GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTV LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOCl RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev 606-70/3-24 Stev. 9 (519) Leto XI. NOVO MESTO, 3. MARCA 1960 O * „ ivi E S I 0 UREJUJE ured 1 - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV URED-*oTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št 3 (vhod iz Dllančeve ulice), Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne podjetje »Delo* v Ljubljani VLADO LAMUT: IZPIRANJE (tuB, 1837) OB JUBILEJU V torek 8. marca bo poteklo SO let od prve proslave dneva žena v mednarodem ženskem In delavskem gibanju. Spomnili se bomo dela In aktivnosti žensk pred vojno v velikem zgodovinskem boju, ki ga je organizirala Komunistična partija. Jugoslavije proti izkoriščanju njihovih pravic, za demokratizacijo države, proti draginji, za boljše plače in leta 1941 še za osvoboditev domovine in za nov, pravičnejši svet. Ne bomo pa se spominjali tokrat samo jubilejne 50. letnice proslavljanja dneva žena. Posebno nas bodo zanimala številna tekoča vprašanja žena in družine, ki jih moramo reševati v naši družbeni ureditvi. Ena izmed nalog družbe je prav gotovo večje vključevanje žena v gospodarstvo in ustvarjanje možnosti, da zaposlimo številne tovarišice, ki se želijo ekonomsko osamosvojiti. Ustvariti je treba pogoje, da bodo zaposlene žene dosegle različne kvalifikacije. Pa ne gre le za delo; pri bližnjih volitvah za ljudske odbornike bomo morali resnično izbrati v odbore veliko več delovnih žena kot jih imamo zdaj. Pri volitvah novih delavskih svetov in upravnih odborov, vodstev stanovanjskih skupnosti in povsod drugod upoštevajmo ženo kot enakopravno proizvajalko, mater in vzgojiteljico. Vse to nalaga prav v letošnjem jubilejnem letu odborom naše hudske oblasti resne dolžnosti, da v razvijanju različnih služb, ki naj pomagajo družini in zaposlenim ženam, dosežemo nujno potreben napredek. Vsem delovnim ženam v industriji in obrtniški proizvodnji, vsem ženam — zadružnicam, intelektualkam ln uslužbenkam, vsem našim materam — borkam, aktivistkam, gospodinjam in ženam čestitamo za letošnji osmi marec in jim želimo pri uresničevanju težkih nalog, ki jih zavestno opravljajo za blagor socialistične domovine, veliko novih uspehov in zadovoljstva! iiiMmHittiiimmntMtimniiiimtiiiiiMiiHiiiHintHmfMt Za osmi marec — dan žena Pred praznikom dneva žena, *večer 7# marca, bo v Novem nestu v Domu ljudske proste osrednja občinska aka-»emija, posvečena našim ženam. Proslave bodo tudi po ostalih večjih občinskih krajih *n sicer v Straži, Dolenjskih toplicah, Vršnih selih Birčni Mirni peči, Smarjeti, SJcocjanu, Šentjerneju, Brusni-cah, Stopičah in Malem Slat-JJiJcu, interne proslave pa bo-*° še po vseh večjih vaseh in naših podjetjih, kjer so zaposlene pretežno žene (tu bodo tudi slavnostne seje delavskih *vetov, ki jim bo prisostvoval kolektiv). Organizirajo jih odbori SZDL s pomočjo predstavnikov Zveze borcev, ženskimi društvi, prosvetnimi de-«uci in mladino. Občinski odbor SZDL je imel •estonfce z vsemi pripravljalnimi odbori, na katerih so se Pogovorili o praznovanju 8. Jarca. Sklenili so, da bodo doli v svojih sporedih glavni Poudarek kulturni vsebini pro- VREME •* ta« od 8. — 13. marca Pričakujejo »e padavine okrog *• *• in 12. marca, vmci le-vreme. 0-hladltva pa «• predvidevajo t. t m. in slasti okrog V*s*t», ko kaže na sneg do nato pa nekaj Jasnih a ***nfh dni z mravom ponoči. Dr. V. M. slave. Razen tega so se na teh sestankih pogovorili še o načrtu dela z ženami v tem letu, o sodelovanju žena na raznih bodočih prireditvah, poseben poudarek pa so dali uveljav-Ijanu žena v organih družbenega in delavskega upravljanja. Interne proslave s pestrimi sporedi bodo organizirale tudi novomeške terenske organizacije v soboto 5. marca popoldne. Podobne prireditve, akademije, sestanke v delovnih kolektivih in družabne večere bodo priredili v prihodnjih dneh v vseh občinskih središčih in drugih manjših krajih 5000 brigadirjev že na trasi! V torek zjutraj je začelo de-lati v 38 delovnih brigadah vzdolž t>- s • avtom: t liske ceste »Bratstvo in motno« * v Srbiji in Makedonij na dolži ni 102 km prvih 5.(0*) mladin cev in mladink iz vseh naših republik. Napad na nov h so kilometrov mttdeTiie prometne mag str 1 • ne je S trm /.,ir 1 Vsem !t;k, <1 vj »m in brh;a-drkan: zj iar zelo ugodno *vezo z avtobusom iz Kostanjevice, v Kostanjevici pa Ima avto- bus zvezo iz smeri Šentjernej in podaljša se sedaj obstoječa avtobusna proga Novo mesto—Sevnica do Celja. NOVO MESTO-MOKRONOG-SEVNICftV CELJE 14.lt NOVO MESTO A 7.45 14.41 ŠMARJEŠKE TOPLICE 7.19 15.18 MOKRONOG 6.45 15.41 KKMEI.J 6.15 16.19 5.45 SEVNICA 16.2« 20.20 16.4« RADEČE 19.50 UMI ZIDANI MOST 19.45 17.0« RIMSKE TOPLICE 19.29 17.16 „ LAŠKO 19.19 17 *• CEI JE 19 M O p o II. (> 0 V .vlokroiioku ima avto iveio . a v iouti»om ? In lz smeri Ljubljana-Trebnje. POTNIKI, TURISTI TER PREBIVALCI DOLENJSKE IN ŠTAJERSKE! Vabimo vas, da se v bodoče poslužujete ugodne ■veze na naših novo uvedenih avtobusnih progah! ali celo nekaj kubikov v desetih letih. Naši gozdni posestniki morajo razumeti, da možnosti gozda niso neomejene in da morajo poiskati druge vire dohodkov. Moramo namreč večati lesno zalogo, ne pa jo manjšati, zato ni prav izse-kati celotni letni prirastek. Marsikateri gozdni parceli grozi nevarnost, da se spremeni v kras. S tem pa lahko nastane nepopravljiva škoda Za redne potrebe gospodarstva bo pač treba poiskati odpadni material pri sečnjah in čiščenju, dostikrat pa bo treba drva kupiti. Ce namreč daje gozd 2 do 3 kubike letnega prirastka, domačija pa porabi letno 6 do 8 kubikov, Je očitno, da bo gozdno zemljišče kmalu golo. Tega pa ne smemo dovoliti, kajti zmanjševanje lesne zaloge vpliva tudi na vodni režim, podnebje Itd. Zato se torej gozdovi merijo in zato je nujno potrebno omejiti posek v izčrpanih predelia. Ing. Slobodan Rajič Novost letošnjih proračunov Proračun OLO Novo mesto za lelo 196 • 691 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov i IZ RAZNIH STRANI Pri sprejemanju proračunov politične teritorialne enote doslej niso bile samostojne. Proračunska sredstva so dodeljevale višje eno. te nižjim v obliki kvot. Kdor Je znal svoje potrebe bolj utemeljiti je dobU več . . . Ker so se proračunske kvote vsako leto lzpremi-njale. Je bila pobuda občin omejena, dolgoročno planiranje pa onemogočeno. Državni organi in Javne službe, oboji so se vzdrževali na enak nrtčm Naš razvoj pa narekuje odcepitev javnih služb od organov državne uprave. Pros-veta. zdravstvo, socialno skrbstvo, kulturna in komunalna služba se bodo sčasoma osamosvoiUe in iz-premenile v gmotno samostojne, družbeno samoupravne enote Dosedanji način financ vranja proračunskih potreb je Ukine težnje ovirail. Prvi zakon o proračunih ln financiranju ustvarja ugodne pogoje z« razvoj v tej smeri, Čepraiv nas Je obenem tudi m«o pripadel. Ni več dotacij, obdune bodio morale opustiti razvado 1 prekorače v an1 a proračunov v zdravstvu in socialnem skrbstvu ter komunalnih de-Javnostih. Novi zakon osvaja na. celo: proračun naj. bo izraz gos- podarske moči enote, ki ga sprejema. Siedstva občm se ustvarjajo m razdeljujejo po dohodkih državljanov. Bolj ko je razvito gospodarstvo. v>sji so dohodki prebivalcev, hkrati pa tudi večji dohodki občine. Ce bomo hitreje razvijali gospodarstvo, se bodo hitreje krepili tudi n?*J proračuni. In še ena dobra lastnost novih predoisov: veljali bodo za daljše razdobje vsaj za pet let ter torej omogočajo dolgoročnejše planiranje. Ker bi zaradi neenakomernega razvoja novi zakon postavil občd-ne v neenak medsebojni položaj, je OLO nekaterim občinam prepustil del svoje udeležbe, občini Žužemberk pa Je dodeljena dotaoioia. Pri skupnih dohodkih so udeležene občine v okraju s povprečno 55Vi OLO z 20*'», preostalih 25»/i pa si delita republika ln zveza. Oglejmo si proračun se v številkah. Za 20*/» je viAji od lanskoletnega. Dohodki te proračunskega prispevka na osebne dohodike bodo za 35°/. višji kot lani deloma ker je prisoevek povijam iz ll*/« na 13"Vi, deloma, ker bodo osebni dohodki zaposlenih porasli in deloma zato. ker predvideva družbeni plan Tudi vaše življenje je v nevarnosti! 9c/t povišanje delovne sile. Bistvenega povečanja dohodnine in dok. lad v kmetijstvu ne bo. Družbeni sektor bo prispeval v obliki proračunskega prispevka nekaj marj kot 3-H> milijonov dinarjev, dohodnina in dokiade a kmetijstva ter zemljarina skupaj pa blizu l!>5 milijonov. Proračun vsebuje 6&1 milijonov in prav toliko rzdatkov. Preostanek dohodkov bo OLO ustvaril s pronetn.m davkom, z raznimi taksami, dohodki državnih organov . ter s preostankom sredstev iz lanskega leta. Od 691 milijonov skupnih proračunskih sredstev bo porabila državna uprava 324 milijonov ln pol. za presveto in kulturo, socialno varstvo in zdravstveno zaščito bo porabljenih 51 milijonov, za komunalno dejavnost 93 milijonov, za dotacije družbenim organizacijam samostojnim zavodom, skladom ln nižjim proračunskim enotam skupaj blizu 180 milijonov, preostanek pa bo uporabljen za obveze iz posojil ln garancij ter za proračunsko rezervo. Omenili smo že dosedanjo prakso prekoiačevanja proračunov, ki je bila v navadi pri občinah Do. tacij nI več. obč;ne pa bodo tafc-šne »dolgove« lahko odplačale postopoma, ker smejo biti letoSnll proračunski Izdetkl le za 19% vSjl od lanskih Novi zakon uvaja torej v proračune obvezno varčevanje. Le tako ln z razumnim uporabljanjem proračunskih sredstev se bomo izkopali lz dosedanjih težav na tem področju. V Sloveniji je buo lana 5300 prometnih nesreč, kj so zahtevale 2S0 mrfvih, prejoo 4 tieoc huje ranjenih m se ve* Laže poškodovanih, ter okoli 600 milijonov dinarjev »kode. Od tega Je bulo kolesarjev mrtvili 60. huje ranjenih nad 1000 ln še več kot toliko laze Prav zarad* zmanjšanja števila nesreč je oni« pri Svetu za notranje zadeve OLO Novo mesto, kakor povsod v Sloveniji ustanovljena komisija za varnost prometa. Na prvi seji, v torek 23. februarja, »o se člani pogovorili predvsem o nalogah komisije, se pravj o preprečevanju prometnih nezgod. Število motorni n vozli v okraju se poveča vsak mesec približno za 100. Imamo Jih pa že okoli 3000. Z naraščanjem števila voznid pa raste tudi možnost nesreč. Mimo tega se vedno več kmečkih prebivalcev vozi na delo v mesto, predvsem s kolesi. Ceste so vse bolj obremenjene. Do zdaj so skrbeli za varnost prometa v glavnem le prometni miličniki. Kombije za varnost prometa pri občinah, k1 so v našem okraju v glavnem že ustanovljene, bodo morale v bodoče .siorbeti za načrtno vzgojo vseh državljanov in sploh storiti vse, da se »CevliLo prometnih nesreč zmanjša. V ta namen Je že predvidenih več akcij ln sicer za ko- Z novomeškega sejmišča Zadnjega februarja, v ponedeljek, so pripeljali kmetje na sejmišče 794 pujskov in 21 prašičev (od 3 do 8 mesecev). Prodali »o jth 672, manjše po 3800 d0 5800 din, starejše po 5800 d0 14 000 din. Cena le torej nc-kolikani porasla. lesarje, mopedtete ln motoriste, pešce ln voznike vprežnih vozov ter voznike motornih vozil. Posamezna akcjia bo trajala po en mesec do tri ln bodo o njej pisali časniki, govoril radio, vrteli bodo filme, prikazovali diapozitive, po cestah bodo nalepljeni lepaki .delUi pa bodo tudii literaturo o prometali varnosti. Vsak državljan, ki le nI preveč okorel, se bo tako morail hote ali nehote naučiti skoro vse o prometni varnosti. Vse te akcije bodo precej stale, samo kolesarska, ki bo od 1. aprila do zadnjega Junija, bo veljala okoli 8 m pol milijona dinarjev. MOTORIZACIjA: KADRI Motori zaci J a pn ' nis precej hitreje napreduje S kot naraščajo kadri. Naša družba zaupa sredstva (avtomobile ln material) ter življenja ljudem, ki n.so dovolj usposobljeni, kar se tiče prometne varnosti ln znanja o vozilu. Prav zaradi tega . se pripeti precej nesreč ln škode (lani samo prt enem podjetju z« 14 milijonov!) Statistika Je pokazala da bi bilo bolje, ko bi transportna podjetja kupila namesto drset vozil le B. denar za dva pa, bi porabila za vzgojo kadrov, DELAVSKIM SVETOM IN DIREKTORJEM V PREMISLEK V nekaterih naših občinah se zgodi več nesreč na poti v službo kot na delu Vznokl za nesreče med potjo so v večini primerov slaba prevozna srodstva (bicikli, mooedi .motori i). . Kohko Je bolniških ln koMko Ima posamezno podlPtle zaradi tega Izgub? kar preračunajte! Potem pa premislite ,če bi bilo dobro .rta bi Imeli v večjih podieljih podobno ekipo mehanikov .ki bi mod tem ko bi rlel3vec-lastnlk vodil delal, pregledala njihova wlla (v Klavnem b'elkle) In odklon'la moreb'tne ok"are Tako imalo urejeno že v več državah ManIM rvvoravltf opravi podjetje brezplačno ln KVALITETNE TISKOVINE VAM IZDELA Mariborska tiskarna K0PAUSKA ULICA ŠTEV. 6 V KNJIŽNEM, OF8ETNEM ROTACIJSKEM IN ANILINSKEM TISKU. Izdelujemo albume, spominske knjige |6itt» ovitke za knjige, notese, diplomatske mape ln druge Izdelke naše galanterijske knjigoveznice. Izdelki Mariborske tiskarne so danes znani in cenjeni po vsej državi. M I i brez vednosti delavca, večja pa v soglasnosti z delavcem tn proti malenkostni odškodnini. Verjetno se bi to tudii pri nas izplačalol Na prvi seji so se pogovorili Se o kolesarski akciji ln o sodelovanju vseh organzacij društev, 8ot, občin in postaj LM pri preprečevanju prometnih nesreč. O vsem tem bomo še poročali. J. P. Koristni firmi v Vidmu-Krškem, Sevnici in Brežicah Te dni so predstavniki republiške komisije za varnost prometa vrteli vrsto nadvse zanimivih in poučnih filmov o problematiki prometa, prometnih sredstev in uporabnikov cest. V ponedeljek in torek so bile predstave v Novem mestu« v sredo v Metliki in v Črnomlju, danes bodo v Vidmu - Krškem, jutri v Sevnici in v soboto v Brežicah. Izbrani najboljši filmi, ki so bili lani prvikrat predvajani na I. mednarodnem prometnem festivalu v Beogradu, so delo 14 držav, tako da so hkrati zanimivi in vzgojni. Priporočamo obisk, zlasti pa naj se predstav udeleži čimveč uporabnikov cest in mladine! Na ovinku med Dvorom in Jame preži smrt Konec lanskega leta se Je na ovinku med Dvorom m Jamo prekucnil kamion ■ prikolico, nato-vorjen s sladkorjem. Šofer ln njegov spremljevalec sta do naključju odnesla zdravo kožo Drevje ob Krki ju Je rešilo, da se nista najmanj okopala Letos 25 februarja pa Je le za las manjkalo, da nI prišlo do hujše nesreče. Avtobusu, last podjetja •Gorjanci«, k1 le vozil fz Dobrega polja so na Jami odpovedale zavor«. Razen šoferja Je bilo v avtobusu Se sedem pot-n kov Avtobus le s precolšnjo hitrostjo pridrvel v nevami ovinek šofer je manevriral, vendar Je bil ovinek preoster. Z desnim pednlim koJesom le zadel v kanton In ootem se v nastavek na 6 metrski Skarpf ter Ju odbil. Zdrse! t* se Vz.i en kanton naprej ob nastavku škarpe, sa zrušil In se ustavil. Skoda nn avtomobilu Je malenkostna precej strahu pa so doživeli potniki saj so ostali zlvl le boli po srečnem nakllučlu Ce bj zurmel IVtObm preko Sknrpe. bi blr, gotovo nokaj mrtvih Ovinek med Dvorom In Jamo ho treba zato ra^filrIti. šoferji i>a preglejte in preizkusite vorllo prod vožnjo ter odstranite morebitne okvare ln pomanjkljivosti! M.S. Mešajte v tirane dvakral ali trikrat na dan po eno žlico REDINA. uspeh bo presenetljivi Proizvaja Veledrogertja. LJubljana. Mestni trg 22 •a Kitajski ministrski »ri-d-seuaik Cu IEn Laj Je poslal indijskemu premieru Nehruju pismo, v katerem pravi, da bi bil voljan priti aprila v New Delni, da 'h\ se pogovoril o kitajsko—indijskem obmejnem sporu. Nehru je pred parlamentom izjavil, da bi bil za Indijo prikladen april za obisk. t3 Na zasedanju Izvršnega odbora mednarodne zveze študentov v iuiuju je kV tajska delegat nastop: 1 proti poskusom zbližati študentovske organizacije po svetu in je napadel tudi Jugoslavijo. Odločno mu je odgovoril Jugoslovanski opazovalec na zasedanju. Ki-Ujski delegat je ostal popolnoma omamljen. O Začasna alžirska vlada je objavila deklaracijo, v kateri je ponovila pripravljenost, da se začne takoj pogajati s francosko vlado, in zahtevala Jamstva za uveljavljen je načela Haitioouiori,e. Deklaracija poudarja, da se ne M »oga-' jalj o prihodnosti Alžirije, Ser sc bo o tem izrekel alžirski narod. B Predsednik ZDA Eisenho-wer je ua poti po uržavah Latinske Amerike prispel v glavno mesto Cila bantlango. To je tretja država, ki jo je doslej obUkal. Pred odhodom v Clle Je Elsenhoweir v Buenos Alresu izjav jO, da ZDA j. i -pisujejo največji pomen prijateljskim stikom z Argentino ln drugimi državami Latinske Amerike. ' B Premier ZSSu Nikita Hru-sčev je po 12—dnevnem obisku odpotoval i/. Indonezije v Afganistan. Pred odhodom je dejal, da bi se morale konference vodilnih državnikov, ki bo po sestanku v Parizu, udeležiti tudi Kitajska, Indija. Indonezija ln Japonska. B Zastopnik zahodnonemške-ga ministrstva Je zanikal poročila, da bi bila Zvezna republika Nemčija naročila v ZDA rakete tipa »Mace« v vrednosti 480 milijonov mark. Kljub demantiju pa skoraj nt nobenega dvoma več, da bo Zahodna Nemčija začela prejemati te rakete že prihodnje leto. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO s p r e I m e v službo večje število kvalificiranih STRUGARJEV BRUSILCEV REZKARJEV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV KLJUČAVNIČARJEV ORODNIH KLJUČAVNIČARJEV KLEPARJEV VARILCEV ŠOFERJEV »D« KATEGORIJE AVT0MEHANIK0V Ponudbe s kratkim življenjepisom In podatki dosedanjem delu pošljite na upravo tovorne. Stev. 9 (519) DOLENJSKI LIST Stran • KOPITARNA SEVNICA »Delamo še vedno v težkih pogojih« Tovariša Franca Lipovška, direktorja Kopitarne sem našel sredi dela v pisarni. Načela sva pogovor o tovarni, o njenih težavah, ljudeh in vseh drugih zadevah, ki se tu dogajajo. Ker smo v jubilejnem letu delavskih svetov, sva začela pri njih. Za spremembo sva načela pomen ek na drugem koncu: kako se žuti vloga DS v upravi podjetja in pri vodenju podjetja sploh. Poglejmo, kaj je povedal vodja tega najstarejšega podjetja v Sevnici. — Delavski svet je v našem Podjetju zaživel v celoti. Vsi Uposleni, ali bolje rečeno Vsaj vsi člani DS se živo zanihajo za vse stvari v podjetju. Moram priznati, da je to v ve-^ki meri odvisno od tistih, ki Delavcem na seji tolmačijo posamezne stvari. Pri nas smo vedno trudili, da bi članom delavskega sveta govorili z *ojihovinv« jezikom. To pa ne Pomeni, da smo pri obravnavah laični, temveč marsikaj se ~a na različne načine razložiti. Lahko povem, da se razprava o ^ključnem računu neverjetno £azživi. Je pa tudi prikaz uspe-J13 tak, da vsakega člana pritegne in mu omogoča razpravljanje o sleherni postavki. Ravno na sejah DS so se do- končno izoblikovala najvažnejša življenjska vprašanja podjetja. Pri nas ne moremo razpravljati o ogromnih investicijah, ki bi imele namen strmo dvigati krivuljo bruto proizvodnje in podobno. Večina naših razprav se suče okoli vprašanj, lahko bi rekel: okoli borbe za obstanek podjetja. 74 let — to je že doba, v kateri marsikaj zastara in postane nerabno. Na sejah, kjer smo obravnavali ta vprašanja, je celoten DS razumel, da je pred njim vprašanje obstoja podjetja tako resno in zrelo, da ga je treba takoj reševati. Sklepi so v tem duhu: kolektiv že več let vlaga večino presežkov svojega dela v obnovo strojev in naprav. Razen tega notranjepolitični tedenski pbegled Prejšnji teden je bilo v Beogradu pri Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije veliko posvetovanje o proizvodnem sc.Ielovanju in kooperaciji v industriji. Prepričani smo, da je poštovanje veliko prispevalo k razvoju takih odnosov med pod-u*l ' Skrl> 86 pravzaPrav odraža že v občinskih ln okrajnih 15 miiiilh naert,h' kanijo okraji in občine porabiti kakšnih in „u jard dinarjev prav zato, da bi se povečala proizvodnja t«, fif .fm tudi Preskrba mest s kmetijskimi pridelki. Vendar so razni Precej velike In vse kaže. da toliko denarja ne bo na • ir rt *e ,',to,• Zato bo trcba toliko skrhneie gospodariti l«je v1, ki J,h bom« vendarle zbrali in dobili na natečajih za "rvesticije. je DS tudi tribuna zaposlenih, kjer se vsako sporno ali nejasno vprašanje v domačem krogu dokončno reši. Vsi zaposleni sklepe DS spoštujejo in se trudijo za njihovo uresničitev. Na področju skrbi za ljudi je DS sprejel že tudi vrsto sklepov, ki pomagajo izboljševati težke delovne pogoje v podjetju. Toda o tem še pozneje kaj več. Pogled na prehojeno pot Leto 1886. Skoraj tri četrt stoletja prej se je ustavilo staro mlinsko vodno kolo. Tu so pričeli predelovati bukovo hlodovino. Večinoma na roko — pele so žage, sekire. Ročno so delavci oblikovali polizdelke in jih pošiljali v inozemstvo, takrat pravzaprav niti ne v inozemstvo, temveč v Avstrijo lastniku. Samo težaška, najtežja dela so opravili tu, finalna proizvodnja pa je tekla drugje. Takrat so gozdovi segali skoro do praga zametka sedanje tovarne. To je v glavnem tudi pripeljalo Nemce na misel, da so pričeli s to proizvodnjo tu. In ljudje so vihteli sekire, vlekli žago. valjali hlode. Vedno več jih je bilo. Počasi se je ustvarjal kapital, kl je omogočil lastniku nabavo nekaterih osnovnih strojev. S tem se je stopnja njegovega dobička Še večala. Pričela se je večja proizvodnja, večje trpljenje ln večji zaslužki - za lastnikov žep. Gradil je naprej - v Italiji in Nemčiji, tu pa so očetje današnjih kopitarjev točili znoj 10 in 12 ur na dan. Ko mu je postalo ročno delo prepočasno, je privlekel star parni stroj, da je šlo hitreje - a nič lažje. Svetovna gospodarska kriza je posegla tudi sem, da bi se takoj po njej izkoriščanje gozdov ln ljudi še povečalo. Okupacija med drugo svetovno vojno je pro- izvodnjo usmerila v vojne potrebe, dokler ni tudi tu počila partizanska puška in onemogočila nadaljnje obratovanje in izkoriščanje. Zaplamenela je Iskra, stroji so ostali brez jermenov, tovarna se je ustavila. Strokovnjaki so pobegnili, saj so bili večinoma tujci. Ostali so le domači ljudje z malo znanja ln mnogo volje. Pogledali so nazaj in videli, da pravzaprav nimajo veliko pokazati. Stari stroji, veterani, sposobni za upokojitev ln pretopitev, slab sestav zaposlenih in druge težave so jim grozile leta 1945. Spoprijeli so se z najtežjo, drugo in tretjo ln -zmagali. Kot povsod: vsako leto višje in višje Proizvodnja kopit dolgo let nI našla pravega ^strica« za svoj napredek. Ta važen izdelek, namenjen čevljarjem kot orodje, je bil vseskozi nekje na repu tistih, ki so bili deležni najrazličnejših pomoči, da so se izkopali iz revščine. Sele lastni delavski svet Je načel vsa vprašanja z največjo resnostjo. Planska leta so sicer zahtevala od ljudi maksimalni« naporov, Izvoz Je bil takrat zelo velik, v podjetju pa se ni bistveno spremenilo pravzaprav nič. Se vedno tečejo isti stari stroji z rojstnimi datumi iz let 19W, 1905, 1910 ln tako naprej. Do pred nekaj led Je bil najmlajši rojen leta 1930 - torej tudi že star... Lahko bi zapisal, da Je leto 1950 dejansko pomenilo novo rojstvo podjetja. Od takrat naprej si sev-niški kopitarji sami krojilo svojo usodo. Razpravljali so - in zgradili obrat za pete in sanitarne prostore. Spet so razpravljali - ln nabavili za veliko milijonov novih strojev. Spet so se zbrali ln sklenili, da tudi letos nakupijo za okroglo 80 milijonov dinarjev strojev. Usoehl takega gospodarjenja so na dlani. Poglejmo samo nekatere flfevflfce, pa iHvno raz»'|meM, da dobro gospodarijo. Vrednost proizvodnje, računana za vsa leta po Isti ceni, se Je od leta 1953 dalje dvigala neprenehoma. Let* 1954 Je bila napram letu 1953 že 115. nato pa je rasla - 133, 153, 216 In 236 v letu 1958. Za leto 1959 pravilo, da ho doseela indeks 250. Torej v 6 letih - 2 In pol krat večja proizvodnja. Se višji Je ta vzpon pri proizvodnji pet, kjer se je indeks 100 v letu 1953 dvignil v letu 1959 že na 860 - aH 8 ln pol krat več! Ta investicija torej upravlčuje sama sebe. Razen tega je tam našlo zaposlitev novih 70 Mudi. Tudi te šte-vilfe kažejo, da le podjetje zelo pomembno za občino. V letu 1960 bo po Dlanu zaposlenih že 420 ljudi, medtem ko Jih Je bilo Se leta 1954 le 176. In količine izdelkov7 Več tisoč kubikov rezanega lesa, skoraj pol milijona parov polizdelkov, nad 300.000 parov finalnih izdelkov in blizu 1 ln pol milijona parov pet! Številke, številke, kl povedo marsikaj. Ze v tem letu bodo dosegli vrednost bruto protevodnje 550 milijonov dinarjev, kar Je več kot 1,2 milijona na enega zaposlenega. In še niso na koncu svojih načrtov. Nove dejavnosti, še večja proizvodnja V Izdelavi imajo kar tri elaborate. Prvi obravnava rekonstrukcijo žage. Ta že sedaj proizvede vse polizdelke za proizvodnjo pet in znatne količine rezanega lesa za trg. Je pa stara in potrebna pomoči, tudi v strojih in poteku proizvodnje. Drugi elaborat, kl ga nameravajo v celoti spraviti v življenje že letos, predvideva velike investicije v strojni park. Tretji — menda najvažnejši, bo pa zajel celotno rekonstrukcijo kopitarne. Tu se pojavlja tudi vprašanje prestavitve k žagi, skupno krljtšče zaradi boljšega izkoriščanja hlodovine po namenu, nove zračne in umetne sušilnice za polizdelke in rezan les, novi prostori za obrat finalnih proizvodov itd. itd. Kdor je bil v obratu polizdelkov, v lopah in sušilnicah, v obratu kopit - ta ve, da je to vse prej kot industrijski objekt. Zidovi, ostrešje, tla, gretje in zračenje, vse Je zastarelo. Le obrat pet je nov, svetel in udoben za delo. Res, tudi ta je že majhen, toda še zdaleč ni tako nabit kot so drugi obrati. Pri podjetju že uvajajo proizvodnjo kovinskih pomožnih Izdelkov, ki so mnogokrat predstavljali resno oviro za proizvodnjo. Galvanlzacljska delavnica dela in omogoča hitrejše Izvrševanje naročil. Obnovili so in še naprej obnavljajo vozni park. Predlagajo zgraditev skupnih garaž za vsa sevniška podjetja. Težka telesna dela poskušajo odstraniti in jih naložiti strojem. Vse to pa gre počasi. Domačih strojev ni, ker je tovrstnih tovarn še zelo malo v naši državi. Navezani so na uvoz, tam pa so procesi dolgi, predolgi za nikdar počivajoče želje ln zahteve kopitarjev. Poskušajo si pomagati tudi sami, vrsto lažjih strojev in naprav so pričeli izdelovati kar doma. Ravno sedaj sta pred pleskanjem dva polavtomata za izdelavo pet. Spet bodo odpravili ozko grlo, ki ovira hitrejšo rast proizvodnje. in ljudje, kadri, delovni pogoji? Štiri sto dvajset ljudi - štiri sto dvajset težav ln mnenj. Posebna proizvodnja zahteva posebne ljudi. Ne vseh, toda znatno število. Kopitarjev nI, zato si jih vzgajajo sami. Ze sedaj je v podjetju 30 vajencev. V letu 1961 jih bo 50! Imajo 10 štipendistov; ti bodo pomagali na, pa se še množi in se bo še bolj, kot pravi tovariš Juri J Trstenjak, njen sekretar. Mladi rastejo in nas prehitevajo. Polni so nečesa novega, nič jih ne veže, nobena spona jim ne brani smeha pri delu. Seveda niso vsi taki. Nekateri hočejo laže živeti brez truda. Kmalu spoznajo, da ne gre. Geslo na spominski plošči Nov obrat za proizvodnjo kopit je prostoren in svetel Plošča pred vhodom v tovarno spominja na zgodovinski dan: Pod vodstvom Tita uresničili geslo TOVARNE DELAVCEM — 17. IX. 1950 izpolniti vrzeli v strokovnem vodstvenem kadru. Več kot polovica EaposUenih se hnani v wueM& Uvledi* bodo malico še za drugo izmeno. Za dopustnike je poskrbljeno, čeprav ne dovolj. Potrebovali bi varnostnega tehnika a ga ni. Nesreč je pravzaprav malo, toda še teh ne bi bilo toliko, če bi ljudje bolj pazilL Največ nezgod je na rokah. Tu so hitra rezila, mali kosi ln le sekunda nepazljivosti, pa se po-cedi kri iz prstov. Težko in nevarno delo je to. Tarifni pravilnik je zelo spodbuden. Vsi zaposleni (razen obrata žage) so plačani po enoti proizvoda. Tudi pomožne delavnice in uprava. Od slehernega je odvisen njegov osebni, pa tudi skupni uspeh. Normativi so stari, preizkušeni in precej napeti. Toda ljudje jih vendarle podirajo in presegajo. Od tega imajo dvojno korist. Organi v podjetju skrbijo za svoje ljudi. O tem vesta veliko povedati prvi predsednik DS, tov. Karel Mrvič in sedanji — tovariš Franc Kos. Stanovanj je premalo, toda v podjetju pomagamo ljudem, kl si zidajo stanovanjske hiše. To vedo tudi vsi oni, ki so si hišice že zgradili. Pa še novi se prijavljajo, čeprav ne na podlagi bogatih dot in velikih kreditov pri banki. Tovarištvo med graditelji je posebna oblika povezave med ljudmi v tem kolektivu. Ni redek pojav, da gredo celi oddelki na pomoč sodelavcu pri betoniranju, pokrivanju in podobnih delih. Čvrst in enoten kolektiv je to. Sindikalna organizacija se po svoje trudi in dela. Osnovna organizacija ZK je števil- pred vhodom v tovarno pove, da so v tem kolektivu nehali iskati »strica«. Ne potrebujejo ga, sami so svoj gospodar, sami odločajo. Kako odločajo in kam so prišli, naj bi videli iz teh vrstic. Če smo jih pazljivo prebrali, bomo videli, da so na pravi poti. Nihče jih ne odvrne z nje. 400 jih dela, morda kakih tisoč pa živi s Kopitarno. Bdijo nad svojim podjetjem, pomagajo ga širiti, obnavljati in graditi. Vse za sebe in svoje otroke, ki se tudi že zaposlujejo tu in ohranjajo družinsko tradicijo kopitarjev. Nešteto jih je, ki ta poklic ljubijo zaradi njegove natančnosti, zanimivosti in pestrosti. Res je težak, toda lep. 2uljave dlani poskrbijo, da je končni izdelek točen do desetinke milimetra, lep, gladek in uporaben. Od dela utrujene roke se povesijo na sejah. Takrat delujejo možgani, vsakemu članu DS je pred očmi skupen cilj — lepši jutrišnji dan v socialistični skupnosti delovnih ljudi. Tu ga bodo prav gotovo dosegli. MIRO GOŠNIK Odločilno (Nadaljevanje s 1. strani) in storilnosti, oboje pa je v mnogočem odvisno od tega, koliko časa prebije delavec v enem proizvodnem procesu. Splošno družbenim dejavnostim: šolstvu, zdravstvu, družbenemu standardu in komunalnim dejavnostim smo lani posvečali premalo pozornosti. V občinskih proračunih ostajajo za te namene sorazmerno majhni zneski, zato moramo izobrazbo delavca na delovnem mestu, ki je tudi najcenejša. Boljša organizacija dela in nagrajevanje po učinku sta naslednji dve sredstvi, ki spodbujata k višji storilnosti. Delovna storilnost se bo povečala letos skupno v vseh panogah za 11 odstotkov, v industriji za 12 odstotkov, v kmetijstvu za 27 odstotkov, v gradbeništvu pa za 13 odstotkov. Lani smo plačali po učin- Odborniki in gostje na seji; spredaj ljudska poslanca Niko Šilih In Jože Borštnar tu delovnti ' z združevanjem sredstev komune in podjetij ter z mobilizacijo prebivalstva, ki je pripravljeno sodelovati na razne načine. ■ Strokovnost, storilnost in nagrajevanje po učinku Da bi plan dosegli, bomo morali letos do skrajnosti uporabiti vse razpoložljive zmogljivosti, bodisi v obliki sodelovanja med podjetji, dela v več izmenah, združevanja sredstev in podobnega. Ne smemo pozabljati, da je proizvodnja namenjena ljudem in da ljudje proizvajajo. Strokovnjakov nam že tako primanjkuje, podjetja jih morajo pridobivati z načrtnim štipendiranjem domačih ljudi. Delavca kot nosilca proizvodnje pa moramo strokovno dvigati ter tudi tako poviševati kvalifikacijski sestav delovne sile. To bomo dosegli najlaže z ku 60 odstotkov vsega dela v podjetjih. To je sicer lep uspeh, če pa primerjamo našo storilnost z evropskimi po-vprečki, bomo ugotovili, da smo tu šele pričeli in da nas čaka še vrsta nalog. ■ Sredstva za negospodarske investicije so majhna — uporabljajmo jih torej kar najbolj preudarno! Družbeni standard In osebna potrošnja sta v letošnjem družbenem planu obdelana temeljiteje kot v vseh dosedanjih. 21 odstotkov vseh investicij je predvideno v te namene, Ce poštevamo, da sta pri nas šolstvo in zdravstvo slabo razvita in da uvajamo letos kmečko zdrastveno zavarovanje, je odstotek predvidenih sredstev majhen. Negospodarske investicije so odvisne od gospodarske razvitosti področ- ja. Zato moramo ustvariti najprej materialno osnovo, šele nato bomo lahko v širšem obsegu načeli vprašanja družbenega standarda. Zato moramo sredstva na teh področjih uporabljati čimbolj pametno in varčno, ostala sredstva pa kar najbolj usmerjati v širjenje materialne osnove, to pomeni v industrijo in kmetijstvo. ■ VlGgnjmo tja, kjer se bo najhitreje vrnilo! Le z vsklajenim in discipliniranim povezovanjem sredstev podjetij, kmetijskih zadrug, občin in okraja bomo lahko uresničili naloge v investicijski politiki. Več kot 6 milijard dinarjev, ali za 45 odstotkov več kot lani, bomo investirali letos v gospodarstvo in družbeni standard. Ker moramo kar najbolj izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva v okraju, bo letos prišlo še posebno do izraza združevanje sredstev, s katerim smo pričeli že lani. Združevali bomo na tri načine: v okviru občinskih investicijskih skladov, v obliki skupnega vlaganja sorodnih podjetij in v okviru okrajnega investicijskega sklada. Združevanje sredstev se lahko kaj hitro iz-premeni v birokratsko akcijo. Le če bomo delavskim svetom jasno povedali, za kaj bomo združena sredstva uporabljali, bodo razumeli, da ne gre le za splošno družbene interese, ampak tudi za interes njihovega podjetja in zato bodo v akciji zavestno sodelovali. Občinski zbori proizvajalcev so odgovorni za pravilno razporejanje združenih sredstev. Zato bomo morali o tem razpravljati mnogo več kot lani. Odborniki OLO so na seji sprejeli družbeni plan. S tem je družbeni plan postal zakon v mejah našega okraja. Plan postavlja pred delavske svete, podjetja, kmetijske zadruge, vse kolektive in občine velike naloge. Vsi prebivalci in proizvajalci se bodo z družbenim planom seznanili na zborih volivcev in s pomočjo družbenih organizacij na raznih sestankih. To je prav, saj mora družbeni plan poznati vsak prebivalec, ker nalaga vsakemu izmed nas velike obveznosti. Od tega, kako ga bomo izpolnili, je odvisen naš jutrišnji dan. m. j. Leta 1970: atomska o izredno velikem napredku domače znanosti govori razveseljiv podatek z zadnje seje zvezne komisije za jedrsko energijo, na kateri so med drugim obdelali načrt 5-letnega plana znanstvena raziskovalnega dela in razvoja jedrske energije. Na področju jedr. Pri nakupu šolskih potrebščin pazite na naš zaščitni znak M EPA ker le ta vam jamči prvovrstno kvaliteto 1 »M E P A«, grafična industrija MARIBOR UPRAVA ZA GOZDARSTVO 0L0 NOVO MESTO opozarja VSE GOZDNE POSESTNIKE IN LASTNIKE GOZDOV, da je zadnji rok zr vlagan|e proSenj zo setna dovoljenja zo leto 1961 — 31. marec 1961 Prošnje Je treba oddati ali nasloviti na področne kmetijske zadruge na predpisanih obrazcih, ki morajo biti točno In čitljivo izpolnjeni, z vsemi zahtevanimi podatki. Po navedenem roku kmetijske zadruge prošenj ne bodo več sprejemale. ■ Z IZOTOPI IZ REAKTORJA V VINCI bodo znanstveni sodelavci inštituta za uporabo jedrske enerjjije v kmetijstvu, gozdarstvu in veterinarstvu kmalu začeli delati poskuse. Z uporabo radioaktivnega fosforja, žvepla, joda, kobalta, ojrljika in kratkotrajnih izotopov bomo z manjšimi sredstvi in manj dela dosegli večje donose. Načrt za uporabo iso>. topov v kmetijstvu za naslednjih n#-kai let je že seetavljen. ■ APARAT ZA GRETJE VODE »Termofika< je proizvod samoborske-ira >Elektrona<. Ta tovarna, ki bo po letošnjem proiivodmem planu močno povečala proizvodnjo, bo dala na trg tudi okoli 100.000 električnih loncev, 30.000 liknlnikov, 12.000 sesalcev za prah in nad 14.000 bojlerjer. nasa prva centrala sklh elektrarn predvideva načrt izgradnjo poskusne jedrske energetske naprave, naše prve domače atomske centrale. Čeprav bo nova centrala vključena v energetski sistem Jugoslavije, njen najvažnejši namen ni proizvodnja elektrike, marveč usposabljanje naših znanstvenih in tehničnih in tilut.iv ter industrijsk h ln drug h podjetij, da bodo kos vsestranskemu izkoriščanju jedrske energije. V državi Imamo dovolj urana za reaktorsko gorivo; atomsko centralo bomo zgradili p-> domačem pojektn in na podlgi raziskovanj naših strokovnjakov. ■ TERY1.EN, TKANINO, KI JO PO PRANJU NI TREBA LIKATI, je po dolgotrajnih pripravah in poizkusih le uspelo izdelati strokovnjakom tovarn« >Varteksc iz Varaždina. Novi izdelek je zelo dobre kakovosti in se lahko primerja s podobnimi inozemskimi tkaninami. Tervjena ne bodo prodajali v kosih, ampak le v konfekcijskih izdelkih, zato je >Var-teks< že naročil iz Anglij« pceeba* šivalne stroje. NEPOMM BREGOVI 73. Nemci so jeli pritiskati z vseh strani. V jasnih nočeh so Iz daljave prihajali odmevi pošastnega krohotanja strojnic, zamolklih treskov bomb in granat Letala so pogosteje preletavala. Nekega popoldneva se je spet pripodila velika jata težkih letal in huje kot kdajkoli prej razdejala mesto ▼ dolini. 74. Potem pa je prišlo nenadoma. Noč je bila nemirna, jutro sumljivo tiho. Dopoldne je pričelo treskati ln ropotati z vseh strani. Po cestah se je dvignil prah in zrak se je zatresel od ropota motorjev. Proti mestn so se po vseh cestah pomikale kolone temnih vozil, motociklov, tovornjakov, tankov, oklepnih voz. 75. Mohor je vse to opazoval Izpred hiše. Po bregu je prisopihalo nekaj ljudi. Med njimi je spoznal učitelja Iz vasi ob cesti, znanca mizarja in nekaj fantov, pravzaprav še otrok, saj niso Imeli več kot po 16 let. »Ob cesti je nevarno, pa bežimo. Tu zgoraj bomo na varnem!« — Begunci so posedli na trato pred hišo. Vse sile za napredek metliške komune V meSiiški občini bodo letos povečali proizvodnjo za 30 odstotkov, narodni dohodek pa dvignil za 15 odstotkov Občinske konference SZDL v Metliki se je v sredo, 24. februarja med številnimi delegati in gosti ter predstavniki Okrajnega odbora SZDL Novo mesto udeležil tudi podpredsednik Izvršnega sveta LItS in ljudski poslanec tovariš dr. Jože Vilfan. Konferenca je ugotovila, da Socialistična zveza vedno bolj prehaja iz organizacijskih oblik dela na reševanje vseh gospodarskih in družbeno -političnih vprašanj komune. Tudi organizacijsko se je v zadnjem času močno okrepila, saj odstotek članstva čedalje bolj narašča. Tako so zabeležili 1. februarja letos že 2.064 članov SZDL ali 46u/o vseh volivcev, medtem ko je bilo ob koncu minulega leta vključenih v organizacijo le 35 u/o volivcev. Na konferenci so precej razpravljali še o kmetijstvu, gospodarskem načrtu za tekoče leto, komunalni dejav- Spet večerne mladinske politične šole Večerne mladinske politične šole so ena izmed najboljših oblik, ki jih uvajamo pri izobraževanju mladine. Lanska praksa je pokazala, da so večerne mladinske šole dobro odigrale svojo vlogo. Pred kratkim ]e spet pričela delovati večerna šola v Novem mestu, ki jo obiskuje okoli 40 slušateljev. Do sedaj so imeli že več predavanj; prvi dve je imel tov. Zivko Zobec »O razvoju religije«. Slušatelji bodo poslušali ciklus predavanj z vseh področij. nosti, o šolstvu in drugem. V poročilu in v razpravi so zlasti podrobno obravnavali naloge Socialistične zveze v nadaljnji krepitvi metliške komune. Poudarili so, da je ena izmed najvažnejših nalog vseh družbeno političnih organov, še posebej pa SZDL, prizadevanje za čim hitrejši gospodarski razvoj občine. Letos predvidevajo povečanje proizvodnje za 30 odstotkov, narodnega dohodka pa za 15 odstotkov. Skupni bruto proizvod se bo tako povečal za okoli 600 milijonov dinarjev. Tako močan porast bo terjal od vseh občanov kar največ prizadevanj. Napredek nameravajo doseči predvsem na račun izboljšanja in razširitve že obstoječih zmogljivosti v gospodarskih organizacijah. Vsekakor bo pomembna preselitev tovarne »BETI« v boljše delovne prostore, nabava in izpopolnitev strojne opreme lesno predelovalnega obrata na Suhorju, ustanovitev novega invalidskega podjetja, dokončna izgradnja tovarne česane volne v Metliki in podobno. V kmetijstvu pripravljajo programe za obnovo 25 ha vinogradov in idejne projekte za obnovo nadaljnjih 100 ha vi- Skupina delegatov sevniške konferenca nogradov. Kmetijsko posestvo nadaljuje začete melioracije in ureditev pitališča v Mestnem logu, nadaljujejo preoravanje steljnikov na Krasincu itd. V zvezi s tem se pojavljajo številni komunalni problemi kot vodovodi, ceste, stanovanja, obrtne delavnice, obrati družbene prehrane in podobno. Pri vsem tem močno računajo na sodelovanje prebivalcev s samoprispevki ali s prostovoljnim delom. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS in ljudski poslanec dr. Jože Vilfan. Poudaril je izredne uspehe, ki jih je naša država minulo leto dosegla predvsem v gospodarstvu in rastoči ugled Jugoslavije v svetu. Zatem se je delj časa pomudil na problemih metliške občine. Za pozitivno je ocenil prizadevanje občine, da se v svojem načrtu gospodarskega razvoja opira predvsem na lastne sile in pohvalil podrobno izdelani načrt razvoja industrije in obrti. Pri tem je omenil, da bi kvzalo prav tako podroben načrt izdelati tudi za razvoj kmetijstva, ki je glavna gospodarska panoga metliške občine. Ko je govoril o našem komunalnem sistemu, je tovariš Vilfan podčrtal vlogo krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, dotaknil se je tudi svetov pri občinskem ljudskem odboru. Čuti se namreč, da večina krajevnih odborov še ni našla prave vsebine dela. Zato bo moral občinski odbor SZDL v prihodnje krajevnim odborom posvetiti kar največ pozornosti. Poskrbeti bo pa treba tudi za tesno sodelovanje z vsemi političnimi organizacijami na vasi. Pri vseh naporih za splošen napredek komune pa se moramo zavedati, da je na prvem mestu skrb za človeka, je zaključil tovariš Vilfan. Ob koncu konference so izvolili nov 29-članski občinski odbor SZDL in 3 članski nadzorni odbor. Na V. kongresu SZDL Jugoslavije bo metliško občino zastopal mizarski pomočnik Ivan Skof iz Dragom-lje vasi. Podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tovaril dr. Jože Vilfan na občinski konferenci SZDL v Metliki Vsem gospodarskim akcijam tudi političao obeležje V občini Trebnje bodo vse organizacije SZDL tekmovale na čast V. kongresa, razširjeno delo Socialistične zveze in vseh drugih organizacij pa bo zaključeno 29. novembra 1960 Na sobotni občinski konferenci SZDL v Trebnjem - med drugim so se je udeležili Se član Glavnega odbora SZDL Slovenije dr. Metod Mikuž in ljudska poslanca Inž. Vilma Pirkovič ter Franc Krese-Coban -, so največ govorili o kmetijstvu, trgovini in gospodarskem razvoju trebanjske komune na sploh. Glavna gospodarska panoga trebanjske občine Je kmetijstvo, ki daje 56.7 odstotka družbenega bruto proizvoda. Ce upoštevamo, da to ustvarja 78 odstotkov vseh prebivalcev, vidimo, da je produktivnost v kmetijski proizvodnji zelo nizka. Zato je ena osnovnih nalog Socialistične zveze, zadružnih ln vseh ostalih organizacij v občini, da upro vse sile za uveljavitev agrotehnike v kmetijstvu, kajti le z modernejšo proizvodnjo bo mogoče povečati hektarske donose ln narodni dohodek občine, kl znaša zdaj le 71.400 dinarjev na prebivalca. Pri tem pa ne smemo pozabiti na tehnične in kadrovske sposobnosti zadružnih organizacij. Tega se zadružne organizacije tudi zavedajo, saj so minulo leto skupno s kmetijsko šolo na Mali Loki nabavile 15 novih traktorjev s priključki, začele so urejevati pitališča za mlado živino, ustanavljati ekonomije pri kmetijskih zadrugah in podobno. Pa tudi za kadrovsko okrepitev zadrug so že poskrbeli. Da bi vsaj nekoliko omilili kadrovsko vprašanje, štipendirajo več fantov na srednji kmetijski šoli na Grmu. Nekaj jih nameravajo poslati še na kmetijsko šolo na Malo Loko. Letošnji družbeni načrt predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za nadaljnjih 17,8 odstotka. Da bo to uresničeno, bodo morali zadružni sveti in upravni odbori kmetijskih zadrug bolj kot 76. Ko so 'rito počivali in se pogovarjali, je njihovo pozornost pritegnilo šelestenje v grmovju na gmajni ln nerazločno polglasno govorjenje. — »Naši so!- je veselo pribil Mohor. — V tem pa so oni že stopili na piano. Zableščale so se jeklene čelade in zelene tostave so naglo krerd*© preti hiši. Socialistična zveza kaže pot iz zaostalosti Rezerve za dvig suhokranjskega gospodarstva so predvsem v kmetijstvu, kl čaka na pridne in napredne roke — Vsestranski napredek Suhe krajine je izvedljiva naloga, terja pa večjo priz devnost prebivalcev samih Zadnjo nedeljo v februarju je tudi občinski odbor SZDL Žužemberk dal obračun dosedanjega dela in vloge SZDL v Suhi krajini. Hkrati so na občinski konferenci začrtali smernice bodočemu delu. Konferenci so mimo delegatov In članov občinskega odbora SZDL prisostvovali tudi član Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Vasja Klanjšek, sekretar okrajnega odbora SZDL Novo mesto Roman Ogrin in predsednik komisije za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL Ludvik Golob. Poročilo je poudarilo, da se je vloga SZDL v Suhi krajini močno povečala, kar kažejo številke in je potrdila razprava. Tako poročilo kot razprava sta poudarjala hitrejši gospodarski napredek v občini z lastnimi silami in s polnim izkoriščanjem rezerv, ki jih tudi v Suhi krajini ne manjka. Nad 85 odstotkov prebivalcev v občini se preživlja s kmetijstvom. Toda kmetijstvo daje zelo malo, mnogo manj, kot bi lahko. Suhokranjska zemlja je ponekod kamnita, prav povsod pa dobesedno lačna gnojil in potrebna prizadevnejše obdelave. Spričo tega ni čudno, da je hektarski donos tako pičel. Pogodbeno sodelovanje med zadrugami in kmetovalci je dose-daj dalo odlične uspehe, vendar še ne najde pravega odmeva med kmetovalci, saj je bil jesenski načrt dosežen le s 60 odstotki. Prav gotovo tudi kmetijske zadruge cio sedal niso storile dovolj za hitrejši napredek kmetijstva. Preveč se posvečajo samo odkupom in prodaji in premalo proizvodnji. Res pa je tudi, da jim primanjkuje strokovnega kadra, kot ie res, da je bilo do sedaj premalo storjenega, da bi imeli več kmetijskih strokovnjakov. Na konferenci so povedali, da je v občini nad 700 hektarov zemlji-splošnega ljudskega premoženja, ki ga izkoriščajo zasebni najemniki, štiri kmetijske zadruge pa izkoriščajo le 36 hektarov zemlje! To ln pa dejstvo da je hlev na Dvoru napolnila z mlado živino Posflovna zveza in ne kmetijska zadruga, dokazuje, kako majhna je bila dosedaj vlog« kmetijskih za- drug v sodobni kmetijsikl proizvodnji. Največ velja lastna prizadevnost in volja za napredkom Nadalje so na konferenci obravnavali številne komunalne probleme, od elektrifikacije posameznih vasic do gradnje vodovodov, popravila potov ln podobno- Pri tem so poudarili, da je uresničenje številnih načrtov ln želja odvisno predvsem ocH lastnih prispevkov občanov. Gre za elektrifikacijo Hlnj in okolice, kao: terja velika sredstva. Ce bodo pri tem prebivalci pokazali toliko pripravljeno- sti, kot so io na primer na Ajdovcu, bo želja po elektriki kmalu uresničena. Tudi prebivalci Dešeče vasi so nosili glavno breme elektrifikacije njihove vasi, na Križu pa čakajo, da jim bo skupnost napeljala elektriko. Načrt za gradnjo vodovoda v Žužemberku je pripravljen. Občina bo dala sredstva za nakup materiala in plačilo strokovne delovne sil*. Sedlaj je samo od ljudi in njihovega prispevka v delu ali denarju odvisno, kdaj bo vodovod zgrajen. Tudi na možnosti povečanja dohodkov od turizma je opozorila občinska konferenca SZDL. V ta namen bodo letos pričeli graditi kopališče, za kar je obljubila pomoč zlasti mladina, uredili bodo kamping prostor, v gostišču pa deset tujskih sob z 20 ležišči. Med investicijami v gospodarstvu nameravajo letos predvsem pognati obrat Industrije elektro zvez, pričeli bodo z gradnjo kovačnice na Dvoru — letos pa prav zares 1 ter uredili kovinarski obrat v Žužemberku. Ce se bođo v Suhi krajini tako pridružili SZDL v njenem prizadevanju za hitrejši splošni napredek, kot so pokazali zanimanje za njeno delo na občnih zborih osnovnih organizacij ter v vključevanju v vrsto članov SZDL v preteklih tednih, bodo lahko poslej mnogo hitreje in vsestransko napredovali. Na konferenci so izvolili nov občinski odbor SZDL in nadzorni odbor, na petem kongresu SZDL Jugoslavije bo pa zastopal člane SZDL žužember-ške občine sekretar okrajnega odbora SZDL Novo mesto Roman Ogrin. f) Število žensk, kl so zaposlene v javnih službah in v našem gospodarstvu, se je od leta 1952 dalje podvojilo. Ženske so tudi čedalje bolj aktivne v družbenem upravljanju. V delavskih svetih, upravnih odborih podjetij ln v drugih samoupravnih organih jih ie prav-taiko dvakrat več kot leta 1952. # V šolskih odborih je bilo lani v naši državi približno 17.500 žensk. Gostje in delegati občinske konference Socialistične cveze Videm-Krško, ki Je bila predzadnjo nedeljo. V prvi vrsti: predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Pirkovič-Cort, dr. Jože Rus in sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Franee Kimovec-Zlga doslej sodelovati z vaškimi odbori Socialistične zveze, ki lahko največ pripomorejo pri uresničitvi načrtov pogodbene proizvodnje in proizvodnje in propagiranju sodobnejših metod dela. Kmetijske zadruge pa se morajo zavedati, da so predvsem organizator napredne kmetijske proizvodnje, nato pa trgovina. Povsod je še mnogo neizkoriščenih rezerv Za nadaljnje razvijanje proizvodnih sil v občini bo treba izkoristiti tudi vse neizkoriščene rezerve v industriji, obrti, trgovini in drugje. Prav tako bo treba ustanoviti nekaj novih obrtnih delavnic, predvsem uslužnostnih in dvigniti trgovino iz zaostalosti, da bo ostalo kar največ denarnih sredstev v mejah domače občine. Znano je namreč, da zaradi neurejene in slabo razvite trgovine mnogi nabavljajo potrošniške dobrine v trgovinah v Sevnici, Ljubljani in drugje. Tudi o družbenem upravljanju Je bilo na konferenci precej govora. V upravljanju komune sodeluje nad 700 volivcev. Družbeno upravljanje se vedno bolj utrjuje, vendar pa sveti pri občinskem ljudskem odboru še niso odigrali svoje vloge. — Morali bi stalno spremljaU delo občinskega ljudskega odbora in mu pomagati pri uresničevanju nalog. Tu se nekateri sveti še niso ppvsen^ uveljavili. Opažamo namreč, da se sveti vse redkeje sestajajo. Zato se bo treba s predsedniki svetov resno pogovoriti in poskrbeti, da se v prihodnje njihovo delo izboljša. Podobno je tudi s krajevnimi odbori. Le-ti dobivajo iz leta v leto vse večje naloge. Od 23 krajevnih odborov v občini je zelo malo delavnih. V glavnem se u-kvarjajo z drobnimi komunalnimi vprašanji kot so popravila potov, cest in podobno. To pa ni dovolj.. Krajevni odbori bi morali voditi celotno politiko na svojem območju. Pogosteje bi morali razpravljati o zadevah, ki niso samo stvar njihovega kraja, temveč celotne komune, in dajati občinskemu ljudskemu odboru predloge ln mnenja za ureditev nairazllčneiših vrašanj. Zlasti pa morajo krajevni odbori svoje delo vskladiti in se pri tem bolj kot doslej opirati na družbene organizacije, predvsem na Socialistično zvezo. — Skratka vse družbene in politične organizacije se morajo neposredno vključevati v celotno gospodarsko in politično dejavnost kraja ter nositi vso odtrovornst za njegov vsestranski napredek. Tekmovanje vseh organizacij bo zajelo tudi komunalne in druge probleme Konferenca Je dalje ugotovila* daje porast članstva vse prepočasen, saj Je v 20 osnovnih organizacijah vključeno le 4894 prebivalcev ali 42,0 odstotka vseh volivcev. Zato so sklenili vključevanju novih članov v Socialistično zvezo v prihodnje posvetiti kar največ pozornosti. Med drugim so razpisali tudi tekmovanje med osnovnimi organizacijami v počastitev V. kongresa SZDL Jugoslavije. Tekmovalni program zajema razen pridobivanja novih članov Se sodelovanje z ostalimi političnimi in družbenimi organizacijami, predvsem s krajevnimi odbori pri urejevanju raznih komunalnih ln drugih vprnSanj na svojem območju in podobno. Tekmovanje bo zaključeno 29. novembra letos. — Najboljša osnovna organizacija bo za svoj trud dobila televizijski sprejemnik. V razpravi sta sodelovala tudi član Glavnega odbora SZDL Slovenije dr. Metod Mlkuž In ljudska poslanka inž. Vilma Pirkovič ter poudarila, da je treba k reševanju vseh gospodarskih in političnih vprašanj pritegniti čim š i r-Si krog ljudi, kajti le tako bo gospodarski načrt razvoja komune najhitreje uresničen. Tovarlšlca Plrkovlčeva je med drugim omenila tudi nekatere negativne pojave, ki jih je opaziti predvsem v Trebnjem. Posamezniki namreč valijo vso krivdo za prepočasen gospodarski razvoj kraja na nekoga izven občine. — Tem naj povemo, da je gospodarski razvoj in napredek komune v prvi vrsti odvisen od njih samih. Treba je začeti, pn čeprav z malim, saj vemo, da v večini primerov prav iz malega zraste veliko. Da to drži, so dokazi v občini sami. PoRleJmo Mirno, Mokronog, Catet itd. Tu so uspehi vidni, so pa predvsem izrnz prizadevanj prebivalcev snmlh ln aktivnosti organizacij Socialistične /veze. Istn pot Je odprta ludl Tre-banjcem. Treba Je le volje in zaupanja v lastne sile. Ob koncu sta oba gosta podčr-tnla Se misel, tla 1e treba vsem go- ipodarskim akcijam dati tudi po* Ulično obeležlc. Po izvolitvi novopm Sfl-člnnskega Ah^inskoua od'vin S'/.DL in 3-član-•;k"g.i nadzornega odbora so za delegata na v. kongresu SZDL Tugo-Rlavtje Izvoliti sekretarja Okrajnega odbora SZDL Novo mesto varlša Romana Ogrlna. *• ^673 KULTURA IN PROSVETA 1 1 V * B učilnica n ■ • Za zmago preproste resnice V soboto 27. februarja so se zbrali v dvorani okrajnega Zavoda za izobraževanje odraslih v Novem mestu vsi odgovorni oz. glavni uredniki pokrajinskih glasil Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije z nekaterimi svojimi sodelavci. V okviru sekcije za lokalni (pokrajinski) tisk Društva novinarjev Slovenije so obnovili medsebojne stike, pregledali doslej prehojeno pot, uspehe, napredek in tekoče naloge tega dela socialističnega tiska. Tehten prispevek sta dala posvetovanju predsednik Društva novinarjev Slovenije in član CK ZKS tov. Ivo Tavčar ter predsednik Okr. odbora SZDL Franc Pirkovič-Čort, medtem ko je Urad za informacije pri izvršnem svetu LS LRS zastopal tov. Saje. O stanju in Problemih lokalnega tiska v Sloveniji je poročal tov. Rastko Bradaškja, glavni urednik Slovenskega Jadrana iz Kopra. Na posvetovanju so ugotovili, da je pokrajinski politični tisk v LRS pomemben činitelj in vidna tribuna socialističnega razvoja, vzgojitelj socialistične zavesti, glasilo napredka in mobiliza-t°T celotne družbene dejavnosti na svojem Področju. Prav v tem poslanstvu, ki dopolnjuje ves ostali socialistični tisk, je tudi glavno težišče nadaljnjih nalog in dela okrajnih Olasil Socialistične zveze. Plodna izmenjava dosedanjih delovnih izkušenj, ki sta jo toplo pozdravila tako tov. Tavčar kot tov. Pirkovič, je izluščila več dobrih sklepov, ki bodo Društvu novinarjev Slovenije, njegovi sekciji za lokalni tisk in Komisiji za tisk pri Glavnem odboru SZDL Slovenije lahko izhodišče za pomoč, ki jo tisk te vrste nujno potrebuje. Na posvetu so tudi ugotovili, da še daleč niso izkoriščene vse možnosti, ki jih za mobilizacijo vseh socialističnih sil določenega področja lahko nudi in daje lokalni tisk okrajnih odborov SZDL. Navzlic dejstvu, da se časnikarji pokrajinskega tiska dobro zavedajo velike odgovornosti in nalog, ki so jim zaupane (pa tudi različnih pomanjkljivosti, ki jih dostikrat pogojujejo silno slabi materialni in drugi pogoji za obstoj tiska te vrste!), bi večja pomoč političnih in družbenih organizacij lahko hitro in učinkovito še močno izboljšala kakovost okrajnih listov. Ni še namreč povsod prodrlo spoznanje, da bi prav tisk te vrste lahko opravljal veliko več uslug naši skupnosti, če bi mu vsi odgovorni činitelji pri tem pomagali! Se vedno različni predstavniki organov ljudske oblasti, organizacij, kolektivov in drugi raje govore o važnih vprašanjih ozkemu krogu poslušalcev, kakor da bi napisali članek za domači časnik in seznanili s svojim stališčem, predlogi in z nalogami desettisočglavo množico bralcev domačega okrajnega tednika. Časnik govori de-settisočem, med katerimi je mnogo takih, ki nikoli ne pridejo na sestanek ali predavanje. Take, pisane pomoči, je bilo doslej premalo. Naj bi zato misel, da je zlasti domači časnik, glasilo SZDL, tribuna vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in ostalih činiteljev, prodrla globje v zavest vseh naših delovnih ljudi! Udeleženci konference so pozdravili tudi dosedanji razvoj Dolenjskega lista in njegov napredek ter čestitali domačemu časnikarskemu kolektivu ob desetletnici našega tednika. Nato so si z velikim zanimanjem ogledali prostore, obratovanje in načrte Tovarne zdravil KRKA v Novem mestu, Tovarne celuloze in papirja D JURO SALA J v Vidmu-Krškem, Gorjupovo galerijo v kostanjeviški osnovni šoli in Kartuzijo Pleterje; vsem, ki so jim v navedenih krajih ljubeznivo postregli s podatki in propagandnim gradivom, se s tem javno zahvaljujejo. Z družabnim večerom v hotelu Grad Otočec je bilo koristno srečanje zaključeno, prihodnji delovni sestanek pa bo v Murski Soboti. V zgodnjih popoldanskih urah sem srečal v bližini gradilišča novega hotela skupino znanih obrazov. »Kam ste se namenili?* sem pobaral trojico — Francko, Marijo in Loj za. »V šolo gremo!* se odreže j o skoraj enoglasno. Ker so vsi trije člani enega črnomaljskih kolektivov in sem se spomnil, da res obiskujejo nek tečaj, sem jih zaustavil: ~V napačno smer ste namenjeni, saj sta poslopji gimnaziie in osemletke že za vami! Obisk one šole pod mostom vam pa v teh mrzlih zimskih dneh ne priporočam, — in tudi ,teren za špricanje' je v tem času jako neprimeren* "■Zmotili ste se. Kar pospremite nas, pa boste videli našo šolo,* so me povabili. * Odzval sem se vabilu in usmerili smo korake proti železniški postaji Črnomelj. Spotoma so mi pojasnili, da obiskujejo knjigovodski tečaj, ki poteka v postajnem poslopju — v čakalnici. Pri organiziranju tečajev se je namreč črnomaljski pododbor društva knjigovodij znašel pred skoraj nerešljivo nalogo, kje dobiti primeren prostor. V popoldanskih urah so vse učilnice v gimnaziji kakor tudi osemletki zasedene in prav tako ni na razpolago nobenega večjega prostora, ki bi bil vsako popoldne prost. Preostala jim je še ena možnost. Vsled tovariškega razumevanja šefa črnomaljske železniške postaje je bilo dokaj hitro doseženo soglasje ter je postala bivša čakalnica I. razreda — učilnica. Prostor je sicer nekoliko tesen in za pouk manj primeren, vendar še vedno zadovoljiv. In sedaj je ta provizorična učilnica zasedena prav vse delavnike od 15. do 19. ure. * V okviru društva knjigovodij v Novem mestu deluje tudi pododbor v Črnomlju, ki je pri svojem delu zelo agilen. Zivlienje društva se odvija po programu, sprejetem na ustanovnem občnem zboru. Danes združuje že 73 članov. Pododbor se je pdzval pozivu občinskega zbora proizvajalcev ter je z namenom, da dviga strokovnost ter s tem izboljša vodenje knjigovodskih noslov po belokranjskih gosoodarskih organizacijah in ustanovah, organiziral dva knjigovodska tečaja: začetniškega in nadaljevalnega. Ker se je v začet-niški tečaj prijavilo 77 oseb, je. bilo potrebno tečajnike razdeliti v dve skupini. Značilno je, da niso vsi tečajniki zaposleni oziroma ne predstavljajo knjigovodski nosli njihov osnovni poklic. Za one pa, ki so že zaposleni v tem poklicu, je po sklepu zbora proizvajalcev obvezno obiskovanje enega izmed obeh tečajev. V nadaljevalni tečaj je prijavljenih 30 oseb. Oba tečaja sta dvakrat na teden po štiri ure. Z njima so pričeli v začetku decembra, zaključili pa konec februarja. V začetku marca so že na programu zaključni izpiti. Poudariti je potrebno, da skoraj vsi prijavljenci rednr obiskujejo tečaje, čeprav se nekateri vozijo z vlakom iz Semiča in Gradaca. Pri organizaciji tečajev mora seveda pododbor premagovati začetne težave tudi glede predavateljskega kadra. Posamezne predmete predavajo domači strokovnjaki Branko Grošelj in Matija Držaj, ki sta šefa gospodarsko-računskih sektorjev v tovarni »BELT* oziroma Rudniku Kanižarica, direktor podružnice Komunalne banke Franc Cimerman ter knjigovodkinja Kmetijs" zadruge Milka Kobetičeva. Seveda jih to delo močno obremen4'"'*. ker so polno zaposleni že v podjetjih samih. Za nekatere oredmete je pododbor za-pr^^il tudi predavateljski kader iz centralnega oVuštva v Novem mestu. Tečaje finansira pododbor društva sam, podietia pa prispevajo za vsakega svoiega tečajnika po 1.000 din za en tečaj, kar je seveda premalo za kritje vseh stroškov. Operativni odbor društva organizira tudi vsak prvi ponedeljek v mesecu redne sestanke vseh svojih članov, ki so v dopoldanskem Času in je po sklepu občinskega zbora proizvajalcev za vse gospodarske organizacije udeležba obvezna. Namen teh sestankov je, da ves kader pregleda in obdela najnovejše predpise, ki veljajo za knjigovodske In sploh finančne posle, tolmačijo vsebino okrožnic Narodne banke ter različna navodila v zvezi s spremembami v poslovanju In končna obravnavajo ter rešujejo konkretna vprašanja, ki se spron pojavljajo pri delu v posameznih gospodarskih organizacijah in ustanovah. Sestanke vodijo že omenjeni strokovnjaki. Delo črnomaljskega pododbora društva knjigovodij je torej res vzorno in zelo pomembno za uspešni razvoj belokranjskega gospodarstva. Seglo je v izobraževanje odraslih, doseglo lepe uspehe in splošno zadovoljstvo vseh, ki imajo od tega neposredno ali posredno korist. Inž. Branko Peternelj Semester je končan Nekaj misli o Šolanju na Srednji kmetijski Soli na Grmu Ob koncu 1. semestra na Srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu naj javnost izve, kako poteka delo na tej šoli. Odgovorno zaupanje Zapisek ob seminarjih za poglobitev dela v šolskih odborih O pravicah in dolžnostih ter o delu šolskih odborov je bilo že veliko napisanega, mnogo smo o tem že razpravljali na raznih sejah in konferencah, upravitelji in ravnatelji šol so v dnevnem redu sej kazali delo in široko problematiko šolstva, razni forumi pa so nalagali šolskim odborom včasih prav težke na-l°0e, pa tudi kritike je bilo °bilo o njihovi dejavnosti. Le konkretne pomoči je bilo vse Premalo. Razen brošur in referatov o novi šoli smo dobili z Zakonom o osnovni šoli za Ljud-"co republiko SZouenije osnov-jte smernice. Zakon pa čaka *e na vrsto pravilnikov, odlogov in uredb in je spričo št-rokih nalog še vedno treba marsikaj razložiti, izmenjati mnenja in izkušnje. Okrajni zavod za izobraževanje odraslih v Novem mestu je z občinskimi ljudskimi *n delavskimi univerzami organiziral v dneh 25. in 26. Pevci jemljejo slovo Videmsko-rcršrci oktet »Kremen« je od leta 1950 do 1955 dosegel svoje največje uspehe in »ta ga večkrat posnela Radio Ljubljana in Zagreb. Zdaj i* v zatonu. Od starih osmih Pevcev jih je ostalo le pet. Ostali trije se večkrat menjajo tn so tako v petih letih en Olas ie 14 krat zamenjali. V zadnjem času je oktet na-'topil na Prešernovi proslavi in za lanski dan republike. Vendar z doseženim uspehom niso bili zadovoljni. Pravijo tudi, da letos ne bodo več kaj Posebno nastopali, pač pa se bodo bolje pripravili za naslednjo sezono. Člani okteta so ie starejši možje in iščejo mlajše člane, ker so sami, kakor pravijo, že »odpeli*'. Upamo pa, da nas bodo z ubranim petjem še večkrat razveselili ter pred svojim slovesom od petja vzgojili dobre naslednike. Zakaj hodijo učenci v kino? Kino Videm—Krtko Levi breg je ba ob koncu liomskegia decembra •"azpJsaJ v četrtem in p«tem razre-osnovne Sole teOcmovamJe za lv»Wx>odo. Po tretjem _ načinu skuhamo tri krompirje, Q 2cna-zadružnic je v držajih vroče zdrobimo in jim do- v, čedalje več. Lata 1958 jih je damo sok pol limone in žlico biJo približno 228.000. V vrstah glicerina. Mešanica je uporab- Rdečega križa je več kot 60«/„ nc Am- člank-žena. kl so najbolj vne- Hrapave roke namažemo z te aktivistke te človekoljubne mešanico enega dela limoni- organizacije- /nuni stadion v Novem mestu gradijo. Terase za tribune so že pripravljene. Stadion gradi SGP Pionir Novo mesto Temeljite priprave Samo še štirje meseci nas ločijo od največje telesno- prvaki. Tudi razpored tekmovanj vzgojne prireditve v zgodovini Novega mesta in Dolenjske — VII. zleta »Bratstva in enotnosti«. Priprave so v teku, tako v Novem mestu in okraju kot v ostalih okrajih, ki se bodo zleta udeležili. Povsod marljivo delajo, da bi zlet čim bolj uspel. Od tedna do tedna je toliko novosti in zanimivosti o zietnih pripravah, da smo se odločili v našem lista odpreti posebni zletni kotiček. Danes pa le na kratko o tekmovanje oKrajmai šahovskih razširjenem sestanku Tehnične komisije Zletnega odbora, ki ^pnl^ prvakov, ^opoldne velika je bil preteklo nedeljo v Novem mestu ln o redni seji Zlet- §kem tekmovanje v plavanju in je več aH manj že dokončen. Sprememba bo sedaj v tem, da se nekatera zletna tekmovanja izvedejo že v nedeljo 5. junija (v Črnomlju finale nogometnega tekmovanja, v Novem mestu ved lik letalski miting) nadalje naslednjo nedeljo 12. junija v Novem mestu nega odbora, ki Je bila v Dolenjskih Toplicah. Na razširjeni seji Tehnične komisije zleta, kl pripravlja zletni program, so razpravljali predvsem o določila h posameznih zietnih tekmovanj. Seji so razen članov Tehnične komisije prisostvovali tudi predstavniki vseh okrajev, ki so redni udeležncl zlletov »Bratstva ln enotnosta«. Predloge tekmo v adnih pravilnikov, razporedov tekem, datumov so natančno pregledali ln obdelali, dokončen sklep o njjh pa bo dal sekretariat zleta na svojem sestanku v nedeljo v Banja Luki. Omenimo nekaj najvažnejših sklepov glede tekmovanj. Sprejet Je bil predlog komisije, da se vsa tekmovanja v športnih panogah odvijajo le v štirih kategorijah (člani, članice, mladinci in mladinke), taiko da tekmovanje pio- nirjev ln pionirk odpade. Razen tega bo v Banja Luki verjetno potrjen 6klep, da sme prireditelj -letos torej novomeški okraj, za vsa tekmovanja prijaviti po dve ekipi (prva in druga z okrajnega waterpolu. Glavni zletni dnevi, ko bodo izvedena vsa ostala tekmovanja in zletne prireditve, pa bodo 17., 18. In 19. junija. Razen že omenjenih tekmovanj bo v Črnomlju še celotno tekmovanje v rokometu, na Otočcu tekmovanje športnih ribičev, vsa ostala tek- prvenstva) medtem ko vsi ostali m<™anJa P* ^do v Novem nve-okrajd tekmujejo le z okrajnimJ sx,u> Strelci o sebi in svojih težavah Na skupščini okrajnega strelskega odbora v nedeljo 26 februarja v Novem mestu so razpravljali strelci predvsem o tem. da strelske družine ne pošiljajo redno poročil občinskim strelskim odborom, da »od zgoraj« dobe malo denarja in velnko navodil ter SITAR ZANESLJIVO VODI zahtev in da je taksa 66o din od puške. Ju jo je preapisad Sekretariat za linanoe tTLitj, prevelika, saj bi je morale plačati samo naše družine okoli pod milijona dinarjev. Zru*&u so tudi odatotek, ki ga zaračunava okrajna strelski odbor uruzmam, k. je znašal do zaaj 7 '/'• od vrednosti naKupdJe-nega materiala (municije, orožja itd.) na pet odst. Kazen tega je biito nagrajenih in pohvaljenih več strelskih uružrui in posameznih članov. Na X. prvenstvu Novega mesta remizlrati. Pička pa Je celo pre-v šahu so doslej dokončali 10 mag al, ker je ta napravil grobo kol. kar pomeni, da turnir ze pre- napako. Sitar ,gra najbolje in bi PREBUjENJE SXRELCEV NOVO haj a v zaključno fazo. Le trn koia po pravnci zasluzil naslov letošnjega prvaka Novega mesta. Ra-dovanovič tudi ne igra slabo ln se lahdco vmeša v boj za prvo mesto če bi Sitarju kje~spodrsnilo. preostEjajo do zaključka turnirja, toda položaj na lestvici je še precej zamotan, tako da Je težiko reči, kakšen bo končni vrstni red na letošnjem prvenstvu. Sitar sicer vodi s točko naskoka pred Skerljem (slednji ima v prekinjeni partiji s Penkom kaj malo upanja, da se izogne prvemu porazu), toda odločilno partijo bodo igraii v predzadnjem kolu. Takrat se bosta pomerila oba vodeča ns lestvici Skerlj pa lahko Sitarja dohiti le v primeru zmage. V celoti je letošnji turnir ne samo najmočnejši v zadnjih letih, ampak tudi najzanimivejši Kdo bi si mislil, da bo toliko nepričakovanih preobratov ftkerlj je bil kar trikrat v položaju, da podpiše predajo (z Bartoljem, Pičkom in sedaj še s Penkom), tod« dvakrat se Je znad »izmazatri«, v tretje pa bo šlo težje. Z Bartoljem Je uspel Posebno poglavje turnirja je Penko. Po štirih zaporednih zmagah je bil trikrat porazen, sedaj pa je začel spet zmagovati. Penko je že Izpolnil normo za H kategorijo, precej upanja za isto kategorijo pa ima tudi Picek, Id mora te štirih parfcj zbrati poldrugo točko. Tudi Firnk pnesi> netljivo dobro igra. Z Radovano-vieem Je stal pred zmago, toda kasneje je pogrešil m le remdzi-ral. V 10. kolu je nepričakovano premagal lanskega prvaka Barto-lja. ki se letos drži v sredini lestvice. Turnir ligrajo redno po kolih m tudi disciplina Igralcev Je letos neprimerno boljša kot prejšnja leta. Odloženih partij ni, vse kri Se niso dokončane, so prekinjene. MtsRE OBČINE Pred kalom letom :n pol je bil v Novem m-titu izvoljen občinski strelski oabor. ki do pred kratkim m dosU delal, ker rn imel ue-narja m prosiorov. Letos je dobil od SZDL že lo.uoo din, iuu uoo dinarjev pa Jun Je obljubil OBLO. Na prvi seji ouibora ki ;e bula 25. fiebruarja so sprejeto nacrt otela. Predvidenih imalo več tekmo, vanj v streljanju z zračnimi puškami. 27, marca bo občinsko tekmovanje za »Zlato puščico«. Sodelovalo bo 9 ekup s po 5 člani. Osmega maja bodo Imeli ml Hrtih -sko in pionirsko tekmovanje. Ta tekmovanja b>do hkrati .zbor za okrajno prvenstvo ki bo predvidoma v Juliju v razprfivi so poudarili, da dobe strelska društva vse premado finančne pomoči, čeprav so prav strelci tisti, ki bodo v primeru vojne domovini najbolj potrebni. Jetka Hude v Bukarešto nc balkanski kros! Preteklo nedeljo so se zbrale v j on na.. !»■• • i-N «• tekačice za dolge proge. ot> lepem sončnem vre-lii n u se Je spustilo v tek na 2 km dolgi progi 8 atletinj. To Je bil izbirni tek za sestavo državne reprezentance za Balkanski kros. tu bo 20. marca y Bukarešti. JELKA HUDE, članica TVO Partizan lz Novega mesta, Je tekla ves čas med prvimi, katere Je vodila olimpijska kandidatlnja Ančka Slamnlkova lz Celja. Vrstni red na cilju je bil: l. Ančka Slamnik ua Jugoslavije in ga v celoti osvo-Celje 6:37.8, 2. Annliji Bei.tJ — JUii je sprejel tudi več val-Celje «5:39.8, 3. Jelka Hude — Nov0 »lh obvez, i t.... 111 bodo na seml-iihmo fi:44.o iti 4. Anici Gašpurut nar za prednjake 1n v gozdno so-— Celje «:.\3,8. Te Mri, ki so tudi 'o v Mozirju Ust« člane, kl ima-nattooljćri, bodo /.astnpale našo Jo za to največ pogojev. Udeleži-državo v Bukarešti želimo Jim, 8e b°o° v »Partizanovi brigadi« da ponove lanski uspeh v Beogra- aela »a gradnji avtoceste z naj- TVD Partizan — Gradac! 2e dalj časa je pripravljalni odbor teleMiovzgoJnega društva Partizan v Gradac u pripravljal teren za ustanovni občni zbor. Pripravljalni odbor, s tov. Rudijem Dimom na čelu, je svojo dolžnost zelo dobro opravil. Veliko presenečenje so napravili delegatu okrajne zveze iz Novega mesta, ko je našel zbranih bu-zu 100 ljudi. Občni zbor. na katerem so predelali statut Partiza du — torej zmago! O. JJ. V vsako hišo Spoti. Posfivjn, Dolenjske in Bele krajino: DOLENJSKI USTI manj enim mladincem In eno mladinko, prav tako se bodo udeležili z moško ln žensko ekipo pohoda ob žici okupirano LJubljane Udeležili se bodo vseh tekmovanj vaških aktivov v občinskem ln okrajnem merilu. Tudi za Vil. zlet Bratstva in enotnosti v Novem mostu, «e bodo resno pripravili. Obvez |e mnogo, vendar verjamemo, da J1h bodo ne samo »z- ZDRAVNIK; K&Tlt*t?K Dr Božo Oblak: Kai moramo vedeti o nalezljivih boleznih t Ce v prvih petih dneh bolnik ne umre pri polni zavesti ln pri hudih bolečinah zaradi zadušitve, Dotem najbrž ne bo umrl. Vročina narašča šele pred smrtjo, takrat dor>°že do 42 stopinj Celzija. Ce se hočemo obvarovati te bolezni, je potrebno cepljenje proti tetanusu takoj po ranitvi. Sen Povzročitelj je streptokok. V bistvu gre za vnetje kože. Okužba gre skozi rano. Začetek je nagel, vročina visoka. Rdečina kože se naglo Širi in je ostro ločena od zdrave kože. Splošno počutje bolnika je slabo. Ko se šen poleže, se posuši, koža pa se lušči. Največ šena opažamo na obrazu, na golenih pa, če je tam rana. Pri dojenčkih je včasih šen okrog popka. Bolezen ni nevarna. 8. SPOLNE BOLEZNI Vse so nalezljive. Pri nas jih poznamo Štiri. Prenašajo se s spolnim občevanjem, odtod ime. K a p a v i c a Povzročitelj je gonrk' k Ce? nekaj dni po okužbi peče pri potrebi nn vodo Iz spolovila se pojavi gnoj. Ce bolnil-ne išče zdravni'ke pomoči, pr/T-je zleve vnetje v notranja spolovili ln spolne žleze kjer p^vzproča raadeinnje in dolgotrajno bolezen Posledicvi jr- lahko jalovost. SIcer pa je bolezen ozdravljiva v nekal dneh brez posledic. Mehki Cankar Povzročitelj je bacil. Nastane ranica, ki boli in peče. Ce ni zdravniške pomoči, pride lahko do podobne nevarnosti kot pri kapavici. Bolezen je kmalu ozdravljiva, če je bolnik pravočasno šel k zdravniku. Sifilis Povzročitelj je spiril. Pojavi se trd mozolj ali pa ranica s trdimi robovi na spolovilu. Ce se ne zdravi, nastane vdor povzročiteljev v kri, pojavijo se izpuščaji raznih oblik po telesu, ki so lahko zelo bledi ali pa močno barvani. Otečejo vse bezgavke. Bolečin ni. To se večkrat lahko ponovi in izgine Ce še sedaj bolnik ne gre k z zdravniku, se čez več let lnhko razvije blaznost ali pa se pokažejo po telesu grde rane, ki iTinakazijo telo. Pravočasno zdravljenje je lahko brez posledic, pozneje pa posledice ostanejo, čeperav bolnik ni kužen. Zdravljenje traja od 3 do 5 let. Noseča mati, ki ni zdravljena, rodi sifilitičnega otroka. Četrta spolna bolezen Slovenskega imena zanjo nimamo ln jo zato imenujemo kar tako. Povzroča jo virus. Bolezen povzroči vnetje bezgavk v dimljah, ki zatečejo in se sprimejo. Iz teh pozneje teče gnoj. Bolezen je sicer redka, ima pa lahko nepredvidene posledice. 9. Jetlka Bolezen povzroča baeil Nalezemo jo od bolnikov s takr imenovano -«)dprto- tuberkulozo. Ti so izločevale! bacilov V pljunkih in v kapljicah, ki lete pri kašljanju lz ust, Jih je dovoli Poznamo pljučno jetiko, ki je lahko zasenčenjt pljuč, kaverna ali pa ohučmea. Pri ugotavljaniu se poslužujemo rentgena Bolnik hujša, kaslja, se poti proti iiilru nima apetita, je utrujen. Vročina ni visoka, navadno nekaj nad 37 stopinj Celzija. Jetika je lahko tudi -hitra-, ko za- jame v drobnih vnetjih vsa pljuča. Vsako vnetje reberne mrene je sumljivo na tuberkulozo. Jetika pa napada lahko tudi druge organe, poznana je jetika kosti in sklepov, kože. jetike, oči, ledvic in drugih organov, tudi osrednjega živčevja! Sedaj je jetika laže ozdravljiva, čeprav je zdravljenje Še vedno dolgotrajno in zahteva mnogo potrpljenja in discipline. 10. DRUGE NALEZLJIVE BOLEZNI Precej je še nalezljivih bolezni, ki pa v naših krajih niso pogoste, Čeprav so hude. Najdemo jih v vročih krajih in jim zato pravimo tropske. Pri nas pa se le pojavijo včasih še nekatere, ki zanje ni posebno znano, da so nalezljive. Na primer porodna sepsa, ki je ni več dosti. Trahom, ki je nalezljivo vnetje oči, je skoraj že iztrebljen. Kožne plesni so morda bolj pogosta obolenja, kot si to mislimo, vendar v splošnem niso nevarne. Zdravljenje je včasih precej naporno ln dolgotrajno. Končno spadajo med nalezljive bolezni tudi glistavost in bolezni, ki jih povzročajo razni črvi. Garje so bolezen, ki je zoprna, vendar ozdravljiva v treh dneh, če je postopek pravilen ln res dosleden. Razne redkejše bolezni, ki se pri nas pojavljajo, sploh niso naštete in opisan« na tem mestu, ker jih včasih tudi zdravnik težko ugotovi ZAKLJUČEK Nalezljive bolezni so prikazane tako, da bi bile vsakomur razumljive. Podrobnosti niso opisane, ker lahko samo zavajajo v nepravilna sklepanja. Potrebno je poud' 'ti, da so nalezljive bolezni Se vedno precejšen del obolevanj v naših krajih in da je vsako zadrž»'vanje nalezljivega bolnika doma če tega nI odredil zdravnik, neprevidno, ker lahko nastanejo iaradi tega nepredvidene posledice za samega bolnika, pa ludi za okolico, ker ie lahkr, ko*en bolnik povzročitelj nevarne rpldemljf Ct bomo sledili navodilom naših zdrav ■jtvenih oblasti, če s*1 bomo navzeli dobrih higienskih navad in če si bomo pravilno uredili življenje, bomo lahko mnogo storili, da bo teh bolezni manj polnili, temveč tndi prekoračili. Na »r... i delovnega predsedstva Je Izpoljnjenib 90 pristopnih prijav, a pravijo, da jih val t« niso Izpolnili. Izvolili so devetčlansko upravo, od tega Je sedem članov ZKJ ln pet članov LMS. Izvolili so tudi nadzorni odbor in častno razsodišče, kl šteje po tri člane. Na koncu občnega zbora Je delegat okrajne zveze pozdravil prisotne ln izrazil zadovoljstvo zaradi tolikšnega Itevila ljudi, kl so pokazali voljo ln pripravljenost delati v organizaciji Partizan, ln zaželel je novoosnovanem društvu mnogo uspeha pri delu. Deka KK PIONIR v republiški kegljoški ligi Poročali smo že, da so »e kejjj-Ijači KK »Pionir« lz Novega mesta uvrstili v republiško kegdJa»Ua> ligo kot edini predstavnik Dolenjske. Doslej so i gnali ±e fttlir* tekme: na kegljiščih v Oelju. Mariboru, Kranju ln na Jeseničan. Tako preostane Se nastop v Ljubljani, ki bo končno doioCl mesto Pionirja v lestvici najboljših keg-lja&kih ekip Slovenije. V Celju Je Pionirjev* ekipa do» seglEt najboljši rezultat. Skupno je podrla «»30 kegljev, kar Iđa povpreček 792 kegljev na posameznega tekrru>valca. Kar pe58 že UA 148 Razen teg« e skorai pol mililona mladink včlanjenih v Zvezi ljudlik« mladine S+ev. 9 (519) DOLENJSKI LIST Stran 7 Nov lovski dom naToplem vrhu Ze dalj časa je lovska družina Loka pri Črnomlju razpravljala o graditvi lovske koče na Toplem vrhu. To gradnjo je narekovala ugotovitev, da je koča potrebna zaradi lovskega gospodarstva, pravilne gojitve divjadi in odstrela, zlasti pa zaradi čuvanja lovišča. V začetku preteklega leta, ko so vse politične in družbene organizacije pripravljale svoje programe za proslavo 40-letnice naše slavne Komunistične partije, je tudi lovska družina Loka sprejela sklep, da se vključi v to praznovanje in da v počastitev ■ Danes bo v Vidmu-Kr- *kem. seja sekretariata Občin-fKega komiteja ZKS, na kateri bodo rešili nekaj kadrovskih ln 0r§anizacijskih vprašanj. ■ V gradbenem podjetju »Pl-?"*,r* Novo mesto bodo v krat-^rn Ustanovili poseben center *a Izobraževanje delavcv, v ka-tereSa se bodo vključila vsa Ira6jena podjetja in podjetja lndustrije gradbenega materi-£a v našem okraju. Vodil ga b° Poseben uslužbenec. Raču-?ai°- da se bo z načrtnim izo- rftževanjem na delovnih me-ftfh močno povečala storilnost, hkrati bodo reševali tudi občutno pomanjkanje kadrov v Srađbeništvu. S Akcija pionirjev ln mladih *adriunjkov v 0kraju zeL0 lepo Doslej so zabeležili že teč "8 prijav za tekmovanje. Prija-Ve so poslali 104 pionirski od-redi, 14 aktivov mladih zaci.už-n'kov in 8 aktivov LMS. Najboljše programe dela so posla!: 12 občine Videm-Krško, ka; Ukazuje aktivnost tamkajšnjega občinskega odbora akcije splošno vsi Odbori pri obči-**6h dobro delajo, le ponekoc! ^žamo. da Imajo premalo po-5*°4 ostalih političnih ln druž-«** organizacij v občini-ff Kanižarski rudarji so letošnji nroizvocml načrt povečali *a 20 tisoč ton premoga. Januarski plan je znašal 4300 ton, nakopali pa s0 4600 ton premoga ali 7 odstotkov več kot je Predvideval plan- Ker se je povprečna dnevna proizvodnja v Januarju pri Istem številu zaposlenih kot v decembru pove-*U za 7 odstotkov pomeni, da fie ie za toliko povečala tudi 8tori!nost v primerjavi z lanskim decembrom Po nepopolna podatkih so dosegli lep J*eh tudi v februarju, kar *|?n*čl. da bodo svoie obvezno-^1 do družbe v celoti izpolnili, j • Pri Kmetijski zadrugi Met- .** je ustanovljeno društvo T'Judskg tehnike, kamor so *ljučenl vsi člani aktiva mla-zadružnikov. Za člane Je Predviden traktorski tečaj, kl ^> v aprilu. Po vaseh bo več Predavanj, kako praktično ko-* s ti t i tehnične dobrine v kme-^Hvu in gospodarstvu. Preganja bodo združena s predenjem filmov. tega Jubilejnega leta poleg drugega začne z gradnjo svojega doma in tako začne uresničevati dolgoletne želje svojega članstva. Člani so vsestransko in aktivno začeli delati. Čistili so ruševine, pripravljali in obdelovali material, prevažali itd. Vse to so člani napravili sami, kajti na voljo so imeli le zelo skromna finančna sredstva. Sklenili pa so, da mora biti zgradba do konea leta pod streho. Sklep so v celoti izvršili in tudi presegli, saj je bil dom že oktobra pod streho in s tem je bila prva faza gradnje zaključena. Pripravljeno je tudi že vel ko gradbenega materiala za nadaljevanje del in bo dom — kakor kaže — dograjen do 1. maja letos. Da pa se to uresniči, bodo morali člani tudi v bodoče, čim bo vreme ugodno, krepko prijeti za delo in svojo obljubo do lega roka v celotj uresničiti. Ce pogledamo na dosedanje požrtvovalno delo naš h lovcev, v to ne moremo dvomiti. Dom katerega spodnji del je zidan iz kamna in podkle-ten, gornji pa v lesen; izvedbi, bo im?l s iri sobe z dvema velik m;i balkonoma in kuhinjo. Stoji na zelo dominantni točki, od koder je lep razgled po Belj krajini in telo do bosanskih goia Ta predel je najtoplejši v Beii kraj.ni in tu najprej skopni sneg. Po tem je ta kraj dobil tudi svoje ime - Topli vrh. Zraven doma vodi lepa cesta od Črnomlja skozi Stražnji vrh. Topli vrh, Ovčjak, Slabo gorico na Koprivnik in je primerna za vse vrste vozil, pa tudi za pešce, zlasti še, ker je dom oddaljen le deset minut od vasi Bistrica, ki ima avtobusno postajo. Ker stoji dom na lepi in romantični točki, z lepo okolico za sprehode, bo zelo pomembna pridobitev ločkih lovcev, pa tudi turistično važna postojanka, katero bodo uporabljali vsi ljubitelji in priiate-li zelene bratovščine ln narave sploh. Tu bo lahko vsak naš delovni človek našel počitek in razvedrilo v lepoti in miru narave. Se prav posebej bo te kraje vsak rad obiskoval zato, ker so znani iz časov NOB, zlasti prvih partizanov iz let 1941 da 1942 pa tudj iz poznejših borb. V spomin na to našo zgodovino bo na domu vzidana spominska plošča. Celotna zamisel članov lovske družine Loka je lepa, pohvalna in plemenita, saj bodo z njeno uresničitvijo res dostojno proslavili 40 - letnico Partije in ustvarili pogoje za pravilno upravljanje lovišča, katerega divjad je splošno ljudsko premoženje. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo prizadevanja članov lovske družine podprli tudi ljubitelji belokranjskih naravnih lepot ki so še neodkrite in ravno zaradi pomanjkanja podobnih postojank tudi domačemu prebivalstvu in drugim gostom neznane in nedostopne J. 2. VTEM TEDNU VAS ZANIMA CeuieK i. marca - MUena Petek 4. marca - Kazimir Sobota 5 marca — Janez Nedelia 6. marca - Danica Ponedeljek 7. marca - Tomaž Torek 8. marca - Bojanka Sreda 9. marca - Frančiška nikom in gozdičkom v bližini rudnika Senovo pri Brestanici. Skupna površina 2 ha. Cena zelo ugodna, ker se prodaja zaradi bolezni. Naslov v upravi lista (189-60). Kmetijska šola Grm Novo mesto sprejme takoj v službo traktorista za hmeljski obrat Srebrnice. Pogoj: odslužen vojaški rok. Plača po tarifnem pravilniku. Društvo knjigovodij Novo mesto razpisuje nadaljevalni knjigovodski tečaj, ki se bo pričel v mesecu marcu. Kandidati, ki žele Družinsko stanovanje na obratu obiskovatl teča'j, naj pošljejo svo-samem. Prodam sladko seno, h (oiin in ^e Priiave z navedbo osebnih po-1 in datkov. Izobrazbe in delovnega otavo. Zuzemberg. Veliki vrt 35. na naslov: Društvo knjl- Najemnine v Sevnici Na zadnji seji je Svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem pri ObLO Sevnica razpravljal o predpisih b področja novih najemnin. Pripravili so 6 predpisov, o katerih naj bi razpravljal občinski ljudski odbor na svoji seji-Ta bo 9. marca. Bistveno iz vrste predpisov o najemninah je to. da se najemnine v okviru občine ne bodo dvignile na višje kot 2,5-krat napram starim. Ves bivši krški okraj je nam- H28 KM NOVE TURISTIČNE CESTE zi Djerdap je že dograjene. Nova c«sta od Porečkeitn Mostu pri Donjem Milanoveii do Tekije bo dolga 39 km. Dela naglo napredujejo. Cesta bo predvsem turistična, hkrati pa bo približala Kladovo za «0 km Donjemu Milanovcu. Novo cesto bodo uporablioli Se pozimi P« rmjit z le«W>in no Donavi. B 5 MILIJONOV OLJK imamo pnlbl.ižno v našem Primorju, v prihodnjih nekaj letih pa Jih bomo zaspidlll Se milijon. jNovi nasadi bodo v Črnogorskem lin hrvatskem Primorju in po dalmatinskih otokih. Po načrtu za napredek oljarstva bodo obnovili tudi stare oljčne nasade. Za ta dela |e odobrena milijarda dinarjev iz splošnega investHcl^sttega sklada Z vsem tem se bo povečala rodnost od sedlan jih 6 na 4c kg oliv po deblu, tako predvidevajo. reč imel sorazmerno nizke najemnine, kar se bo seveda odražalo sedaj. Svet se je zedinil, da predlaga ObLO za področji Sevnica in Šmarje valorizacijsko vrednost točke v višini 430 dinarjev, za vse ostale kraie v občini pa 420 dinarjev. Amortizacijska doba se predlaga za 100 let. znižanje amortizacije pa za 10 odstotkov. Podjetje »Komunala« v Sevnici je dobilo na zadnji seji sveta soglasje, da razširi predmet poslovanja tudi na izvajanje gradbenih del (visoke ln nizke gradnje). Tako bo torej marsikakšen manjši, pa tudi večji objekt lahko spet zrasel lz lastnih sil. V nedeljo je bil na Studencu občni zbor tamkajšnje kmetijske zadruge. Zadružniki so sprejeli sflclap, da se studenška KZ pripoji k sevniški. Tako stanje narekuje kadrovsko zelo slaba zasedba v tej zadrugi. Zadruga štipendira kmetijskega tehnika, ki bo po končanem šolanju lahko uspešno posegel v proizvodnjo na tem področju. Večino podatkov za letošnji družbeni plan imajo v sevniški občini že zbranih. Manjka Jim le še podatek o združenih sredstvih. Na oddelku za finance računajo, da bo material obdelan do 15. marca do te stopnja, da bodo o njem lahko pričel: razprave vsi sveti. Trenutn1 primanjkljaj proračuna znaša 18 milijonov dinarjev. Za ta znesek namreč potrebe presegajo z zakonom dovoljeno povišanje napram lanskemu proračunu. Prijetno pustovanje je v soboto zvečer priredilo TVD Partizan iz Sevnice. Nabita dvorana se je vsa razgibala. Zanimive maske (trojica iz TT: Lakot-nik, Trdonja 1-n Zvitorepec, nogometno moštvo, balerine palčki in drugi) So požele obilc priznanj za domiselnost in originalnost, veselje pa jim je pripravilo tudi društvo, ki je razdelilo lepe nagrade od podjetij, -»k DOL. TOPLICE: 6. in 8. marca francosko-španski fUm -Mlin ljubezni« ČRNOMELJ: 3. marca sovjetski . barvni film -Tihi Don~, I. del, 4. marca sovjetski barvni film »Tihi Don-, II. del, 5. in 6. marca ameriški barvni film -Od pekla do Teksasa«, 8. marca ameriški barvni film -Vojna in mir«, 9. marca sovjetski barvni film -Tihi Don, III. del. KOSTANJEVICA: 6. marca francoski film -Primer doktor Lav-renta« METLIKA: od 5. do 6. marca ameriški film -Ranč prekletih«, R. marca film -Pot v prazgodovino«, 9. marca film -Na smrt obsojeni je pobegnil« MOKRONOG: 5. In 6. marca francoski film -Tereza Raquln«. NOVO MESTO »KRKA« 3. in 4. marca francoska barvna glasbena revija -Tabaren«, od 4. do 7. marca ameriški barvni film -Aleksander Veliki«, od 8. do 10. marca nemški barvni film, komedija -Moja lepa mama« SENOVO: 3. marca italijanski film Delavca nekvalificiranega ali pol-kvalificiranega za fizična dela v trgovini in trgovskega pomočnika - kvalificiranega delavca v trgovini, po možnosti papirniške govodij Novo mesto, p. p 87, do vključno 10. marca 1960. Pogoji za obisk tečaja so: 1. Da Je kandidat z uspehom aH galanterijske stroke, išče za dovršil začetniški knjigovodski takoj Trgovsko podjetje -Izbira« Novo mesto, kamor je nasloviti ponudbe. tečaj, 2. Da Ima dovršeno ekonomsko ali njej ustrezno šolo in vsaj 1 le- Prodam posestvo z gospodarskim to prakse v knjigovodstvu, poslopjem ln 5 ha zemlje. Poiz- 3. Da ima nepopolno srednjo so- vedbe ob nedeljah: Karol Hu- lo ln najmanj 5 let prakse v knjl- dolj, Družinska vas 35. p. Bela govodstvu, cerkev. 4- Da Je na položaju vodje knji- Močan gumi voz 75.000 din, voz govodstva vsaj 3 leta. na peresih 28.000 din in beton- V pravilno taksirani prošnji Je sko železo prodam. 2abjek, LJu- treba navesti enega izmed gornjih bljana. Rudnik 13. pogojev, medtem ko dokazil k Prodam aH dam v najem za 5 let prošnjam ni potrebno prilagati, vinograd na Ljubnu. Poizve se Društvo knjigovodij v Birčnl vasi št. 36. Novo mesto Umrli so: SEVNICA Marija Kozmus, kmetica iz Zur- lannnriii «&•»«■ iz Cr- Jankovtč Ivan, delavec iz a, usluž-Vladimir, kmet z Snečjega vrha, in Bahor Rozalija. delavka iz Dragovanje vasi. Umrli so: Kramarlč Antondja, --Dobrodošel, mister maršal« jjcucino «. —--— ----- nomim ŽUŽEMBERK: 6. marca francoski Korene, tov delavec, z Zigarskega ^S^^^^^zaUj fnm -Dvoriščno okno« vrh^to <^*^l^a benka 12 Lahln>e- Pavšl* ' šak iz Hrastnika, ln Alojzija 'Zu- s^bm *m0B*MB*t?amxa*m pančič, poljedelka z Zigarskega đ¥*~LW Vir**¥*XlSriL\FlfCj vrha. Anton Jazbec, poljedelec s V/,r f ^.Vl Podvrha. in Frančiška Zupančič llMifi' Aillf^ Mrl iz Canja. poljedelka. Vinko Kline, gospodinja lz Črnomlja, stara 78 pekovski pomočnik iz Sevnice, in let. Brodarič Branko, otrok lz Ge- erodam 4.5 ha zemlje kot njivske Angela Berdnak. gospodinjska po- ribelj, star H dni Butala Marija, parcele ob Ragovski cesti. Cena močnica lz Sevnice. Franc Rozman, užitkarica lz Dobile, stara 80 let. od 20 do 40 din za kvadratni strojevodja z Llbne pri Brežicah. Zupančič Katarina, posestnlca lz meter Interesenti nal se z-lasi- tn Zofija Teraž, tov. delavka iz Li- Otovca. stara 70 let. Strmec Ljud- £ v nedelif I marcaf 1960 od ti je. Ivan Križančlč, uslužbenec mila, upokojenka z Dobhčke 0 - 16 ure na Ragovski cesti iz Nove vasl-Bizeljsko, in Ivanka gore, stara 57 let. Glazar Katarina iu. ib. ure na «aBo BerSnaki uslužbenka iz Sevnice, posestnlca lz Crnomlla. stara 8z Prodam takoj vseljlvo stanovanj- Franc Mastnak, poljedelec lz Le let. Mušič Janez užilkar iz Cud- sko hišo, podkleteno, z elektri- dine pri Sevnici, m Anica Kozinc, nega ela ar 81 let *"P™UČ krv vorirv vrtom, vlnoeradom Kospodinjska pomočnica iz Smar- Marjeta, užitkanca lz Sel pri ko, vodo, vrtom, vinogradom gospodinjska pom žlahtne trte. sadovnjakom, trav- ja pri SevnicL Otovcu. stara 82.. let. Nacrtno proučevane telesne vzgoje Pol stoletja V zakotni kmečki vasici v Movemi vasi pri Semiču sta v soboto 20. februarja 1960 v krogu svoje družine praznovala 50-letnico skupnega življenja zakonca JOŽE in ANA STARIH A. Življenjska pot, ki jo imata jubilanta za seboj, ni bila lahka, bila je vezana s trdim delom v mnogoštevilni kmečki družini. Ana je bila rojena v vasi Crešnjevec leta 1887, Jože pa v kraju sedanjega bivališča leta 1888. Zakonsko zvezo sta sklenila pred 50. leti, leta 1910. V čas njihovega skupnega življenja sovpadata dve svetovni vojni, ki sta jih vkljub težkim pogojem preživela in imela v zakonu 10 otrok, od katerih je živih še 5. Leta 1914 je moral Jože v bivšo Avstro-ogrsko vojsko in nato na rusko fronto, kjer je bil zajet; štiri leta je preživel v Novomeška kronilca V NOVEM MESTU JE POTREBEN MOČAN MEŠANI PEVSKI ZBOR 2c vrsto let zeva n? enem področju novomeške kulturne dejavnosti občutna in v neki meri neopravičljiva praznina. V'jrafiujctno se, kako to, da nimamo nobenega rovolj kvalitetnega mešanega pevskega zbora. f» to v kraju, ki ima tradicijo te vrste ln tudi po osvoboditvi so se že pojavljal: nekateri mešani pevski zbori, ki bi lahko bili zamefck za dostojno reprezentanco pevske knlture. Po večkratnih poskusih, da bi posamezne ustanove, podjetja ali tereni organizirali svoj mešani pevski zbor - ti poskusi so doslej vsi propadli — smo danes pred nujno mislijo, da vsako cepljenje sil vodi v ptazno in da ima perspektivo le en sam močan centralni mešani pevski zbor v Novem mestu. Ta misel danes že dozoreva v konkretni obliki. Svoboda -Dušan Jereb« se Je odločila, da vloži ves trud v organizacijo takega zbora. Sindikalne podružnice po ustanovah in podjetjih so bile o tej nameri društva poučene, Pričukioi članek naj bi le še podprl to hvaležno zam'sel In opozoril širši krog tistih ljudi - zlasti mladini* v Novem mostu — ki Ima veselje in voljo do pevskega dela v mešanem zboru. Tehnično in strokovno delo z zborom je zagotovljeno. Potreben Je le še primerno velik odziv za včlnnjenje v zbor. Kdorkoli ima veselje za de'o In petje v takem ansamblu, naj Sam ali nreko svo^e sindikalne podružnice Javi svoje ime rta nta^heno solo v Novem mestu, kjer tečejo priprave fc» orgnntzae!jo zbora v okviru Svobode »Dušan Je-teb« v Novem mestu. raznih krajih Rusije. Ana je ostala doma na posestvu 2 malimi otroki, kjer se je težko prebijala skozi življenje. Po vrnitvi iz ujetništva sta jubilanta živela na domačem posestvu, medtem pa je Jože spričo slabih gospodarskih razmer leta 1928 odšel za dve leti v Kanado za zaslužkom. Druga svetovna vojna ju je zatekla doma. Kmalu po okupaciji domovine sta se jubilanta skupno s šestimi otroki vključila v NOB. Radi aktivnega dela in odhoda sina v partizane je julija 1942. leta grozila celotni družini internacija, zato se je vsa družina umaknila v gozd, kjer je preživela roško ofenzivo. Ze pred omenjeno ofenzivo —ravno tako pa tudi po njej — je bilo v njihovi hiši varno zavetišče partizanov in aktivistov, kateri so bili vedno sprejeti s prijaznim nasmehom in z odprtimi rokami. V hiši jubilanta je imel od decembra 1944 do aprila 1945 svoje uradne prostore Javni tožilec (za Slovenijo) pri SNOS tov. Vito Kraigher, ki je bil tik pred osvoboditvijo na Vrhu pri Ljubljani zverinsko umorjen. Jubilantoma želimo v jeseni njunega življenja še mnogo zdravja in zadovoljstva! A. E. Ze tretje leto obstnjnjo pri nas okrajni in občinski sveli za telesno vzgojo. Te družbene oblastne organe smo ustanovi^.. zato, ker se je pokazala, nujna potreba po njih. da bi prevzeli vso odgovornost za razvoj telesne kulture in da v imenu družbe nrejajo razne zadeve t področja telesne kulture. V novomeškem okraju imamo razen okrajnega sveta za telesno vzgojo ie samostojne občinske svete v Novem mestu, Črnomlju in Krškem Pri pregledu proračunov za posa- Najbolj množična Športna panoga družbene organizacije je svet na Dolenjskem ie gotovo m ali roko sprejel sklep, da se odobrijo poireb na sredstva za izvedbo VII. zleta za dograditev stadiona, na katere« bo r.leini nastoji. V razpravi glede stanja strokovnega kadra v našem okraju po šolah, smo ugotovili, da imamo samo ,„ /a telesno vzgojo so tudi predvi 17 strokovnjakov. Najmanj le enkrat devali v aprilu skupno sejo okraj met, ki je v zadnjih letih vidno napredoval, vzgojil je tndi že 9 inštruktorjev in več sodnikov. Za vse kvalificirane strokovnjake bi bilo treba organizirati izpopolnjevala! seminar. Člani okrajnega sve- toliko pa je potrebnih, snj je bilo tudi v zadnjem razpisu prostih služ benih me*t izkazana tolikšna potre c"7"'i.TT"iiv,""T"i"r""t'Ti ba. V bodoče nnj bi okrajni, kakor Svete bi tudi morale imeti ostale f*^ 0b«nsk? ljudski odbori, razpi- naše občine kakor Brežice, Sevnica in Trebnje, dočim naj bi bile * manjših občinah posebne komisije pri svetih za iolstvo, kulturo in telesno vzgojo. Delo naših svetov, komisij aH oseb, ki so bile zadolžene za telesno vzgojo, ni bilo takšno, kakor bi želeli. Nekateri sveti in komisije so bili samo na papirju, namesto da bi reševali številne probleme za dvig telesne kulture. Pohvalimo lahko samo občinski svet za telesno vzgojo v Novem mestu, ki je v redu opravljal svojo nalogo. Kako nedelavui so ostali sveti, se vidi tudi v tem, da nismo mogli izvesti predpisanega seminarja za člane svetov ali komisij za telesno vzgojo, ki bi moral biti 2. in 3. februarja v Novem mestu, ker so samo občinski ljudski odbori v Novem mestu, Brežicah in Sevnici poslali tvoje zastopnike. Na zadnji seji okrajnega sveta za telesno vzgojo so sprejeli več sklepov: Nabiralna akcija naj se zaključi v prvih mesecih letošnjega leta. Skupno smo že zbrali 4.537.000 din, od tega urno sprejeli za znamkiee in bloke 4.-V70.27U din, zhrali za 60.000 din materiala in za razne usluge 1.907.13« din. Najslabše poteka nabiralna akcija v Brežicah, kjer so od predvidenih 1,400.000 din zbrali do sedaj samo 200.000 din. v Sevnici namesto 1.434.000 din samo 317.000 din ter v Črnomlju od predvidenih 066.000 din samo 38.000 din. Potrebe pa so prav v tej občini največje, zato zaslužijo občinski štabi vso grajo zaradi svoje nedelavnosti. Ugotovljeno je * tndi, da nekateri telesno vzgojni objekti, posebno dvorane propadajo, zato je treba v družbeni ulan OLO Novo mesto in v vse občinske plane vnesti potrebna Investicijska sredstva za nujna popravila. ■ali štipendijo za potrebe šol. Občutno pomanjkanje kvalificiranega kadra se čuti tndi v športnih organizacijah. Manjka zlasti kvalificiranih vodnikov za partizanska društva ter inštruktorjev za nogomet, atletiko In plavanje. V Dol. Toplicah imamo olimpijski bazen s toplo vodo, vendnr ni nikogar, da bi lahko vadil plavanje. nega sveta za šolstvo in telesno vzgojo, kjer bi obravnavali šolsko telesno vzgojo. Maja pa naj bi poročal svet za telesno vzgojo na seji okrajnega ljudskega odbora Novo Tri žužemberške V sredo. 24. februarja je v Žužemberku prvič zasedal poravnalni ' svet. Obravnaval je 10 zadev, od katerih je uspešno rešil 8. V četrtek, 25. februarja je v Hinju zasedal zadružni svet. Razpravljali so o gospodarjenju zadruge v preteklem letu in o načrtih za letos. Potrdili so tudi zaključni račun za- mesto, da bi odbornike seznanili s druge za leto 1959, ki izkazuje stanjem telesne vzgoje v našem okraju in s pomenom VII. zleta bratstva in enotnosti. Okrajni svet za telesno vzgojo Je sprejel tudi načrt dela za leto 1960. Storiti moramo vse, da bodo tudi po občinah začeli načrtno proučevati m reševati pestro in perečo problematiko telesne vzgoje, J. G. Obračun dela TVD PARTIZAN Videm-Krško stva ln enotnosti, ki bo v Novem mestu, kakor tudi plavalnim prireditvam, kl bodo v Vidmu-Kr-Škem. M. Na občnem zboru TVD Partizan Videm-Krško so razpravljali o uspehih društva, predvsem pa o težavah. Ugotavljali so, da ni društvo imelo takšnih uspehov kot pred leti predvsem zaradi pomanjkanja primernih telovadiše. Bili so mnenja, da je stadion Matije Gub-ca predaleč iz mesta, zato naj bi dolgoletno željo po lgrtSČu v Krškem končno le uresničili. Cas bi že bil. da bi določili za igrišče primeren prostor, kajti na vsakem občnem zboru Partizana je vedno na vrsti Igrišče. Posamezni oddelki so lmell od 4 do 6 mesecev redne vadbe. Naj- uspeŠ?i!i?i so iblV plavaI?1- kl 80 na LMS, med drugimi" tudi sekre-republlškem kakor tud! na zvez- +„„^'„^0^1^*1 • t , „ tar Tone Preloznik in Jaka Bo- uspešno gospodarjenje. Iz poročila upravnega odbora je bilo razvidno, da so ie izpolnili plan kooperacije deteljišč in travništva. Izvolili so tudi nov upravni odbor. O zasedanju zadružnega sveta bomo šo poročali. V preteklem tednu je bil v Žužemberku dvodnevni seminar za odbornike občinskega zbora ter dvodnevni seminar za mladinska vodstva. Oba sta dobro uspela. M. S. Oblika bodi privlačna in prikladna Razširjeni plenum okrajnega komiteja LMS Novo mesto je obravnaval naloge Ljudske mladine pri socializaciji vasi. Plenuma so se udeležili predstavniki centralnega komiteja nem tekmovanju dosegli 1. mesto, člani pa osvojili več zlatih značk. Na občnem zboru so sklenili, da bodo posvetili vso skrb zletu Brat- CKJLASUJTR > V DOLENJSKEM • LISTU 1 gataj. Referat predsednice kmečke komisije pri OK LMS tov. Jožice Cudovanove je nakazal naloge, pri katerih bi morala sodelovati kmečka mladina. Največ poudarka je bilo ravno na aktivih mladih zadružnikov, ki ponekod že imajo svojo pravo vlogo. Zlasti se bo moralo pokazati delo aktivov mladih zadružnikov v enoletnem tekmovanju, ki je po vsej državi zavzelo širok razmah. V razpravi je sodeloval tudi član CK LMS tov. Franc Šetinc, ki je prikazal mladinsko organizacijo na vasi kot politično organizacijo, ki naj bi bila sposobna reševati najvažnejše probleme. Zlasti je potrebno tesno sodelovanje z ostalimi političnimi organizacijami, ki naj bi mladino zaposlile s stvarnimi nalogami^ jo s tem vključile v tok življenja, s tem pa ji dajale možnosti, da prične resno misliti o svojem nadaljnjem razvoju. Razprava je pokazala, da je mladina priprti vi jena izvrševati vse naloge, ki jih dobi, važno je le, najti najpriklad-nejše in za mladino najbolj privlačne oblike. Takole Je pričela škropiti sadno drevje ekipa Kmetijske zadruge Dragatuš že v jeseni minulega leta. Prva v Bell krajini se Je lotila tega odgovornega dela in uspehi prav sat« ne bodo iBoataJ! (Fonjo; Joie Škof) UPRAVNI ODBOR ZDRAVILIŠČA DOBRNA razpisuje naslednja mesta: STALNEGA HIŠNEGA ŠEFA ZDRAVNIKA ZDRAVILIŠČA ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE 2 FIZiOTERAPEVTK MEDICINSKE SESTRE BOLNIČARKE POGOJI: za šefa zdravnika: opravljen staž s strokovnim izpitom, opravljena specializacija iz ginekologije ali večletna praksa splošnega zdravnika z veseljem do ginekologije. — Za zdravnika splošne prakse: opravljen staž in strokovni izpit. — Za ostale: predpisana strokovna izobrazba. Uprava zdravilišča se obvezuje, da bo nudila zdravniku možnost strokovnega izpopolnjevanja v raznih klinikah ali ustreznih zdraviliščih po pogodbi. Stanovanje zagotovljeno. Placa po dogovoru. Stran 8 I)OtFN.T?KT L T S T štev. 9 (519)' PO 16 LETIH ODKRITA TRAGEDIJA luuitiiuHHUiiiMiiiiiitiMjiMiiifiHmMiuiinHmimiiHiiiiim^ /I vgust 1959. VVheelus Field Aii Base — eno izmed mnogih ameriških letalskih oporišč, razsejanih ob severni afriški obali. V bazi je vse živo, čeprav to ni v navadi — vsaj ne ob tem dnevnem času, ko je sonce skoraj nad glavo in neusmiljeno razsipa svoje uničujoče žarke. Kaj se je vedar pripetilo? Samo stražarji (nekaj MP-jev) zdolgočaseno zehajo v senci pri vhodu v taborišče. »Da, nekaj se je moralo zgoditi, vendar nas to ne zanima .. .« Vrnil se je poročnik J. M. Paule — s tem je bilo povedano skoraj vse, tistim, ki so poznali stvar. Povelja so letela na vse strani. Mehaniki so pripravljali letala in helikopterje, radiotelegrafisti so mrzlično iskali zvezo s Pentagonom, naredniki pa so že sestavljali sezname in dajali svojim ljudem navodila, priporočila glede opreme, nasvete ... Tudi kuharji so imeli dela čez glavo. Vse je kazalo, da se je v resnici zgodilo nekaj pomembnega... Da bi vse to razumeli, se moramo vrniti za en dan nazaj. Letalo C-47 »Dakota« je nekoliko zašlo s svoje običajne poti, ko je letelo nad Libijsko puščavo proti svojemu domačemu oporišču VVheelus Field. V letalu so bilri prvi poročnik — pilot, narednik — navigator, narednik — radiooperater in še slučajni potnik, poročnik — zdravnik James M. Paule. Brnenje motorjev je učinkovalo zelo uspavajoče in posadka je apatično opravljala svoje delo. Sicer pa površina zemlje ni kazala prav nič zanimivega lica. Le rumene peščene ravnine, posejane z oranžnordečimi skalami in grebeni, ki so ponekod dobivali skoraj vijo- ličasto barvo, so se raztezale tako daleč, kot je segal pogled. Leteli so dokaj nizko — okoli tisoč metrov in vzdušje je postajalo skorajda zaspano, čeprav je termometer kazal zunaj samo 20 stopinj Celzija. In ker doktor ni imel prav ničesar, s čimer bi preganjal svoj dolgčas, je zlezel za pilotov sedež in opazoval kamenito pustinjo pod seboj. In tedaj se mu je zazdelo, da se je nekaj zabliskalo daleč na desno v puščavi. Imel je vtis, da je to le optična prevara. Napel je pogled, preletel instrumente na kontrolni plošči in se spet zazrl v pustinjo. Toda svetlikanje ni izginilo. Potrep-1 jal ie pilota po rami in mu pokazal z roko skozi okno. Ta je nekaj časa opazoval točko, nato pa pokimal: -Rahel zavoj v desno, beleži kurs.. .« Letalo se je spuščalo in svetlikajoča točka je rasla, ko so se ji približevali. Bili so že skoraj nad mestom, ko se je iz grl vseh iztrgal vzklik začudenja in strahu. Preleteli so razbito letalo, ki se je pošastno bleščalo v rumeni sivini Libijske puščave. Da je to letalo, je bilo jasno in razumljivo, vendar bi pilot in zdravnik stavila skoraj glavo, da je letalo-bombnik tipa »Liberator«. »Nemogoče*, je zamrmral pilot. Mrzlično je obračal glavo in dodal: -Saj ,Liberatorji' že zdavnaj več ne letajo, tale pa je videti, kot da je strmoglavil šele včeraj. Pristali bomo, morda najdemo še kaj živega. Kaj menite, poročnik ?*■ -Seveda, saj to je edino, kar moremo storiti. Ali se vam ne zdi pametno, da bi obvestili bazo?« -V redu, začnimo!« Pilotov glas je že zgubil prejšnjo napetost v tonu in sedaj je poveljeval z običajnim glasom. Letalo je še dvakrat obkrožilo ruševino, potem je izbralo razmeroma ravno kamenito planoto in v pesku in prahu ropotajoče pristalo. Odprli so vrata in poskakali v razbeljeni pesek. Vročina, ki jih je zajela, je bila strašna. -50 stopinj Celzija«, je ugotovil navigator, -in srebro se še vedno dviga — kar hitro opravimo. Zdi se mi, da v tej vročini ne bomo našli prav nič živega ... Ta prekleta ruševina tako molči, da mi gredo kar lasje pokonci!« -Molči!« se je zadri poročnik in jo ubral še hitreje, kajti pesek je kar žgal skozi podplate. Boli tekli so kot hodili. Kmalu so se zadihani ustavili in se za trenutek oddahnili v senci krila razbitega -Liberatorja«. Pogled, ki se jim je nudil, je bil grozljiv. -Liberator« je ležal na trebuhu s prelomljenim trupom, ves vroč in bleščeč, kot da bi padel šele včeraj. Okoli njega pa je bilo nastlano in razmetano vse polno opreme: kosi oplate, topovi kal. 50, zaboji za strelivo, kovinske letalske čelade, kisikove bombe, pasovi municije ... Tam je ležala škatla s prvo pomočjo... Kazalo je, da letalo ni strmoglavilo, pač pa zasilno pristalo, kajti kolesa so bila izvlečena. Kljub vsemu pa je moral biti sunek ob pristanku strašen, kajti trup letala je bil popolnoma prelomljen. Vse pa je motila strašna tišina, ki je bila prav tako ubijajoča in neznosna kot vročina. Ves prizor je bil prav zaradi te tišine še bolj pošasten. Takšni so bili prvi vtisi ... Zdajci pa so zagledali nekaj, kar jim je govorilo, da so Dristali zastonj, da so zamudili celo desetletje... Legalo je nosilo številko 64, izpisano na nosu z grobimi velikimi številkami, in oznake ameriškega vojnega letalstva pred letom 1945, kar je prav jasno dokazovalo, da so našli le še okostje oziroma nagrobni spomenik, star najmanj štirinajst let! Po tem spoznanju se posadki -Da-kote« ni nikakor več mudilo. Strmeli so v razbito letalo in s strahom ugibali, kaj jim bo pokazala notranjost. Sicer pa je bilo razumljivo, da od posadke po tolikem času ne bi moglo ostati bogve kaj. Vročina, ki je vladala v letalu, pa je bila še bolj zatohla in moreča. Ta vročina in popolnoma suho ozračje sta pripomogla, da so kovinski deli še vedno obdržali gladko lesketajo-čo se površino. O kaki koroziji ni bilo sledu in eno izmed koles je bilo še celo in napihnjeno. Kako odlična reklama za firmo -Good Year!« Doktor je bil prvi. S hitrimi kretnjami se je pognal v letalo in se spustil v precej opustošeno in razbito kabino. S pogledom je preletel ves prostor, toda niti sledu o posadki. Letalo je strmoglavilo brez posadke, to je bilo skoraj gotovo, kajti instrumenti so bili še toliko ohra- njeni, da se je dalo ugotoviti, da je letalo vodil avtomatski pilot. Začeli so natanko preiskovati notranjost in pogled, ki se jim je nudil, ni bil tako vsakdanji. Instrumenti so bili razbiti in vrženi iz temeljev, navigatorjeva miza prazna, na tleh kabine pa polno razmetanih zemljevidov in priročnikov. Iz kupole nad navigatorjevo mizo je visel strelcev stol. topovi so žalostno štrleli v zrak, čeznje pa so viseli dolgi pasovi streliva in se končevali v zaboju z municijo. Kupola sama in vsi deli iz pleksi-stekla že zdavnaj niso bili več prozorni zaradi kemičnih izprememb, ki jim je botrovala vročina. Na več prostorih so viseli še deli letalskih oblek iz ovčjega krzna, kot da bi posadka ravnokar zapustila letalo. Za sedežem drugega pilota je doktor našel ter-mos steklenico, ki po čudežnem naključju ni bila poškodovana. Bila je do polovice nanolnjena z mlačno kavo. ki je bila po doktorjevi izjavi še vedno užitna. Najbolj presenetljivo pa je bilo odkritje radiotele-grafista, ki je ves divji začel kričati in končno le Izdavil, da radio še vedno dela in da je -popolnoma O. K.« Bombni jašek je bil prazen — zelo čudna okoliščina. Kaj naj bi le iskal prazen -Liberator« v tem delu Libijske puščave, ki jo ponazarjajo na zemljevidu samo bele lise neraziskane zemeljske površine. Pri ponovnem zunanjem ogledu letala in po dokumentih, najdenih pod navigatorjevo mizo, je bilo jasno, da je letalo pripadalo 376. bom-barderski skupini z individualno številko 64 ln z Imenom -Lady be good« (po znani Gershwinovi popevki), ki je bilo izpisano na nosu pod številko 64. O posadki pa ne duha ne 9luha. To je bilo vse, kar je mogla posadka -Dakote« ugotoviti. Navigator -Dakote« je določil še zemljepisno dolžino in širino razbitin in skrbno zbral vse papirje iz kabine -Liberatorja«. Medtem je bila baza VVheelus Field že obveščena po radiu. Posadka se je vkrcala in po uri in pol letenja je »Dakota« srečno pristala v bazi. Tedaj so se šele začele prave težave. Štab se je znašel v silni zadregi. V celem obdobju II. svetovne vojne ni bilo namreč niti ene same letalske akcije nad tem ozemljem in noben -Liberator« ni letel v bližini tega področja pred letom 1944. Toda ker je bilo letalo identificirano, je bila edina možna pot, da prekontrolirajo zapiske oziroma magnetofonske trakove s kontrolnih stolpov zavezniških letališč na severni afriški obali med drugo svetovno vojno. V ta namen je poveljnik baze zahteval zvezo z VVashing-tonom in v štiriindvajsetih urah je priletelo v bazo letalo za zvezo naravnost iz Združenih držav. Po natančnem proučevanju, je komisija, ki je bila za to sestavljena, dognal-tole: (Konec prih.) MIRNA GORA JE ZAŽIVELA Elektrifikacija in ureditev planinskega doma na Mirni gori sta pripomogli, da je planinski dom na Mirni gori v letošnji sezoni dobro obiskan. Številni obiski delovnih kolektivov so dokaz za to. Mnogi so se letos prvič povzpeli na fo »streho« Bele krajine in ni jim bilo žal. Ta del belokranjske zemlje spreminja utrujene obraze v vedre in nasmejane. Razgled z Mirne gore je zelo lep. Razen tega k veselemu razpoloženju pripomorejo še Avsenikove in druge gramofonske plošče. Tudi velika krušna peč je mnogim udobno zatočišče. Posebnost planinskega doma pa je lovska soba, ki je res lepo in okusno urejena. Mirna gora delovnega človeka razvedri in mu da novega poleta za delo. Na sliki: predsednik ObLO Črnomelj tov. Janez Zunič in ljudski poslanec Niko Šilih v prijetnem pogovoru pred spominsko ploščo ob domu na Mirni gori. (Tekst in foto: Jože Skof) iHiiiiiilltiililli|MihMimiiiitniiii;iiinio;.....miitim iiirniiiM.uj >■ i- imiui i j 1 i hih.i uiiiimirililiimimiliilii ličili .inn.i itiinliumtii'i.....i>uftmm"i'umi ■ rt itmnmiiiiMHinftftMrimitra^ Tiskarski škrat nagaja Atomska eksplozija sprošča razen močnega zračnega pritiska, ki sam po sebi ubija na velike daljave, ie termična, jedrska in radioaktivna žarčcnja. Gornja slika kaže razdalje od mesta eksplozije francoske atomske bombe v Sahari do naseljenih mest sveta. Vidimo, da nas loči od Reggana samo dva tisoč kilometrov zračne linije. Pravijo pa, da radioaktivna žarčenja, kl potujejo z vetrovi in oblaki po ozračju, ne bodo dosegla Evrope. Kaj pa Afričani — mar oni ne bodo trpeli zaradi posledic eksplozije? Vinogradi na dnu jezera Na občnem zboru so se ponovno zbrali iz dokazali, da je kljub ljubiteljev športnih psov najbolj agilna pasemska organizacija. TETEJEV Kaj bo z elektriko... ko imamo državna, republiška in lokalna omrežja, na katerih vise potrošniki! VEČEROV Moša Pijade je sestavil med-planetarno komisijo!... Hm, kdo bo pa — medparla-menta rno? POROČEVALCEV Kot dve pobesneli zverini sta začela tepsti konja, ki sta upehana ležala na tleh in se potem še znesla nad miličniki. IZ KULTURNE RUBRIKE Slavnostni govornik je res lepo, krepko in z zanosom opsoval Prešernovo življenje in njegov izredni pomen za našo kulturno rast«, (namesto: opisoval). ...IN SE NEKAJ DOMAČIH CVETK Dolenjski list je pred leti dopisnika »rodil Marjan K. dvojčke« — navzlic objavi pa Novo mesto ni doživelo nikake invazije medicinskih strokovnjakov in ginekologov z vsega sveta ... V rokopisu sta ostala tik pred objavo ie tale dva .bisera'; »Naše delavske prašiče so zagotovljene« (namesto prauice) in v Kroniki nesreč: »Sin pocestnice F. M. si je zlomil nogo...« Ko je tajnica uredniltva prvič zbirala podatke za rubriko GIBANJE PREBIVALSTVA, je že naslednji teden doživela čuden obisk. Neki človek iz Prečne pri Novem mestu je ves za-sopihan prihitel v uredništvo in povedal tole: »Včeraj tem bral, da sem umrl, pa sem še tu in vam povem, da imam zdaj stroške zaradi vas, ker me hodijo ljudje v hišo kropit ...« Bila je seveda le »majhna pomota« — vpisala je ime tistega, ki je prijavil na matičnem uradu smrt tvojega sorodnika... Kronika nesreč je zabeležila še drug vesel slučaj; »Ana M. ti je pri igranju nogometa poškodovala nogo.« Resnica je: da ženske v našem okraju še ne igrajo nogometa, »Ana« pa je bil šofer obč. komiteja ZKS v Vidmu-Krškem, ki je nato moral požreti precej grenkih opazk, s katerimi so mu prijatelji ljubeznivo stregli... 300 LET KININA To splošno znano zdravilo prota malariji izvira iz Peruja. Tamošnji domačini, Indijanci, so ga uporabljali že dolga stoletja. Ko so leta 1513 Spanci zavojevali Peru, so &e Indijanci zavezali, da mnogih skrivnosti, k; so jih poznali, nikoli ns bodo povedali svojim osvajalcem. Med te skrivnosti so spadale tudi zdravilne rastline oziroma način njihove priprave. Sele leta 1640 je neki domačin iz usmiljenja zdravil s kininom bolnega španskega vojaka Ta jc odkril, kako se to zdravilo pripravlja. Kinin so prenesli v Španijo, od tu se je na kmalu razširil po vs*1 Evropi. • OGLAS • V DOLENJSKEM LISTU • SIGUREN USPEHI Z1NIMIV0ST! Okrogle NA SODIŠČU »TovariSica, zaslišani bost* kot priča. Opozarjam vas, da morate govoriti samo čisto resnico in točno odgovarjati na vsa vprašanja. Koliko ste stari?« »Trideset let in nekaj mesecev« »Prav, pa koliko mesecev?*' »Sestindevetdeset!« SREČA V NESREČI »Veš, danes se mi je zgodila velika nesreča. Padci sem z deset metrov visoke lestve« »Ubožec! A si imel še srečo, da se nisi ubil!« »No, take nevarnosti ravno ni bilo. Padel sem namreč $ prvega klina.« prekrstil svojega Vinska trta je veliko večja vinogradov« veliko boljše kot ^iarjana Tratarja v »Tartarja«. prijateljica sušnega ka*or de- iz katerega koli drugega vino- p0 enem izmed poročil iz ževnega vremena, vendar lahko grada na Dugem otoku. novomeške porodnišnice je obrodi, tudi če preživi vsako dMHpfiHgH^HBjBjBjjHBjBHBj^ leto sedem mesecev pod vodo. |K8|^^jSB^^H|3i^^ To lahko potrdijo vinogradniki l^-^B^K^HHfl^MJK iz Zmavca na jadranskem oto- kjil^^^^k^^^U^^^Hi^B:^:^^-:'' ku Doigi otok, kj že pol stolet- A\VA^Tt*^H"-££ŠŠ' lovama ZLATOROG obvešča vse dosedanja In boja gojijo vinsko trto na dnu SRH fl| 1 n J 1 \ \ |TR;:x::x:: doče potrošnike detergenta OSKAR, da velja za dveh manj s h kraških vrtač, ki Val JBj:x::::::: ^revs* r... m^pIMsS^ brezplačno potovanje na olimpiado jezeri Veliko i" Malo jezero, Sa^rf^žfTTTM I I J ■ čeprav ima celo Veliko jezero HBEtjOfreaKllflHH If Dim komaj 1 kvadratni kil met r po- 'HP-^V«t2^QlBpBV^^ V vršine. Obe jezeri sta polni vo- ^B^H^H^^^H^^JLk ..:£:£x:v£:£ de od novembra do maju, pa :^!???^^^^x/vlvWW^ h 31(10 vendar se je pred petdesetim: ' zber. deset različnih « gradnik obrezoval kar v čelnu. w,,a »H"""a " • ' x.x.v Videč t« uspeh so tud drugi m *P°'tnih «lik' sodeluie v v*l,ki na9radni '9ri- Tov8r™ W\ kmetje BflČelj obdelovati proste ZLATOROG vas bo pravočasno obvestila o bogatih i^tj površine in danes ima vsa vas dobitkih, ki jih bo prineslo žrebanje v Mariboru v teh dveh jezerih svoje vino- :|:|:|:^ grade, jijjijjš Sliko bakle ali zbirko desetih različnih Športnih slik Trgatev se začne v septem- pošljite na naslov: Tovarna ZLATOROG. Maribor, Klav- bru, v začetku novembra Pa 2e niika uli"a 25. pride voda in napolni obe jeze- gjgg. .:X:Xx£xX ri. Trta izvrstno rodi in groz- ^-i-Kvi:::^^ d je je dobro. Vsak trs daje tri ....... ... do štiri Utre vina. V nekaterih ijijiŠ:;^ tsMh J« grozdje teh »podvodnih 1#> Revolver li plastične snovi j« najnovejši medicinski izum v Angliji in ga uporabljajo za zdravljenje bronhitisa. Ta revolver »Izstreli« oblake najfinejšega prahu kemotropsina in lzoprenalina v taka področja pljuč, ki so bila doslej malone nedosegljiva. Prvo avtomobilsko cesto so pred: kratkim dobili Angleži. Ta cesta povezuje London — BlrmLgham. Tod« avtomobili-sti se je izoglbljejo, češ da je prenevarna ln vozijo raje po drugih cestah, ki ne dovoljuje take brzine kot avtomobilska cesta. Tir 600 mladih razbijalcev (teddv-boys) je zapretllo v velikem švedskem mestu Goteborgu, »da bodo mesto razdejali na sestavne dele«. Vendar so se 'Junaki« umaknili, ko so pred sabo zagledali kar dva tisoč policajev, ki Jih je mestna oblast poklicala na pomoč še od drugod. * Poučno tudi za naa. Anglija je Dotrošila luni za pronagan-do turizma 1,100.000 funtov, Francija ln Italija P& vsaka po en milijon »propagandnih« funtov. Ugotovljeno je, da Je dobiček od turizma neposredno odvisen od vsote, kl Je potrošena za turistično propagando. ★ 80.000 ;k itel »tabuna«, tajnega nacističnega plina za omrtvičenje živčevja, leži v morju ob obali Zahodne Nemčije. Sedaj ga bodo Izvleklt na površino možje — »žabe« Pravijo, da Je to najbolj nevarna podvodna operacija po vojni. Tiso-člnka grama tega plina je dovolj, d« usmrti človeka. Ker J« nevarno, da se škatle s tem smrtnonosnim strupom v vodi razpadejo, jih sedaj znašajo na obalo, dajo v druge nepropustne posode, zacementirajo ln zmečejo nazaij v Atlantik. ' »S sesalcem za prah nI mogoče braniti domovine« je izjavil Frank Kowalskl. član ameriškega Kongresa. On trdi, da najmanj 20.000 obveznikov ne služi v vojski kot vojaki, temveč kot »hišne pomočnice« v hišah svojih predpostavljenih oficirjev. V ČAST RAKETE Znamko v čast rakete, M J« _ . . . — Gospa soseda, lepo prosim, odnesla medplanetno avtomatsko a„ ml Uhko posodite loBčllec postajo okirog Meseca, je Izdalo ga parket vaiega soproga? MoJ sovjetsko poštno ministrstvo »• J* namreč pokvaril Proti eksploziji atomske bombe v Sahari ho močno protestirali povsod po svetu. Nastalo eksplozijo so ocenili kot eksplozijo *P« bombe zato, ker so jo s francoskega stališča ocenili kot stvar (P)rcstiŽa, s stališča drugih držav pa kot stvar (P)olitlke. Kako pa jo ocenjujejo afriški narodi, najbolje kaže gornja slika: delegati vseafr(Ske konference so v Tunisu demonstrirali proti eksploziji In nosili skozi množico transparente s nupisU Eksplodirajte vašo bombo v Franciji!