DELAVSKA POLITIKA
fjliaja dvakrat tedensko, Sn sicer *aafco »redo in vsako soboto.
feradnlštvo ln uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poitnl predal 22, telefon 2326. ^»družnlce: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — »ovije, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ue vračajo, ^vtrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavi]o znaia mesečno Din II.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 89
Sobota* 10. novembra 1934
Leto IX
Kongres URSSJ-a m mladinsko vprašanje
Ena najbistvenejših nalog vsakega velikega pokreta je skrb za svoj naraščaj. Vsak pokret, ki se te naloge ne zaveda, bo zadel v svojem stremljenju po razmahu na težkoče in ovi-rei ki pridejo v okvirju pokreta samega na razne načine do izraza. Ta ugotovitev seveda ni od danes; že Pred leti so pristopila vsa velika socialistična gibanja poedinih držav k reševanju mladinskega vprašanja. In tam uspehi tudi niso izostali! Ako le Pomislimo, koliko življenja in elana daje čehoslovaška delavska mladina svojemu socialističnemu kulturnemu, strokovnemu in političnemu pokretu! Ponos nemškega in avstrijskega so-cialdemokratičnega pokreta je bila — mladina! In kamor gledamo,
ie bila in ostane mladina razšir-
jevalka in nositeljica vseh velikih idej in pokretov.
Ker je našega socialističnega gibanja smoter in glavni cilj sprememba sedanjega kapitalističnega družabnega reda v socialistični družabni red, zato si moramo biti na jasnem, da je vendar enkrat treba s širokopoteznimi akcijami
privabiti, v naše vrste delavsko in kmečko mladino,
Jo s primerno zaposlitvijo sistematično vzgajati v socialističnem duhu ter na 'ta način pripravljati predpogoje za uresničenje naših stremljenj in hotenj.
Kako je bilo do sedaj v tem oziru pri nas? Ali smo se vedno dosledno ravnali po teh osnovnih načelih? Ali nismo morda že kaj grešili s tem, da smo postopali z mladinskim vprašanjem prveč mačehovsko in površno? Res je sicer, da služita naš kulturni in sportski pokret socialistični vzgoji mladine. Toda pozabiti ne smemo, da je treba baš o tej vzgoji voditi točne račune, ker sicer se nam lahko pripeti, da bo uspeh našega celokupnega sp ort sk ega pokreta v zdravstvenem, oziru aktiven, vendar pa duh poedinih udov tega našega sportskega pokreta ne bo imel ničesar skupnega z našo ideologijo. Sredstva torej nikakor ne smejo biti smotri! Naš kulturni pokret vrši v tem oziru učinkoviteje svojo nalogo, čeprav ob mnogo večjih naporih.
Kaj bo torej treba nujno storiti, da se v bodoče osredotočijo mase delavske mladine v socialističnem gibanju, da se to mladino seznani s socialistično ideologijo in da se jo pritegne k aktivnemu sodelovanju?
Najpoprej bo treba najti najpra-vilnejšo obliko in način za pritegnitev mladine v naše gibanje. Na podlagi vestno in času primerno izdelanega
akcijskega programa
bo treba to mladino sistematično vzgajati v duhu demokracije, enakosti in svobode. Vsa razpoložljiva moralna in materijalna sredstva našega pokreta bodo morala služiti izgraditvi mladinskega gibanja, ker le na ta način bo mogoče ustvariti sposoben in zrel naraščaj, ki bo dajal našemu pokretu potrebno prožnost in elan, in ki. bo avantgarda v boju proti reakciji in fašizmu.
Poleg vseh ostalih vprašanja torej, ki so socialno-političnega, orga-nizatoričnega ali akcijsko-programa-tičnega značaja, in ki se bodo reševala na 3. kongresu URSSJ-a v Saraje-
Rooseveltova volilna zmsga
Voiilci so odobrili, politiko socialnih reform
Dne 6. t. m. so se v Zedinjenih državah vršile volitve članov kongresa in ene tretjine senatorjev, razun tega so volili 48 parlamentov zveznih držav in 33 guvernerjev.
Kakor vse volitve v Zedinjenih državah so se tudi te vršile
v znamenju boja med demokrati in republikanci.
Delavci so še prešibki, da bi se mogli uspešno uveljaviti, ker za reklamo nimajo denarja, zavednosti pa manjka in tako imata obe zgoraj omenjeni kapitalistični stranki primat, da se bijeta med seboj za prvenstvo.
Sedanje volitve pa kljub temu značijo napredek v primeri s prejšnjimi volitvami. Menda se je zgodilo prvič v zgodovini Zedinjenih držav, da se je volilni boj vršil v znamenju
socialnih gesel,
dočim se je pri vseh dosedanjih volitvah šlo samo za zmago suhih ali mokrih — za abstinenco ali proti, za javno ali za tajno pijančevanje.
Pri teh volitvah so bili voiilci poklicani, da se izjavijo za Rooseveltovo Niro in njegove socialne reforme, ali pa za nasprotnike te reforme, za republikance.
Izjavili so se za Rooseveltovo politiko, kar gotovo ne začudi.
Kapitalistični demokrati so za reforme, odklanjajo pa vse, kar bi dišalo po socializmu. O tem se je moral prepričati slavni svetovni pisatelj Upton Sinclair, ki je zašel med demokrate — namesto, da bi bil ostal pri delavcih — in se od njih pustil kandidirati za guvernerja Kalifornije. Razvil je radikalen program, ki bi ga, četudi bi bil izvoljen, itak ne bil model uresničiti — in je pri volitvah propadel. Gotovo je, da mu je izpodkopala tla demokratska stranka sama, koje pristaši so pač dobili navodilo in denar, da naj rajše glasujejo za republikanskega kandidata kot za njega. Sinclairu se zgodi čisto prav. Le škoda, da je kot pisatelj, ki do dobra pozna kapitalizem, pozabil (čeprav je o tem večkrat pisal), da v kapitalistični stranki za človeka, ki bi rad veljal za radikalnega socialista, ni mesta. Če kdaj, se je tu uresničil pregovor, ki pravi: Kdor se med svinje meša, ga svinje požro. Obnašanje Sinclairja pri teh volitvah ni bilo nič boljše in nič slabše kot n. pr. Mac-donalda, »neosocialista« Marqueta in podobnih renegatov, ki so tudi »obdržali« svoj program, čeprav so presedlali konja.
Do novih volitev pa se bo zgodilo v Zedinjenih državah še marsikaj, kar bo končno tudi delavstvo spravilo na noge.
Doumergue je moral odstopiti.
Francoska reakcija na umiku
Francoski reakciji, ki se je že dalje časa pripravljala na odločilen ternotek, da bi francoski narod oropala ustavnih svoboščin, so bili te dni prekrižani njeni nameni. Desničarske stranke so hotele s pomočjo Doumer-gueja predvsem spremeniti dosedanjo ustavo Francije, ker po njihovem mnenju je v njej zagarantirane preveč državljanske svobode. Z omejitvijo svobode naj bi se polagoma izcimil tudi v Franciji fašizem, ki ima sicer malo izgleda na uspeh.
Dcumergue je hotel dobiti pooblastilo za spremembo ustave v parlamentu, ki je bil v to svrho že sklican. Vsa pogajanja v tej smeri pa so se razbila in ko je Doumergue ugotovil, da v parlamentu ne bo dobil potrebne večine, se je odločil, da poda ostavko svoje vlade.
Doumergueja bo bržčas nasledil minister Flandin, kateremu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade.
Ogromne manifestacije v Moskvi
Proslava 17 letnice Sovjetske Rusije
Dne 7. novembra so proslavili v Sovjetski Rusiji na veličasten način 17-letnice obstoja Sovjetske države. Zlasti veličastna je bila proslava v Moskvi, kjer se je na Rdečem trgu vršila ogromna skupna manifestacija rdeče armade in prebivalstva. Govorili so: Kalinin, komisar Vorošilov, general Bliicher in drugi. Vsi so po-vdarjali miroljubnost Sovjetske Uni-
je, kar se pa ne sme smatrati kot slabost. Rdeča armada bo do skrajnosti branila vsako ped ruske zemlje. Govori so bili zlasti naperjeni proti izzivanju Japoncev, ki skušajo s pomočjo vmesne države Mandžurije, katero so samo zato ustvarili in je le filijalka Japoncev, zanetiti krvavi me-tež na Dalnjem Vzhodu.
vu, bo vprašanje pritegnitve delavske mladine k aktivnemu sodelovanju v strokovnih organizacijah prav gotovo najvažnejše, saj tega. vprašanja ni mogoče odlagati.
Zato pričakujmo, da bodo vsi merodajni činitelji v okvirju svojega delokroga resno in vsestransko razglabljali o vseh možnostih čim uspešnejše realizacije tega nadvse važnega vprašanja.
Toliko v kratkem v svrho razmo-trivanja, konkretnejše pa na kongresu samem!	V.
Rumunska vlada je razpisala novo notranje posojilo.
Novi nemiri v Španiji
Po revoluciji generalna stavka
Generalna stavka radi justiiikacij.
Te dni je bila v Španiji proklami-rana generalna stavka, da se preprečijo justifikacije revolucionarjev, ki so se udeležili zadnje revolte. Kakor znano se je protivil krvavim progo-nom celo predsednik republike Za-niora, ki ni hotel pristati na krvoločne zahteve reakcionarjev in krviželj-nih voditeljev španskega klerikalizma. V zvezi z generalno stavko so izbruhnili v nekaterih krajih tudi nemiri.
Važno za železničarje
Volitve v železničarski bolniški fond
6, decembra
Volitve v bolniški fond, ki so bile prvotno razpisane za nedeljo, dne 28. okt. so bile radi narodnega žalovanja preložene. Te dni je izšel odlok, s katerim so volitve določene za dne 6. decembra v času od 8. do 14. ure.
Čehoslovaški parlament
za demokracijo in republiko!
Pomembni govori predsednika vlade Malypetra in zunanjega ministra dr. Beneša
V torek, dne 6. novembra sta govorila v čehoslovaškem parlamentu in v senatu predsednik vlade Maly-petr in zunanji minister dr. Beneš.
Oba govora sta vzbudila veliko pozornost daleč preko mej Čehoslo-vaške republike.
M a 1 y p e t r je napovedal, da bosta parlament in senat imela priliko skleniti nove zakone
v obrambo demokracije in republike.
V zvezi s tem bo vlada tudi predložila zakon o registraciji političnih strank. Zelo jasno je Malypetr odgovoril simpatizerju fašizma med nemško manjšino, Heinleinu, ki je nedavno na shodu v Češki Lipi stavil neke pogoje, od katerih izpolnitve zavisi zadržanje fašistov napram državi. Malypetr je rekel, da pozdravlja sodelovanje narodnih manjšin, od katerih nihče drugega ne zahteva, kot lojalno priznanje zgodovinskih dejstev, da pa ta lojaliteta ne more in ne sme biti vezana na kakršnekoli pogoje.
Vlada je mnenja, da jo bo v njenem stremljenju po utrditvi demokracije in republike podpiral ves narod in tudi manjšine.
Za Malypetrom je govoril zunanji minister dr Beneš. Omenjajoč dogodke 30. junija v Nemčiji, poizkus nacijske revolucije v Avstriji, smrt kancelarja Dollfussa, vstop Sovjetske Rusije v Društvo narodov, razgovore o neodvisnosti Avstrije v Ženevi, plebiscit v Posaar-ju, pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta in s tenu v zvezi
priprave za novo politično konstelacijo v Evropi in na vsem svetu,
oboroževanje, poizkuse zbližanja med Francijo, Italijo in Malo antanto, in končno tragične dogodke v Marseillu dne 9. oktobra t. 1. in vse, kar je tem dogodkom predhodilo in kar se bo iz njih izcimilo, »bi moralo biti,« je rekel Beneš, »predmet razprave o zunanji politiki. Ali iz razlogov državnih interesov bo treba o gotovih zadevah razpravljati šele pozneje enkrat.«
Povdaril pa je, da je
mednarodni položaj silno resen
in da bo - prihodnjih 12 do 18 mesecih odločilnih za usodo Evrope. Ali mir — ali katastrofa, drugega izhoda Evropa nima. Čehoslovaška povdarja svojo zvestobo do Jugoslavije in do Francije in z njima vred zahteva zadoščenje za Marseille.
Enotna in trdna zre Čehoslovaška odločilnemu letu 1935 naproti.
J. Arh
Kako zaposliti brezposelne?
Prepričiti se mora strašno izkoriščanje delovne sile pri javnih delih. Kako zaposliti brezposelne? — Obdavčiti je treba racionalizacijo.
Vprašanje zaposlitve naših brezposelnih delavcev postaja iz dneva v dan aktualnejše. Število brezposelnih se pri nas od leta do leta veča. Sicer se v poletni sezoni ponavadi nekoliko zmanjša, na jesen pa se zopet dvigne, in če le mogoče, še poveča. Pri ugotavljanju vzrokov naraščanja števila brezposelnih je treba imeti v vidu dvoje: Prvič, v koliko je temu neposredni vzrok obstoječa gospodarska kriza, in drugič pa, v koliko še drugi činitelji vplivajo na naraščanje brezposelnosti.
Če kdo misli, da je vzrok današnji brezposelnosti iskati samo v sedanji gospodarski krizi in če kdo misli, da se bo z odpravo sedanje gospodarske krize tudi rešilo vprašanje brezposelnega industrijskega delavstva, temu je treba povedati, da je v veliki zmoti. Res je, da je sedanja gospodarska kriza v veliki meri povzročila brezposelnost. — Pravi vzrok današnji brezposelnosti delavstva je pa treba predvsem iskati
v racionalizaciji dela.
N. pr. v nekem podjetju, katero je svoj obrat tehnično preuredilo in_z novimi metodami dela doseglo 50 odst. višjo storitev, je naravno, da mu je postalo 50 odst. delavcev odveč. Te je podjetje odpustilo it) v tem tiči vzrok brezposelnosti. Ce se sedaj k temu prišteje še gospodarska kriza, ki narekuje zmanjšanje produkcije, se ta odstotek še pove-ča.
Poleg navedenega je treba še vpoštevati
gospodarski položaj našega podeželskega prebivalstva.
Tu je že od nekdaj bila nadproduk-cija delovne sile, ki ni več našla zaposlitve v poljedelstvu, pa je zato silila v industrijo in v mesta. Pred
vojno in še nekaj časa po vojni se je to vprašanje dalo reševati z izseljevanjem v druge države. Ta možnost pa sedaj ne prihaja več v poštev. Dogaja se baš nasprotno, da tujina vrača naše izseljence. Ti vračajoči se izseljenci in pa odvisno kmečko prebivalstvo, ki beži z dežele v mesta, večajo število brezposelnih in rezervno armado, ki ne najde več zaposlitve.
Nastane vprašanje:
Kani s temi ljudmi?
Kako in kje jih zaposliti? Neumestno je tolažiti se s tem, da razni znaki kažejo na poboljšanje konjunkture. Prvič teli znakov še ni, drugič pa, četudi bi se zgodil kak čudež, da bi naše gospodarstvo čez noč oživelo, na zaposlitev vseh brezposelnih v naši industriji in obrti ni misliti. Hočeš moramo računati s tem, da imamo odvisno delovno silo, kateri je treba najti novih virov dela in zaslužka.
G. inž. M. Pirkmajer, predsednik inženjerske zbornice v Ljubljani, je v svojem članku pod naslovom »Kako zboljšati gospodarske razmere v naši državi« v »Jutru« z dne 4. oktobra t. 1. čisto pravilno povedal, ko pravi: »Vsak pošten držav-i ljan ima pravico do življenja, država pa mora ustvarjati predpogoje, da se vsakomur nudi možnost do zaslužka in poštenega preživljanja. Zato predlaga, da naj bi se pričelo z velikimi javnimi deli, pri katerih bi so zaposlili naši brezposelni, katere se pa mora razmeroma dobro plačati, če se hoče na ta način oplojati naše celokupno gospodarstvo. Zakaj
glavni vzrok naše gospodarske krize leži v padcu kupne moči najširšega kroga konzu-mentov.
(Konec prihodnjič.)
Marsejski atentat in vodja avstrijske domo-
vinske fronte
»Pravo Lidu« je objavilo važna razkritja.
Schuschniggu.
Odprto pismo kanclerju
Socialistični »Pravo Lidu«, ki izhaja v Pragi, je objavil odprto pismo na kanclerja dr. Schuschnigga, v katerem ga vprašuje, ako se zaveda, kaj pomeni dejstvo, da se nahaja avstrijska vlada v najožjih stikih s človekom, ki je težko kompromitiran v marsejskem atentatu. Mišljen je polkovnih Walter Adam, generalni tajnik avstrijske domovinske fronte. »Pravo Lidu« objavlja dopis, ki ga je poslal Perčevič polkovniku Adamu, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo pomoč in za usluge, ki jih je slednji napravil teroristom.
Važna odkritja, ki jih je priobčilo »Pravo Lidu« je ponatisnil domala ves svetovni tisk, ki sedaj obširno
Sirite naS list!
200 milijonov manj mezde in več profita
V enem letu so profitirali podjetniki 209 milijonov Din — na mezdah.
komentira in razpravlja o teh važnih podatkih v zvezi z marsejskim atentatom.	_________________________
Gi:mb6s na povratku
Iz Dunaja v Rim in zopet na Dunaj
Kakor mo že poročali, se nahaja ministrski predsednik Madžarske Gombos na potovanju. Iz Budimpešte je odpotoval na Dunaj, kjer se je raztovarjal s kanclerjem Schuschnig-gom, nato pa je odpotoval v Rim k Mussoliniju. Iz Rima je odpotoval predčasno in se zopet ustavil na Dunaju. Časnikarjem je zatrjeval, da je s tem obiskom še bolj utrdil medsebojne odnošaje med Madžarsko in Italijo.
Številke so poučne, številke govore, številke so zrcalo, zrcalo — bogastva in bede teh dveh sestavnih elementov današnjega gospodarskega sistema. O, da bi delavstvo ogledovalo svoj položaj v zrcalu številk! Koliko manj bi bilo treba razlagati, koliko manj dopovedovati, koliko manj agitirati!
Pred nami leži poročilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu za leto 1933. To poročilo, sestavljeno iz samih suhoparnih številk, govori cele knjige, govori živo in prepričevalno o socialnem položaju delavstva in predstavlja dobro utemeljeno spisano obtožnico delavskega razreda proti izkoriščevalcem njegove delovne si-le.	.
Koliko smo čuli pripovedovati preteklo leto o boljšanju konjunkture, o ponehavanju krize, o poživlja-nju gospodarstva in boljših izgledih za bodočnost! Ne bomo oporekali, morda se je konjunktura res poboljšala, produkcija dvignila in profit povečal — ali
delavstvo o vsem tem ne ve ničesar; 14.937 delavcev je bilo leta 1933 manj zaposlenih kot 1. 1932.
Leta 1932 je znašalo skupno število zaposlenih 535.917, leta 1933 pa samo 520.980.
Poboljšanje konjunkture in povečanje produkcije je prišlo v prid izključno samo podjetnikom, ki so z uvedbo novih modernih strojev uvedbo do skrajnosti rafiniranih akordnih sistemov in s priganja-štvom zracionalizirali tovarne tako, da so lahko še skoro 15.000 delavcev postavili na cesto in s tem
za 15.000 delavoljnih ljudi povečali armado brezposel nih.
Ali človek bi slabo poznal podjetnika, ako bi mislil, da je to vse,
kar so med letom napravili v svrno povečanja svojega dobička. Oni so znali izkoristiti priliko še na drug način. Računajoč z ogromno rezervno armado brezposelnih, ki stalno ogroža pridobitve zaposlenega delavstva, so
od 34.373 delavcev z dnevno mezdo nad 24 Din prevedli njih 19.786 na plačo pod 24 Din, ostale pa odpustili in jih nadomestili s cenejšimi močmi.
S to enostavno »operacijo« ^so podjetniki uspeli znižati Poprečni dnevni zaslužek delavstva od ^4.58 Din v letu 1932 na 23.22 Din v letu 1933. Torej se je povprečna dnevna mezda delavca znižala za 1.36 Dm. Ta kvota izgleda na prvi pogled malenkostna, ali celokupen račun nam pokaže pravilnost pregovora:	zrno
do zrna pogača, kamen do kamna palača.
Pri številu 520.980 delavcev m znižanju dnevne povprečne mezde za 1.36 Din naprarrt letu 1932, dobi-
mo tc-le številke: Dnevno je delavstvo izgubilo na mezdi 708.532 Din, mesečno, ako računamo mesec 25 dni, 17.7 milijona dinarjev,
torej je delavstvo v enem letu izgubilo 212.5 milijona dinarjev na svojem zaslužku, prav toliko, kolikor pa so podjetniki profitirali na račun znižanih delavskih mezd.
V tem profitu pa seve ni vštet dobiček, ki so ga na račun delavstva spravili podjetniki vsled povišane produkcije pri za 14.937 znižanem številu delovnih moči! L. 1933 je bilo na ta način izredno dobička-nosno za podjetnike, veliko bolj kot 1932, ko je bilo zaposlenega več delavstva, kljub slabši konjunturi.
Kdor ima moč in živi od izkoriščanja drugih, ima vedno možnost, da izkoristi v svoj prid i dobre i slabe čase, da dela to v škodo sočloveka, kaj to kapitalistu mar! Kapitalistično gospodarstvo ne pozna drugačnega načina postopanja. Humanost in uvidevnost slabita kapitalizem, krepi ga le brezobzirnost do vseh in vsakogar, kakor bi brezobzirnost delovnega ljudstva napram peščici izkoriščevalcev edina bila v stanu rešiti ljudstva bede, lakote, stradanja in vojnih grozot.
Številke uče!
Doma in po svetu
Strokovni kongres v Sarajevu se
bo vršil 15. in 16. decembra in ne poprej, kakor smo zadnjič objavili v našem listu. Vse ostalo pa ostane, kakor je bilo določeno in razglašeno.
Brezposelnost se veča. Mednarodni urad dela je ugotovil, da se je zopet začelo dvigati število brezposelnih. Brezposelnost narašča zlasti v Ameriki, pa tudi v Evropi se je v jeseni število nezaposlenih znatno povečalo.
Banovinski bedncstni lond bo znašal v prihodnjem proračunu Din 5,050.000. Od te svote je določeno za zasilno zaposlitev pri javnih delih
2.550.000 Din, za brezposelne inteli-gente 650.000 Din, za pomoč pri elementarnih nezgodah 500.000 Din, za prehrano otrok in brezposelnih 900 tisoč Din, za humanitarne institucije
450.000 Din.
Pravilnik uredbe o zaščiti kmetov. Trgovinski minister je v soglasju s finančnim ministrom izdal pravilnik za tolmačenje uredbe o zaščiti kmetov.
Finančno sodišče v Novem Sadu
je le dni obsodilo neko tvrdko radi utaje davkov na 4,800.000 Din globe in poravnavo sodnih stroškov, ki znašajo 91.000 Din.
Občni zbor Glavne zadružne zveze se bo vršil dne 2. decembra v Zagrebu.
*
Odnošaji med Rumunijo in Bolgarijo so se znatno izboljšali, k čemur je pripomogel zlasti obisk rumunske-ga zunanjega ministra v Sofiji.
Tone Maček:
115
Stučai kum&ec$ec
»Kaj je z Janezom?« je še enkrat vprašala in zla slutnja jo je pograbila za srce. Iz kuhinje je pristopical fantek in se oprijel materinega krila. Zvedavo je upiral svoja očesca v črne može, ki se jih ni nič bal, saj je bil njegov oče tudi tak in je vpraševal mater:
»Ata? Plišu ata?«
»Janeza še ne bo,« je odgovoril prvi.
»Zakaj ne? Ali je moral ostati na dvojnem šihtu?«
Že je mislil pritrditi, da, tedaj pa ga je njegov mlajši tovariš prehitel in izbleknil kar naravnost:
»Zasulo ga je . . .«
Pobledela je ko zid in se trdo oprijela podbojev, da ni padla.
»Jezus . ..!«
Potem pa so ji povedali vse. To-
lažili so jo, da še ni vse zgubljeno, da so reševalna dela v polnem teku.
Ko je prenesla prvi udarec, se je zopet zravnala.
»Saj to ne more biti res! ne sme biti!«
Možje so si dovolili kruto šalo. Najbrž je zadržan. Sama se hoče prepričati.
Privezala si je predpasnik, poprosila sosedo da vzame fantka seboj, svojo' hčer pa naj pošlje da pazi na otroka v zibeli, sama pa je kakor brezumna tekla na rudnik.
Rudarji so s sočutjem zrli za njo in težkih korakov odšli dalje. Eden izmed njih si je nadel tudi težko nalogo, da obvesti o nesreči še Čeprli-novo ženo na Kovku.
Med potjo je pritekla Petrinovi nasproti njena svakinja z rudnika.
»Greš na rudnik? Ali že veš?!«
»Je res, kar so mi povedali?«
Nič ni odgovorila, posilil jo je jok in tarnala je za bratom.
»Tekla sem, da te prva pripravim
na to. Pa so me prehiteli. Tvoja uboga otroka —.«
Ihteč sta se obe vrnili na rudnik.
Na nizkem bregu nad šahtom so ves dan postajale in čepele skupine zaskrbljenih in razburjenih ljudi, ki so čakali novih vesti iz podzemlja. Svojce zasutih tovarišev so rudarji skušali tolažiti in jim vliti novega upanja.
»Če je kdo zasut, še s tem ni rečeno, da je že propadel. V Trbovlja je predlanskim tri zasulo, pa so cez dva dni vse tri dobili ven žive. Dva
še danes živita.« ....
»Da, ampak tisto je bil pa mrzel zasip, v rovu, ki so ga lahko z dveh strani odstranjevali,« je ugovarjal drugi.
Žagarjeva žena danes ni kuhala kosila. Čepela je ves dopoldne nasproti šahtu, na kupu desk, z dojenčkom v naročju in je topo strmela v črno zevajoče žrelo podzemlja, ki ji je požrlo moža. Stiskala je otroka v sebi, kot edino kar ji je ostalo od nje-
ga, kakor da se boji, da bi ji še tega ne vzeli. Le če jo je kdo ogovoril, se je zavedla in je začela ihteti.
Prišli so fantje iz »puršenhovca« in so žalostni postajali tam okrog. Danes niso imeli seboj neizogibne harmonike. Žal jim je bilo tovariša Rižnerja, ki je stanoval z njimi. Bil je tako vesel fant, vedno razpoložen za šalo.
Prišla je tudi Dremšakova neve-sta, Cilka, brž ko so ji povedali o nesreči. Vstala je zgodaj in se spravila k šivanju. Bila je z njim že dvakrat oklicana. Prihodnji pondeljek bi imela biti poroka. Vse dni je presedela pri šivalnem stroju in si šivala opremo: rjuhe, blazine, prtiče in srajce in si je veselo prepevala. Tudi stanovanje sta že imela najeto. Ob prostem času ga je Dremšak sam osnažil, pobelil in čedno poslikal. Vstala je zgodaj in sedla k delu, da bi ie on, ko se bo s šihta mimogrede oglasil pri njej, ne našel še v postelji. Mesto njega je pa vsa zasopljena pritekla soseda.
V ogledalu
Uvajanje nove krščanske socialne ustave
Dne 1. novembra t. 1. so imenovali v Avstriji stanovske svete. Še celo »Slovenec« ie o njih razočaran. Po njem navajamo nekatere člane teh svetov: Državni syet obsega 50 članov. Med njimi so glavne polkovnik Adam, slavni prijatelj teroristov. ki so umorili kralja Aleksandra, polkovnik Kimmel, glavni urednik monarhistične in revizionistične »Reichspost«, Funder, delavski voditelj brez delavstva, krščanski socialec Kunschak, r -	• ■»o
groi Coreth, grof Hoj os, grof Thurn, baron Morsey, general Schonburg, polica-Joc Streitmann in slične veličine. V kulturnem svetu je 40 članov, pri katerih se je Pač »polagala posebna važnost na to, da ni med njimi nobenega vladi ali režimu nasprotnega člana«. Gospodarski svet, ki ima članov, tvorijo po »Slovencu« nekoliko nejasne skupine industrije, obrti in trgovine. Imenovani so med režimu prijaznimi ljudmi zares strokovnjaki, toda boleče se mora občutiti, da ni nikjer pravih delavskih Zastopnikov. Kot zastopnike delavstva so Poklicali nekaj predsednikov izenačenih strokovnih organizacij ter predsednike delavskih zbornic na Dunaju, v Gradcu, v Salzburgu in Insbrucku, ter nekaj birokratov iz delavskega ministrstva. Ženska ni hita imenovana nobena v gornje tri svete, "a splošno lahko rečemo, da ima v državnem svetu Heirmvehr vodilno moč, med tem ko se krščanski socialci močno uveljavljajo v kulturnem in gospodarskem svetu. Taka je torej stvar. Krščanski socialci, bivši namreč, imajo s »Slovencem« vred precej hudega mačka, ko se je začela v praksi kazati njihova tako hvaljena avstrijska stanovščina. Naj Ie pazijo, da prehitro ne Pride še drugi hujši maček, da ga sploh Prenesti ne bodo mogli.
Bolgarske obmejne patrulje so v bližini vasi Kiobanas ujele neko družbo, ki je baje nameravala izvršiti Atentat na nekatere bolgarske državnike. Ujetnike so brez vsake predhodne razprave postrelili. 1 » * Čehoslovaška bo zgradila v kratkem ogromno novo radio-oddajno postajo, ki se bo nahajala nekje na Slovaškem.
V Nemčiji je dne 6. t. m. ponoči treščilo neko poštno letalo na zemljo. Nesrečo je nastala radi eksplozije in ie tirjala 5 človeških življenj.
Okrog plebiscita v Posaarju. Nemški poslanik v Franciji, dr. Koster, te dni obiskal zunanjega ministra Lavala v Parizu, kjer so se vršili razgovori glede plebiscita v Posaarju. Baje je bil dosežen, sporazum, s katerim bo omogočena posaarskemu prebivalstvu svobodna odločitev.
Anglija se eborožuje. Angleška vlada je sklenila zgraditi 500 novih 'etal, ki bodo razvrščena na novo zgrajenih letališčih ob Južnem in Tihem morju.
Slov. Javornik
Prosvetni večer javorniške »Svobode«, Podružnica »Svobode« na Slov. Javorniku priredi v nedeljo, dne 11. novembra 1934 ob 20. uri pri Konjiču na Javorniku prosvetni večer. Spored bo zelo pester in bogat. Obsegal bo recitacije, igrokaze in Podobno. Vabimo vse sodruge in so-družice ter prijatelje, da posetijo to lepo prireditev javorniških Svoboda-šev.
Jesenice
Pravica revnih. Mnogi tukajšnji delavci, ki bi radi iskali pravice na sodišču, tožijo, da imajo s pribavo ubožnega lista nevšečnosti, ki se p r i č n o s tem, da morajo občinskemu delovodji razlagati najprej, zakaj spričevalo potrebujejo, nato pa morajo poslušati »dobre nauke« navedenega gospoda, Obstoječe v pomislekih zoper nameravano sodno pot, v pomanjkanju časa za popis tistih bernih podatkov, ki jih je napraviti za vsak primer posebej, včasih nenadoma tudi z nenadnim zmanjkanijem tiskovin. Tako so morali že nekateri kupiti tiskovine v drugih občinah in jih že izpolnjene prinesti k podpisu. Vsi oni, ki utegnejo priti do tega, da morajo po ubožni list za. sodne posle, naj vedo, da občinski organi sploh, ne smejo odreči izstavitve ubožnega lista, temveč morajo izdati tako listino, ker je stvar sodišč, da ubožni list uvažujejo ali ne. Občinskih organov seveda tudi nič ne briga, kako bo pravda izšla, za sprejem in poslušanje strank so pa celo tukaj. Toliko v pouk vsem prizadetim, ker se v bodoče ne bo dalo več prenašati nedopustnosti.
Kino Radio na Jesenicah predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo ludi ob 3. uri pop.) film »Kadar Baby ljubi« z Annv Ondro v glavni vlogi. Dodatki običajni. Prihodnji spored: »Življenje je lepo« 5 Biccaverjem.
tudi
WNW
mmpmia
petimmak
Judje in arijci
ter gadja zalega
Limona, novembra 1934.
Dragi urednik!
Najglasnejše trobilo ljubezni do bližnjega, dnevnik »Vatikanska pošta« je v našem mestu zadnje čase skrajno nervozen in zaposlen s pokopavanjem že davno mrtvega marksizma. Ker je koalicija med Izraeliti in kristjani v gospodarskem in političnem nehanju dopustna samo na podlagi večnostnih načel etike in morale tega dnevnika, išče z lučjo podnevi za Izraeliti med marksisti. In posrečilo se mu je dokazati, da je bil prvi. v novi zgodovini omenjeni atentator, Monsieur Ravaillac, Izraelit, in ne menih, kakor nas je doslej učila po framasonih in marksistih zastrupljena zgodovina. Tudi Brutus et Comp., ki je zaklala Cezarja, je bila judovska delniška družba. Kateri konfesiji ali rasi pa je pripadal gad, s katerim se je zastrupila Kleopatra, še ni dognal. Toda ne samo atentatorji, tudi misleci marksizma so bili Izraeliti. Kar poglejte: Mara, Engels,
Nazarenec, Plehanov (Kommt vom Blech!), Blum, Bronstein etc.! Istočasno pa piše neki drugi dnevnik v Vaši državi o zaupnikih škofov, zlasti o čistokrvnem dr. Funderju in o še bolj čistem Arijcu Adamu, ki da so vzdrževali tesne zveze z znano mednarodno teroristično skupino. Morda bi zmogli nekaj denarja za razpis nagrade onemu čistokrvnemu kristjanu pri uredništvu »Vatikanske pošte«, ki iztakne med slovenskimi marksisti vsaj enega Izraelita; seveda se ne sme zlagati, da je Viktor Eržen Jud, ker ima tako ime kot Viktor Adler. Če Vam primanjkuje sredstev za razpis take nagrade, mi kar pišite, pa bom tukaj med preskušanimi k. ak-cionarji zbral kaj novcev pod kako pobožnp pretvezo. Za zdaj čakam samo na to, kakšne cvetke požene na zelniku »Vatikanske pošte« ugotovitev tistega drugega dnevnika o tistih zvezah gg. Funderja in Adama.
S šestilom in kladivom Vaš
Hadži Pavliha.
Maribor
Brezposelnost v Mariboru. Meseca oktobra je bilo v Mariboru prijavljenih 1400 brezposelnih delavcev in delavk. Borza dela je izplačala v svojem področju okrog Din 38.000 na podporah. V gornjem številu so seveda všteti samo tisti brezposelni, ki so se prijavili. — Število vseh brezposelnih je še znatno višje, ker se številni delavci, ki nimajo upanja, da bi dobili zapo-slenje, sploh ne prijavljajo.
Kaj je z zimsko pomožno akcijo za brezposelne? Ziima je že tu. Potrebni so hitri ukrepi.
Zopet so izplačali 15 odst. razlike. V
četrtek, dne 8. novembra je železniška uprava v Mariboru zopet izplačala 15 odst. na račun dolžne razlike železničarjem iz leta 1923-24. Prihodnji mesec bo baje izplačala še 15 odst., tako da bi ostalo še 10 odst. razlike. Za ta ostanek pa izplačilo še ni najavljeno. Železničarji pa sedaj energično zahtevajo izplačilo zakonitih 5 odst. zamudnih obresti od cele razlike za tri leta nazaj in razliko za ona dva meseca, ki sta hm bila brez povoda in zakonite podlage črtana. Boj železničarjev za razlike še torej ne bo kmalu končan. Revščina pa sili železničarje do čim prejšnje likvidacije teh starih zaslužkov.
Mestno poglavarstvo je v mesecu oktobru izdalo 23 novih obrtnih pravic, 7 pa jih je bilo izbrisanih.
Radi velikih nalivov je Drava narasla te dni za 1 m.
»L-nu Mariborska tiskarna sv. Cirila bo praznovala prihodnje leto 50-let-nico svojega obstoja, ki jo hoče posvetiti na ta način, da bo dala na razpolago brezplačno vse potrebščine, da se izvede med Slovenc« akcijia zbiranja podpisov za prošnjo v Riim, da se proglasi škof Anton Slomšek svetnikom, oziroma blaženim. J . »	......
Sprememba enega dela mestnega regulacijskega načrta. Počenši od dne 19. novembra pa do vključno 8. decembra 1934 bodo javno razgrnjene izpremcm.be regulacije Zrinjskega trga ter bloka med Prešernovo, Cankarjevo, Maistrovo in Aškerčevo ulico. Načrti bodo v navadnem terminu na vpogled na mestnem gradbenem uradlu v Frančiškanski ulici 8-II. nad., soba št. 2 in sicer dnevno razen nedelj in praznikov med 8. in 13. uro. Ugovori zoper navedene iz-preimembe regulacije se morajo predložiti mestnemu poglavarstvu najdalje v 15 dneh po izteku roka za javni vpogled.
Lep napredek društva »Ogenj«. Društvo »Ogenj« v Mariboru lepo napreduje in pridobiva vedno večje število novih članov ter s tem novih pripadnikov ideje moderne kremacije. Od svojega obstoja leta 1932 do sedaj je bilo vpepeljenih v graškem krematoriju 11 članov mariborskega društva »Ogenj«. Prijave članov sprejema in daje tudi vsa tozadevna pojasnila pisarna dru-
štva »Ogenj«, ki se nahaja v Mariboru, Koroščeva ulica 8.
Radi mučenja otroka 6 mesecev zapora. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bila te dni obsojena 38-letni Franc Sven-šek in njegova žena Jožefa vsak na 6 mesecev strogega zapora zaradi grdega ravnanja s svojim rejenčkom Štefanom Jur-geconi, ki je skočil v Dravo iz obupa, kakor so izpovedale priče.
Samo en dinar, ki ga vsakega prvega v mesecu žrtvujejo stanovanjski, najemniki in hišni posestniki, je pripomogel, da je sklad za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru dosegel v mesecu oktobru vsoto Din 131.044.—, Kako lepe uspehe rodi dobra volja pri .malenkostni žrtvi, dokazuje gornja številka, na katero lahko s ponosom gledajo vsi Mariborčani. Nadaljujmo zbirko!
Mariborsko gledališče: Sobota, dne 10. novembra: »Konflikt«, red B. — Nedelja, dne 11. novembra ob 15. uri: »Hamlet«; znižane cene. — Ob 20. uri »Idealen soprog« ; znižane cene.
»Prijatelj Prirode«, Maribor. Nadaljevanje predavanja »O smučkanju« se bo vršilo v torek, dne 13. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta 7.
Prva veseloigra v letošnji gledališki sezoni bo »Gugalnica«. To delo je napisala Olga Scheinpflugova, autorica »Okenca«, ki je preteklo sezono želo tudi na našem odru obilo odobravanja. Kakor »Okence«, je tudi »Gugalnica« pisana učinkovito teatersko in ie opremljena z obilnim humorjem, ki ne bo zgrešil svojega namena. Režira J. Kovič, nastopijo Dragutinovičeva, Zakrajškova, Starčeva, Kraljeva, Savinova, Gorinšek,
F urijan in Blaž.
Šahovska sekcija »Svobode«, vabi vse šahiste »Svobodaše«, da se uideleže članskega sestanka v pondeljek, dne 12. t. m. ob j 20. uri v klubovi sobi. — Isti večer se bo vršila tudi .redna šahovska vaja. Šahovnice po možnosti prinesite seboj. — Odbor,
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Celje
Cerkvenikovo »Očiščenje« v Celju. Dramatični odsek »Svobode« je preteklo nedeljo, dne 4. t. m. .odigral Cerkvenikovo dramo »Očiščenje«. Vsa Cerkvenikova dela so zelo globoka in seveda temu primerno težka. Rutiniran igralec bi moral v to dramo položiti vse svoje znanje in rutino, da bi uspešno rešil svojo nalogo. Našim igralcem, ki so po večini brez večjih vaj, se ie pa poznalo, da igre le niso popolnoma obvladali, zlasti v početku. Vsem se je pa poznalo, da sode-ljujejo z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Publika jih je razumela in jim je bila
zato hvaležna. Valja s. Šalamunova je bila v splošnem dobra, mestoma celo prav dobra. V začetku se sicer ni takoj znašla (nastopila je prvič), proti koncu se je pa poglobila v igro in ustvarila resničen lik. Igralka si mora popraviti izgovarjavo in pridobit. več vaje in šlo bo. Šalamun kot Boris je svojo težko nalogo rešil zadovoljivo, le nekoliko izrazitejši bi moral biti. Pomisliti pa moramo, da je bil Šalamun obenem režiser, zato je svoje sile delil. Hela s. Ede Komavlijeve je bila lepo igrana. Zlasti je ugajala njena izgovarjava, ki je bila najboljša izmed vseh. Želeti bi bilo, da bi Koma vli jeva nastopila še v drugih vlogah, da bi lahko pokazala svoje znanje. S. Škorjanc je igral vlogo policijskega ravnatelja preveč hlačno in se v vlogi ni znašel. Škorjancu, ki ;e sicer iz drugih iger znan kot dober igralec, ta v’oga T)i pr,-'stojala. Zdi se, da bi njemu pristajale vloge dobrodušnih, galantnih in kavalirskih mož, nikakor pa ne vloge hinavskih ali celo grobih mož. Kakor rečeno, igra je bila v splošnem dobra. Režija s. Šalamuna je bila odlična. Zelo lepa je bila scenerija (razen v doktorjevem stanovanju), tako, da se človek, ki • pozna kuliserijo in rekvizite v Narodnem diomu, nehote vpraša, odkod se je neki to vzelo. Igra je bila obiskana izredno dobro in publika je bila zadovoljna.	D.	S.
Smučarska sekcija SK Olimpa
bo imela v pondeljek, dne 12. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici svoj prvi sestanek. Vabljeni vsi smučarji člani in nečlani, da se ga udeleže. Dnevni red je zelo važen.
Ali sl ie poravnal naroi-nlno 1 Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost I
Kranj
Ogledalo materializma. Ker že ravno čitanio iv »Delavski Politiki« »Povest o škripajoči harmoniki«, naj omenimo, da se je v Kran;u nedavno tega mudil misijonar, kateri ie pridigoval samo ženskam. Situacija v Krani;u je pa taka, da je precej siromašnega ljudstva, ker majhni zaslužki delavk v tekstilnih tovarnah ne zadoščajo niti za nakup )naj(nui;(nejiših živi jenskih potrebščin. Ali kjer veliko ni, se lahko vsaj malo dobi. 1 ako smo čuti gosipoda govoriti: »Ženske, žrtvujte za misijonarje! Najsrečnejša je bila tista ženska, kateTa je dala zadnji dinar za misijone. Ženam, katere ne marajio otrok, pa je zagrozil z najkrutejšimi kaznimi — po smrti seiveda, ne da bi bil omenil, kaj naj ženska ipočne z otroci, Če nima sredstev, da jih p*reživi. — Delavske žene sedaj premišljujejo v srčnih mukah: »ali naj dajo zadhji dinar za misijone, da bodo srečne«, ali pa naj kupujejo kruha za lačne otroke. Ko bi gg. misijonarji poznali proletarsko življenje, bi gotovo drugače govorili. Izgloda, da so pozabili na besede: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...«
Brezposelnost narašča iz dneva v dan. Kram) je postal centrum, kijer se zbirajo brezposelni iz vse Gorenjske, v nadi, da bodo dobili zaposlenje v tekstilnih tovarnah. Vsak dan vidimo pred tovarnami množice, ki čakajo na delo, ki ga ni, saj nekatere tovarne že tako ne obratujejo redno. Toda od zraka brezposelni ne morejo živeti, zato nepretrgoma prosjačijo ipo kmetih in delavskih stanovanjih, da se za isilo preživijo. To prosjačenje je rodilo odpor tudi pri kmečkemu prebivalstvu', ker slaba letina in posledice gospodarske krize so privedle do tega, da so mnogi kmeti tudi sami v skrbeh, kako bodo prebili zimo. Še mnogo težje pa pomaga sotrpinom delavstvo, ker itak ne zasluži eksistenčnega minimuma. Dolžna pa je priskočiti na pomoč država, banovina in občina. Skrbeti bi ibilo treba, da se brezposelnost vsaj omeji. Ugotavljamo, da bi se brezposelnost zelo omilila, če bi se strogo izvajal osemurni delavnik. Danes pa še vedno nekateri inozemski in tuzerpski magnatje izkoriščajo delavstvo na ta način, da ga zaposljujejo po 10 in 12, da celo 14 ur dnevno! Razumljivo je, da s tem kopičijo lepe profite, na škodo delavca. Če bi namreč delavstvo delalo 8 ur dnevno, bi bilo treba plače zboljšati, ker s tem zaslužkom pri osemurnem delovniku ne bi moglo živeti. Glavni interes na uvedbi osemurnega delavnika in izboljšanju plač pa bi moralo imet: delavstvo samo. Zavedati bi se moralo1,
V gostilnah, kjer delavci zahajate, zahtevajte kruh ln pecivo od Delavske pekarne v Celju
da kapitalizem stalno znižuje zaslužek in da delavec danes zasluži v 14 dneh toliko, kolikor je prej nekdaj v osmih dneh. Zadnji čas je tudi, da se terorju in grožnjam pri odločevanju o uvedbi čezurnega dela naredi konec. (To je že bil slučayiv eni tekstilni tovarni). Delavstvo naj ne pusti, da bi se glasovanje ponovilo, ako se je že enkrat izreklo proti naduram. Tako pod>jetje dobro ve, da se taki eksperimenti dajo izvesti samo tam, kjer ni močnih organizacij. Položaj nam veleva, da postanemo vsi člani svobodne strokovne organizacije, ker le tako bomo v stanju, preprečiti nadaljnje izkoriščanje in si izbojevati boljšo ibodočnost. V delavstvu naj se neha egoizem, denun-cijanstvo in šovinizem. Zavedati se mora, da smo vsi hlapci kapitalizma, četudi ima kdo malo boljšo ali slabšo plačo. Pri bodočih volitvah pa vedno kompaktno glasujmo proti podaljšanju delovnega časa, da omogočimo tudi sami zaposlitev brezposelnih sotrpinov, drugače bomo vsi postali žrtve naše nezavednosti. Proletarci, v organizacijo, v 'boj za 8 urni delavnik in za vse ostale
Črnomelg
Predavanje !z delovnega prava. V pon-deljek, dne 5. novembra 1934 se je vršilo v okvirju podružnice organizacije lesnih delavcev predavanje o delovnem pravu. Sestanku je predsedoval s. Pezdirc, referiral pa je o najvažnejših določilih iz delovnega prava s. Jelenc iz Maribora, o organizato-ričnih zadevah pa je govoril s. Bricelj iz Ljubljane. Taka predavanja so v našem kraju silno potrebna, kar je dokazovalo dejstvo, da se je tega predavanja udeležilo nad 100 delavcev. Ti delavci so sedaj po večini brezposelni in so z začudenjem poslušali predavateljeva izvajnaja glede raznih pravic, ki jih imajo po obrtnem zakonu, a katerih jim njihovo podjetje ni nikdar priznavalo. — Na predlog sodr. Briclja so navzoči soglasno sklenili, da se bodo vršila odslej redna predavanja, tako da bo delavstvo tudi v našem kraju imelo priliko do izobrazbe, ki je temelj za uveljavljanje delavskih pravic.
predmetih, ki niso na dnevnem redu, ni mogoče sklepati. Občna zbor je sklepčen, če je pravilno sklican in če je navzoča tretjina pooblaščencev. V slučaju nesklepčnosti se
bo vršil istotam in oib isti uri dne 16. decembra nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
NAČELSTVO,	NADZORSTVO.
nase pravice
Blagor ubogim na duhu!
Odkcd vir iz katerega črpajo fašisti vseh barv svojo modrost?
Zadnje čase se uprizarja v fašističnemu časopisju vseh barv, zlasti tudi v »Slovencu«, ki je obrambno glasilo i Uu fašizma, srdita gonja proti židovstvu (katerega »Slovenec« istoveti z marksizmom, čeprav ve, da je bil Marx, še ko je živel, izobčen iz židovske verske občine in od najvišjega židovskega duhovnika proklet.)
Nesrečni Judje! Ko bi njih ne bilo, bi ne bilo ne starega, ne novega testamenta, bi ne bilo ne Abrahama, ne Izaka, ne Jakoba, ne Mojzesa, ne Davida, iz čigar hiše pa je bil rojen sam Izveličar Jezus Krist. Marija je bila judovskega rodu, pa tudi rednik 'Jezusov, Jožef, je bil judovskega po-koljenja in razun njega še vsi apostoli, med njimi tudi štirje evangelisti, pisci sv. pisma nove zaveze.
Zato slabo pristoji »Slovencu« tako pisanje o Židih, ki je v stanju v ljudeh omajati vero v samega živega Boga in nauke ter zapovedi edino zveličane katoliške cerkve.
Vendar »Slovenčeva« modrost ni zrasla na njegovem zeljniku, ampak nekje čisto drugje.
Pravi vir vse antisimitične propagande tvorijo takozvani »Protokoli modrih z Ziona«,
ki tvorijo sedaj predmet zelo interesantnega sodnega procesa v Bernu v Švici.
Ta proces je prvi poizkus, da se ugotovi, ali so »Protokoli modrih z Ziona« resnični, ali pa gre za čisto navadno potvorbo, ki so si jo izmislili ljudje, kateri v obrambo kapitalističnega izkoriščanja in zatiranja odgovarjajo na vsako njim stavljeno, neljubo vprašanje z: »Jud je kriv!«
Ti »Protokoli modrih z Ziona« tvorijo vir antisemitske propagande.
Na njp se opira in sklicuje tudi nacijsko gibanje v Nemčiji.
Izvirajo pa ti »Protokoli« od nekega uradnika tajne ruske caristične policije (kako naj bi sicer opravičili pogrome proti Židom v Rusiji? Op. ur.) in so izšli 1. 1919 v nemškem prevodu, katerega ie oskrbel stotnik v rez. Miiller von Hansen, prijatelj Luden-dorffa, izdajatelja protijudovskega časopisa »Der Hammer« (Kladivo).
Knjiga je vzbudila v Nemčiji veliko senzacijo. Vsebino knjige tvori baje prevod originalnega zapisnika in govorov s prvega verskega židovskega kongresa v Baslu 1. 1897.
Judje naj bi bili na tem kongresu sklenili,
da bodo uničili vse države, in sicer s punti, gospodarskimi krizami in svetovnimi vojnami, pri čemur se bodo posluževali kapitala, časopisja in prostozidarskih lož (o marksizmu tedaj še ni bilo govora, zato bi »Slovenec« najbrž rad te protokole še naknadno nekoliko izpopolnil. Op. ur.). Na to pa, da bodo vzpostavili svetovno judovsko kraljestvo, s kraljem Judov na čelu, ki bo obenem »resnični papež vsega sveta«.
Ker so naciji te »Protokole« širili tudi v Švici, je zveza judovskih verskih občin vložila pri zvezinem sodišču v Bernu tožbo po zakonu o pobijanju »šundliterature«. Tožitelji predlagajo prepoved širjenja knji-
ge »Protokoli modrih z Ziona« in utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da so protokoli prosta izmišljotina, s katero bi radi gotovi elementi hujskali proti Judom.
Na podlagi te tožbe je nastal proces, ki vzbuja splošno pozornost, ki pa najbrž ne bo tako kmalu zaključen, ker bodo naciji gotovo z vsemi sredstvi branili judovske protokole. Kajti ti protokoli tvorijo osnovo na-cijske vere, z njimi ona stoji in pade.
Kakor so se mogli čitatelji prepričati, so »Protokoli modrih z Ziona« neverjetna fantazija, ki se je mogla roditi ali v glavi versko blaznega Juda, ali pa v hudobnih možganih agenta ruske carske ohrane, ki je hotel dobiti primerno opravičilo za judovske pogrome.
Iz teh virov črpa tudi »Slovenčev« informator. Ako on verjame v »pristnost« teh protokolov, mu tega niti najmanj ne moremo zameriti, kajti znana je težnja, nad katero se pa ni še nihče spodtikal, in v čije izpolnitev mora vsak verovati in za njo delati (in dela se s polno paro), če noče večnega pogubljenja in čije cilj je,
da bo na svetu en hlev in en pastir.
Ali se ne vjema to čudovito lepo s »Protokoli modrih z Ziona«? Kaj ne gospodje, vaše geslo je: Rečem ti, da mi ne porečeš!
Nepotrebno oponašanje kruha delavoljnšm ljudem. — Možnost zaslužka
Kritičen položaj naših umetnikov.
Konzumno društvo za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani
sklicuje na podlagi § 18 pravil krajevne zbore, ki se bodo vršili dne 25. novembra t. 1. po sledečem sporedu:
oh 10. uri dopoldne v Delavskem domu, na Savi;
ob 9. uri dopoldne v poslopju Delavske zbornice v Cel’u;
c6 9. uri dopoldne v prostorih Zadružnega idioma v Prevaljah;
ob 9. uri dopoldne v prostorih zadružne gostilne v Tržiču (bivši Zadružni dom);
ob 10. uri idopcidsne v prostorih Delavske zbornice v Mariboru.
Dne 28. novembra 1934 ob 20. uri zvečer v prostorih Zadružnega doma v Ljubljani, Žibertova ulica 27.
Dnevni red vseh krajevnih zborov je sledeč:
1. poročilo o gospodarskem stanju zadruge;	_
2. posvetovanja in sklepanje o prealo-gih za občni zbor;
3. volitev pooblaščencev za občni zbor.
Pripomba: Zborovanju predseduje navzoči član načelstva ali nadzorstva. Zbor je sklepčen, če je navzoča vsaj desetina članov, v vsakem slučaju pa je eno uro pozme-ie sklepčen ne glede na število navzočih. Pooblaščenci za občni zbor se izvolijo tako, da prid,2 na vsakih 1000 članov po en pooblaščenec. Članstvo se na zboru dokaže s člansko izkaznico, ki o je prinesti seboj.
Konzumno društvo za Slovenijo sklicuje dalje na podlagi § 20 pravil
svoj redni lelnS obini zbor,
ki se bo vršil dne 2. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Volitev treh članov načelstva.
5. Volitev treh članov nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Pripomba; Delegati se izkažejo s pooblastilom, ki ga podpiše predsednik krajevnega zbora na sedežu bivše podružnice. O
S tem vprašanjem se bavi sobotni mariborski »Večernik« in se huduje nad nekim nemškim Židom, ki da hodi po mariborskih lokalih in portretira ljudi, ki se za to zanimajo in s tem odjeda kruli domačim umetnikom, ki nimajo skoraj nobenih naročil in radi tega žive v največji .bedi. Tudi jaz se strinjam s tem, da je treba najprej podpirati domače, najsibo delavce, trgovce, obrtnike, kakor tudi umetnike, kadar gre za enako kakovost blaga in enake cene. Ne moremo pa zahtevati od preprostega človeka, ki mora računati z vsako paro, da bi plačal domačemu trgovcu za obleko 800 Din, če dobi enako obleko iz istega blaga pri inozemskem producentu za 400 dinarjev. Toliko patriotičnega čuta ima lahko samo tisti, ki mu par sto dinarjev nič ne pomeni. Nekaj podobnega je tudi s proizvodi naše umetnosti. Tudi jaz sem videl tistega »Žida«, o katerem govori »Večernik«. Če je bil Žid, ne vem, ker nisem hotel biti tako nesramen, da bi ga za to vprašal. Verm pa, da je mlad nemški begunec, ki si s priložnostnim portretiranjem po javnih lokalih služi svoj kruli. In ker si ga služi pošteno, mu ga ne smemo oponašati. Ne odjeda ga nikomur, ker to, kar on dela, noče od naših umetnikov nihče opravljati. Vprašal sem Nemca, kako mu ta posel nese. »No, živi se,« je odgovoril. »Koliko portretov ste že danes izgotovili,« sem vprašal. »Tri.« Ker nisem, imel denarja, da bi se tudi jaz dal portretirati, je odšel s svojo mapo, v kateri je razkazoval vzorce, dalje od mize do mize male predmestne kavarne. »Bitte schon, tak-le portret za 30 dinarjev. V 10 do 15 minutah bo gotov.« Med časom, ko sem sedel v kavarni, je napravil dva. Vmes pa je še slikal na nekem akvarelu, predstavljajočim jesensko pokrajino. Ko ni našel nobenega interesenta več, je pospravil svoja risala in mapo ter odšel. »Grem pogledat še v druge lokale. V kakih priprostili gostilnah napravim več kšefta, kakor v gosposkih lokalih.« Njegovi portreti niso bili kaka diletantska čačkarija, temveč lepi pasteli na kartonu, frapantno podobni originalom.
Torej, m;ož je 'napravil tisti dan do petih popoldne pet takih portretov, kar znese 150 dnarjev. Rekel pa je, da bo napravil ta večer gotovo še tri. Pa če bi ne napravil več ko povprečno tri na dan, bi se s tem čisto pošteno lahko preživljal. In to gotovo napravi, ker si išče interesentov
povsod, tudi na deželi, kjer ima včasih več sreče kakor v mestu. Drži se pravila: če noče gora k Mohamedu, mora iti Mohamed h gori. In prav ima.
Da bi vsaj tudi pri naših umetnikih to spoznanje prodrlo, ne bi jim bilo treba toliko tožiti o krizi. Žal pa so nekateri preveč ekskluzivni, zavezovani v neko svoje nebulozno umetniško poslanstvo, ki samo čaka na priznanje in tribut naroda. Kdo pa tvori ta narod? Nameščenstvo, delavci in kmetje. Bogati meceni so redki. Ali moremo zahtevati od najega malega človeka, da bo odrinil za sliko kar par tisoč dinarjev? Čeprav si je marsikdo želi, kajti tudi med priprostim ljudstvom se nahaja zmisel za umetnost. Če bi jo mogel odplačevati v majhnih mesečnih obrokih, kakor na primer pohištvo,, obleko, ali celo preproge (glej zadnjo razstavo bokanskih preprog v Mariboru), potem bi si lepo sliko marsikdo nabavil.
Pred kratkim sem na neki razstavi naših umetnikov videl tudi serijo risb s svinčnikom; ne rečem, da so bile slabe, ali cene poleg so me pa osupnile. 600 dinarjev za skico, napravljeno v dveh urah. Bi bili pastelni portreti gori omenjenega Nemca po 30 dinarjev prej toliko vredni! Če bi bile to risbe kakih že davno umrlih priznanih umetnikov, katerih delo je že zaključeno in so zato edinstvene, bi bilo še razumljivo, a še tedaj samo za bogate ljubitelje in zbiratelje.
Zadnjič sva si s prijateljem ogledovala razstavo slik profesorja Gvajca. Obema se je zelo dopadla in tudi cene se nama niso zdele pretirane. Prijatelj, priprost delavec, se je zlasti divil pejsažu ob Dravi, ki je bil cenjen na 1000 dinarjev in je menil: »Ko bi mi jo hotel dati gospod profesor na mesečne obroke po 100 dinarjev, jo takoj vzamem.« To so razna društva inozemskih umetnikov že davno uvidela in so organizirala prodajo svojih del na obroke na zadružni podlagi. Zakaj bi to pri nas ne šlo? Lažje bi to napravili slikarji, kakor pa književniki, ker za tiskanje knjig je potreben že vnaprej precejšen kapital. Naj se smatrajo te vrstice kot dobrohoten nasvet človeka, ki ljubi umetnost, ki pa jo zamore uživati samo v muzeju in na razstavah in ki zato želi, da bi se umetnost bolj približala narodu in ne čakala samo redkih bogatašev. In tako bo res izpolnjevala svoje poslanstvo.
T. M.
/
o i\w
OoV*° °	^!0s°ta’10
lVc fcte dobt0
*
s\tW
da
t*
1
Tl V AR - o
Za konzorcij izdaja in ureiuie Viktor T!r?en v Mariboru.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.