob koncu le rešili, so v klu-
bu obrnili ploščo. Slaba iz-
kušnja s številnimi menjava-
mi igralcev in trenerjev je iz
Zreč odpeljala Petranoviča,
Ikoniča, Zekoviča, posojene-
ga Bajramoviča, v tujino pa
je odšel tudi kapetan moštva
Miloš Šporar. Poslovil pa se
ni Mario Dundovič, ki ni bil
dovolj kvaliteten (!?) za Laš-
čane. Trener Bečirovič je s
pomočjo uprave v moštvo
pripeljal izkušenega branil-
ca Marka Meška iz Maribo-
ra, odkoder je prišel še ne do-
volj znani Jure Brolih. Krka
je Zrečanom posodila centra
Martina Mihajloviča. In to
je bilo to. Kljub temu, da so
Zrečani v prvem delu sezo-
ne nekajkrat zapored izgubili
v negotovih končnicah, ko so
kot po pravilu zapravljali vi-
soko prednost in kljub temu,
da so igrali brez poškodova-
nega Gorana Zariča, so se
brez posebnih težav uvrstili
v ligo za prvaka, kar je bil
tudi cilj ekipe. S tem so se
namreč v Zrečah rešili vseh
skrbi okrog obstanka v ligi,
kar se je tudi videlo v dru-
gem delu sezone, ko je zbra-
nost v ekipi močno padla, svo-
je pa so naredile še poškod-
be, predvsem izkušenega Slo-
bodana Beniča. So pa Zre-
čani končali sezono na os-
mem mestu, kar je bil po lan-
ski sezoni nov korak k zgor-
njem delu slovenske košar-
ke. Še najbolj skrbi mnogo
slabši obisk navijačev Rogle
v tej sezoni, kajti dvorano niso
zmogli napolniti niti ob go-
stovanju tistih najboljših in
s tem najatraktivnejših slo-
venskih moštev. Kje je vzrok
za to, bodo morali v klubu
še ugotoviti.
Na prelomnici
Zaenkrat je v Zrečah vse
tiho, je pa dejstvo, da se klub
nahaja na prelomnici. Denar-
ja je namreč vse manj, napo-
vedi odhodov igralcev pa bo-
do močno poslabšali ekipo.
Trener Bečirovič je že pred
koncem sezone najavil svoj
odhod, od igralcev pa bi naj
odšla oba tujca Zarič in Dun-
dovič. Če k temu dodamo še
povratek Mihajloviča v No-
vo mesto, potem je na dlani,
da ne čaka upravni odbor Ro-
gle nič kaj lahko delo v se-
stavljanju ekipe za novo se-
zono. Čimprej bo potrebno
doreči stvari, kako in s kom
naprej, kajti tudi nekateri
drugi, domači igralci imajo
ponudbe klubov iz sosešči-
ne, tako da se lahko zgodi še
kakšen odhod iz Zreč. Eki-
pa, ki pa ne bi bila konku-
renčna ostalim moštvom iz
1. A SKL, pa v Zrečah ne za-
nima nikogar.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Kljub odhodu Miloša Šporarja Rogla večjih težav ni Imela.
Dundovič
ponovno
najboljši
Tudi v tej sezoni je bil pr-
vi igralec Rogle odlični za-
darski košarkar Mario Dun-
dovič, ki je odšel iz Zreč in
podpisal za prvaka Krko. V
32 tekmah je dosegel v pov-
prečju 15,2 točk na tekmo
in imel 6,8 skokov. Kot stre-
lec in skakalec se je ponov-
no potrdil Boštjan Sivka
(11,5 - 3,6). Tudi posojeni
novinec Martin Mihajlovič
se je zelo dobro znašel, ob
skoraj desetih točkah na
tekmo pa je imel še ^abih
pet skokov. Marko Meško
je dobro vodil moštvo in ob
tem dosegal še 10,4 točk,
izkazal pa se je tudi drugi
Mariborčan v dresu Rogle
Jure Brolih s 7,7 točk na
srečanje.
Ugodna oddaljenost do
kakovostnih tekmic
Szolnoki, Loko Trutnov in Venezia z Merkurjem v
pokalu FIBA
v Miinchnu žreb 12 sku-
pin pokala Fiba celjskim
košarkaricam ni bil naklo-
njen. Tako trdijo v vodstvu
KK Merkur. Regionalno za-
stavljen žreb jim je name-
nil tretjo najboljšo češko
ekipo, peto madžarsko in
deveto italijansko.
Prvo tekmo bodo Celjan-
ke odigrale 23. oktobra pri
Szolnokiju, teden dni ka-
sneje pa bodo gostile Be-
nečanke. »Za slovensko ko-
šarko je dobro, da bomo
igrali s tako močnimi klu-
bi. V Celju bodo gledalci
lahko videli nekaj vrhun-
skih evropskih pa tudi sve-
tovnih igralk. Nenazadnje
bomo tako lahko preverili
našo trenutno vrednost. Če
nas bosta okrepili Ajano-
vičeva in Piršičeva, nismo
brez možnosti za napredo-
vanje,« je povedala šport-
na direktorica Alenka Po-
točnik. V nadaljnje tekmo-
vanje se bosta uvrstila po
dva najboljša kluba, nato
pa jih bodo razvrstili v šest
skupin, znova s po štirimi
ekipami. Po štirih sezonah
se Merkur vrača na evrop-
ska prizorišča, ki jih bo to-
krat obiskal z avtobusom.
DŠ
Alenka Potočnik je igralsko kariero zaključila s tremi lovorikami, dvema
domačima in kot miss simpatičnosti na zaključnem turnirju lige Trocal.
NA KRATKO
Oče in hči pred
zahtevno nalogo
Kanegra: Znana celjska maratonska pla-
valca Jože in Maja Tanko bosta v Istri v so-
boto zjutraj (5.30) skočila v morje in za-
plavala proti severu. V akciji Združimo mor-
je treh dežel želita do večera premagati 40
kilometrov do Trsta. »S hčerko Majo sva
dobro pripravljena. Tudi napoved vreme-
na je ugodna. Morje je primerno toplo, ob
sebi bova imela izkušeno spremljevalno eki-
po«, je pred odhodom dejal Jože Tanko.
(JK)
Cukzjudoisti
Sankakuja
Celje: Letni tabor judo kluba Sankaku je
bil tudi letos zelo koristen za vse udeležen-
ce, še posebej pa za kadetske reprezentan-
te, ki jih vodi Štefan Cuk. Na olimpijske
igre mladih v Pariz bodo odpotovali Rok
Drakšič, Matija Erjavec, Tamara Petek in Maja
Uršič. Cuk pričakuje osvojitev vsaj enega od-
ličja. (JK)	^
Vrečer najboljši
Jezersko: Državno prvenstvo v gorskeni
kolesarstvu je bilo tudi v znamenju celjskih
tekmovalcev. Robi Vrečer je postal prvak v
kategoriji Elite: »Pričakoval sem, da bo od-
ločal ciljni šprint. Zato je bil moj načrt uiti
krog ali celo dva prej, vendar me je Gregor
Miklič vseskozi zapiral. Občutki po zmagi
so prekrasni.« Vrečer naslov najboljšega pri-
čakuje tudi v pokalnem tekmovanju. Med žen-
skami je tretje mesto zasedla Sabina Mernik,
v kategoriji masters-1 je na tretjo stopničko
stopil Brane Mernik, Matej Keinz pa je bil
tretji med amaterji. Za celjske kolesarje je to
največji skupinski uspeh na DP, čeprav kole-
sarijo za barve drugih klubov. Ali se bo v Ce-
lju posluh za kolesarstvo glede na odlične
uvrstitve kaj izboljšal, pa vedo le tisti, ki naj
bi morebiti kolesarstvo podpirali. (JŽ)
Državna naslova Pečniku in Cerutovi
Celje: Na državnem prvenstvu v kratkem triatlonu, ki ga je Triatlon klub Celeia pripravil na
Šmartinskem jezeru, je nastopilo 80 tekmovalcev iz Slovenije in Italije. Preplavali so 1500
metrov, prekolesarili 40 kilometrov in pretekli 10 kilometrov. Na cilju je bil najhitrejši Erik
Pečnik, drugi je bil Uroš Seme, tretji pa Grega Hočevar (vsi Ljubljana). Med triatlonkami je
lanski naslov ubranila Anja Cerut pred Ano Trnkoczy (obe Trisport). Zelo dobro so se odre
zali tudi gostitelji. Mitja Kranjc se je ob koncu uvrstil na 8. mesto. Deveti je bil Bojan
Debenec, ki je zmagal v kategoriji veteranov II., enajsti pa Gorazd Šuligoj.	(GP)
Na štartu je bila gneča precejšnja.
Št. 30 - 24. julij 2003
I^RT
19
Važne so tri
piice, pravijo
CMC Publikum srečno štartal z Gorico - Napetost pred prihodom Čira
Blaževiča vse večja - Šmarčani razočarali tudi trenerja
Spreten in srečen začetek
DP je za Pušnikove terierje
spodbuda in pravočasno
opozorilo hkrati, saj so tek-
mecem dovolili vse preveč
zrelih priložnosti, ki so os-
tale neizkoriščene delno
zaradi smole gostov, delno
pa tudi zaradi izjemno raz-
položenega vratarja Alek-
sandra Šelige. Tudi nasproti
je blestel novogoriški čuvaj
mreže Mitja Pirih.
Celjani so sFzmago vendar-
le zaslužili, saj so narekova-
li ritem, gostje pa so ga le
spretno spremljali.
Zatajili so
nosilci
Trener Marijan Pušnik je
bil zelo vesel treh točk, kajti
prvič je s Publikumom štar-
tal z zmago (nazadnje Stan-
ko Poklepovič leta 1997 pro-
ti Olimpiji z 2:0). Priznal je,
da njegovo moštvo ni bilo ta-
ko prepričljivo, kot je bilo pri-
čakovati: »Tri točke so tisto,
kar si bom zapomnil. Golov
bi lahko bilo na obeh straneh
še več. Mi smo bili pač spret-
nejši, imeli smo kanček sre-
če več oziroma razpoložene-
ga vratarja, a tudi Pirih je zau-
stavil nekaj naših zelo nevar-
nih strelov. Pri 34 stopinjah
je zelo težko teči 90 minut.
Po vodstvu in zadeti prečki
so moji fantje »zaspali«, sko-
raj 40 minut jih pravzaprav
ni bilo opaziti. Nosilci igre
se niso izkazali. Vršič ni iz-
stopal zato, ker bi bil tako do-
ber, temveč zato, ker so bili
ostali tako slabi. Obrambni
igralci so bili »na prepihu«,
ker so vezisti slabo opravili
svojo nalogo.« Sedaj je raz-
merje dvobojev z Novogori-
čani izenačeno (po 13 zmag
in porazov, 10 remijev), za kar
je poskrbel njihov bivši igra-
lec Mitja Brulc: »Matej je do-
bro centriral, sledil sem po-
daji in z glavo dosegel drugi
gol. Poškodba gležnja me še
nadleguje, a srčno upam, da
bom do Mure popolnoma
zdrav.« Kdaj so bili gostje najb-
ližje izenačenju, smo vpraša-
li vratarja Aleksandra Šeli-
go: »Joj, ne vem, kar nekaj-
krat. Hvala bogu, da sem bil
dovolj visoka zadnja ovira za
Gorico.« Kaznovanega Vladi-
slava Lunguja je opazno na-
domestil Andrej Pečnik: »Do-
bil sem težko nalogo, kajti
Vlado je v prejšnji sezoni igral
odlično. Dobro sva se ujela s
Simonom na sredini. A Go-
rica je zelo presenetila. Vro-
čina je bila neznosna, zato
upam, da bomo kmalu igrali
pod žarometi. Motiva nam
proti Muri ne bo manjkalo,
saj vemo, kdo je njen trener.
Upam, da bo tempa še več in
da bo še bolj zanimivo.« Ome-
niti velja, da je Darko Male-
tič kakovostno izvajal strele
s kotov, in da je sodnik Dra-
go Kos spet razburjal gledal-
ce. Nekdo je celo vrgel čevelj
na Igrišče. Zadel naj bi Alek-
sandra Rodiča, kot je zapisal
delegat Branko Gros.
Breztočk(e)
zaradi sodnika
Šmartno je po odličnem za-
četku v Ajdovščini vodilo z
2:0, potem pa nesrečno izgu-
bilo. Proti oslabljenim gosti-
teljem je Dalibor Filipovič za-
del dvakrat v enajstih minu-
tah. Ajdovcev to ni zmedlo
in so le 5 minut kasneje dose-
gli prvi gol. V nadaljevanju je
ritem padel, tudi zaradi vro-
čine. Domači so prikazali bolj-
šo igro, ki so jo najprej kro-
nali preko najboljšega strel-
ca Boruta Vogriča. V pomoč
mu je bil vratar Robert Sra-
ga, saj je nespretno posredo-
val. Le dve minuti kasneje je
Vogrič postavil končni rezul-
tat. »Po hitrem vodstvu smo
popustili. Sprijaznili smo se
s tem, da smo tekmo že za-
ključili in to se nam je seveda
maščevalo. Po napakah zad-
nje vrste smo dobili gola, ki
sta botrovala našemu porazu.
Sam pristop na začetku je bil
pravi, kasneje pa igralci niso
bili več zbrani tako, kot bi
morali biti vseh 90 minut. To
nas je oddaljilo od treh točk
ali vsaj od ene, ki smo si jo
po prikazanem zaslužili. Tret-
ji prejeti gol je bil »delo« mej-
nega sodnika, istočasno pa
nam je isti sodnik razveljavil
popolnoma regularen gol v pr-
vem polčasu za 3:0,« je pove-
dal trener Šmartnega Toni To-
mažič. Šmarčani morajo zno-
va na Primorsko, v Novo Go-
rico. »Želja igralcev mora bi-
ti na višji ravni, saj se nam v
nasprotnem primeru ne obe-
ta nič dobrega,« je zaključil
Tomažič.
JASMINA ŽOHAR
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Po bombi Dragana Čadikovskega
je goriški vratar žogo odbil le v
mrežo.
Celjski rezervisti so zakrivali glave pod žgočim soncem.
Čeprav je nase opozoril že pred sezono, je bil Andrej Pečnik pravo Pušni-
kovo odkritje.
Namesto enajsterice
v novi sezoni po izpadu velenjskega Rudarja v 2. ligo,
ne bomo več sestavljali enajsteric krogov, saj sta v ligi
Simobil ostali le dve moštvi s Celjskega. Zato smo se s
Televizijo Celje dogovorili, da bomo najboljše igralce CMC
Publikuma in Šmartnega ovrednotili s točkami. V uvod-
nem krogu so se najbolj izkazali: 10 točk - Aleksander
Šeliga (Celje), 5 - Dalibor Filipovič (Šmartno), 3 - Dare
Vršič (Celje), 2 - Dragan Čadikovski (Celje), 1 - Željko
Spasojevič (Šmartno).
Izidi 1. kroga
lige Simobil
CMC Publikum - Gorica
2:1 (1:1); Čadikovski (7),
Brulc (68); Mavrič (20),
Primorje - Šmartno 3:2
(1:2); Filipovič (8,11); Jan-
kovič (16), Vogrič (60, 62);
Olimpija - Maribor Pivovar-
na Laško 6:1, Mura - Dra-
vograd 3:1, Drava - Dom-
žale 0:2, Koper - Ljubljana
:. »(tekma torek 17.30, vsta-
vim v sredo zjutraj)« 2. krog
lige Simobil: sobota Gori-
ca - Šmartno, nedelja CMC
Publikum - Mura (17.30).
NA PIKI
»V nedeljo moja
življenjska tekmaiff
18-letni Dare Vršič je edi-
ni novinec pri CMC Publi-
kumu. To je morda bodoči
slovenski nogometni zvezd-
nik, ki je v nedeljo v dru-
gem polčasu debitiral v celj-
skem dresu in že kar odlo-
čilno posegel v boj za zma-
go. Svetlolasi dolgolasec de-
luje sproščeno, njegove be-
sede dajo slutiti krepko sa-
mozavest.
»Ne vem, kaj si mislijo
ljudje. Sam sem zelo zado-
voljen s svojo igro. Za name-
ček sem začel odločilno ak-
cijo, ko sem podal Šnoflu,
ta pa Brulcu. Dosegli smo gol
več od Gorice. Le zadetki šte-
jejo, ne pa priložnosti, ki
smo jih imeli oboji.«
Kakšni so bili občutki v
prvem polčasu?
Vsekakor ni »fajn« gledati
soigralcev s klopi, saj si mi-
sliš, da zmoreš toliko kot oni.
Imam komaj 18 let. Čakam
na svoje priložnosti, čeprav
upam tudi na vstop v začetno
enajsterico. Tudi s tričetrt ure
bom zadovoljen, kolikor naj
bi mi večinoma pripadalo.
Je bilo vaše prvo slavje v
celjski slačilnici kaj poseb-
nega?
Nekaj ljudi, ki so vstopili
in mi čestitali, sploh nisem
poznal. Najpogostejši stavek
je bil: »Vsa čast za igro!« Do-
bro sem se počutil.
V nedeljo vas bodo »obi-
skali«vaši bivši soigralci.
Jih je še veliko?
Ne, bolj malo jih je osta-
lo. A to ni pomembno. Za-
me bo bolj bistven spanec.
Mislim, da ga ta teden ne bo
prav veliko. Pred mano je na-
mreč življenjska tekma. Že-
lim si zmage in nič drugega.
Zakaj na Skalni kleti
igrate tako navdahnjeno?
Očitno mi igrišče in stadion
zelo »ležita«. V prejšnji se-
zoni smo z Muro odigrali od-
lično na pokalni tekmi. Tu-
di zato sem tukaj podpisal šti-
riletno pogodbo. Ambient je
pravi, le malce več gledalcev
si želim. Vzdušje je bilo z Go-
rico tudi enkratno, vmes tu-
di malce slabše.
So vas motili žvižgi s tri-
bun pri izidu 1:1? Je pod-
pora v Murski Soboti bolj-
ša?
Ne, ne, tudi tam so prisot-
na glasna negodovanja, »plju-
vanja« po igralcih. Vsepovsod
pri nas je isto, pa morda v
Murski Soboti še najhuje. Ti-
sti »starci« znajo biti res neu-
godni. Še kako neprijazni in
zlobni so. Ne zavidam Mu-
rinim igralcem.
Iz Prekmurja se obeta
krepka nedeljska migraci-
ja, ali ne?
Zagotovo. A tudi mene bo-
do prihajali gledat sorodni-
ki, prijatelji in znanci. Lah-
ko da bo Skalna klet polna.
Na prvi tekmi so me spod-
bujali mama, brat in bratra-
nec, ostali pa so bili zasede-
ni.
Je bila na tribuni tudi
spremljevalka?
Ne, ker je še nimam, a de-
lam na tem. V Celju še ni-
mam stanovanja, tako da si
mesta še nisem podrobno og-
ledal. Rad bi ga čimprej spoz-
nal, pa tudi čimveč tukajš-
njih deklet.
Kaj boste povedali o tre-
nerju?
Marijan Pušnik me je
osebno pripeljal na Skalno
klet. Je zelo dober trener,
zame nepričakovano komu-
nikativen. O vsem se lahko
z njim pogovorim, ga mar-
sikaj vprašam, nič mi ne za-
meri, vzame si čas. To me
zelo veseli. Ima sodobne
treninge, taktiko v malem
prstu.
Če bo padla Mura, bo naj-
brž bolje, da se prihodnji te-
den sploh ne pokažetp v
Murski Soboti?
Če nam bo to res uspelo,
me nekaj dni ne bo na spre-
gled in bom vseskozi spal do-
ma, nič ne bom treniral...
DEAN ŠUSTER
Foto: DRAGO WERN1G
Št. 30 - 24. julij 2003
20
KRONIKA
Rdeče srce bilo za seks?
Celjski Red Heart kriminalistom smrdi po seksu - Med rednimi strankami vidnejši Celjani?
Kar dvanajst ur smo prejšnjo
sredo stali v Gosposki ulici in ča-
kali na osemnajst ukrajinskih de-
klet, ki naj bi jih policisti odpe-
ljali na postajo. Toliko časa je na-
mreč trajala hišna preiskava celj-
skih kriminalistov v nočnem lo-
kalu Red Heart, ki so ga dodobra
prečesali zaradi suma posredova-
nja pri prostituciji in spravljanja
v suženjsko razmerje.
Potrpežljivost se je izplačala. Ta-
ko naša kot policijska. Nekaj mi-
nut čez devetnajsto so morali poli-
cisti postavna dekleta pripeljati kar
dvakrat. Preiskovalci so v vozila na-
ložili tudi precej dokumentacije,
domnevnega glavnega akterja in last-
nika lokala 52-letnega Mirsada Ka-
petana pa so odpeljali kar z zad-
nje strani. Naporna sreda je očitno
obrodila sadove in bila le pika na i
skoraj večletni kriminalistični prei-
skavi. Slednja je po mnenju poli-
cistov pokazala, da naj bi se v zna-
menitem 'rdečem srcu' obrnilo ve-
liko denarja ravno zaradi seksa. Tudi
nekateri bližnji stanovalci so si od-
dahnili. Upajo namreč, da bodo
vzdihljaji in vpitje v sobah mladih
Ukrajink zdaj ponehali.
Priprti Kapetan
Policisti so v sredo opravili hi-
šne preiskave tudi na Kapetanovem
domu, v pisarni in tudi lokalih na
Pondorju in Polzeli ter osumili se-
dem oseb. Kot rečeno, 52-letni Mir-
sad Kapetan naj bi bil glavni in je
še vedno v priporu. Ostali priboč-
niki naj bi bili še 32-letni N. G. iz
Šentjurja pri Celju, 34-letni R. J.
in 35-letni V. D., oba z območja
Celja, 32-letni B. V. s Ptuja in 26-
letna K. L. ter 30-letna E. L, obe sta
državljanki BiH, toda stalno stanu-
joči v Celju. Eden od teh se je po-
leg Kapetana znašel prav tako v pri-
poru. Tako je nekaj dni po hišnih
preiskavah odločil preiskovalni
sodnik, ki je sledil predlogu tožils-
tva. Za zapahi je dvojica ostala za-
radi ponovitvene nevarnosti in ne-
varnosti vplivanja na priče. 35-let-
nega V. D. policisti niso privedli
na policijo, saj naj bi izginil nez-
nano kam. Roki pravice bo težko
ubežal, saj so mu policisti že za pe-
tami. Ostali so na prostosti, ker za
njih ni bilo pripornih razlogov. Toda
policisti niso končali z delom. Še
vedno zbirajo informacije, vsem na-
štetim grozi zaporna kazen od enega
do deset let. Tako narekuje Kazen-
ski zakonik RS.
»V preiskavi so kriminalisti upo-
rabljali tudi določene prikrite me-
tode dela,« pravi vodja Okrožnega
državnega tožilstva Celje Ivan Ža-
berl in dodaja, da dekleta še niso
zaslišali. To naj bi storili do konca
tega tedna, saj gre za kronske pri-
če. Vprašanje pa je, koliko in kaj
bodo povedale.
Sužnje ali
bogatašinje
Vodja celjskih kriminalistov Ro-
bert Mravijak pravi, da so od za-
četka preiskave do zdaj naleteli na
okrog 49 žensk, ki naj bi bile v is-
tem poslu. »Za del le-teh, ki ne de-
lajo več na našem območju, ima-
mo informacije, kam so bile pro-
dane, kje se nahajajo in v katerem
lokalu delajo. Nekaj naj bi se jih
vrnilo nazaj v Ukrajino. Za neka-
terimi pa se je izgubila vsaka sled,«
pravi Mravljak.
Resda naj bi levji delež od zasluž-
ka s telesi Ukrajink pobrali osum-
ljenci, dekletom je ostal le majhen
odstotek, pa vendarle dovolj velik,
da so za razmere v Ukrajini pre-
možne. Tam bi, denimo, v enem
mesecu zaslužile le okrog dvajset,
štirideset dolarjev... Zato bi bilo za-
nimivo vedeti, koliko se jih odloči
za vrnitev v domovino, čeprav menda
za to nimajo pretirane želje. V za-
ključni fazi policijske preiskave pa
je bilo v Celju osemnajst deklet,
starih med 19 do 34 let. Zdaj so v
svojem začasnem prebivališču. Zno-
va v Red Heartu. Tokrat brez šefov.
Sicer pa imajo dekleta urejena
dovoljenja za delo. V posameznih
primerih, kjer bo možno dokazo-
vati posamezne kršitve, jih čaka
predlog za uvedbo postopka pri sod-
niku za prekrške. Kaj se bo zgodi-
lo naprej, bo odvisno od njegove
odločitve. »Prostituiranje pri nas ni
več prekršek, zato ta dekleta ne mo-
remo vrniti nazaj v njihovo drža-
vo, edino, če bi ugotovili druge kr-
šitve,« dodaja Žab^rl. Nekatera de-
kleta naj bi imela ponarejene pot-
ne liste, težko pa je verjeti tudi nji-
hovim navedbam, pravijo. Sodeč
po tem, kar same navajajo, naj bi
namreč bile vse visoko oziroma uni-
verzitetno izobražene.
Draga ljubezen
Dekleta naj bi vabili z Vzhoda
pod pretvezo, da bodo v nočnih
lokalih izvajala plesne programe
in opravljala delo natakaric. No,
takoj ko so dekleta stopila na slo-
venska tla, naj bi jih soočili z re-
snico. Njihovo delo je bilo namreč
ponujanje spolnih uslug. Mladen-
ke so prišle k nam brez prebite pa-
re, saj so upale na zaslužek, zato
so imele zvezane roke. »Povedali
so jim, da morajo prve štiri mese-
ce delati zastonj, saj morajo od-
služiti stroške, ki so jih imeli 'de-
lodajalci' z urejanjem dokumen-
tacije in njihovim prihodom v Slo-
venijo,« pravi šef celjskih krimi-
nalistov Robert Mravljak. V tem
obdobju so jim kot žepnino me-
sečno dajali deset tisočakov! En
prešeren pa je bil slaba stimulaci-
ja, kar jih je prisililo v 'ponujanje
svojih teles'. Čeprav so Celjani sim-
patična dekleta srečevali na celj-
skih ulicah, pa niso vedeli, da sa-
me o tem, kam gredo, ne morejo
odločati. »Ko so hotele v mesto,
so za to morale prositi enega od
osumljencev. Pri tem jim je dolo-
čil tudi uro odhoda in prihoda, ka-
kor tudi kraj, kamor so lahko od-
hajale,« pravi Mravljak. Če katera
izmed deklet tega ni upoštevala,
so jo denarno kaznovali. Mravljak
omenja, da naj bi jih včasih tudi
udarili, čeprav kakšnega hujšega
fizičnega obračunavanja z njimi ni
bilo. Tu in tam je padla le kakšna
vzgojna klofuta.
Dekletom naj bi strogo prepo-
vedali tudi vsako druženje z dru-
gimi osebami izven delovnega ča-
sa, dodaja Mravljak: »Suženjsko
razmerje se kaže tudi v tem, da se
je neko dekle zaljubilo v državlja-
na Slovenije. Preden se je lahko
preselila k njemu, jo je moral fant
odkupiti za tisoč dolarjev. Kasne-
je je moral plačati še stroške, ki
naj bi jih osumljenci imeli z de-
kletom, čeprav jih je slednja v pr-
vih treh mesecih morala že .'od-
služiti'.«
Cenik
Ker naj bi osumljenci dobro poz-
nali policijsko delo in se pozani-
mali, kako težko dokazljivo je po-
sredovanje pri prostituciji, so bili
pri svojem početju izraziti pazlji-
vi. Zaupali so le rednim strankam.
Njim naj bi brhke ukrajinske mla-
denke po dogovoru pripeljali ce-
lo na dom. Cena je bila temu pri-
merna. Ostali so se morali izpraz-
niti oziroma uživati v dekletovi
družbi kar v lokalu ali hotelu. Neu-
radno smo izvedeli, da so imele
nekatere Ukrajinke poseben sta-
tus, kar z drugimi besedami po-
meni svojo sobo, kjer naj bi 'delo-
vale'. V nekaterih sobah pa naj bi
bilo skupaj tudi do šest deklet, ki
so za svoje stranke imele poseben
prostor. Za polurne spolne užitke
so morale stranke plačati dvanajst
tisoč, za eno uro dvajset in za vso
noč posteljne telovadbe štirideset
tisočakov. Med obiskovalci noč-
nega kluba naj bi bilo tudi veliko
Avstrijcev in Italijanov. Če je ver-
jeti očem tistih, ki pravijo, da vi-
dijo marsikaj, pa je v lokal zašlo
tudi kar nekaj vidnejših Celjanov.
Policisti so se pogovorili tudi z ve-
čino stalnih strank, skoraj osem-
deset odstotkov jih je podrobneje
opisalo 'koriščenje spolnih uslug',
pravi Mravljak. Ostali so trdili, da
kakršnega koli stika z dekleti niso
imeli nikoli. Nekatere popolno-
ma razumemo, ne vemo pa, če bi
jih tudi njihove žene.
SIMONA ŠOLINIČ
Skupinski prevoz na celjsko policijsko postajo Celje
Mirsada Kapetana so odpeljali skozi zadnji izhod Red Hearta.
Št. 30 - 24, julij 2003
KRONIKA - PISMA BRALCEV
21
Z nožem v trebuh
Alkohol botroval sporu in pretepu - Hudo poškodovan 29-letnik še vedno v
bolnišnici
policisti so nedeljsko do-
gajanje v hišici v Zagradu
opisali le z enim stavkom,
čeprav bi se le-to, kot smo
Icasneje izvedeli, lahko
končalo tragično. Spor med
57-letnim Albinom V. in 29-
letnim Andrejem L. se je ti-
sti večer stopnjeval do hu-
dega prepira in pretepa, v
katerem je starejši pograbil
nož in mlajšega zabodel v
trebuh.
29-letni Andrej je bil v to-
rek še vedno v celjski bolni-
šnici in je izven življenjske
aevarnosti, čeprav je v nede-
ljo kazalo, da gre za izjem-
no hude poškodbe. Potreb-
na je bila tudi operacija. Ob
našem obisku v Zagradu je
bil Albin redkobeseden, a je
že na začetku dejal, da je vse-
mu botroval alkohol: »S pri-
jateljem sva se vrnila z viken-
da, kjer sva ves dan delala.
Moja izvenzakonska partner-
ka Nada nam je pripravila ne-
kaj za pod zob, kasneje pa se
je k nam oglasil še Andrej.«
Dodal je še, da je Andrej eden
izmed Nadinih sinov.
»Bili smo zunaj in se po-
govarjali. Omenil je, da s pet-
desetimi tisočaki, ki jih za-
služi na mesec, ne more ži-
veti. Jaz sem takrat odvrnil,
da tudi mi ne dobimo veli-
ko, pa vseeno nekako gre. To
ga je razjezilo,« je razlagal.
Takrat naj bi se sporekla in
se na dvorišču hiške pod Sta-
rim gradom začela preriva-
ti. »Z nožem sem ga zabodel
nekam v predel trebuha...
Vem, da naju je poskušal na-
razen spraviti moj kolega...«
Tudi Nada naj bi se vmešala
in sinu dejala, naj gre domov.
»Njo je takrat odrinil, da je
padla,« je dejal Albin. Kaj več
od njega ni bilo mogoče iz-
vedeti, vmes je še omenil, da
ga je Andrej večkrat izzival
in da sta z Nado živela sku-
paj kakšnih pet let, a je tisto
noč odšla nazaj v svojo hišo,
k sinu. Tu je Albin umolknil
in ni želel govoriti naprej.
Odpravili smo se po dru-
go plat zgodbe. K Nadi na
Breg. V kuhinji je ravno pos-
pravljala obleke in stvari, ki
jih je prinesla s seboj. »Oh,
sploh ne vem, kako se je to
lahko zgodilo,« je bila pre-
senečena. V ponedeljek je bila
kar dvakrat pri sinu v bolni-
šnici. Potrdila je Albinove be-
sede, da so se pogovarjali o
denarju, toda dodala je še ne-
kaj podrobnosti, ki jih je Al-
bin zamolčal.
Ko so se pogovarjali o de-
narju, naj bi Albin Andreju na-
menil nekaj zmerljivk. Nada
nam je povedala, da naj bi imel
Albin v rokah najprej vile in z
njimi želel napasti Andreja:
»Kolega, ki je od vsega tega do-
bil še vreznino na roki, ju je
takrat spravil narazen, vendar
je Albin od nekod vzel nož in
zabodel Andreja.« Ta naj bi se
takrat zgrudil po tleh, še prej
pa s težavo poklical policijo
in padel v nezavest. »Bilo je
nekaj minut čez enaindvajse-
to,« je še dodala Nada. Na vpra-
šanje, ali in kdo jo je potisnil,
da je padla po tleh je odgovo-
rila, da se ne spomni.
Sicer pa se Andrej men-
da že dalj časa z Albinom
ni dobro razumel: »Ni mu
bilo prav, ko je Andrej pri-
šel na obisk ali ko me je pro-
sil za nekaj denarja. Seve-
da to ni nič narobe, saj je
vendar moj sin.« Nada je še
povedala, da zaenkrat ne bo
šla nazaj v Zagrad. »Danes
zjutraj me je že klical. Je
rekel, da so ga ob treh po-
noči spustili s policije. Ne
želim nazaj... Če se ne ra-
zume z mojim sinom, bo pač
tako,« je bila odločna. Po-
licisti bodo Albina V. ova-
dili zaradi kaznivega deja-
nja povzročitve hude tele-
sne poškodbe.
SIMONA ŠOLINIČ
Na dvorišču hiše pod Starim gradom se je odvijal nedeljski pretep, ki bi se skoraj končal usodno.
ODMEV
Minister in
unija pa nič
Ministrstvo za okolje, pro-
stor in energijo je ugovarjalo
na komentar novinarja Nove-
ga tednika o izgradnji čistilne
naprave v Rogaški Slatini, ki
smo jo predali namenu 4. ju-
lija. Ne želim polemizirati o
tem projektu niti razčiščeva-
ti, čigav je kateri denar.
V zvezi z omenjenima pris-
pevkoma želim le ponoviti iz-
javo, ki sem jo v zvezi z iz-
gradnjo čistilne naprave v Ro-
gaški Slatini dal na novinar-
ski konferenci 3. julija letos.
Povedal sem, da smo do le-
ta 1996 vložili v izgradnjo ko-
lektorjev in objektov za me-
hansko čiščenje odpadnih vo-
da 617 milijonov SIT. O virih
sredstev nisem govoril.
Predmet projekta čistilne
naprave, ki smo ga svečano
predali namenu 4. julija
2003, so bili objekti in na-
prave za biološko čiščenje od-
padnih voda, za kar smo mo-
rali zagotovili 734 milijonov
SIT.
K tem sredstvom pa nam
Ministrstvo za okolje, prostor
in energijo, na osnovi dveh
javnih razpisov ministrstva za
leti 2000 in 2002, ni prispe-
valo nepovratnih sredstev. To
so bile moje besede, izreče-
ne na novinarski konferen-
ci, za katerimi še vedno sto-
jim.
mag. BRANKO KIDRIČ,
župan Občine
Rogaška Slatina
Po lestvi gor,
s policisti dol
Do nenavadnega dogodka
je prišlo v sredo, 16. julija, v
Špeglovi ulici v Velenju. Dru-
žinski nočni spanec naj bi v
eni izmed stanovanjskih hiš
zmotil človek, ki je pred ča-
som polnil časopisne vrsti-
ce s svojimi zahtevami in gla-
dovno stavko pred poslopjem
slovenske vlade v Ljubljani
in eden izmed oseb, ki so na
zatožni klopi koprskega so-
dišča sedele zaradi zname-
nite orožarske afere - Darko
Zupan. Nekdanji zelo tesen
sodelavec Adolfa Štormana.
Zakonca, ki želita ostati ano-
nimna, naj bi se okrog četrte
ure zjutraj zbudila zaradi ne-
prijetnega ropota. »V svojem
stanovanju sta zalotila 47-let-
nega D. Z. iz Velenja,« pravijo
na celjski policiji. 47-letnik je
oba lastnika napadel, se ju lo-
til s pestmi, zato so vsi trije
dobili kar nekaj modric in poš-
kodb. Vsiljivec je poskušal po-
begniti po stopnicah proti iz-
hodu, kjer ga je uspel ustaviti
oče oškodovanke. Skupaj so
ga zadržali do prihoda velenj-
skih polistov, Id so 47-letnika
tudi zaslišali in ga bodo ova-
dili zaradi vloma.
Neuradno se govori, da naj
bi osumljenec prišel v hišo s
pomočjo lestve skozi balkon,
v stanovanju pa naj bi nekoga
iskal. Kaj natančno je iskal v
tujem stanovanju, pa bodo mo-
rali preiskati velenjski krimi-
nalisti.
Nočni obisk je bil zelo hru-
pen, saj so prerivanje, kriča-
nje in prihod policistov slišali
tudi bližnji stanovalci, ki go-
vorijo, da naj bi šlo za Zupana.
Slednji je bil v prejšnjem man-
datu tudi svetnik velenjskega
mestnega sveta, zato je kraja-
nom še toliko manj jasno, kaj
naj bi bil vzrok nočnega obi-
ska. Izvedeli smo, da naj bi bil
Zupan zaradi podobnih kazni-
vih dejanj že obsojen v tujini.
SIMONA ŠOLINIČ
Zdravniic za zapaiie
Po štirimesečni zaporni kazni bo spet opravljal svoj
poklic
Zdravnik Alli Nassib iz
Šmarja pri Jelšah bo moral
odsedeti štirimesečno za-
porno kazen. Kljub temu,
da so mu pred časom kri-
minalisti nastavili past in
jim je padel v kremplje do-
besedno z denarjem v že-
pu, gre v zapor le zaradi go-
ljufije.
Proces se je vlekel od leta
1998, pri čemer je Okrajno
sodišče v Šmarju pri Jelšah
zdravnika oprostilo, Višje so-
dišče v Celju pa se je odloči-
lo za drugačen epilog. Nas-
sibu, ki naj bi imel namen
sprejeti podkupnino od svo-
jega bolnika Mihaela Kotni-
ka, je prisodilo štiri mesece
zapora in prepoved opravlja-
nja zdravniškega poklica za
eno leto in to šele po presta-
ni zaporni kazni. Sodbo je
potrdilo, razen v delu izreka
Varnostnega ukrepa opravlja-
nja poklica, tudi Vrhovno so-
dišče RS.
Vodja Okrožnega državnega
tožilstva v Celju Ivan Žaberl
pravi: »Za krivega je spoznan
zdravnik, ki je poskušal z laž-
nim prikazovanjem okoliš-
čin pridobiti premoženjsko
korist od svojega bolnika za
uslugo, ki je sploh ni opra-
vil. To izpostavljam zato, ker
je to eden redkih primerov,
ki se je končal na sodišču,
čeprav si upam trditi, da je
teh kaznivih dejanj mnogo
več.« Žaberl še poudarja, da
je tožilstvo tu dokaj nemoč-
no: »V teh primerih potrebu-
jemo pomoč vseh inštitucij,
ki naj bi preprečevale in od-
krivale te pojave v zdravstvu.
Seveda pa mora biti tudi šir-
ši družbeni interes, da se sto-
rilce dosledno preganja.«
Tožilstvo v postopku zoper
Nassiba ni prenehalo s kazen-
skim pregonom niti takrat,
ko je bilo iz kazenskega spi-
sa potrebno izločiti dokaze,
ki so bili pridobljeni s pri-
kritimi preiskovalnimi ukre-
pi v predkazenskem postop-
ku, saj so ocenili, da obstaja
dovolj dokazov za goljufijo.
Nassib je 22. junija 1998
svojega bolnika napotil na in-
validsko komisijo pri Zavo-
du za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje Celje, kjer
je le-ta ugotovila, da Kotnik
ni več sposoben za pridobit-
no delo in mu izdala odloč-
bo o invalidnosti prve stop-
nje. Nekaj dni kasneje naj bi
Nasib Kotnika poklical v svo-
jo pisarno in mu, ko je bila
odločba že izdana, povedal,
da ga je komisija opredelila
kot invalida prve stopnje, ker
se je on s člani komisiji o tem
predhodno dogovoril. Nas-
sib naj bi za vsakega člana
komisije zahteval 700 nemš-
kih mark. Je pa zdravnik zah-
teval denar tudi za svoj trud
in pot v Celje, kar je skupaj
naneslo tri tisoč nemških
mark. Kotnik se je z denar-
jem odpravil v njegovo ordi-
nacijo in mu ga izročil, ta-
koj zatem pa so denar našli
policisti. V žepu Nassibove
zdravniške halje.
SIMONA ŠOLINIČ
Spet smrt na cestah
Celjske ceste so letos terjale že 19 življenj, samo v tem tednu dve. V torek je pred Petrov-
čami 42-letni voznik osebnega vozila A. K iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal na
nasprotno vozišče in čelno trčil v avtomobil 24-letnega P.R., ki je pripeljal nasproti. Mlajši
voznik je ostal ukleščen v vozilu in je med reševanjem zaradi hudih poškodb umrl. Dan
prej je ena oseba umrla na obvoznici v Medlogu. 34-letni V. T. je s kombiniranim vozilom
med prehitevanjem kolone trčil v tovorno vozilo. 34-letnika so iz zverižene pločevine
rešili gasilci, vendar so bile poškodbe tako hude, da je na kraju nesreče umrl.
Do tragičnega dogodka je prišlo minuli četrtek na dvorišču stanovanjske hiše v Pristovi.
29-letni voznik tovornega avtomobila je pri vzvratni vožnji trčil v svojega, še ne dveletnega
otroka, ki je nenadoma pritekel na dvorišče. Otrok je umri na kraju nesreče. Foto:GK
Št. 30 - 24. julij 2003
22
NASITI
POGLEJMO V PRIHODNOST
Nerešljivih
problemov ni!
Pozdravljeni! Današnji
uvod je namenjen vsem, ki
se v svojih stiskah obračate
name, vsem vam, ki to ru-
briko samo prebirate, kot tu-
di vsem tistim, ki rubriko le
nezainteresirano ali jezno
ošvrknete s pogledom. Prav-
zaprav vam želim povedati
le to: nerešljivih problemov
ni. Je le napačen odnos do
njih. Pa še to: ko problem
nastane, se lotite problema,
ne krivca.
V	svoji rubriki poskušam
odgovoriti na kar največ va-
ših vprašanj in upam, da na
odgovore ne čakate predolgo.
Vseeno vam še vedno ostaja
možnost, da se z mano oseb-
no pogovorite po telefonu ali
pa se oglasite na posvet v ži-
vo.
Šifra
»Anonimnaf«
Nanizali ste kar nekaj vpra-
šanj, vendar vam bom odgo-
vorila le na vprašanje, ki za-
deva neposredno vas. Hčeri
sta odrasli in mi lahko pišeta
sami, če bosta to želeli, sin
pa je še premlad.
Če pogledam vaše življenje
splošno, kaže, da boste, ali pa
ste že, pred odločitvijo. Pri-
hodnost z moškim, po kate-
rem sprašujete, ni ravno naj-
bolj bleščeča. Kot kaže, več-
krat prihaja do nesoglasij, ste
v dvomih, ne veste, kako bi
se odločili. Želite si, da bi se
to prijateljevanje nadaljeva-
lo, vendar ste negotovi, ne-
zaupljivi in predvsem premalo
odločni. Pa tudi odnos med
vama še ni razčiščen. Ima on
kakšne obveznosti?
V	vaše življenje vstopa še
nekdo drug. Tudi ta gospod
ima za sabo neko razočara-
nje. Bo približno vaše staro-
sti, bo nežen in prijazen, vča-
sih malo zasanjan, vendar pa
je družinski tip človeka. Če
boste dovolili, da se vam prib-
liža, vam bo v veliko oporo.
V	prihodnosti (verjetno
spomladi), vas čaka večja in-
vesticija, ki jo boste lahko us-
pešno izpeljali. Večjo pozor-
nost namenite dokumentom
in »papirjem«. Ne podpisujte
ničesar kar tako na hitro, brez,
da se dobro prepričate, kako
in kaj.
w
Šifra
»Radovednica«
Radovednica že, vendar...
če boš po končani šoli zares
želela nadaljevati študij, se boš
morala zelo potruditi in se za-
deve lotiti z nekoliko več vo-
lje in predvsem z veliko dis-
cipline. Sprašuješ me, kaj boš
študirala?! To moraš vedeti ti.
Ti si odgovorna za svoje živ-
ljenje in jaz ti ne morem do-
ločati tvoje poti. Nadarjena
si za marsikaj, vendar ti pri-
manjkuje resnosti in pred-
vsem discipline in vztrajno-
sti. Vzemi se v roke in popra-
vi, kar se še popravit da.
Z »rakom«, po katerem spra-
šuješ, ne bo nič. To ni to, mal-
ce več možnosti za kakšno pri-
jateljstvo se kaže s »kozoro-
gom«, vendar bo veliko odvi-
sno od tega, kako boš k temu
pristopila. Nikar pa ne priča-
kuj preveč in ne delaj dolgo-
ročnih načrtov, da ne bo kak-
šnih neprijetnih razočaranj.
Šifra
»Obupana
vodnaricaff
Zelo malo ste napisali o te-
žavah in situaciji, v kateri se
trenutno nahajate. Upam, da
vam bo ta odgovor vsaj malo
razsvetlil nadaljnjo pot. Svo-
je zdravstvene težave boste re-
šili le z odločnim ukrepanjem.
Nikar prehitro ne obupajte. Iš-
čite nove, dodatne poti za re-
šitev teh težav, pa se bo agoni-
ja končala. Ste v stanju, ko se-
be doživljate kot nemočno žr-
tev, vendar vam svetujem, da
se začnete boriti. Zapomnite
si, da s svojim razmišljanjem
ustvarjamo svoj lasten Univer-
zum ali povedano drugače, v
nas samih je kraljestvo nebes
in kraljestvo pekla. Zavedajte
se, da zmorete, le odločiti se
je treba.
Uspeh ne bo prišel čez noč,
vendar bo! Ko bo to za vami,
drugih večjih težav za sedaj na
obzorju ni.
Sprašujete tudi, če boste še
imeli kdaj svoj dohodek. Dom-
nevam, da vas zanima, če bo-
ste imeli službo. Rešitev se bo
našla. Kot kaže bo za začetek
delo pogodbeno ali honorar-
no, kasneje pa lahko dobite tu-
di redno zaposlitev. Neko za-
devo v zvezi z dohodkom pa
boste morali urediti po urad-
ni poti. Veliko sreče.
Šifra »Strelec
SOf«
Tudi vi ste napisali samo
vprašanje brez okoliščin, v ka-
terih se nahajate. Kljub temu
upam, da vas bo moj odgovor
zadovoljil. Začniva pri zdrav-
ju. Težav je kar nekaj: težave s
krvnim obtokom, križem, hrb-
tenico in zaradi vsega tega tu-
di z nogami. Kdaj ste bili na-
zadnje pri zdravniku? Pojdite
na pregled. Čim prej! Težave
se lahko omilijo, če boste ukre-
pali in se odločili za zdravlje-
nje. Bo naporno, vendar rezul-
tat ne bo izostal. Ukrepajte
zdaj!
Sprašujete tudi, kako bo va-
še življenje potekalo v prihod-
nje. Kakšnih posebnosti ni.
Le neko zadevo z dokumenti
(uradno) morate pravočasno
urediti. Na splošno pa bo vaše
prihodnje življenje potekalo
mirno, brez večjih pretresov
in neprijetnih presenečenj.
Šifra »Borff
Spoštovani! Tudi vi ste na-
pisali samo vprašanje. Težko
razberem, kakšno nerazume-
vanje ste imeli v mislih. V pri-
hodnje kakšnih večjih sporov
ne bo. Stanje se bo umirilo in
nekaj časa bo mir. Za obšir-
nejši odgovor imam prema-
lo podatkov.
Vaše zdravstvene težave so
predvsem psihosomatskega
izvora. Kako je z vašimi led-
vicami? Izogibajte se prehla-
dov.
Na finančnem področju iz-
boljšave ne bo kar hitro. Po-
zitivnejši trend se kaže neka-
ko v jeseni prihodnje leto.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
MODRI TELEFON
Odvetniški
pripravniki in
kandidati
Bralca Franca Špesa za-
nima, v čem je razlika med
odvetniškim pripravnikom
in odvetniškim kandidatom
in ali ga odvetniški kandi-
dat lahko zastopa na sodiš-
ču na vseh instancah.
Na Odvetniški zbornici
Slovenije so nam posredo-
vali naslednje člene, ki
opredeljujejo delo odvetni-
kov, pripravnikov in kandi-
datov. Po 45. členu Zakona
o odvetništvu (Zodv) je od-
vetniški pripravnik tisti, ki
se pri odvetniku v skladu z
določbami tega in posebne-
ga zakona usposablja za pri-
dobitev pravice opravljati
pravniški državni izpit. Od-
vetniški kandidat pa je ti-
sti, ki je državljan Republi-
ke Slovenije, je poslovno
sposoben in ima splošno
zdravstveno zmožnost, ima
v RS pridobljen strokovni
naslov diplomirani pravnik
ali pa ima v RS nostrificira-
no v tujini pridobljeno di-
plomo pravne fakultete. Ima
opravljen pravniški držav-
ni izpit, aktivno obvlada slo-
venski jezik in je vreden zau-
panja za opravljanje odvet-
niškega poklica. Poleg tega
pa ima pristanek odvetnika
oziroma odvetniške družbe,
pri kateri bo zaposlen. Po
54. členu Zodv odvetniški
kandidat ne sme samostoj-
no in v svojem imenu oprav-
ljati odvetniškega poklica.
Lahko pa (55. člen) nado-
mešča odvetnika pri prav-
nem svetovanju, zastopanju
in zagovarjanju strank pred
sodišči in drugimi državni-
mi organi, lahko sestavlja
listine in zastopa stranke v
njihovih pravnih razmerjih.
Ne more pa ga nadomešča-
ti pri zastopanju pred Vrhov-
nim sodiščem RS in Ustav-
nim sodiščem RS. Nekate-
ri zakoni točno določajo, v
katerih primerih je dovolje-
no, da stranko zastopa od-
vetniški kandidat oz. tudi
pripravnik. Tako je v Zako-
nu o pravdnem postopku
(ZPP) v 87. členu zapisano,
da je v postopku pred okrož-
nim, višjim in vrhovnim so-
diščem pooblaščenec lahko
samo odvetnik ali druga
oseba, ki je opravila prav-
niški državni izpit. V 95. čle-
nu ZPP je tako zapisano, da
lahko odvetnika nadomeš-
ča odvetniški kandidat, ki
je pri njem zaposlen. Prei
okrajnim sodiščem in v gos
podarskih sporih prei
okrožnim sodiščem di
vrednosti 2 milijonov tolai
jev pa tudi odvetniški pri
pravnik, ki je zaposlen ]
njegovi pisarni. Zakon o ka
ženskem postopku pa v 67
členu določa, da se za za
govornika sme vzeti sami
odvetnik, njega pa lahko na
domešča odvetniški kandi
dat. Pred vrhovnim sodiš
čem pa je zagovornik lah
ko le odvetnik.
Grafitomanija
Bralka iz Gregorčičevi
ulice se je pritožila, ker s<
se v času mednarodne mla
dinske izmenjave grafitom
(v okviru Mladinskega cen
tra) pojavili nepovabljeni
grafiti tudi na njeni zasebi^
hiši ter garaži. Prav takŽ
jih je opazila na otroškem
dispanzerju.
Programska koordinator-
ka iz Mladinskega centra Ce
Ije Andreja Vačovnik od
govarja: »Za grafitarje, ki so
sodelovali v mladinski med-
narodni izmenjavi v okvi-|
ru Mladinskega centra Ce-
lje dvomim, da bi to lahko
storili. Spreji so bili ves čas
pod nadzorom v našem cen-
tru. V Celju so tudi drugi
grafitarji. Za njih ne morem
odgovarjati.«	BJ
Do prihodnjega četrtka bo vai
klice na Modrem telefonu spreji
mala novinarka Marjela Agrež. N
telefonsko številko 031/569-58
jo lahko pokličete vsak dan me
10. in 17. uro. Svoja vprašanja 2
Modri telefon lahko med ponedel
kom in petkom zastavite tudi p
telefonu 42-25-190.
IŠČEMO SODELAVCA:
elektronik
v servisu vozil VW in AUDI
izobrazba: srednja, elektro smer - šibki tok ali avtoelektrikar
potrebna znanja in veščine:
-	poznavanje elektronike, zaželeno avtomobilske
-	pasivno znanje nemškega jezika
-	praktične izkušnje vsaj 5 let
-	delavnost, komunikativnost
Ponudbe pošljite na A2S SPEKTRA ORBIT d.0.0.,
kadrovska služba. Mariborska 140, 3000 Celje
Svet javnega socialno
varstvenega zavoda
Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah
razpisuje na podlagi 29. člena Statuta zavoda
delovno mesto:
Direktorja Doma
upokojencev
Šmarje pri Jelšah
za dobo štirih let
Za direktorja doma je lahko Imenovan kandidat, ki poleg
splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še nasled-
nje pogoje:
-	visoka ali višja stopnja strokovne izobrazbe v skladu z
69. členom in drugim odstavkom 56. člena Zakona
osocialnem varstvu (Url. RS št. 54//92; 56/92,
42/94)
-	najmanj pet let delovnih izkušenj na področju
socialnega varstva
-	strokovni izpit v skladu s predpisi
-	predložitev programa dela doma
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v
15 dneh po objavi na naslov:
Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah
Rakeževa 8
3240 Šmarje pri Jelšah
z oznako »Prijava na razpis«
Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v 30 dneh po obja-
vi razpisa.
Št. 30 - 24. julij 2003
23
Odštevanje do
dveh kino centrov
Kaj lahko pričakujemo od celjske borbe za licenco za zabavo?
še približno šest mesecev
js loči od trenutka, ko bo
elje postalo prvo mesto v
loveniji z dvema multiki-
oma na obrobju. Je Mer-
jtor, ki bo ponudil dom celj-
temu dvojniku Ijubljan-
tega Koloseja (in ki je v
sti Kmečke družbe), pošte-
j konkurenca Planetu? Ka-
ri pogoji bi morali biti iz-
olnjeni, da bomo lahko de-
Ji, da se odvija poštena
;ra?
Najprej povejmo - oziroma
onovimo - da obiskovalcem
ina kakršna koli borba med
igantoma ne bo delala sivih
IS. Edina razlika bo ta, da bo-
0 imeli na razpolago več raz-
fnih ur za ogled filmov. Če
odo cene vstopnic različne,
o to že razlog za preplah. Te
e namreč lahko spremenijo
! po dogovoru z distributer-
;m, pri čemer ima Kolosej,
ije tudi sam distributer, pred-
lost. To početje bi že pome-
ilo izkoriščanje »monopoli-
tičnih orodij«. Še bolj dra-
tično tovrstno izkoriščanje se
DO dogajalo, če uspešnice ne
bodo štartale istočasno v Ko-
teeju in Planetu. Torej: npr.
bspodar prstanov bi moral
ičeti s predvajanjem v Ko-
Dseju in Planetu naenkrat. To
iidi lahko pomeni, da bodo
norali distributerji (v tem pri-
meru prav Kolosej oziroma
LK) »samo« zaradi Celja uvo-
ziti vsaj eno kopijo filma več.
Bomo videli, kaj se bo doga-
jalo.
Podoben primer - pravza-
prav še bolj pomemben in te-
žak - bo predvajanje tako ime-
novanih »majhnih« filmov. Na
teden štarta vsaj en takšen, ki
potem ostane na programu re-
cimo tri tedne. Bo majhen
film, ki pripada Ljubljanskim
kinematografom, šel najprej
na predvajanje v Planet? Ali
bodo drugi distributerji dali
svoj film raje Planetu ali Ko-
loseju, če pa se Koloseju - ki
je na račun Ljubljane bil in
bo največji mlin zaslužka -
ne smejo zameriti? Bo na za-
logi dovolj filmov, da bosta
štartata dva »majhna«, vsak v
svojem multikinu? Bodo -
znova - odkupovali po eno ko-
pijo filma več... »samo« zara-
di Celja? Multikino, kot je Pla-
net Tuš, potrebuje na spore-
du približno 12 filmov na te-
den. V nasprotnem primeru
vrti filme, ki se ne gledajo do-
volj, v preveč prostorih.
Problematika »majhnih fil-
mov« lahko prizadene tudi art
kino, saj je precej verjetno,
da bodo obstajale težnja, po-
treba in prostor, da se »neko-
mercialne, avtorske filme« po-
tegne v enega od kino centrov.
Znova: bomo videli, kaj se bo
dogajalo. Vsekakor se že se-
daj dogaja, da ima tripleks v
Kopru - ki pripada Koloseju
- prednost v predvajanju fil-
mov pred drugimi kini, ki bi
morda vendarle naredili več
prometa. To se dogaja pred-
vsem pri filmih, ki pridejo v
Slovenijo na dveh kopijah. In
vsekakor bodo končne posle-
dice v veliki meri odvisne od
dogovarjanja, ki mu bodo vsi
vpleteni morali posvetiti ve-
liko časa... oziroma so v to
prisiljeni že sedaj.
PETER ZUPANC
Foto: GK
Peter Zupane je program-
ski vodja Art kina Celje, ki
je v lasti Planeta Tuš (opom-
ba uredništa).
Gradbišče Mercatorjevega celjskega Koloseja.
Lizzie bo
popstar
Lizzie bo popstar ;e sestav-
ljena iz bledih mehurčkov,
lažjih od zraka - eden od ti-
stih Disneyjevih filmov, ki
je sposoben polikati in zgla-
diti karkoli; film, v katerem
se zdi, da je civilizacija, ka-
kršno poznamo sedaj, pad-
la naravnost iz nebes, ne da
bi pri tem zazibala travico.
Film, v katerem nihče ne ka-
di. Nihče ne pije. Če bi kdo
preklinjal - seveda v mejah
blagih kletvic, predvidoma
pobarvanih vijolično - bi to
zagotovo izpadlo kot pomi-
lovanja vredni eksces, ki se
mu je še najbolje smejati.
Film kot sajenje rožic. Film
kot poskus pridobivanja di-
plome v izmikanju »grdim
platem življenja«. Pravza-
prav je še najbolj zabavno
gledati, v kakšne neverjet-
ne nespretnosti zavije, da bi
ohranil svojo »čisto podobo«.
Primer 1: ker je
bilo potrebno te-
lesnega stražar-
ja glavnega ne-
gativca narediti
dobrega, so mu
položili v usta,
da negativcu na-
roči, »naj pusti
punco - junakinjo - pri mi-
ru«. Ampak to naredi šele
potem, ko se negativčevi na-
črti skazijo. In nihče se niti
ne spomni vprašati, kje je
bil prej.
Primer 2: mlajši brat glav-
ne junakinje naj bi ji hotel
nagajati, vendar se njegovi
načrti nikoli zares ne zasnu-
jejo, kaj šele izvedejo, vse os-
tane na ravni, hm, grožnje;
njegova prijateljica, ki je za-
res prava požrtna šiba bož-
ja, pa kar nenadoma izgi-
ne iz filma - neznano kam.
Enostavno je odstranjena. Iz-
brisana. Kdo jo potrebuje?
Druga karta, na katero Liz-
zie bo popstar igra, je karta
uresničenja sanj - brezma-
dežnega nastopa pred pub-
liko. Potek je izveden poz-
navalsko: na začetku fVma
hoče Hilary Duff uspeti, za-
to vadi pred ogledalom... na
sredini filma si vzame pet
minut časa, da vadi sinhro-
nizacijo - petje na playback
in ples (seveda sli-
šimo tedaj osnu-
tek nosilne pe-
smi) - na koncu
filma pa play-
back nekako ob-
vlada in njen na-
stop je uspešen.
Pač, Če je zato, da
»postaneš zvezda«, dovolj,
da te nekdo par dni na ves-
pi pelje na turistične razgle-
de po Rimu, nazadnje pa
znaš premikati ustnice, ko
drugi pojejo, potem... potem
so stvari še lepše, kot so vi-
deti v Lizzie. Še Jennifer
Beals seje bolj mučila, da je
lahko zaplesala pred žirijo,
pa ji je (tudi) pomagala dvoj-
nica.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Pištolarska sekcija in
podivjana država
Ko se vplivnost meri z razvpitostjo... Michael Moore (na
sliki) na bojnem pohodu proti svoji trenutni vladi precej-
l^at ne izbira sredstev, precejkrat dela na svojem rejtingu,
Vselej pa je intriganten in zanimiv. Z Bovlingom za Colum-
^ine, posvečenem ameriški obsedenosti z orožjem, je do-
^gel svoj oskarjevski vrhunec.
Vsebina: Mooreov dokumentarec je predvsem kritika pra-
oče do nošenja in uporabe orožja. Moore preverja dogodke.
Povezane s to pravico: od obnašanja trgovin in bank, preko
Političnih odzivov, pa do pokola na šoli Columbine...
Bovling za Columbine
(Bovvling for Columbine, Kanada /ZDA)
Režija: Michael Moore
Vloge: Michael Moore, Ronald Reagan, Chartlon Heston
Goran Paskaljevič, nekoč Čuvaj plaže v zimskem času,
sedaj voajer balkanske tragedije. Njegov Sod smodnika spada
med znamenja časa: nočni sprehod po mestu, kjer pravila
ne veljajo več, kjer se lahko zgodi popolnoma vse in kjer
ima smrt prost vstop povsod.
Vsebina: Ena noč poveže mnoge različne ljudi in jih zaz-
namuje v nasilju. Srbsko družino, bivšega učitelja, sedaj
voznika avtobusa, ki ga ugrabi nasilni mladenič, organiza-
torja simfoničnega koncerta na splavu sredi reke...
Jugo ciklus: Sod smodnika
(Bure baruta, Srbija)
Režija: Goran Paskaljevič
Vloge: Nebojša Glogovac, Milena Dravič, Dragan Nikolič
Hilarv Duff. glavna Igralka v filmu. In Aaron Carter
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (14.7. do 20.7.)
Št. 30 - 24. julij 2003
24
NASVETI
Usnje v poletni modi
z malo kreativnosti lahko z usnjenimi dodatki popestrite poletno podobo
Brezmejna domišljija se
veseli vrhunca poletja; ča-
sa, ko smemo svoje mož-
gane preklopiti na »off«. Ne
glede na to, ali se pražimo
na žgočem soncu, namaka-
mo okončine v slane valo-
ve ali si v senci ob kozarcu
hladne pijače brundamo
kakšen nov ali starejši hit
na temo »dolce far niente«.
Oh, sladko brezdelje! Ga
morda uživate kar doma, na
balkonu ali vrtu? Tudi to je
lahko pravo razkošje in učin-
kovit akumulator za polnje-
nje naših energetskih baterij.
A ker se ljudje, navajeni di-
namike in kreativnosti, hitro
naveličamo zgolj poležava-
nja in opazovanja oblakov na
nebu, vam predlagamo zabav-
no zaposlitev. Za spretne ro-
ke, za ljubiteljice mode in in-
dividualnega oblačenja, bo
kot nalašč nekaj iz zakladni-
ce letošnjih modnih idej.
Usnje za
cvetoče
modno poletje
Imate radi usnje? Vzemite
ga v roke in si z njim polep-
šajte poletno garderobo. Ne,
ni prevroče; v mislih imamo
zgolj cvetlične detajle, ki jih
z ostrimi škarjami izrežete
iz barvastih ostankov meh-
kega usnja. Napa, velur in ce-
lo umetno usnje se bodo od-
lično odrezali v ta namen.
Kje in kako torej »zacvete-
ti«? Tam, kjer in kakor je vas
volja! Imate doma črno ob-
leko? Dodajte ji samostoječ
bel ovratnik, šal oziroma što-
lo, ki jo okrasite s črnimi us-
njenimi rožicami. Prišijte jih
na podlago, na sredino pa do-
dajte droben gumbek, bleš-
čico, perlico, zakovico...
Letos so nadvse modne tu-
di večerne poletne obleke, po-
tresene s cvetličnimi aplika-
cijami, ki dajejo oblačilu re-
liefen, nadvse romantičen vi-
dez. Ker pa tovrstno »cvete-
nje« vizualno primakne ne-
kaj centimetrov v širino, ti-
ste z malce okroglejšo posta-
vo nanj raje pozabite.
Kar pa ne pomeni, da ne
sme v celoti zacveteti vaša tor-
bica! Lahko jo nadgradite tu-
di z enim samim, stilizira-
nim cvetom, ki ga izdelate
iz usnja različnih barv. Z
njim lahko tudi čisto običaj-
ne sandale oziroma natika-
če spremenite v ljubko po-
čitniško obuvalo.
In nenazadnje; prelep je tu-
di etno nakit, izdelan iz us-
njenih cvetov. Če že imate
ogrlico, jo lahko okrasite s
posameznimi večjimi ali
man^jšimi cvetovi.
Uživajte v zabavnem us-
tvarjanju in zablestite s svo-
jim cvetočim domačim uni-
katom!
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebne
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
KAJ BI DANES KUHALI
Sto petdeset let stari recepti
v Paprečah je leta 1849 izš-
la kuharska knjiga, ki je v
svojem predgovor k prvemu
in drugemu natisu navaja-
la, da »tudi kuharice vedno
nova jedila pripravljajo in se
vesele, če se jim ne skaze, še
bolj pa, če se pohvali njih
okus pri mizi,« Ker takrat,
razen Vodnikove, ni bilo ku-
harskih knjig v slovenščini,
so izdali novo, ki so jo »spi-
sali po dozdej najbolj zna-
nih in slovečih dunajskih ku-
harskih bukvah, ktere so se
že osemkrat natisnile, v či-
stem umljivem jeziku.«
Povzemamo nekatere od
teh receptov, »da bodo vsa-
ki ženi in vsakemu dekletu,
če le kolikaj kuhati zna prav
dobro došle«, z geslom knji-
ge: Želodec zdrav - telo zdra-
vo - duh zdrav!
Zaramenjena
močnata juiia
Naredi iz dveh pesti moke
in iz dveh jajc trdo testo, kte-
ro prav drobno na strgalu raz-
strgaj in v drobljancu surove-
ga masla lepo zarumeni; po-
tem ga deni v vrelo mesno ju-
ho, da se kuha deset ali pet-
najst minut.
Čokoladna
juha
Nastrgaj 28 dekagramov
čokolade in zavri jo v 14 de-
cilitrih mleka; potem vžvr-
kljaj štiri rumenjake, raz-
peni beljake, pridevaj jih po
žlici, potresi s sladkorjem
in sladko skorjo in lepo za-
rumeni z razbeljeno lopa-
tico.
Goveje meso
izpod žerjavice
Deni kos malo prekuha-
nega goveja mesa, na perji-
če zrezanega korenja, petr-
šiljevih korenin, zelene, ne-
kaj dišečič žbic in nekoliko
soli v lonec, ki ima pripra-
ven pokrov, kterega še s kru-
hom ali močnatim testom
prilepi, na živ pepel, deni
zgorej žrjavice in tako naj
se dve uri v svojem soku pa-
ri. Tudi lahko surovega me-
sa vzameš; samo eno uro da-
lje se mora kuhati. Tako ku-
hanje tudi veliko prijetniši
stori telečje ali drugo meso,
kakor tudi vsakoršno kure-
tino; in meso, ker se njego-
va moč izpariti ne more, je
pri takem kuhanji veliko
mehkejši in bolj belo, kakor
pri vsakem drugem.
Mrzla
sardeljina
polivka
Vzemi od treh kuhanih
jajc rumenjake; dobro jih
pomešej z eno žlico kisa,
prideni štiri ali šest dobro
opranih koščic in lusk očiš-
čenih in na drobno zreza-
nih sardelj in toliko kisa in
vode, da zadosti gostljato
ostane. Tudi lahko drobno
zrezanih beljakov pride-
neš.
Višnje v medu
hranjene
Lepim, debelim višnjam
reclje poberi, operi jih v
čedni vodi in posuši jih; po-
tem dobrega medu počasi
razpusti in nekoliko kuhaj,
pene dobro poberi, ter ga
pohladi. Na sodček za 1 1/
2 litra vzemi skupej 17 gra-
mov dišečih žbic in sladke
skorje; tretjino te dišave
stresi na dno sodčeka, na to
deni eno lego višenj, malo
medu in dišave in tako da-
lje ravnaj, dokler sodček ni
poln, pa tako, da na vrh med
pride; čez noč naj bo sod-
ček odprt, da se še napolni-
ti zamore, ako bi se med
usesti utegnil; potem ga do-
bro zabij, postavi ga na
hlad; prve dni ga vsak dan
potresi in potem kaka dva
meseca pri miru pusti, pre-
den ga odpreš. Tako se viš-
nje več let dobro ohranijo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Št. 30 - 24. julij 2003
ZA AVTOMOBILISTE
25
Mazda3
Napovedana
mazdaS
Japonska Mazda ima veliko uspeha s svojo mazdo6, ki se
>zelo priljubila evropskemu trgu in pripomogla, da tovar-
0 na tem prostoru beleži predvsem pluse. Oktobra pa bo
lekla prodaja nove mazde3, vozila, katerega podobo je vsaj
Homa nakazovala mazda sportif, na ogled na letošnjem
»nevskem avtomobilskem salonu. Mazda3 bo imel pod
ločevino veliko tistega, kar ima sicer ford focus; razumlji-
D, saj je Ford pomemben lastnik Mazde. Za začetek bo
rto na voljo s tremi bencinskimi motorji: 1,4-litrskim s 80
M, 1,6-litrskim, ki bo premogel 105 KM, in 2,0-litrskim s
50 KM. V začetku 2004 bosta na voljo tudi dva dizelska
gregata s 90 in 110 KM, medtem ko je za začetek leta 2005
iredviden motor s 200 KM. Seveda je o cenah že prezgodaj
ovoriti, domnevno pa naj bi bila osnovna izvedenka na
loljo za približno 14 tisoč evrov.
V EUROFIN LEASINGU na Teharjah so
pred kratkim podpisali pettisočo
pogodbo za najem leasinga. Podjetje
posluje tri leta in, kot je povedal
komercialni direktor Valter Sorčan, se
uvršča na peto mesto med tovrstnimi
podjetji v Sloveniji. Uspeh pripisujejo
pravočasnemu usmerjanju na rabljena
vozila, sodelovanju z mladimi podjetji
(taksi, rent-a-car službe...) in hitremu
sklepanju pogodb. Po besedah
generalnega direktorja Janeza
Štimnikarja lahko vsak posel sklenejo v
petih urah, s poznanimi strankami pa je
celotna zadeva končana v vsega eni uri.
80 odstotkov vseh pogodb sklenejo za
rabljena vozila (zlasti rabljena vozila
srednjega in nižjega srednjega razreda),
ki so predvsem evropskih znamk z dolgo
življenjsko dobo. Povprečna vrednost
pogodb, ki jih sklepa 22 terenskih
komercialistov, je 2 milijona tolarjev,
sklenejo jih pa od 200 do 250 na mesec.
Sodelujejo z vsemi bankami v Sloveniji,
sicer pa so v večinski lasti A-banke. Tako
se bodo predvidoma septembra
preimenovali v A-Ieasing.
Pettisočo pogodbo je sklenila Andreja Molan iz Šoštanja, in
sicer je pri Avtohiši Filipič iz Maribora kupila novo ford
fiesto 1.3, vrednost pogodbe pa je milijon 768 tisoč tolarjev.
Mali lamborghini je gallardo
Na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu je italijanski Lamborghini, ki je v bis-
^fu nemški (lastnik je Volksvvagen, tovarna pa je pod pokroviteljstvom Audija), postavil na
ivetlo gallarda. To je seveda športni bolid, mali ali cenejši lamborghini, kot so mu rekli,
ledaj je avto nared tudi za kupce. V dolžina ga je za razmeroma skromnih 430 centime-
lov, motor pa je nameščen v zadku in pred zadnjo premo, kar seveda pripomore k ugodni
Hzdelitvi teže ter s tem k boljšim voznim lastnostim. Za pogon skrbi bencinski VIO motor
[gibno prostornino 4961 kubičnih centimetrov, 500 KM in 510 Nm navora pri 4500
(itljajih v minuti. Glede na to, da gallardo tehta vsega 1430 kilogramov, so tudi njegove
mogljivosti tako rekoč izjemne, saj zmore največ 309 km/h in do 100 km/h pospeši v 4,2
ekunde. Po sedanjih napovedih naj bi gallardo stal nekako 140 tisoč evrov.
Lamborghini gallardo
Št. 30 - 24. julij 2003
26
RADIO
TEDENSKI SPORED
RADIA CELJE
ČETRTEK. 24. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Tečajnica, 8,00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Re-
gijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 1Z45 Jack pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Na krilih ljubezni,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
PETEK. 25. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravi-
lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Po-
doba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00
Regijske novice, 15.00 Šport danes, IZOO Kronika, 17.45 Jack
pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-
nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 26. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.45Jackpot,9.15 Čistiritmi 70 tih, lO.OO Novice, 10.15
Čistifitmi 80 tih, 11.00 Podoba ^eva, 11.15 gisti ritmi 90 tih,
12.00 Novioe, 12.15 Aktualnititmi, 14.00 Regijske novice, 14.30
Izbiramo irtModijc^popoIdr^va, 15,00 Šport danes, 17.00 Kro-
nika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 27. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack
pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva,
11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele,
13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po-
staj Slovenije
PONEDELJEK, 28. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice.
10.15 PonedeljkovoJšportno dopoldne, 11.00 Podoba dneva,
12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00
Šport danes, 16.00 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00
Radi ste jih poslušali. 19.00 Novice. 19.10 Večerni program.
19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 29. julija
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 7A0 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva. 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice. 15.00
Šport danes. 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Vaše najljub-
še, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Saute surmadi.
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
SREDA, 30. julija
5.00 začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Ho-
roskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica. 8.00 Po-
ročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice.
11.00 Podoba dneva. 12.00 Novice. 13.30 Mali O, 14.00 Regij-
ske novice. 15.00 Šport danes. 17.00 Kronika, 1745 Jack pot.
19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 23.00 Dobra Godba. 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
SOBOTA, 26. JULIJA, OB 16.00: POP
_ČVEK_
Poletni pogovor z Zoranom
Predinom
Na čvek se je Simona Brglez pred dnevi
odpravila skupaj z Zoranom Predinom. V
enem celjskih lokalov sta klepetala o polet-
ju. pričakovanju novorojenčka, koncertih
in seveda tudi o novi plošči Strup za punce.
ČETRTEK, 31. JULIJA, OB 10.10: POP
_ČVEK
Ivo Umek obdan z glasbo
v oddaji Pop čvek bo Simona Brglez gostila
direktorja in odgovornega urednika založbe ZKP
RTV Slovenija Iva Umeka. Celjan, ki se vsak
dan vozi v Ljubljano, živi z in za glasbo. Glas-
beni talent je podedoval po očetu, glasbeno
tradicijo pa nadaljuje tudi njegov sin Luka.
Radio ob bazenih s Simobiiom
Akcija Simobilovo vroče poletje se seli med kopališči in skrbi za dobro razpoloženje in
tudi lepe nagrade. Vedno se pod njihovim dežnikom zbere precejšnje število kopalcev, ki
med zabavnimi igricami izredno uživajo. Tudi v Aqualuni je bilo tako. Animatorji, na čelu
s Smiljanom, pa s pestrimi komentarji zabavajo najmlajše in tudi starejše kopalce. Nekje
vmes se skriva tudi ekipa Radia Celje. Jo najdete?	Foto: MA
Rešitev nagradne
icrižanice iz št. 28
Rešitev: KLEON, RETJE, OATES, ML, SA,
SAINT, TRAPER, LOT, PARLAMENT,
ZEOLIT, TEA, ANDI, ANU, NEVRON, TAN,
KEIR, KRASTA, ARA, ROSOMAH, TALENT,
AL, AIN, PA, ARIEL, MITREJ, ITALI, RO,
ETA, REN, SINDIK, NITKE, DK, AJANTA,
TK, PS, ORADA, IV LOS, KOST, ANGELES,
lALOMITA, KRIMINAL, AD, EKART.
Geslo: Poletna olimpijska mesta v ZDA.
Izid žrebanja
1.	nagrado 10.000 tolarjev prejme: Joži-
ca Bobnič, Pod gabri 17, 3000 Celje.
2.	nagrado 5.000 tolarjev prejme: Vero-
nika Fele, Neža 27 b, 1420 Trbovlje.
3 nagrade po 2.000 tolarjev prejmejo: Berta
Jakelj, Trubarjevo naselje 16, 3272 Rimske
Toplice, Hildegard Jerič, Celjska cesta 36,
3250 Rogaška Slatina, Saša Lončar, Zagrad
72 b, 3000 Celje.
Denarno nagrado boste prejeli s plačil-
nim nalogom.
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	FEELGOODTIME-PINK	(j
2.	BUSSINES-EMINEM	(
3.	HOtlVVVOOD-MADONNA (
4 BRIfJG METO LIFE-EVANESCENSEf
5.	DONTVVANNALOSETHISFEELING,
DANNIIMINOGUE	(
6.	SOMETHINGBEAUTIFUL-
ROBBIEVVILUAIVIS	(
7.	INTUITION-JEVVEL	f
8.	SCREAMFORMORE-KATERYAN {
9.	FAINT-UNKINPARK	(
10.	ANYPLACE.ANYWHERE.ANYnME
2003I\IENA&W1LDEKIM (
DOMAČA LESTVICA:
1.	RAVE-SIDDHARTA	(i
2.	NEKJE VMES-NUDE& STOP	f
3.	DOBRO SI ME OGLEJ-UNIOUE	|
4.	VRN-SEKMEN -BIGFOOTMAMA(i
5.	ŠE TAM NE-TINKARA KOVAČ	(;
6.	VSISOREKU-JASMINACAFNIK	('
7.	JAZ IN TI-PIKA BOŽIČ	I
8.	TISIOBMENI-MONIKAPUČEU	f
9.	ČAR NOČI-
BILLVSPRIVATEPARKING	(:
10.	NA PLAŽI - PLAN B FEAT MURAT	j
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: i
CRAZVINLOVE-	3
BEYONCEFEATJAYZ
REALTHINGS-JAVINE	i
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTViO
LUNAINZVEZOE-SEBASTIAN
NEKAJ LEPIH BESED-POLONA '
Nagrajenca:
Gregor Vidmar, Ukova 4, Jesenice
Damijan pesek, Svetina 17, Štore
Nagrajenca dobita kaseto, ki jo
podarja ZKP RTVS, na oglasnem
oddelku Radia Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHBplus
I BIL SI EDINI-VIGRED	(3)
2.	FANTOVŠNA-NAVIHANKE	(2|
3.	POPLAČAL SI DOLG POET-
ZREŠKA POMLAD	{4
4 ZAPUŠČINA NAŠIH STARŠEV-
VITEZICEUSKI	(51
5. POT DOMOV-UNIKAT	(1)
Predlog za lestvico:
PUSTITE Ml SANJE - ANS. ZALOŽNIK
SLOVENSKIH 5 plus
1.	KOZOLCI-POGUM	(8|
2.	ZAUUBUENI-VITA	(1)
3.	SENOŽET MOJE MLADOSTI-B0BRI(3|
4.	NAMUUAVI-KRJAVEU	(4|
5.	ZAZMJEREN-
ANURCOALPADVEJ	(2|
Predlog za lestvica:
NKOLNEBOTOKO-STORŽIČ
Nagrajenca:
Alojzija Podgrajšek, Bezovje 11, Zreče
Franc Brglez, Brezina 65, SI. Konjice
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Št. 30 - 24. julij 2003
RflALI OGLASI - INFORMACIJE
27
Št. 30 - 24. julij 2003
28
ItflALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 30 - 24. julij 2003
iNFORMACIJE
29
Št. 30 - 24. julij 2003
30
imffillADNA KRIŽANKA
Št. 30 - 24. julij 2003
VODNIK
31
Št. 30 - 24. julij 2003
32
ZANIMIVOSTI
Rdeči oktober tudi na Savinji
Savinja v Šeščah pri Pre-
boldu je bila minuli teden
prizorišče nenavadnega tek-
movanja, v katerem so se
pomerili tekmovalci z do-
ma narejenimi plovili.
Tekmo so pripravili v ok-
viru praznovanja krajevne-
ga praznika, po zagotovilih
organizatorjev pa naj bi po-
stala tradicionalna. Letos si-
cer ni bilo veliko zanesenja-
kov, ki bi se s svojimi plovi-
li lotili kakšen kilometer dol-
ge proge, zato pa pričakuje-
jo, da bodo prihodnje leto
prišli še tekmovalci iz dru-
gih krajev.
Začetek spusta je bil na iz-
livu reke Bolske v Savinjo,
v Kotih, kot sotočju obeh rek
pravijo domačini, cilj pa pri
mostu čez Savinjo v Šeščah.
Na progo so se podala plo-
vila z dvema članoma posad-
ke. Vsaka posadka oziroma
plovilo je imelo tudi svoje
ime. Najhitreje je do cilja
priplula posadka Rdečega
oktobra, ki je imela plovilo
iz pločevinastega korita in
avtomobilskih zračnic, dru-
ga je bila posadka Črnega ga-
leba, ki je imela plovilo iz
velike in male zračnice, tret-
ja pa sta bila tekmovalca iz
Modre podmornice, ki sta
plovilo sestavila iz dveh med
sabo povezanih plastičnih
sodov. Vse zmagovalne po-
sadke so ob koncu prejele
medalje in priznanja, delež-
ne pa so bile tudi bučnega
aplavza, saj so prijetno po-
pestrile nedeljsko popold-
ne.
DARKO NARAGLAV
Gladina Savinje je na srečo mirna. Drugače bi doma narejena plovila morala skozi težavnejšo preizkušnjo.
Z Jurijem Rejc pc
petdesetiii ietiii
Ob petdesetletnici zaključ-
ka šolanja na kmetijski šoli
v Šentjurju so se pred časom
spet srečali nekdanji učenci
z razrednikom Jernejem Bo-
rovnikom.
Med bivšimi učenci so bili
posebej veseli Jurija Reje, ki je
pozneje postal znameniti oper-
ni pevec in ki je bil na Dunaju
učenec velikega mojstra Der-
mote. Nekdo ga je spomnil na
dogodek, ko je v hudi zimi leta
1952 na šolskem dvorišču na-
pajal krave. Učenci so morali
najprej s sekiro razsekati led
na koritu, potem pa je učenec
Jurij Reja prignal krave. Krave
so željno srebale ledeno mrz-
lo vodo, Jurij pa je stopil na
korito in s svojim sočno zvon-
kim tenorjem zapel tisto zna-
no italijansko pesem: O sole
mio... Pel je tako čudovito in
iz srca, da je še kravam zasta-
jal dih.
Po lepem sprejemu na šent-
jurski kmetijski šoli so odšli
na Slom pri Ponikvi na ogled
plantaž in lepo urejenega Slomš-
kovega muzeja. Po prijaznem
sprejemu župnika Mihe Her-
mana in po ogledu muzeja je
Jurij Reja zapel temperament-
no špansko arijo. Po kosilu pri
nekdanjem učencu Podkrajš-
ku so ob dobri domači kaplji-
ci skupaj s slavnim pevcem za-
peli Kolkor kapljic tolko let...
in še nekaj starih ljudskih pe-
smi.
JB
Št. 30 - 24. julij 2003