ANNALES • Ser. hist, sociol. • 9 • 1999 • 1 (16) POROČILA IN OCENE /RELAZIONI E RECENSIONI / REVIEWS AND REPORTS, 256-265 POROČILA IN OCENE RELAZIONI E RECENSIONI REPORTS AND REVIEWS Simona Taušič SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES. Celje, 7.-9. oktober 1999. Letošnje srečanje slavistov, po novem kongres in ne zborovanje, se je odvijalo v Celju v organizaciji Slavi­ stičnega društva Slovenije in Slavističnega društva Celje. Kongres je trajal tri dni, od tega sta bila prva dva name­ njena predstavitvam referatov, tretji pa strokovnim popo­ tovanjem po kulturno-turističnih točkah Celja in okolice. V okviru teme Slovensko jezikoslovje danes in jutri je svoje raziskovalne izdelke predstavilo več kot trideset govornikov, zato se mi zdi smiselno, da predstavim le tiste, ki so tako ali drugače izstopali. Kot prvi je na stro­ kovnem delu kongresa nastopil akad. prof. dr. Jože To­ porišič, predstavil pa je jezikoslovne razprave, ki so privedle do 4. Izdaje Slovenske slovnice in novega slo­ varskega dela Slovenskega pravopisa. Slovar novega pravopisa uveljavlja slovnično teorijo nove slovnice in pravil slovenskega pravopisa 1990, v slovensko pravo- pisje pa uvaja tudi tonemski naglas. Govornik se je dotaknil tudi izdaje novega učbenika za slovenski jezik za prvi letnik srednjih šol (avtorice M. Bešter, M. Križaj Ortar, M. Končina, M. Bavdek, M. Poznanovič, D. Ambrož, S. Židan), ki se mu zdi neprimeren, saj naj bi zniževal raven zahtevnosti vsebin slovenskega knjiž­ nega jezika in posledično tudi nivo znanja dijakov. Za­ radi pomanjkanja časa se obetajoča diskusija, ki jo je prof. dr. Toporišič sprožil, ni mogla razviti. Poleg tega se je govornik dotaknil tudi pojmovanja zvrstnosti v slo­ venskem jezikoslovju, ki se zadnja leta odmika od trdne klasifikacije (gre za funkcijske zvrsti) in govori le o vrstah in podvrstah besedil, ki nastajajo z najraz­ ličnejšimi nameni in v raznolikih sporazumevalnih oko­ liščinah, kar pomeni, da jih ne moremo združevati v enotne skupine z istimi značilnostmi. To tezo je ute­ meljeval dr. Marko Stabej naslednji dan na okrogli mizi Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in da­ nes,, čeprav smo jo lahko "brali" tudi kot repliko na izjavo prof. dr. Toporišiča. V prvem sklopu predavanj je imel zanimiv nastop tudi prof. dr. Igor Grdina, ki je prepad med prvo, neko­ liko pojemajočo struktural¡stično paradigmo v današ­ njem jezikoslovju, ter drugo, pragmatično-besedilo- slovno naravnanostjo, ki vedno bolj pridobiva na veljavi in si utira pot tudi v učbenike, poglobil do konca. Po njegovih besedah sedanje stanje v slovenski slavistiki ne zagotavlja preživetja; rešitev iz mrtvila vidi v odpiranju vede k fleksibilnejšim in netradicionalnim povezavam, poiskati je treba času ustrezajoče organizacijske in ra­ ziskovalne modele. Po zlomu t. i. struktural ¡stičnega enoumja se je pokazalo, da je slavistična znanost po­ stala organizacijsko preohlapna in prekompleksna. Neposredno na nastop prof. dr. Igorja Grdine se je nanašal referat prof. dr. Brede Pogorelec, ki je po­ mirljivo ovrgla pesimizem predhodnega govornika in izpostavila tudi pozitivne in spodbudne strani v tre­ nutnem stanju in smernicah razvoja današnjega sloven­ skega jezikoslovja. Popoldne je obiskovalec lahko poslušal dva sklopa predavanj, ki sta sicer potekala vzporedno. V veliki dvorani so svoje referate med drugimi predstavili tudi prof. dr. Ada Vidovič Muha (Slovenistika in aktualna vprašanja knjižnega jezika - stanje in perspektive), doc. dr. Erika Kržišnik (Predstavitev Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik), doc. dr. Marko Stabej Oezikovna poli­ tika), asist. mag. Vojko Gorjanc (Računalniška zbirka besedil - FIDA), doc. dr. Simona Kranjc (Psiholingvistika v slovenistiki), dr. Tomaž Sajovic (Umetnostno besedilo in jezikoslovje). V mali dvorani so medtem poleg drugih predstavljale svoje referate, ki so se dotikali poglavij iz pragmatike, prof. dr. Olga Kunst Gnamuš, asist. mag. Mojca Schlamberger Brezar in Matejka Grgič, prof. Slednja je tudi dobitnica nagrade Slavističnega društva Slovenije za leto 1999 za posebno uspešen dodiplomski študij slovenistike na tujih univerzah. V petek je dopoldne potekalo vzporedno delo, in sicer v veliki dvorani sklop predavanj iz zgodovinskega jezikoslovja in dialektologije, v mali pa že omenjena okrogla miza na temo poslovne in uradovalne sloven­ ščine, ki je izzvenela nekoliko togo, saj je bila zastav­ ljena kot predstavitev vnaprej pripravljenih referatov, toda ker se nekateri govorniki niso držali predvidenega časovnega okvira, je za diskusijo spet zmanjkalo časa, predvsem pa energije tako govornikov kot poslušalcev. Po odmoru je sledil še zadnji del strokovnega dela kongresa, in sicer okrogla miza z naslovom Izkušnje in ugotovitve šolskega inšpektorata, ki jo je vodil mag. Alojz Širec z Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport. Predstavljene so bile nekatere posebnosti šolske inšpekcije v Sloveniji; cilji Zakona o šolski inšpekciji, njeno delovno področje ter področje nadzora. Istočasno je v mali dvorani tekla predstavitev strokovnih publi­ kacij. Strokovni del kongresa so popestrili še nekateri spremljevalni dogodki: prodajna razstava slovenističnih publikacij, vodeni ogled mestnih znamenitosti, muzeja novejše zgodovine, gledališka predstava, literarni večer, kulturno-družabni večer... Kongres je tako po vsebinski kot organizacijski plati izpolnil in tudi presegel pričakovanja, "slavisti praktiki" pa so lahko kljub samokritiki prof. dr. Paternuja, češ da se slovensko jezikoslovje preveč ukvarja samo s seboj in pozablja na potrebo po prenosu izkušenj na mlade ro­ dove, v široki strokovnoprogramski pa tudi spremlje­ valni ponudbi našli dovolj vzpodbud za nadaljnje delo. 256