Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt lllillriiiissgi Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt Posamezni izvod 1.50 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov P b b lil* 3 —j^ll Celovec, petek, 23. april 1971 Letnik XXVI. Štev. 16 (1501) 30-LETNIC A PRED LJUDSKIM ŠTETJEM: Osvobodilne fronte slovenskega naroda Trideset let nas loči od tistega povsem enkratnega, v zgodovini neponovljivega dogodka, ko so se v oči-gled grozeče nevarnosti neposrednega napada na obstoj slovenskega naroda združile vse njegove zdrave sile in dne 27. aprila 1941 ustanovile Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Čeprav živijo še številni neposredni pobudniki, organizatorji in sodelavci, ki na ta dogodek gledajo razumljivo po svoje, morda ali celo nujno pristransko, je časovna oddaljenost le že taka, da je mogoča utemeljena, objektivna zgodovinska ocena. Le-ta pa je, da spada ustanovitev C)F med najbolj svetle dogodke v trpki zgodovini večstoletnih naporov slovenskega naroda za svobodo in enakopravno mesto v človeški družbi. Ni nam treba na tem mestu ponavljati ciljev, smernic in nalog, ki so bili sprejeti z zgodovinskim ustanovnim aktom OF; poglavitni cilj je bil brez dvoma dan in so ga imeli vsi ustanovitelji jasno pred seboj: borbo Zoper okupatorja za svojo lastno svobodo in za svobodo vseh ljudi! To široko človeško, splošno humano zasnovo borbe za svobodo vseh ljudi, ne le lastnega naroda, je treba posebno poudariti, ker tudi tako razsodni ljudje, kot je npr. profesor Veiter, ne razumejo, da se s ponosom priznavamo k tej junaški po-bornici upora vsega slovenskega na-r°da proti nasilnemu sovražniku, ki le teptal človekove pravice in člove-kovo dostojanstvo. Saj smo prav koroški Slovenci na lastni koži doživeli vse grozote na-eizma in nam je na smrt obsojenim vlival pogum edino narodnoosvobodilni boj matičnega naroda, ki je pod vodstvom OF vsemu svetu dokazal, da tudi majhen narod, če mu gre za Življenje, lahko nudi sovražniku od-P°r, ki se ne da izraziti s številom vojske in količino modernega orožja, bi pa se da oceniti edino z zavestjo ln splošno človeškimi vrednotami njegovih pripadnikov. Zato je tudi bila Poglavitna skrb OF, da preoblikuje slovenski narodni značaj in ustvari nov lik odločnega, ponosnega in borbenega slovenstva. Ko po tridesetih letih obujamo spojin na tisto težko, a junaško dobo, le brez dvoma najbolj potrebno, da Se ponovno zavemo revolucionarnih vrednot Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega boja, ki so nam slej ko prej potrebne v naši borbi za pravice, ki nam grejo kot sad našega b°ja. Zavedati se namreč moramo, da pravica na papirju še ni izbojevana pravica in da si bomo te pravi-Ce izbojevali samo, če bomo ostali Zvesti duhu revolucionarnih vrednot °F, ki so vera v lastno moč, ljubezen ln zvestoba lastnemu narodu, živa samozavest in enotnost mimo vseh zazličnih svetovnonazornih pregrad, hkrati pa spoštovanje do drugih na-rodov v duhu mednarodne solidar-ziosti. . Ce bomo ostali zvesti tem idealom ln izročilom ter bomo vse te vrednote Zr>ali posredovati in privzgojiti tudi nasi mladi generaciji, potem nas ni 'reba biti strah pred bodočnostjo, ker bomo znali pravilno oceniti tudi današnje protiljudske in protinarodne Pojave ter nanje pravilno reagirati. Pravica javnosti kmetijsko šolo v Podravljah Pred uredniškim zaključkom dajanje Številke imo zvedeli, da Je *i*»eH|skl minister Welhs obvestil dednega glavarja Simo, da Je dal '‘‘•vodilo za podelitev pravice |av-?®*tl slovenski kmetijski strokovni lo)| za fante v Podravljah. Za "Pravno Izvedbo je treba Izpolniti 2 *e nekaj formalnosti in je deželni ■*°var Sima že izdal ustrezna na-v‘X*Ma. Manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati s številkami Dne 12. moja bo v Avstriji splošni popis prebivalstva — ljudsko štetje, kot ga izvajajo vsakih deset let in ki je po zakonu obvezen za vse državljane. Pri ljudskem štetju se popisujejo različni osebni podatki, ki morajo odgovarjati resnici, kajti zakon o ljudskem štetju predvideva občutne kazni (do 30.000 šilingov in do 6 mesecev zapora) za vsakogar, ki bi zavestno dajal oz. zapisoval neresnične ali pomanjkljive odgovore na posamezna vprašanja. Ljudsko štetje je del splošne statistike, kot jo v večjih ali manjših presledkih delajo po vseh državah; zato so morebitne težave, ki se tu in tam pojavijo, navadno le tehnič- govori (pri veroizpovedi jih je npr. kar sedem), je namreč pri vprašanju po občevalnem jeziku -natiskana samo nemščina in je vsak drugi ali nadaljnji jezik treba šele posebej vpisati. S tem so jeziki avtohtonih mednarodno priznanih in zaščitenih narodnih manjšin postavljeni na isto raven z jeziki raznih tujerodnih družin, kar je nedvomno zgovoren dokaz, kako se v Avstriji — v tem primeru celo z uradne strani — praktično pojmuje in spoštuje enakopravnost narodnih manjšin z večinskim narodom. Poleg tega pa so tudi tokrat na delu nacionalistični krogi, da bi pripravili »teren" za izvedbo ljudskega štetja. Vprašanje po obče- Vprašanje občevalnega jezika Pri bližnjem ljudskem štetju bo med drugim treba odgovoriti tudi na vprašanje o tako imenovanem občevalnem jeziku (Umgangssprache); to je jezik, katerega se človek poslužuje v vsakdanjem življenju. Torej pri ljudskem štetju ne gre za popisovanje narodne pripadnosti ali materinega jezika in podobno — ne za vprašanje, ali je kdo Slovenec ali Nemec, marveč samo za to, kateri jezik (oz. katere jezike) uporablja v stikih z ^drugimi ljudmi tako v zasebnem kot v javnem življenju. V razmerah, v katerih živimo koroški Slovenci, je »občevalni jezik" po vsej nujnosti dvojen. Čim prestopimo prag domače hiše, se srečamo z obema deželnima jezikoma: na vasi, na občini, v uradu, v šoli, v cerkvi — skratka povsod, čim zapustimo najožji družinski krog. Tej stvarnosti mora ustrezati tudi odgovor, ki ga bomo pri ljudskem štetju dali oz. zapisali na vprašanje o občevalnem jeziku: zato bomo na popisni tiskovini pri že natiskani nemščini napravili s svinčnikom križec, na prazni črti pa s črnilom dodali še slovenski občevalni jezik. Tako bomo zadostili predpisu, po katerem morajo navedbe v vprašalni poli odgovarjati resnici, kajti za vsako neresnično ali nepopolno navedbo predvideva zakon občutne kazni. Pri tem se ne bomo pustili prepričati, ustrahovati ali zavajati od raznih nacionalističnih »apostolov", ki so že spet na delu, da bi tudi letošnje ljudsko štetje izrabili v svoje temne šovinistične namene, v novo sredstvo za hujskanje proti koroškim Slovencem in njihovim upravičenim zahtevam po vsestranski enakopravnosti. nega značaja. Drugače pa je v Avstriji in še posebej na Koroškem: tukaj se — po zaslugi oz. krivdi nepoboljšljivih šovinistov — tudi navadno ljudsko štetje spremeni v narodnostni boj in zlorabi proti Slovencem. Ne bomo ponavljali vseh neštetih primerov diskriminacij pri zadnjih ljudskih štetjih leta 1951 in 1961; dejstvo je, da storilci — čeprav imensko prijavljeni oblastem — niso bili kaznovani zaradi očitnega kršenjo zakonskih predpisov. V kolikor gre pri tem za prekrške s strani števnih komisarjev, se jim je tokrat mogoče izogniti: vsak posameznik ima namreč možnost, da sam izpolni vprašalne tiskovine, ki mu jih mora števni komisar na zahtevo izročiti; lahko pa si jih že prej preskrbi pri občini. Vsekakor pa mora potem tudi sam poskrbeti, da bodo izpolnjene pole pravočasno in zanesljivo (najbolje proti potrdilu) oddane v občinskem uradu, ker sicer bo kaznovan. Pri letošnjem ljudskem štetju bodo uporabljene tiskovine, ki so primerne za poznejšo obdelavo z elektronskim računalnikom (kom-puterjem). Te tiskovine pa mimo vseh drugih posebnosti, ki jih bo treba upoštevati pri izpolnjevanju, pomenijo tudi očitno diskriminacijo nenemških narodnih skupin v Avstriji! Medtem ko so pri večini drugih vprašanj že natiskani vsi možni od- va-lnem jeziku je že pri zadnjih ljudskih štetjih nudilo dovolj možnosti za najrazličnejše oblike vplivanja, pritiska, zastraševanja in potvarjanja. To prakso nameravajo — kakor kaže ravno v zadnjem času poživljena in konkretno na to vprašanje usmerjena dejavnost nemško-nacionalniih organizacij — spet ponoviti in tako tudi letošnje ljudsko štetje zlorabiti v protislovenske namene. Zato koroški Slovenci — in H to sta obe osrednji organizaciji I te dni nedvoumno izpovedali I tudi v skupni vlogi notranjemu I ministrstvu — že vnaprej odre-I kamo veljavnost in priznanje I vsakršnim iz kakršnekoli izjave I pri ljudskem štetju izvirajočim I zaključkom o narodnostnem I stanju na Koroškem. Se pose-I bej pa poudarjamo, da rezul-I tali ljudskega štetja nikakor I ne morejo služiti kot podlaga H za reševanje še odprtih vpra- ■ šanj člena 7 državne pogodbe. I Manjšinskih problemov nam- ■ reč ni mogoče reševati s števil-I kami in dvomljivimi statistika-I mi, marveč samo na podlagi I dejanskega narodnostnega sta-I nja. To stanje pa je objektivno H dano in ga ne more spremeniti I nobena igra s številkami — ne I pri ljudskem štetju ne pri ka-I kršnemkoli ugotavljanju manj- ZVEZNI PREZIDENT JONAS: V manjšinski politiki je treba najti skupne rešitve Zvezni prezident Franz Jonas je postat našemu listu naslednjo izjavo: Koroška v svoji celoti predstavlja stičišče narodov in so ljudje tam že stoletja vajeni, da gledajo svojo deželo kot kraj srečanja. Po davno minulih trdih sporih večina koroškega prebivalstva išče tisto, kar združuje in se izogiba onemu, kar razdvaja. Republika Avstrija se trudi, da bi združila stališča koroškega prebivalstva pri dosegi še neizpolnjenih rešitev v smislu obveznosti!, ki jih je prevzela z državno pogodbo. Vem, da je namen odgovornih v deželi in v državi, da bi kar se da brez emocij hodili korektna pota. Diskusija, ki pred reševanjem važnih problemov v demokraciji zmeraj obstaja, je, če ostane stvarna, vedno dobrodošla pomoč za vse tiste, ki morajo izdelati jasna stališča. Politika dobrega sosedstva, ki jo je začela izvajati predvsem koroška deželna vlada, tudi v tem oziru že davno rodi sadove. Stalni dialog, ki ga ta politika dobrega sosedstva poraja na mnogih ravneh, je bistven pogoj za medsebojno razumevanje in za odstranjevanje predsodkov. Prepričan sem, da se bodo prav v manjšinski politiki, kot rezultat prizadevanja mnogih, našle skupne za vse znosne rešitve. Vsi Avstrijci so dobri sinovi naše domovine. Duh strpnosti mora vladati tudi v odnosu do tistih, ki imajo drug materin jezik. Jezikovna manjšina za našo republiko Avstrijo ni obremenitev, ampak dobrodošla priložnost, da pokažemo demokratično strpnost. Z vso svojo avtoriteto in močjo se bom zavzemal za nadaljnji mirni in miroljubni razvoj. Dunaj, 19. aprila 1971 Franz Jonas 2, 'V v... PROGLAS ZSO ZA VOLITVE ZVEZNEGA PREZIDENTA Kakor je bilo sporočeno že na zborovanju v Celovcu dne 27. 2. 1971, sta Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sklenila, da tudi topot pozoveta koroške Slovence, naj pri prezi-dentskih volitvah dajo svoj glas za SOCIALISTIČNEGA KANDIDATA FRANZA JONASA Franz Jonas je v minuli dobi kot prezident dokazal, da je osebnost zaupanja in ima vse vrline za to prvo mesto v republiki. Njegova življenjska pot od preprostega tiskarniškega delavca preko političnega funkcionarja socialdemokratske stranke in župana avstrijske prestolnice Dunaja do najvišjega položaja v državi je pot značajnega, vztrajnega in delavnega moža, ki se nikdar — tudi ne v najtežjem času naše domovine — ni izneveril svojemu političnemu prepričanju in demokratičnemu nastrojenju. Zaradi tega je okusil tudi zapor in druge oblike političnega zasledovanja. Koroški Slovenci, ki smo kot narodna skupnost doživeli nasilje nacistične diktature v poostreni obliki, smo zato prepričani, da je mož, ki je bil prav tako žrtev te diktature, garant demokracije in da bo kot najvišji varuh ustave in pravice imel razumevanje tudi za upravičene težnje manjšine, ki se mora še vedno bo-riti za svoje pravice. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da OVP-jev-ski kandidat dr. Kurt Waldheim kot zunanji minister v vladi dr. Klausa ni nikdar pokazal dejanskega razumevanja za naše vprašanje, čeprav je le-to tudi zunanjepolitično vprašanje. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem zato poziva koroške Slovence, da 25. aprila glasujejo za kandidata FRANZA JONASA! 2 — Štev. 16 (1501) '\MAsAST\AAZ OD 30. APRILA DO 10. MAJA: Pomladanska sejemska prireditev ob 65-letnici graškega jugo-vzhodnega velesejma Kot najstarejša sejemska ustanova v Avstriji obhaja graški jugo-vzhodni velesejem letos svojo 65-letnico. V znamenju tega jubileja bo tudi bližnja pomladanska sejemska prireditev, ki bo v dneh od 30. aprila do 9. maja in na kateri bo sodelovalo skupaj 1921 razstavljavcev Iz raznih predelov sveta, od tega 1175 iz Avstrije ter 746 iz 35 tujih držav. Prireditelji računajo, da bo tudi letošnji pomladanski sejem obiskalo okoli 400.000 ljudi, od tega približno četrtina iz Jugoslavije, saj graški sejem v zadnjih letih posveča posebno pozornost prav Jugoslaviji, kjer vlada za to prireditev veliko zanimanje tako s strani podjetij kot razstavljavcev kakor tudi s strani potrošnikov kot obiskovalcev. Udeležba na letošnjem pomladanskem sejmu se bo nekoliko razlikovala ad prejšnjih let. Število razstavljavcev iz dežel EGS se je namreč povečalo za 6,2 %, medtem ko je število razstavljavcev iz dežel EFTA nazadovalo za 4,9 %; večja bo tudi udeležba Jugoslavije, nasprotno pa bo zastopstvo drugih vzhodnih dežel nekoliko manjše. Vendar pa za graški sejem slej ko prej velja, da po svoji geografski legi igra pomembno vlogo kot most med vzhodom in zahodom. To bo prišlo še posebno do izraza na posebni razstavi, posvečeni turizmu, kjer bodo poleg Avstrije sodelovale predvsem vzhodne dežele, kot Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Sovjetska zveza, s »političnega" zahoda pa še Italija in Turčija. V ostalem bo pomladanski sejem spet obsegal vrsto posebnih razstav oziroma sejmov, pri čemer bodo težišča na sejmu železa, na sejmu gradbeništva, na sejmu kmetijstva in na že omenjeni razstavi turizma. Ureditev sejma se ravna strogo po blagovnih skupinah, kar bistveno olajša pregled in omogoči primerjavo med enakimi proizvodi različnih podjetij. Sejem železa je pravzaprav edina tovrstna prireditev v Avstriji ter privabi celotno domačo težko in lahko industrijo. Tudi gradbeni sejem v Gradcu zavzema važno mesto med tovrstnimi prireditvami v Avstriji, medtem ko bo kmetijski sejem obsegal poleg najrazličnejših strojev in orodij še razstavo pitanega goveda. Na 'letošnjem pomladanskem sejmu ba„ v ospredju zlasti turizem ter bodo infejtafi Af-našli najširšo ponudbo vseh potrebšč?.°prei gradnjo, ureditev in vodenje gostinskih in turističnih obratov. Pri tem bo posebno zanimanje vzbujala posebna razstava z naslovom »Tujska soba", saj bodo na površini 1500 m2 razstavili same tujske sobe, medtem ko bo celotni sejem turizma zavzemal razstavno površino z več kot 30.000 m2. Med posebnimi razstavami je treba omeniti tudi prireditev z obetajočim naslovom »Nove tehnologije za Štajersko", na kateri bo zavod za raziskovanje jedrske energije iz Julicha v Zahodni Nemčiji demonstriral razvoj in pomen molih reaktorjev za pridobi vanje električne energije. Kot poseben prispevek k 65-letnemu jubileju graškega sejma pa bo mednarodni simpozij, na katerem bodo priznani evropski publicisti spregovorili o gospodarskem pomenu, o načrtovanju prometa, o ureditvi okolja ter o sožitju in varnosti na področju med Donavo in Jadranom. Predavanja bodo simultano prevajali v slovenski, hrvaški, madžarski in italijanski jezik, povzetke pa bodo neposredno oddajale radijske postaje v Avstriji, Jugoslaviji in Italiji. Sploh polagajo prireditelji graškega sejma veliko važnost za mednarodni značaj. O tem govori na primer tudi njihova skrb za obiskovalce iz Jugoslavije. V slovenskem in hrvaškem jeziku imajo tiskane prospekte ter nabite plakate ob vseh glavnih cestah tudi v Sloveniji; propagando delajo v slovenskem in hrvaškem radiu in v ljubljanski televiziji; prodaja vstopnic tudi za dinarje, in sicer pri posebnih prodajalnicah, kjer uslužbenci obvladajo slovenski in hrvaški jezik... Morda bi se v tem oziru tudi Celovčani mogli kaj naučiti pri kolegih v Gradcu, kar bi nedvomno koristilo pri pridobivanju interesentov za celovške sejemske prireditve v sosedni deželi. Železniška proga Beograd-Bar eno največjih gradbišč v Jugoslaviji Med Beogradom in Barom ob Jadranu gradijo novo železniško progo, ki bo izrednega gospodarskega in predvsem turističnega pomena za Jugoslavijo. Pri tej gradnji gre za eno naj večjih gradbišč v državi sploh. Celotna proga bo dolga 475 kilometrov in bi morala biti dograjena do konca leta 1973. Sredstva za gradnjo bo dalo posebno posojilo, ki so ga razpisali v višini 600 milijonov dinarjev. Proga Beograd—Bar pa bo po dograditvi tudi prava tehnična zanimivost. Treba je pomisliti, da bo skoraj četrtina proge, namreč 114 kilometrov, potekalo pod zemljo, saj bo vlak skozi predore vozil kar dve in pol ure. Poleg tega bodo morali zgraditi 234 betonskih in železnih mostov v skupni dolžini 14,5 kilometra; najdaljši most bo speljan čez Malo Rijeko v Črni gori ter bo z višino 200 metrov najvišji most v Evropi. Novo progo gradi zdaj okoli 10.000 delavcev. Proga bo v celoti elektrificirana in bo vožnja iz Beograda do črnogorske obale trajala okroglo sedem ur. Vodila bo skozi enega najlepših gorskih predelov Srbije in Črne gore. Ob progi pa so strokovnjaki ugotovili velikanske zaloge zemeljskih bogastev, med drugim 3,3 milijarde ton lignita in premoga, 250 milijonov ton nikljeve rude, 2 milijona ton antimona ter ležišča drugih rud, medtem ko obsežne gozdne površine na tem ozemlju predstavljajo neizmerno lesno bogastvo. Z dograditvijo nove proge bo omogočeno tudi izkoriščanje teh zemeljskih zakladov, kar bo nedvomno pomenilo važno obogatitev za jugoslovansko gospodarstvo. Kadar se dotikamo položaja Slovencev na Koroškem, se vedno znova srečujemo z vplivnostjo znane „Koroške domovinske službe", s Kdrntner Heimatdienstom (KHD). To vplivnost je maja 1969 potrdilo tudi glasilo stranke, ki ji pripada koroški deželni glavar, z opozorilom, da je KHD odobril („billigen“) zadržanje dežele glede slovenskega vprašanja. S tem je list v marsičem tudi pojasnil vse tisto dogajanje, ki je peljalo k znanemu proslavljanju petdesetletnice koroškega plebiscita z vsemi za Koroško neugodnimi posledicami na zunanjem in notranjepolitičnem področju. Še posebej pa je odmeval (in še odmeva) lanski oktobrski Heimatdienstov poziv nemški javnosti po likvidaciji koroškega slovenstva. Socialistična stranka kot vodilna politična sila na Koroškem se je od te izjave sicer izločila s tem, da je obsodila vsakršen ekstremizem tako na desni (s tem je bil mišljen poziv KHD) kot na levi, s čimer je označila kritično stališče lastne organizacije celovških srednješolcev do strankine aktivne udeležbe na oktobrskem slavju. ZANIMIVA POLEMIKA Vse dosedanje dogajanje pa kaže, da stranka dalj kot do besedne obsodbe KHD ni prišla. Prav s tega stališča je več kot zanimiva nedavna polemika o vplivnosti KHD v koroškem tisku; sprožila jo je samozavestna izjava predsednika te protislovenske organizacije H. Jordana, po kateri KHD kot osrednja organizacija zajema kakih 60.000 Korošcev v 15 organizacijah, zvezah in društvih. Proti tako široko udeleženi sestavi članstva se je to pot oglasil socialistični tisk ter skušal ovreči Jordanovo izjavo. Presojo njene resničnosti morajo seveda opraviti Korošci sami, vsekakor pa se število 60.000 članov — brez namernega enačenja ali podtikanja! — presenetljivo sklada s številom članstva NSDAP na takratnem Koroškem po letu 1938 . .. Posebej pa je polemiko zbudilo dejstvo, da je bila med organizacije, včlanjene v KHD, prišteta tudi oficialna izobraževalna organizacija Kdrntner Bil-dungswerk. Bodi kakorkoli, ne le delovanje te organizacije (tako pri odpravi obvezne dvojezične šole leta 1958), ampak tudi nastopanje istih oseb v organizacijah, vključenih v KHD in v Kdrntner Bildungssverk, kaže na določeno sozvočje. Najzanimivejša pa je bila ob vsej tej polemiki ugotovitev lista Kdrntner Tageszeitung, da je KHD organizacija, ki zastopa v manjšinski politiki na Koroškem „ekstremno nemškonacionalno zadržanje", dejstvo, ki očitno kaže nje in zdajšnje protislovenske organizacije: „K temu (da zdajšnji KHD nima ničesar opraviti s tistim po prvi svetovni vojni — op.) moram sporočiti, da so KHD znova obnovili vodilni možje KHD iz leta 1920, tako prof. Miltschin-sky, polkovnik Klinge, rajnki hauptman Fritz in mnogi drugi." PRITISK PRED LJUDSKIM ŠTETJEM Nedvomno drži ugotovitev, da je reakcija slovenske in jugoslovanske javnosti po 10. oktobru 1970 v določeni meri navzven „utišala“ KHD, koroški tisk pa kaže, da je v zadnjem času odpadel tudi ta zadržek. Med glasnike oživljenega delovanja organizacije nedvomno kaže namera po poseb- nemščino. Tistim pa, ki bi priglasili slovenščino, list pripisuje jugoslovanstvo" (in s tem iredentizem, komunizem... — op. p.). Po pisanju Kdrntner Nachrichten se bo seveda moralo vse, ki bodo proglasili (ali pa bodo imeli vpisano) „vindišarsko“ jezikovno kategorijo, odšteti od slovenske manjšine. V teh dneh je tisk prinesel tudi programsko vodilo KHD. Izhodišče tega vodila je seveda slogan „Koroška svobodna in neodvisna" (očitno tudi od slovenskega življa in vprašanja). V tem okviru je seveda edini možni kriterij pripadnosti k določeni narodnosti tako imenovani „priznavalni“ princip v najčistejši obliki, ki naj bi ga med drugim vpeljalo že omenjeno „ugotavljanje“ Slovencev in ki je zajet že v vsej manjšinski praksi prve in druge avstrijske republike. Kot v navodilu za ljudsko štetje, skuša KHD tudi drugače uveljaviti delitev manjšine na nacionalne" Slovence in na amorfne „vindišarje", ki se iz političnih, germanizacijskih in drugih vzrokov nočejo prištevati k slovenstvu, kvečjemu k nemštvu. Znano je, da je KHD prav v ta namen leta 1957 ustanovil poseben „Bund der Windischen“, v katerega je po dostopnih podatkih vključenih vsega 6 (šest) članov. Znano je tudi, da je delegacijo KHD in Bunda nedavno sprejel avstrijski kancler dr. Kreisky. Ob vsem tem pa vidi KHD svojo nalogo tudi v zasledovanju slovenskega „ekstremizma“ v deželi, s katerim se (po besedah H. Jordana) „ne ukvarja le Kdrntner Heimatdienst, ampak tudi varnostne oblasti in sodišča" ali z drugimi besedami: proti prizadevanjem Slovencev za nacionalno enakopravnost ter za izpolnitev obveznosti, sprejetih z državno pogodbo leta 1955. Ton« Zorn, Dolo, Ljubljana 17. 4. 1771 Karntner Heimatdienst leta 1971 Po lanskem pozivu k likvidaciji koroškega slovenstva na njen protizakoniti obstoj in delovanje. Več kot značilno pa je, da je eden izmed sodelavcev lista javno opozoril na delikatnost takega opozorila v tem smislu, da ga bo izkoristil slovenski tisk „to-in onstran Karavank". Ne glede na izhodišče opozorila je jasno, da je tudi Korošcem, ki govorijo nemško, več kot znana vloga KHD in njenih ciljev. To, da so sodne oblasti nedavno zavrnile vlogo slovenskih študentov s Koroške proti genocidnemu nastopu te protislovenske organizacije, na dejstvu ničesar ne spremeni. Kdrntner Tageszeitung je med polemiko poskušala tudi ovreči mnenje, da sedanji KHD nima ničesar skupnega z organizacijo iz let 1919—1920, vendar pa je dokumentirani Jordanov odgovor samo pritrdil slovenskim opozorilom o skupnih izhodiščih nekda- ni pod pisni akciji za dosego izpolnitve zakonskega določila iz leta 1959 po „ugotovitvi“ slovenske manjšine kot izključnem izhodišču za kakršnokoli manjšinsko zakonodajo. V listu Kdrntner Nachrichten, ki je pod močno vplivnostjo KHD, je še februarja izšel obsežen programski članek, namenjen letošnjemu ljudskemu štetju (to bo dne 12. maja). Po tem članku, ki se v marsičem ujema z navodili ob ljudskem štetju 1939, se svetuje Korošcem, ki govorijo slovenski jezik, naj vpišejo pri popisu nemški občevalni jezik ali vsaj „vindišarsko“ govorico, ki se ji pritika političen pomen. Članek posebej poudarja, da je na Koroškem zaradi splošnega znanja nemščine nemški jezik obči občevalni jezik, zaradi česar je pravzaprav vsakdo dolžan vpisati po sumeči) svecu GRADEC. — »Štajerski teden", ki bi ga morali zadnji petek otvoriti v Ljubljani, so v zadnjem trenutku preložili. Slovenska uradna mesta so zahtevala od Štajerke deželne vlade, naj vzame zloglasni »Toten-gedenkbuch", ki ga je izdala »Landsmann-schaft der Deutsch-Untersteirer“, iz prometa in se od njega javno in uradno distancira. Ker štajerska deželna vlada tega ni storila — češ dejavnost tega društva odgovarja avstrijskim zakonom in zato pravno menda ni mogoče ukrepati — se slovenske oblasti uradno niso hotele udeležiti otvoritve tega tedna. Nato so »Štajerski teden" v Ljubljani s štajerske strani odpovedali. MOSKVA. — Sovjetska zveza je v ponedeljek poslala v vesolje prvo vesoljsko postajo „Salut“. Postaja nima posadke, opravlja pa znanstvene raziskave in eksperimente. Pričakujejo, da bodo startali tudi še vesoljske ladje, ki jih bodo priključili na postajo. Ta vesoljski projekt sovpada z deseto obletnico prvega poleta človeka, Jurija Gagarina, v vesolje. „Salut“ kroži v oddaljenosti 200 do 222 km od Zemlje v eliptičnem krogu in obkroži Zemljo v 88,5 minute. ŽENEVA. — Pripadniki etničnih skupin s francoskim govornim jezikom v Italiji, Belgiji in Švici so se na dvodnevni konferenci zavzeli za to, da se jim v skladu z deklaracijo OZN zagotovi pravica do samoopredelitve. Ustanovili so tudi stalni odbor pripadnikov te manjšine. Kot opazovalci so se konference udeležili zastopniki francoske manjšine iz Quebeca v Kanadi. KAIRO. — V Kairu, Damasku in Tripoliju so šefi Združene arabske republike, Sirije in Libije uradno razglasili ustanovitev »Federacije arabskih republik". Sudan se bo federaciji pridružil, kakor hitro mu bodo to dovoljevale notranje razmere. Federacija bo imela skupnega predsednika, zastavo, himno in glavno mesto. Temelj družbene in državne ureditve bo socialistična demokracija. Federacija se z Izraelom ne bo pogajala in ne sklepala mirovnih sporazumov z njim, je poudaril egiptovski predsednik Sadat. WASHINGTON. — Zvezni jugoslovanski sekretar za finance Janko Smole se je na čelu jugoslovanske finančno-gospodar-ske delegacije v Washingtonu pogovarjal Z ffcoSSV&inii pristojnimi organi. V skupnem poročilu je rečeno, da ameriška stran z naklonjenostjo gleda na program ustalitve gospodarskega položaja v Jugoslaviji in je pripravljena pretehtati možnosti za pomoč, s katero bi lahko podprla uresničevanje tega programa. PEKING. — Zvedelo se je, da so se skoraj v vseh kitajskih provincah že končali partijski kongresi. Zadnjega so imeli v provinci Šansi — to je bil že 19. kongres od decembra do danes. MILANO. — V zadnjih dneh je prišlo 't Milanu do resnih fašističnih incidentov. Kot uvod je služilo »strogo tajno" poročilo milanskega prefekta Mazze o ekstraparla-mentarnih levičarskih organizacijah z zahtevo po izrednih ukrepih, napovedana je bila manifestacija mestnega antikomunistič-nega odbora, nato pa sta eksplodirali bombi na sedežih socialistične in komunistične partije. Med klasičnim fašističnim razgrajanjem so zažgali sedež italijansko-kitajskega združenja. Policija je bila prisiljena uporabiti bombe s solzivcem in je 80 oseb aretirala. NEW DELHI. — Indijska tiskovna agencija PTI je objavila vest, da so 'j vzhodnem Pakistanu formalno proglasil1 neodvisnost suverene demokratične republike Bangla deš. Medtem se je večina uslužbencev pakistanskega konzulata v Kalkuti uradno postavila na stran Bangla deša. LONDON. — Število brezposelnih v Veliki Britaniji se je od srede marca povečalo za 21.000. Kakor poroča britanska vlada, je v Veliki Britaniji zdaj 814.000 brezposelnih, kar odgovarja 3,4 %> vseh zaposlenih. WASHINGTON. — Amerikanski bombniki so po poročilu republikanskega poslanca Paula McCloskeya, ki se je vrnil s p°' tovanja po indokitajskih bojiščih, sistematično razdejali na tisoče vasi v Laosu. Na tisoče prebivalcev je prišlo ob življenj?’ pravtako so bili pokončani nasadi in živina. Te kriminalne taktike »požgane zemlje" se poslužujejo po besedah poslanca> odkar je Nixon postal predsednik. »Barbarsko iztrebljanje laoškega civilnega pr®' ibivalstva je flagrantna kršitev mednarodnih konvencij. Tako masovno ubijanje cl' vilnega prebivalstva so na niirnberšken1 procesu obsodili", je poudaril McCloskeV-SAIGON. — Južnovietnamski podpri sednik Nguyen Cao Ky je v Cholon11 predsedniku Thieuju očital »nezvestobo" njegovi vladi »podkupljivost" ter je primef' jal Južni Vietnam z razpadlo, slabo P°' pleskano ladjo. 23. april 1971 y ? K 5 3 S B 5 O v-e pazijo, kako bodo govorili z njim. Kritičnega razpravno, kot je bil vajen, so se skrbno ogibali, ker so nje-®°ve misli smatrali za izzivanje. Jezilo ga je, ko je pomislil: proglašen za provokatorja, lahko govoriš, kar misliš, nihče ne bo zameril. Nazadnje je bil zavoljo tega ne-Srečen. Potolažil se je s tem, da jih je s komandantom vred *>r°t}lasrl za tepce. Razorožilo pa ga je dejstvo, da je njihov proslavljeni agenturni aparat odpovedal kot ura, ki jo kupiš za švicarsko, pa se izkaže, da je navadna ropotulja, ki se ustavi takrat, ko jo najbolj potrebuješ. In še to, da te je pri nakupu ogoljufal navaden kramar. Sedel je ob oknu in urejal obilico misli, ko je prišel ponj stotnik, da ga prosijo, če bi se oglasil v štabu. »Navadno sranje, med nama rečeno, gospod major. Ne gre mi v glavo, da smo se pustili obkoliti in izzvati v te nore izpade, ki nam prinašajo samo žrtve. In še sami sebe slepimo, da nismo obkoljeni. Velike izgube imamo. Vojska je demoralizirana, čeprav se pusti disciplinirano dan za dnem goniti po hostah in se izpostavljati nevidnim strelcem in mitraljezcem, ki jo po vsakem napadu pobrišejo in te zopet počakajo v zasedi petsto metrov globlje v gozdu." »Mojega mnenja ste, dragi Erich. Ne govorite tega nikjer, ker se to dela po povelju Višje komande, ki ji ni treba v gozd za nevidnimi strelci. Lahko vam snamejo glavo. Sedaj bodo občutljivi, ker bo veliko izgub za nepomemben uspeh te kabinetske strategije, ki jo plačujemo s svojimi glavami. Vsako žrtev je samo davek za veliki uspeh v bodoči okdiji, ki pa je ali pa ga ni. To fxj naj ugotavlja zgodovina, ne mi. Če nam zmanjka municije, nas do-tolčejo s krepelci. Vsi ti bunkerji in vse le žične ovire nam nič ne pomagajo." Stotnik ga je podražil: »Bova pa skupaj visela in molila črne jezike v pomladno sonce." »Brez skrbi, Erich. Ne bova. Tudi če bi se to zgodilo, je tudi v tem gnezdu za naju luknja, kamor bi se skrila, da bi ploha minila. Toliko se zanesem na vaše ženske, če ne na vaše, pa na moje." »Če se hočete zanesti na žensko, se morate najprej na svoje orodje," se je zarežali stotnik. »O saj se še, čeprav pravijo Francozinje, da je moški pri petindvajsetih letih amortiziran. Dobro, da midva nisva Francoza in tu ni Francozinj," se je režal Wa!t, malo boljše volje in si obuval škornje. ■Potem se je Wolf oblekel in odšla sta proti štabu. Na dvorišču sta srečala kolone vojakov, ki so prinašali mu-nicijo in jo tovorili na konje. Komandant z monoklom jima je v skopih besedah razlagal položaj. VVolf ga je občudoval, ker je znal lagati tako imenitno in slikati položaj tako odvratno rožnato, kot radio Berlin v poročilih vrhovnega poveljstva vojske. Seveda, je ves čas napada prav tako kakor Wolf čepel za zidovi in vdano prežvekoval izbrano hrano, ki mu ni preveč obremenjevala prebavil in ga ohranjala pri dobrih živcih. Wolf ga ni niti poslušal, čeprav si je nadel krinko zanimanja. Ukvarjal se je z vprašanjem, če je komandant v resnici tako bedast, kot se zdi, ali se le pretvarja s tolikšno vnemo. Naj bo kar koli, proglasil ga je za tepca, ki je usmiljenja vreden. Sam je vsak dan proučil vsa poročila napadalnih enot, bolj redka poročila nekaterih svojih ljudi in izjave ujetnikov. Včasih se je spogledal s stotnikom in zbal se je, da se ta ne bo zarežal. Ker je nekaj oficirjev utrujeno kinkalo, ije komandant povzdignil glas: »Gospodje oficirji, vaše enote so v teh dneh opravile junaško delo. Razbile so bande, v naslednjih dneh pa bo potrebno ostanke le še uničiti in jih pognati v hribe. Velike sile jim bodo udarile v hrbet. Do takrat nas bodo oskrbovali z municijo z letali." Potem je razdelil poveljnikom naloge za nove izpade. Walf je nestrpno čakal, da so se oficirji razšli in je v sobi ostalo samo nekaj najbolj odgovornih. Stopil je k veliki specialki vojnega področja, ki je segala do polovice stene in je bila polna oznak z zastavicami, porisana s krogi in črtami. Kot profesor zemljepisa pred učenci se je važno 4 _ Štev. 16 (1501) e a 0 S 5 5 13 u 23. april 1971 ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANO VABILO Pevski zbor »Valentin Vodnik« gostoval v Št. Janžu... Minulo soboto je naše prosvetno društvo v Št. Janžu imelo v gosteh pevski zbor Prosvetnega društva »Valentin Vodnik' iz Doline pri Trstu. Štiridesetčlanski moški zbor je pod vodstvom prof. Ignaca Ote dal celovečerni koncert v Tišlarjevi dvorani. Koncert naših primorskih bratov je bil izredno lep pevski užitek, kajti zbor je izvajal skladbe najvidnejših slovenskih skladateljev. Na sporedu pa so bile tudi narodne pesmi s Primorske, ki smo jih pri nas po večini slišali prvič. Zato je škoda, da koncert primorskih pevcev ni bil tako obiskan, kot so prireditelji pričakovali. Kljub temu pa je prireditev bila prisrčno srečanje in je publika sporedu pozorno sledila; posebno navdušeno je sprejela narodno budne pesmi, ki jih je zbor izvajal. V imenu gostiteljev je goste s Primorske pozdravil predsednik našega društva Florijan Lapuš, ki je v svojih besedah orisal stike med ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a a a ■ Slovensko prosvetno društvo Št. Jonž v Rožu ■ a Vabilo na PEVSKO SREČANJE S ■ j ki bo v soboto 1. maja 1971 ; S ob 20. uri pri Tišlarju v Št. j S Janžu v Rožu. I Sodelovali bodo pevski zbori S S SPD Loče, Loga vas, Škofiče, ■ ! Bilčovs, Radiše, in Št. Janž v i S Rožu. i Ljubitelji slovenske pesmi pri- S 5 srčno vabljeni! Odbor I -------------------------- [ S Slovensko prosvetno društvo S ..Danica” v Št. Vidu v Podjuni | ■ ■ vabi na šaloigro TRI P ČE DE‘UTOLČE ■ S ki bo v nedeljo 25. aprila S « 1971 ob 20. uri pri Voglu v ■ ! St. Primožu. j Nastopili bodo igralci SPD ■ i .Zarja" v Železni Kapli. So- j S deloval bo tudi ansambel ■ ! Podpečani, j K številni udeležbi vabi odbor ■ ■ prosvetnima društvoma v Št. Janžu in Dolini, ki so se pričeli razvijati najprej v športu, zdaj pa še na kulturnem področju. V imenu gostov se je za gostoljubnost zahvalil predsednik Prosvetnega društva »Valentin Vodnik' Vojko Kocjančič in gostiteljem v znak zahvale izročil sliko zbora. Po koncertu se je pri Tišlarju razvila še prijetna družabnost med domačini in gosti. Primorski gostje so prenočili pri ... in na V nedeljo 18. aprila je naša skromna dvorana zopet oživela. Tokrat so jo napolnili ljubitelji naše lepe slovenske pesmi. Obiskal nas je moški pevski zbor Prosvetnega društva »Valentin Vodnik" iz Doline pri Trstu. Najprej jih je v imenu Slovenskega prosvetnega društva Radiše pozdravil učitelj Tomi Ogris. Nato se je pričel odvijati pevski program. Pod vodstvom prof. Ignaca Ote je zadonela pesem iz grl štiridesetčlanskega moškega zbora, da je bilo veselje poslušati. Navdušeni aplavz v dvorani je bil zahvala pevcem, ki so nam posredovali tako lep pevski užitek. Za konec pevskega nastopa naših gostov pa je bil še skupni nastop gostov in našega društvenega zbora. Oba zbora sta skupno zapela tri pesmi in sicer Triglav moj dom, Čej so tiste ste‘zice in Pobratimijo. Moški pevski zbor DPD Svoboda v Stražišču pri Kranju slavi letos 20-le”nco obstoja. Ta jubilej je zbor po1< Al- s slavnostnim koncertom, ki je Birhiinulo soboto v dvorani TVD Partizan v Stražišču. Zbor je koncertiral pod vodstvom Eda Ošabnika, ki zbor vodi že od njegove ustanovitve. V tem času je zbor izvedel številne nastope tako doma kot tudi v tujini. Pred leti je na povabilo Slovenske prosvetne zveze gostoval prvič na Koroškem, in sicer v Logi vasi. Pozneje je navezal prijateljske stike s pevskim zborom France Pasterk-Le-nart, s katerim goji zdaj že več let redne odnose. Zato so na jubilejni koncert povabili tudi predstavnike Slovenske prosvetne zveze in pevskega zbora France Pasterk-Lenart; SPZ je zastopal tajnik Andrej Ko- naših družinah v Št. Janžu, s katerimi so lahko navezali še osebne prijateljske stike. Drugi dan je prišel v Šf. Jonž še avtobus izletnikov iz Doline, ki so potem skupno s pevci napravili izlet po Rožu, od tam na Gure in na razgledni stolp na Krofasti gori pri Hodišah. Po kosilu, ki je bilo v gostilni Svetej v Plešerki, so se gostje podali na Radiše, kjer so jih sprejeli prosve-taši tamošnjega društva. Radišah Ob zaključku koncerta sta spregovorila predsednik prosvetnega društva »Valentin Vodnik' iz Doline Vojko Kocjančič in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu Miro Papelj. Ob tej priložnosti sta zbora po svojih predstavnikih izmenjala darili v spomin na to prvo srečanje, ki naj bi bilo začetek nadaljnjih stikov med slovenskimi pevci na Koroškem in v Italiji. Po koncertu smo naše goste peljali v Tuce, kjer smo pri sladki kapljici in veseli pesmi prebili nekaj prijetnih ur. V upanju na skorajšnje svidenje smo se poslovili. Ob tem je gostom v slovo zapel radiški mešani zbor nekaj koroških narodnih pesmi. Srečanje bo ostalo vsem v najlepšem spominu. Primorske goste je med obiskom pri nos spremljal tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss. kot, pevski zbor pa Peter Kuhar in Vladimir Prušnik. Med številnimi predstavniki, ki so zboru ob tem jubileju izrekli čestitke, so tako bili tudi naši, ki so zboru pravtako zaželeli vse najboljše in v znak iskrenega prijateljstva in sodelovanja izročili spominsko darilo. O kvaliteti zbora ni treba posebej razpravljati, pač pa naj povemo, da se je zbor za ta koncert še posebno dobro pripravil. Na sporedu so bile pesmi Gallusa, Foersterja, Grobmin-ga, Preglja, Simonitija, Bučarja, Arniča, Srebotnjaka in drugih, kar že samo po sebi potrjuje visoko raven zbora. Priznanje za to pa je bila tudi podelitev Gallusovih značk, ki jih je zbor ob tej priložnosti dobil od republiškega sveta ZKPOS. Pevski zbor v Stražišču je proslavil 20-letnico obstoja na JUBILEJNI OBČNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV ki bo v nedeljo 9. maja 1971 s pričetkom ob 9. uri v dvorani IV (1. nadstropje) delavske zbornice v Celovcu, in sicer v znamenju naslednjih zgodovinskih dogodkov: # na dan osvoboditve 9. maja # ob 25-letnid obstoja Zveze koroških partizanov # ob 30-letnici vstaje slovenskega naroda # v letu, ki so ga Združeni narodi proglasili za leto boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji. Glavni odbor Lep uspeh ljubljanske Drame in umetnost naroda soseda, saj so morali »čast" prirediteljev v zadnjem trenutku »rešiti' Slovenci, čeprav po drugi strani nihče ni smatral za potrebno, da bi koroške Slovence tudi po njihovem tisku obvestil o tem gostovanju. Tozadevno smo ob takih gostovanjih že marsikaj doživeli in je zato potrebno enkrat povsem jasno ugotoviti naslednje: Ker tudi ob naj večjem optimizmu ne moremo verjeti, da bi dežela ali celovško gledališče gostovanja iz Slovenije prirejalo v skrbi za kulturno osveščanje koroških Slovencev, je pač uradno kulturno izmenjavo med Koroško in Slovenijo mogoče razumeti samo tako, da so gostovanja iz Slovenije v prvi vrsti namenjena Slovenci na Koroškem ne zanimamo za kulturne stvaritve matičnega naroda; nasprotno, svoje zanimanje smo še vedno dovolj prepričljivo dokazali in ga vedno spet dokazujemo zlasti s tem, da tudi sami gojimo bogato kulturno izmenjavo s Slovenijo. Če pa naj bi bila gostovanja v okviru uradne kulturne izmenjave posebej namenjena koroškim Slovencem, potem bi bilo seveda pričakovati, da bi le-ti lahko sodelovali tudi pri načrtovanju takih prireditev. Doslej o tem ni govora, marveč so na merodajnih mestih očitno mnenja, da zadostuje nekaj ur pred prireditvijo pozvati »slovensko rajo', da vsaj za silo prikrije sramotno nezanimanje večinskega naroda. večinskemu narodu v deželi. Od le-tega je potem tudi odvisno, kakšno stopnjo kulturnosti in kakšno mero osnovnih pojmov gostoljubnosti! pokaže napram gostom iz sosedne dežele (da je bilo to pri zadnjem gostovanju pod vsako kritiko, ni treba posebej naglašati). Vse to seveda ne pomeni, da se Zdravniško predavanje Gorenjska podružnica Slovenske^''-|^t' ga zdravniškega društva priredi v soboto in nedeljo izlet po slovenskem oz. dvojezičnem ozemlju Koroške. V okviru tega izleta bo jutri soboto s pričetkom ob 18. uri pri Antoniču na Reki pri Št. Jakobu v Rožu strokovni sestanek, na katerem bo dr. Miroslav Mosner predaval o motnjah venskega krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Predavanju bo ob 21. uri sledil kulturni spored (nastop koroškega pevskega zbora ter naših pesnikov in pisateljev), ki bo zaključen z družabnim srečanjem. Na prireditev prisrčno vabljenil •sr Železna Kapla Preteklo nedeljo je naše prosvetno društvo „Zarja“ oziroma njegova igralska skupina vabila na Držičevo veseloigro „Tripče de‘Utolče“, katero so uprizorili v farni dvorani v Železni Kapli. Ljubitelji slovenske odrske umetnosti so prišli v obilnem številu in dvorano napolnili. Obiskovalce je v imenu društva „Zarja“ pozdravil predsednik Peter Kuhar, nakar se je dvignil zastor in igra je stekla. Do-eli smo dve uri prijetne zabave, atero so nam nudili igralci, ki so svoje vloge odlično zaigrali. Tu gre v prvi vrsti priznanje našemu režiserju Juriju Pasterku, ki je igro zrežiral in opravil tudi vse ostale organizacijske posle. Naš Jurci pa je pripravil tudi sceno za ta komad in poskrbel garderobo. Skratka, na ramah našega režiserja je ležala vsa skrb, ki jo je s svojo požrtvovalnostjo uspešno opravil. Posebno nas je tudi razveselilo, da smo na odru videli precej novih, mladih igralcev. Prepričani smo, da bodo naši igralci gostovali tudi še pri drugih sosednjih društvih, kajti to bi za režiserja in za igralce bilo priznanje za trud, ki so ga vložili v pripravo te igre. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK> zamaknil v karto in nedoločen smehljaj mu je zaigral na Ustnicah. »Gospodje, če dovolite nekaj vprašanj, s katerimi nisem maral obtežiti želodcev naših ljudi. Ali mislite, da so vaše oznake njihovih enot točne. Niso! To je jasno," je sam odgovoril na vprašanje. »Mi smo privezani kot živali k jaslim. Oni pa so prosti. Ali ste opazili, da dnevno menjajo položaje in da se celo brigade gibljejo v lem začaranem krogu, kjer smo mi kakor maček, ki pleše okoli vrele kaše? Uživite se v njihov položaj! Jaz sem to poskusil in jaz bi ravnal natanko tako kakor oni. Njihov cilj je jasen. Moram priznati, da je njihova taktika dobra. S tem pa še ni rečeno, da je naša slaba, čeprav 'imamo previsoke izgube v ljudeh in materialu." Rdečelični polkovnik z monoklom se je ob teh besedah našobil in gladka koža na licih se je napela. Wolf je postal in si zato, da bi dosegel večji vtis, prižgal cigareto in puhnil dim proti oknu. »Mi ravnamo natanko tako, kot hočeljo oni. Torej, oni so nas preslepili. Geslo — najboljša obramba je napad — ki je pravzaprav naše in tudi komunistično geslo, v tem primeru ne zdrži kritike, ker se vsako ponavljanje v določeni situaciji obrne in dela proti sebi.' »To ni res, gospod major!" je izbruhnil polkovnik, ves rdeč v obraz, »če ste končali, vam dokažem nasprotno, ne glede na to, da se ravnam po povelju višjih. Predvsem to, da so bili naši izpadi uspešni, zadali smo jim ogromne izgube. Če se ne bi tolkli z njimi po hribih, bi nas napadli v mestu." Wotf se je zresnil: »Oprostite, gospod polkovnik, ne jemljite mPjega mnenja kot osebni napad. Govorimo le kot vojaki o stvareh, ki morda niti niso točne," se je potegnil VVolf nazaj kot jež, če zavoha lisico. Vendar je bil že toliko besen, da je hotel izpeljati misel do konca, čeprav bi ga zatožili pri generalu. »Če hočete dejstva: obkoljeni smo od šestih brigad, od katerih ni nobena razbita niti bistveno prizadeta. Razporejene so okoli nas vzdolž komunikacije, ki nas veže s svetom. Obkoljeni smo po vseh teh hribih, kjer je idealen teren za aktivno obrambo. Topništvo bije na slepo, mi z našimi izpadi pa se gremo slepe miši. Smo v vlogi slepca, ki išče, se zaletava, dobiva buške in lovi tiste, ki ga vidijo. Kaj klavrna igra. Posredovale bodo naše najmočnejše sile. Požgali bomo nekaj vasi in napravili v poročilih obilo mrtvih sovražnikov. Toda naših mrtvih vojakov, razkropljenih po teh gozdovih, ne bo obudil nihče. Ti izpadi so prav tako nesmiselni, kakor njihovi napadi na utrjene postojanke brez zadostnega topništva in aviacije. Toda v našem primeru so prišli k pameti. Mesta ne bodo direktno napadli, dokler imamo dovolj municije. Zato nas izčrpavajo z napadi in čakajo, kdaj bomo godni, da nas zadavijo." Ko je Wolf končal, je polkovnik izbruhnil: »Predaleč greste, gospod major, ne glede na pooblastila, ki jih imate. Ponavljam, da delamo po povelju in opozarjam vas, da kritizirate višje od mene." »Oprostite," se je galantno nasmehnil Woff, kot bi se pričkal z natakarjem zavoljo drobiža, za katerega ga je osleparil. »Samo vprašali ste me za mnenje. Vi pa ukrepajte po poveljih in po lastni presoji. Z lastno glavo sklepati o vojaških stvareh pa ni prepovedano, vsaj meni ne. Za to imam pooblastila od generala." Nadaljnje prerekanje je zmotilo hreščanje avionov nad mestom. Eskadrilja bojnih letal je zakrožila nekajkrat nad naseljem. Oficirji so odšli na dvorišče in se zagledali v nebo. Kmalu so priletela transportna letala tako nizko, da so vi- deli nemške križe na krilih. Na obeh straneh mesta so metala zaboje municije in opremo. Po dolini med strnjenimi hribi so se lovila bela padala. »Spet bomo lahko po mili volji streljali, da bo vsaj videz velike vojne," je polkovnik ošvrknil majorja. Wolf je preslišal pripombe. Iz poslopja je pritekel vojak in mu predal šifriran radiogram. Wolfu so zadrhteli prsti, ko ga je sprejel in vtaknil v žep. Vedel je, da je od generala. Najraje bi se ugriznil v jezik. Če se polkovnik pritoži pri generalu, bo spet imel težave. Potegnil ga bo kot ribo i* vode in ga kot maček lepo gledal, kako se bo dušil. Zavedel se je, da bi bil že davno lahko polkovnik ali celo general, če bi mogel držati jezik In obvladati svoj odp°r do omejenih In častihlepnih ljudi, da bi jih pustil v mrr° prežvekovati uspehe tuje pameti. Ti ljudje imajo prevet razlogov zalo, da se bojijo nagote. Le kdo je vesel, č® mu potegneš rumene spodnjice z zadnjice in jih razobesi na ulico. Menda nihčel Hvaležen pa celo ne. Ta misel mo je bila tako všeč, da jo je povedat Erichu takoj, ko s*° bila sama. Ta se je po svoji stari navadi zarežal: »Med nami pa je tako! Ti meni sleci spodnjice in j'|’ razobesi, jaz pa bom tebi kožo! Seveda, če sem močneji' To, kor ste povedali, mislimo mnogi. Je pa tako, zavolj0 tega nas bo 'stari cepec gonil prav tako vsak dan v host°> čeprav je mojih že četrtina poginila." General je sporočal WOlfu, da bo v nekaj dneh zač®' ofenzivo in da naj napravi napad v zaledje na štabe. Zaf® je predlagal stotniku, da morata nekaj ukreniti. Če drug®” ga ne, vsaj lažni napad, da bi ga kakor kali opravičil0. Medtem ko sta razglabljala, se je stotnik spomnil, da 5° zjutraj privlekli nekaj ujetnikov In da so ti dali sveže P°" datke o 31. diviziji. Odkar jih je pošteno ozmerjal P° tistem v Spodnji Idriji, 'ko niso dobili dekleta in mitratj©*^ Einige Bemerkungen zum Minderheitsschulwesen in Karaten ......mn.......................m.. (t. Fortsetzung) Die utraquistische oder, wie ,sie noch be-Zfflchnet wurde, slowenisch-deutsche Volks-schule, wurde mit Beschlufi des Landesschul-rMes ftir Karnten vom 14. 7. 1872, Zl. 1842, dem die Volksschulen in Karnten katego-nsiert wurden, geschaffen. Mit Ministerialver-ordnung vom 18. 5. 1874, Zl. 6549 (erstmals oereits mit Zl. 7648 vom 20. 8. 1870, doch befien sich die Landesschulbehorden in der k>urchfiihrung Zeit), wurden allgemeine Nor-®al-Lehrplane fiir alle Kategorien von Volksschulen herausgegeben „und die Ausarbeitung besonderer, die eigentiimlichen Verhaltnisse der einzelnen Lander beriicksichtigender Normal-Lehrplane angeordnet" (Palla, Schulordnung tur das Herzogtum Karnten, S. 363). Es sind da n n mit Verordnung des Landesschulrates in Karnten vom 2. 8. 1875, Zl. 1249, die auf der »Grundlage der ministeriellen Lehrplane von der karntnerischen Landes-Lehrerkonferenz ausgearbeiteten Normal-Lehnplane fiir die karntnerische Volksschule kundgemaoht und Schuljahre 1875/76 eingefiihrt worden“ (Palla, S. 364). Fiir die utraquistischen Volksschulen sahen die genannten Lehrplane den Gebrauch der slo-^enischen Sprache als Unterrichtssprache uber-daupt nicht vor, sondern bestimmten sinngemafi dur, dafi im 1. Schuljahr bei den Sprach- und Knschauungsiibungen die Gegonstande in der siotvenischen Sprache benannt werden und das . nd dabei gleich auch in die deutsche Sprache •emgefiihrt werde. Erst ein langjahriger Kampf der Slowenen gegen die Lehrplane aus 1875 uhrte dazu, dafi der Karntner Landesschulrat T01® Unterrichtsministerium (Zl. 13.113 vom . 2. 1890) angesviesen wurde, die Lehrplane ■einer Revision (inzwischen war auch das RVG 1883 novelliert worden) zu unterziehen. Das ~rgebnis waren die »Normal-Lehrplane fiir Volksschulen in Karnten und der Spezial-4-ehrplan fiir den Unterricht in der sloweni-Schen Sprache an den utraquistischen Volksschulen Karntens, revidiert und festgestellt durch Beschlufi des k. k. Landesschulrates fiir Karnten vom 26. September 1890, Zl. 1623“ Vgeitiafi Publikation »Gesetze und Verordnun-■Sen, betreffend die Allgemeinen Volks- und urgerschulen in Karnten, Klagenfucr,„.S, 17.1 J- bzw. S. 201 ff.). Sie wurden mit dem ~)!rchfuhrungserla8 vom 2. 2. 1891 zur Zl. °23 aus 1890 bekanntgemacht. Der 16. Punkt 'eses Erlasses ist schon friiher genannt worden nd tvurde mit Riicksicht auf die gemachten l8n funSen d1'1 Frlafi Zl. 3171 vom 9. 11. .891 in seinem 4. Absatz abgeandert (und im ■ Absatz erganzt). Besser ware es allerdings *eWesen, den ganzen 16. Punkt des Erlasses v°m 2. 2. 1891 ncu zu fassen. »^us dem bisher Gesagten ergibt sich, dafi EITERs Feststellung (S. 694), dali erst mit em Erlafi vom 9. 11. 1891 (in seiner Fufi-8 zu Zl. 1623/90 miiflte es richtigersveise eilSen: 9. November 1890; diesen Fehler hat auch in seinem Buch „Die slowenische Volks-*>ruppe“, 1936, S. 61) der eigentliche Schul- kampf in Karnten begann, kann nicht zuge-stimmt werden; der Schulkampf begann be-reits 1875 mit der Einfiihrung der „Normal-Lehrplane", die die slowenische Sprache noch weniger beriicksichtigten als der spatere Spe-zial-Lehrplan aus 1890 mit seinen bei den Durchfiihrungserlassen aus 1891. Beide Durch-fiihrungserlasse schufen eine Schule, bei der es sich, um mit VEITER zu reden, „tatsachlich um keine wirklich zweisprachige Schule ge-handelt hat“. Erganzungsbediirftig ist (S. 697) auch die Begriindung fiir das Eingehen der beiden (privaten) rein slosvenischen Volksschulen (d. h. Volksschulen mit slosvenischer Unterrichtssprache und Deutsch als Pflichtgegenstand) in St. Ruprecht und St. Jakob i. R. In VEITERs Werk „Die slowenische Volksgruppe" (S. 69) wird auch der slowenische Standpunkt gebracht. Die damals zustandigen Karntner Stellen ha- ben sich jedenfalls eine heute unglaubliche Mifi-achtung der geltenden Bestimmungen beziig-lich der Errichtung und Fiihrung von Privat-schulen, die der slowenische Schulverein an-strebte, und der Beeinflussung der freien Ent-scheidung der Eltern (Diskrepanz zwischen Anmeldezahl und tatsachlichem Schulbesuch) geleistet; man scheint damals in der Verwal-tung hinsichtlich der Verpflichtung zur Erle-digung von Parteieneingaben, die von slowe-nischer Seite kamen, und dem Instanzenzug nicht gerade einsvandfreie Ansichten vertreten zu haben (Erledigungsfrist, Rechtsmittelbe-lehrung, Saumnisbeschwerde), andererseits ist es auch nicht ganz verstandlich, warum sich das ..Slovensko šolsko društvo" wegen dieser Rechtsverweigerung nicht, allerdings erst nach voller Ausschopfung dps Instanzenweges, an den Verfassungsgerichtshof, sondern an den Volkerbund wandte. „Das Hindernis nicht in Wien, sondern in Karnten” Den Antrag der beiden slowenischen Landtagsabgeordneten Dr. PETEK und STARC vom 24. 6. 1931, betreffend die einheitliche Beaufsichfigung der slovvenisch-deutschen Schulen durch einen eigenen slowenischen Schulinspektor, der abgelehnt wurde, wird von VEITER dahingehend kommentiert, dafj auch bei spateren Versuchen „das Hindernis nicht in Wien, sondern in Kfirnten lag." Aus dem Nachiaf) Dr. PETEKs ist die Stellung-nahme des damaligen LSI Dr. GRABER zum Antrag vom 24. 6. 1931 vorhanden. Da sie sehr ausfiihrlich und interessant ist, wird sie voliinhaltlich gebracht: „ZU Ldtg. Nr. 157/15: Stellungnahme des Landesschulinspektors dr. Georg Graber zum Antrag der Abgeordneten Dr. Petek und Johann Starc, betreffend die Beaufsichtigung der slowenisch-deutschen Schulen. Die Ubersicht iiber das Karntner Schulwe-sen vom Jahre 1930/31, auf die sich die Herren Abgeordneten Dr. Petek und Starc beziehen, weist allerdings 80 slowenisch-deutsche Schulen mit 189 Klassen und 8661 Schiilern auf. Doch muf/ hiezu bemerkt iverden, dafl in diese Zahl auch alle Kinder mit eingerechnet sind, die das Slosvenische nicht beherrschen, aber in-folge des Fehlens von deutschen Schulen in fene« Gebieten zum Besuche des sloivenisch-deutschen Unterrichtes gezwungen sind. Be- stiinden im gemischtsprachigem Gebiete neben den utraquistischen auch deutsche Schulen, so wiirde die Zahl der Kinder, die in slomenische Klassen eingereiht werden miissen, nur einen Bruchteil der jetzt ausgevuiesenen Zahl er- reichen, Nach § 6 des RVG entscheidet iiber die Unterrichtssprache und iiber die Unterweisung in einer zweiten Landessprache nach An-horung derjenigen, welche die Schule erhalten, innerhalb der durch die Gesetze gezogenen Grenzen die Landesschulbehdrde. Wie sich an zahlreichen Beispielen ervieisen laflt, ist es seit dem Bestande der utraquistischen Volksschule niemals vorgekommen, dafl Schulleiter eigenmdchtig den Charakter der Schule andern konnten. Wenn in den letzten zwei Jahrzehn-ten an einzelnen Schulen die sprachlichen Ein-richtungen gedndert w ur den, so geschah dies immer nur iiber ausdriicklichen V/unsch und nach genauester Befragung der Schulerhalter. Von keiner Seite sind jedoch Klagen iiber Eigenm&chtigkeiten von Schulleitern vorge-bracht ivorden. Dieser Feststellung mufi noch hinzugefiigt iverden, dafl der Landesschulrat in volliger Objektivitdt einigemale auch fiir die Beibehaltung der bestehenden sprachlichen Zu-stande, d. h. gegen die Zuriickdrangung des sloivenischen Unterrichtes entschieden hat. In den letzten Jahren haben zum Beispiel mehrere Ortsschulrdte, in deren Schulen utraquistischer Unterricht erteilt wird, Ansuchen um Einfiih-rung der ausschliefllich deutschen Fibel gestellt. Von dem Bestreben geleitet, den bisherigen sprachlichen Zustand solange als moglich fest-zuhalten, hat der Landesschulrat derartige Ansuchen der Schulerhalter abschlagig beschieden. In Verfolgung dieses Grundsatzes ist die Schulverivaltung bestrebt, an sdmtlichen utra-quistischen Volksschulen des Landes Lehr-krdfte zu bestellen, die fiir den Unterricht in der sloivenischen Sprache befdhigt sind und dariiber hinaus noch solehe, die die Kenntnis der sloivenischen Sprache zeugnismdflig nach-zuiveisen vermogen. Es verdient bemerkt zu iverden, dafl in den letzten Jahren Abordnun- gen von Schulgemeinden mit utraquistischen Schulen beim Landesschulrat vorgesprochen und das Ersuchen gestellt haben, der dortigen Schule nicht doppelsprachige Lehrer zuzuivei-sen, damit sie nicht, durch ihre Sprachkennt-nisse verleitet, mit den Kindem allzuviel Slo-ivenisch sprechen und dariiber die Pflege der fiir das praktische Leben so notivendigen deutschen Sprache allzusehr vernachldssigen. Auch diesen Wiinschen ivurde bisher nicht ent-sprochen. An den 76 utraquistischen Volksschulen mit 207 Klassen ivirken gegenivdrtig 206 Lehr-krafte. Hievon sind 125 fiir die sloivenische Unterrichtssprache befdhigt und 34 iveisen die Kenntnis des Sloivenischen zeugnismdflig nach, so dafl dem Bediirfnis nach entsprechend qua-lifizierten Lehrkrdften in sprachlicher Hinsicht vollkommen Geniige geleistet ivird. Diese utraquistischen Volksschulen verteilen sich auf die einzelnen Schulbezirke, ivie folgt: Hermagor 6, Klagenfurt-Land 18, Villach 24, Volkermarkt 28. Die Beaufsichtigung der genannten Schulen obliegt nicht 4, sondern nur 2 Bezirksschul-inspektoren. Zufolge Erlasses des Bundesmi-nisteriums fiir Unterricht vom 18. 1. 1927, Z. 33.245/1-4 aus 1926, (LSR. Zl. 1107 von 1927) ivurde namlich dem Bezirksschulinspek-tor in Hermagor mit Wirksamkeit vom 1. Marž 1927 die Beaufsichtigung der im Schulbezirke Villach liegenden utraquistischen Volksschulen und dem Bezirksschulinspektor in Volkermarkt die Beaufsichtigung der im Schulbezirke Klagenfurt-Land gelegenen utraquistischen Volksschulen iibertragen. Diese beiden Inspek-toren nehmen in den Angelegenheiten, die ihre Schulen betreffen, an den Sitzungen des anderen Bezirksschulrates mit beratender Stim-me teil, so dafl in allen Belangen der Schulverivaltung vollige Einheitlichkeit erzielt ivird. Bisher haben sich diesbeziiglich keinerlei Schivierigkeiten ergeben. Auch die sprachliche und nationede Eigenart der Bevolkerung ivurde bei Besetzung der Stellen in vollem Mafle beriicksichtigt. Der Schulinspektor des Bezir-kes Volkermarkt und der utraquistischen Schulen des Bezirkes Klagenfurt-Land, Franz Gornik, ist selbst ein gebiirtiger Sloivene; geboren zi% Fhersdorf bei Bleiburg, hat er seine ganze L ‘jtžeit ‘als Lehrer nur im gemischtsprachi-gen Gebiete Karntens zugebracht, ivahrend der Schulinspektor des Bezirkes Hermagor und der utraquistischen Schulen des Bezirkes Villach, Josef Poflnig, ebenfalls aus dem sloivenischen Landesteile stammt; geboren in Feistritz bei Maria Elend, hat er den Groflteil seiner Dienst-zeit an lauter utraquistischen Schulen Unter-karntens zugebracht. Beide genannten Inspek-toren sind fiir die sloivenische Unterrichtssprache befdhigt und beherrschen soivohl die sloivenische Schrift als auch die Umgangs-sprache vollkommen. Die Schulbehorde hat somit der Notivendigkeit der gesonderten Beaufsichtigung der Schulen fiir die Sloivenen Karntens bereits Rechnung getragen. (Wird fortgeietzt) "e Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKj Jui se niso nikdar gladili. — Gorje premaganim — pa 'Ponavlja, odkar se tepemo. In tudi nam gorje, če pri-v roke Titovim partizanom." ^ •Razumsko vzeto, dobro uparobljen jetnik daje večjo kot vod vojakov. Zato jrh je treba ožeti kot limone. Ožemanje pa je težaško delo. Po vojaških predpisih je to prepuščeno samoiniciativi kot mnogo drugih zelo važnih stvari. Vidite, kako je to modro. Toko država in vsi višji zvale krivdo na ramena tistih, ki se s temi stvarmi ukvarjajo," je zaključil WoH. Vstopila sta. Po oškrbljenih betonskih stopnicah sta se počasi spuščala v kletne prostore. Težak duh po plesnobi, pomešan s kiselkostim vonjem krvi, jima je udaril nasproti. Bil je podoben vonju slabo očiščene klavnice. Po dolgem hodniku sta šla molče proti prostoru, od koder je izza zaprtih vrat prihajalo rjovenje. Stotnik ije sunkovito odprl vrata in ponudil prednost majorju, ki je vstopili oholo vzravnan. Ko ju je podoficir zagledal, se je zdrznil in kriknil: „Mirno!" Pasji dreser in pisar sta planila kvišku, kot bi bila na vzmeteh. Vsi trije so obstali kot okameneli ptiči z zakrnelimi krili. Tudi ujetniki, ki so ždeli v kotu kakor trop od volkov ugnanih ovac, so se skušali postaviti mirno. Vendar so bili njihovi gibi, z ozirom na to, da so bili zvezani, mrtvo utrujeni. Eden od ujetnikov pa je celo obsedel, kot da se nič ni zgodilo. Oficirja sta obstala pri vratih. Pasji dreser, ki je bil po činu najvišji, pa je zavrtel glavo, in ko je videl, da so vsi negibni, se je vzravnal, izbočil, dvignil svojo podolgovato konjsko glavo, napravil tri odsekane korake do majorja in mu poročal. »Dobro, delajte naprejI" je odsekal Wotf, stotnik pa se je obregnil: »Kako javljate, gospod podoficir? Zakaj mož v kotu sedi in ne vstane?" »Oprostite, gospod major, dovolite, da uredim z njim," se je obrnil k Walfu pasji dreser. VValf pa je pomolčal in ga pustit stati z rokami, prilepljenimi k telesu in nagnjenega nekoliko naprej. S svojimi hladnimi očmi se je sprehajal po njegovem obrazu in užival, ko se je ohlopna, rumenkasta koža pordečila od sramu in so se ličnice napele, kor je dalo dolgi glavi z visoko pristriženimi lasmi trpeč izraz dirkalnega konja po izgubljeni tekmi. »Ta stoji kot tisto one v prvi poročni noči in prav je, da stoji v tej veličastni drži arijskega vzgona," je pomislil Walf z občutkom gnusa in pomilovanja za to vrsto ljudi. V bistvu jih je preziral. »Te vrste ljudje so stebri nove Nemčije, slepo orodje velikih ciljev. Brez teh kretenov ne shajo nobena vojska sveta, še manj pa policija. Tako so potrebni kot lopata za kidanje dreka." Ob njegovi nogi je stal njegov pes prav tako nepremično kot gospodar, z odprtim gobcem in očmi, uprtimi v VVolfa. V prostoru je zavladala mučna tišina. Le tisti, ki so ga imeli obešenega za roke na kavtlju na steni in so ga pravkar obdelovali, in je bil bolj podoben pozabljenemu površniku kot človeku, je zastokal. Hotel je opozoriti nase in na svoje klavrno mesto. Ko je major Wolf zadostil svojemu nagonu po pomembnosfi, je zaničljivo odsekal: »Delajte naprej." Oficirja sta obstala pri vratih s cigarama v rokah, kot bi stopila v bar in gledala, kam bi sedla, ko se bo končal program. »Bova videla, kako delajo ob navzočnosti višjih. To me je vedno zanimalo," je dejal Wotf stotniku in z očmi sledil pasjemu dreserju, ki se je zasukal na peti in kakor veter odšel iskat v kot vzroke svoje sramote. WoM si je mislil: »Ta človek je bolestno občutljiv za čast, to se pravi, da je pravi Nemec. Sedaj bo pokazal vse, kar zna, da bi čimprej rešil svoj ugled in tradicijo nemškega reda in seveda tudi kult pokorščine." Dolgoglavec se je razkoračil pred jetnikom. »Prosim, če tolmačite," se je obrnil h Korošcu, pisarju. Začel se je dreti na ujetnika: »Zakaj nisi vstal in izkazol čast nemškemu oficirju?! Odgovoril* je vpil, 'kot bi sekal 6 — Štev. 16 (1501) 23. aprM 1971 Umetnost sprostitve Sodobni človek se mora naučiti premagovati napetosti vsakdanjega življenja, sicer le-te njega premagajo. Biti mora kakor drevo v vetru in se upogniti pred vsakim sunkom ali pritiskom in se zopet vzravnati po končanem viharju. Svojega duha si naj sprosti ob misli na mir, počitek in molk. Zamisli naj si miren ribnik sredi šepetajočih brez in svojo notranjost naj skuša uskladiti z umirjenim napevom narave. Stremi naj za notranjo razigranostjo, da si tako ohrani sproščenost v vrtincu svoje zaposlenosti. Doseže jo tako, da posnema dečka, ki se sonči na obali, ali ribiča na morju. Pomaga naj si z gibanjem, potovanjem, športom in telovadbo, z delom na vrtu ali v drevesnici, ker prinaša telesna utrujenost sprostitev in dobro spanje. Ker človek ve, da so zapletene življenjske razmere glavni vzrok napetosti, naj si smotrno uredi svoje delo, naj ga opravlja v pravilnem zaporedju in naj se loti samo enega dela hkrati. Izogiba naj se razburjanju in izkorišča blagodejno moč glasbe za pomirjenje živcev. Odkril bo, da je smehljaj znamenje sproščenosti, zato ne bo kazal vedno resnega obraza, ampak se bo od časa do časa tudi smehljal. Vzel si bo čas za meditacije in sledil Emersonov emu nasvetu: „Prestavi se v sredino toka moči in modrosti, ki je gibalo vsega, kar na njem plava, in brez truda te bo nosil k resnici, pravici in zadavoljstvu.“ Rdeče redkvice Najcenejši in skozi vse leto uporabni okras narezkov, drobnih kruhkov in raznih solat so rdeče redkvice. Imate košček vrta? Potem lahko »pridelate" redkvice sami. Da ne boste nikoli brez njih, jih sejte vsake tri tedne. Zanje ne potrebujete posebne gredice. Zadovoljne bodo, če jih boste pomešali med solatno seme, jih navrgli, preden posadite čebulo ali fižol, pa tudi med vrstami pora bodo kmalu pognale. Sejte jih zelo redko, tako bo pridelek debelejši in tudi povrtnini, kjer bo redkvica gostiteljica, ne bo delala škode. Aprila posejano seme bo dalo maja že polno košaro sadu. REDKVICA — BEL, RDEČ IN ZELEN OKRAS Redkvice operite, pazite pa na zelene listke, da jih ne polomite! Odrežite redkvicam spodnji del s koreninico, tako da jih lahko postavite. Rdeča redkvica z drobnim zelenim »srčkom", ki ga lahko tudi pojemo, se bo obnesla povsod. Če imate malo potrpljenja in spretnosti, boste z neostrim nožem previdno odmaknili od belega mesa rdečo kožico, potem ko ste jo zarezali od enega konca proti drugemu. Nastale rožice imajo lahko koničaste ali okrogle listke, nekaj redkvic pa pustite lahko tudi celih. Redkvice bodo še okusnejše, če jih, preden jih zložite na oval, rahlo posolite. Tako oblikovane rožice namestite lahko med vsakovrstno meso, med enolične solate, na polnjena jajca, pa tudi vsakdanji pražen krompir, riž ali suh kuhan fižol bo vse bolj imeniten v rde-ci družbi. Z dolgimi belimi redkvicami lahko imitirate tulipanove cvetove. Primerni bodo za slavno večerjo, med temnim prekajenim mesom, raznimi mesnimi izdelki, kaprami in olivami bosta njihova barva in oblika vidno izstopali. Navodila za sesalnik Električni sesalnik za prah vse bolj zamenjuje stari iztepač, metlo in ščetko, pa čeprav so stanovanja še tako majhna. V mestih si gospodinja skoraj ne more privoščiti, da bi preprogo izprašila na prostem ali celo čez balkon. Preostane ji le to, da hrani denar in kadar se odloči za kak večji nakup, Zavarujmo volno pred molji Kolikokrat se tudi skrbni gospodinji zgodi, da |o pregled zimskega perila in obleke tam proti koncu poletja ali na jesen spravi v slabo voljo, če ne v obup. Tako je pazila, da bi molj ne prišel do volnenih kosov, in vendar je ob prvem hladnem dnevu, ko je iz omare potegnila volneno majico, opazila v njej luknjo. Da bi se nam kaj takega ne ponovilo, moramo volneno perilo in obleko čez poletje primerno shraniti pred molji, ki v poletnih mesecih tako nevarno stikajo za njimi. Moljeva samica Izleže v volnene tkanine, preproge ali v kožuhovino do 200 jajčec. V dveh tednih se iz teh izležejo male gosenice, katerim volneno predivo služi kot hrana. Posebno rade imajo mastne madeže na volnenih tkaninah. Od tod one nesrečne luknje. Moljem pa kafra, naftalin, pelin, tobak, petrolej, terpentin, sivka (lavanda) in tiskarske barve niso povšečl in se jih izogibajo. Zato so to glavna sredstva proti moljem. To pa še ni dovolj. Sedaj, ko zimske obleke ne bomCAf-* P°frebovali, jo zanesemo na zrak, prezračimo, izprašimo, skrtačimo in očistimo madežev. Nato Jo spravimo. Toda kako! Načinov je več. Najenostavnejši je ta, da volnene predmete zavijemo v časopisni papir in zložimo na potice ali v omare. Če nimamo pri roki kakega drugega sredstva, ki odganja molje, nam pomaga časopisni papir, bolje pa je, da med obleko obesimo vrečice z naftalinom, šopke ali vrečice sivke (lavande) ali kakega drugega sredstva. Med temi so priporočljiva tista, ki Imajo prijeten duh, da se volnena obleka ne navzame močnih duhov n. pr. tobačnih preparatov ali preparatov na bazi petroleja ali terpentina. Nadalje moremo obleko ali perilo zaščititi še tako, da jo ovijemo v najlonske ali celofanske vrečice oziroma vreče, ki varujejo obleko in perilo pred molji in pred prahom, ki se ga v poletnih mesecih kljub vzorni čistoči vendarle precej nabere. Pomagamo si lahko tudi s kartonastimi ali lesenimi zaboji in kovčki. Pri tem je važno, da kovček ali zaboj otremo z notranje strani s krpo, namočeno v terpentinu, ki molje odganja. Da bi se kljub vsej pozornosti ne zgodila nesreča, žrtvujmo od časa do časa kako uro in si oglejmo, kako je s shranjeno volneno obleko. po navadi ne pozabi na nakup pripomočkov za snago v stanovanju. V servisih za popravilo električnih aparatov se pritožujejo, da so največkrat gospodinje same krive, če se jim pokvari sesalnik za prah. Zgodilo se je že, da je gospodinja prinesla v delavnico sesalnik in potožila, da ji več ne »vleče”. Izkazalo se 'je, da je bila vrečka do roba polna. Pri drugi so spet našli v njej žeblje, pri tretji pa je pregorela, ker je zašel vanjo ogorek ... Gospodinje bi si prihranile marsikatero nevšečnost pri sesalniku, če bi ob nakupu skrbno prebrale priložena navodila. Nekaj navodil bi se morale celo naučiti na pamet, posebno pa tista o vzdrževanju aparata. Predvsem mora gospodinja paziti na tele drobnarije: 1. Vselej naj se prepriča, če ni vrečka za prah prepolna. Vsakokrat ali vsaj po vsaki drugi uporabi naj vrečko potegne iz sesalnika in naj jo temeljito očisti. iPrati je ne sme, ker bi se tkanina, iz katere je narejena, zredčila in prepuščalo prah v motor. 2. Na preprogah in na tleh ne sme biti žebljev, šivank ali črepinj, ker utegnejo poškodovati vrečko ali celo motor. Če so tla grdo smetna, jih je najbolje prej pomesti, posesati pa le prah. 3. Ščetko je treba vsakokrat očistiti z redkim glavnikom in jo od časa do časa oprati v mlačni vodi. Umazana ščetka ob čiščenju pušča za seboj madeže od nagrmadene nesnage. Po vsaki uporabi je treba zbrisati s krpo tudi ohišje sesalnika, nato pa ga do naslednjega čiščenja spraviti v škatlo. Poskusite! ŠVICARSKA JUHA i dkg slanine izrežite na kocke in prepražite s sesekljano žebulo. Posebej skuhajte manjio glave ohrovta, ga pretlačite ali drobno sesekljate. Čebuli dodajte moko In ohrovt z vodo, v kateri se Je le-td kuhal. Olupite 2 krompirja, ju zrežite na kocke in jih dodajte ohrovtu. Vse skukaj posolite in popoprajte po okusu, dodajte vodo, kolikor je potrebna, in pred serviranjem posujte z drobno sesekljanim peter-iiljem. ZABELJENA CVETAČA Potrebujemo: 1 kg cvetače, 20 dkg paradižnika, $ Jajca, nekolika drobnjaka, drobtinice, 20 dkg Žunke, IS dkg margarine, zeleni peteršilj, poper, sol in slano vodo. Cvetačo operemo in jo damo kuhat v vročo slane vodo. Ko je skuhana, jo razdrobimo in jo denemo v nepregorno posodo. Na cvetačo naložimo koščke margarine, narezano šunko In narezan svež pdVadiž-nik. led nato oblijemo z drobtinicami, praženimi no margarini, in s stepenimi jajci ter potresemo z nasekljanim drobnjakom. Na koncu jo posujemo še * nasekljanim zelenim peteršiljem. Cvetačo lahko obložimo z mladim krompirjem i* nato spečemo. Serviramo jo z zeleno solato. MEDENA LIMONADA Liter vode, S žlic limoninega soka, S žlic medu. Vse sestavine dobro premešamo. Serviramo lahke toplo ali mrzlo limonado. DROBNI NASVETI | Kruh bo dalj časa svež, če ga hranimo v vrečici iz polivinila ali kake druge umetne mase. Toda — nikar ne devajte vročega kruha v polivinil! Postal bo lepljiv in težko prebavljiv. H Česen laže stremo, če ga potresemo s soljo. B Cvetača, ki je že bolj stara in ni več bela, se bo ubelila, ako prilijemo vodi, v kateri jo kuhamo, malo mleka in dodamo malo sladkorja. H Ko kuhamo zelje, mu dodamo malo črnega kruha, tako bo v kuhinji manj duha. Titla koža na podplatih Odpravimo jo tako, da noge vsak večer temeljito okopamo v topli vodi, potem P® jih namažemo z 10 % salicilnim vazelinom-Mazilo moramo na debelo namazati po trd' koži, ga pokriti s čisto, preprano krpico i® noge poviti. Morilo naj ostane na koži d ® drugega večera, ko noge spet okopamo ir* ves postopek ponovimo. Pri kopanju moramo trdo kožo temeljite ostrgati. Vse to ponavljamo toliko časa, d® se odlušči vsa trda koža. Ko nam to uspe, moramo noge po vsakem kopanju ali umi' vanju namastiti z nočno kremo. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: 010 pločevino. Človek v kotu se je za spoznanje dvignil in se uprt na roke, toliko, da je njegov obraz v senci oblila svetloba. Bil je starejši možakar z razoronim čelom, raz-mršeni lasje so kazali, da so ga že imeli v rokah in tudi podpludbe na kljubovalnih ličnicah so izdajale, da si ga ije nekdo sposodil za boksarsko vrečo. Pasjega dreserja je gledal zaničljivo, z negibnimi očmi. Ko se je ta zadri in je tolmač prevedel, je jetnik povedal, da je ranjen v nogo. »Kaj me to briga, vstani!" (je rjovel Werther, ki je izgubil potrpljenje. Mož ni odgovoril, obsedel je, pravzaprav na pol ležal in čakal, kot bi poziral kiparju. Dreser je stopil' k njemu in ga z vso silo brcnil v piščal z okovanimi gorskimi čevlji. Moždkar je tiho zastokal, in kaplje potu so mu zalile lica in oči. Werther pa je stopil k njemu, ga zgrabil za ovratnik, da bi ga dvignil kvišku. Ker je bil možak pretežak in brezvoljen, pasji dreser pa bolj šibak kot močan, se mu to ni posrečilo. Zato je pobesnel. Ne da bi gledal kam, ga je suval z nogo v trebuh in rebra. Ko pa še to ni bilo dovolj, ga je s pestjo nekajkrat usekal po nosu, da se mu je vlila kri. Ker se žrtev ni branila niti vpila, ga je to še bolj jezilo. Pred majorjem je izpadel kot mazač v svojem poslu. Stotnik in major sta hladnokrvno gledala njegovo brezuspešno prizadevnost. Ko se je podoficir upehal, je kriknil psu: ,Rex!" in pokazal psu z roko na ujetnika. Pes je zarenčal in se pognal vanj ter se mu divje zagrizel v roko, s katero se je Skušal braniti. Pes bi človeka gotovo do smrti obgrizel, če ne bi njegovo besno renčanje presekal majorjev surovi krik: »Prenehajte s to komedijo!" Glas je bil tako oster, da je vse obnemelo in obstalo. Major je vedel, zakaj se mu ta posel upira do skrajnosti. Tu te močni in ponosni ljudje, ki se zapro v oklep svoje trme in so pripravljeni raje umreti kot popustiti, lahko tisočkrat ponižajo. To ponižanje pa v človeku obleži in raz- jeda. Ponižanje, za katero ni drugega zdravila, kakor da iščeš zadoščenja pri drugih, ki klonejo. »Obvežite moža in pustite ga v miru!" je dal povelje prav tako ostro. Ob tem se je spomnil na fanta, ki je ozmerjal Ano in zbil VVertherja v kanal. »Če bi imel divizijo takih ljudi! To so ljudje posebne vrste, ki jih ni veliko na nobeni strani in jih s silo ne zlomiš." Potem je major zahteval rezultate zaslišanj. Preletel je sveženj papirjev. Podoficir je poročal, da je od sedmih ujetnikov bilo pet mobilizirancev. Štirje so odgovarjali na vsa vprašanja, trije pa zakrknjeno molčali. Od njih so izvedeli, da je divizijski štab v okolici Črnega vrha in da je nekje zadaj verjetno tudi štab korpusa. Dva ujetnika pa sta bila iz enote, ki čuva prelaz na planoto. Walf se je vznemiril, poiskal poročilo in zapičil oči v oznako brigade in bataljona in usta so se mu razlezla v nasmeh, kot bi nekaj našel, kar je davno izgubil: »Erich, saj to je blazno! Kdor Išče, ta najde! Končno je le prišla od sto slabih ena sama dobra možnost. Pokličite mi ta dva ujetnika na [ooseben razgovor." »Repnik in Blajl" Od gruče sta se odtrgala dva moža in se z oklevajočim korakom napotila k majorju, kateremu je obraz naenkrat sijal tako prijazno, kot bi bil predsednik dobrodelnega društva. Odšli so v posebno sobo v kleti in tam jih je major nagovoril: »Vidva sta se javila, da bi šla k domobrancem. Imenitno! Zelo prometno sta se odločila. Verjetno je to najbolj pametna odločitev v vajinem življenju." Naslednje njegovo vprašanje je bilo, če je v enoti na sedlu partizanka Ana. Ko sta oba pritrdila, da se je pravkar vrnila v četo, se je major še bolj odobrovOljil. Ukazal ju je razvezati in naročil, da mu privedejo drugega za I drugim na razgovor na poveljstvo. Preden sta odšla, je poklical podoficirja VVertherja te mu naročil, naj vse druge ujetnike pusti na miru in naj te* meljito vzame v rake tistega, ki je govoril o divizijskem štabu. Iz njega naj izcedi vse, potem pa naj mu ga čet eno uro pripelje. Komaj pa so se vrata zaprla in je bite slišati korake s stopnic, se je pasji dreser z žilavko v rok' nap>oti1 k ujetniku, ki so ga medtem z veliko nejevoljo obvezali. S ploho kletvic se ga je lotil in ga mahal kot vrečo še potem, ko telo ni dajalo nobenih znakov življenja. Na poveljstvo je major najprej poklical Bfaja. Ta se m® je zdel že na videz primernejši in dostopnejši od Repnik®-Ko je vstopil, mu je najprej ponudil sedež, potem pa go j® postregel s cigaretami in konjakom. Medtem ko je proz® kozarček, si ga je temeljito ogledal. Bil je človek po nj® govem okusu in mislil je, da bo lahko izpeljal nalog®' ki mu jo je namenil. Prisodil mu je okoli trideset let, post®' ve je bil srednje, kar priročen, še vedno primemo rejen, k®r je potrjevalo, da ni bil dolgo v hosti in verjetno res mobH1' ziran. V obraz je bil živahno rdeč, z rahlo skodranimi las®11 in plahimi očmi. »človek, veter," si je dejal Walf. »Verjetno, da je Šel® okusil pravo življenjsko strast in da bi zato, da bi si oh'®' nil življenje, izdal tudi mater in se zvezat s samim hudičem-Nato se je obrnil k tolmaču, kozavemu Korošcu, ki I imel v stotnikovi enoti precej posla in pomembno vlog®-»Tako, posredovali boste med nama razgovor o z®1 zaupni stvari. Opozarjam vas na dolžnost službene m®' čečnosti. Če se zve ena sama podrobnost, boste izgub' glavo. Ali ste me razumeli?" »Da, gospod major, razumljivo," je nekam kislo odg® voril kozavec, ki ni bil vajen tako ostrih opozoril. Potem i0 se lotili dela. (Nadaljevanje sledi) ANDREJ ŠUSTER - DRABOSNJAK Igra o izgubljenem sinu Poslednji meteži ob Dravi ..... Nemara se zdi nekoliko presenetljivo, da je Drama SNG v Mariboru za svojo zadnjo premiero letošnje sezone segla po besedilu, ki diši Po starem vinu in lectariji ali če bi iskali likov-Oo vzporednico: ki je v sorodu s kleno morilko panjskih končnic ali celo s potezami do-bfe naivne slikarije, čeravno objavlja svetopisemsko priliko o izgubljenem sinu. Avtor *8re je znameniti koroški bukovnik Andrej Šuster Drabosnjak. O znanem motivu izgubljena sina najbrž ne kaže izgubljati besed, Pomembneje se zdi opomniti, da mu je Drabosnjak z izjemno sočno govorico, ljudsko figuraliko in žlahtnostjo ter nemara zlasti z »boccacievsko" razposajenostjo, dvoumji in Uamigavanji, vgradil tako sproščene, neposred-Ue m učinkovito zarobljene razsežnosti, da je gledalcu in poslušalcu naših dni domala tesno Pb duši, ko se ove, kako skromna je prav-2aprav mera sproščenosti, ki se je Linharta ali tudi našega koroške-gu bukovnika v času poldrugega stoletja pretočila do naših dni, v naso zavest in ne nazadnje v našo Umetnost. Je že res, da se Drabos-nJak ni mogel ogniti dediščini tistemu religioznega moralizma in celo Militarizma, ki je vgrajen v temelje svetopisemske prilike in je zavoljo nJe Igra o izgubljenem sinu »eksem-Peh ljudem za poboljšanje". No bi ostalo samo pri tem, bi bil nemara Drabosnjak pogosteje na re-Pejtoarjih naših gledališč, še pose-°eJ v tistih časih, ko je imenovana moralka bila takorekoč oficialna. A Cevje avtor še za časa življenja imel težave s svojimi spisi ali če je mo-ral prirejevalec naše igre med voj-®ama besedilo otrebiti vseh „ne-Cednosti“ — tedaj najbrž ni tendenciozno, če ugotovimo, da so bile ~rabosnjakove simpatije vsaj v ena-meri na strani „ razuzdane" mo-^alke izgubljenega sina kot na tisti, . mu je kazala pot k poboljšanju m krepostim. Vendar to navsezadnje v tem hipu ni najbolj bistveno, ,Prav seveda sodi k vprašanju, ki .* ga želim, skupaj z novim prirejevalcem besedila prof. Brunom Hartmanom spet obuditi: »zakaj in vemu se današnja evropska gledališča vračajo , minulost, k svojim srednjeveškim, ljudskim, °medijantskim izvorom ...?“ • Vprašanje je kajpada kompleksno in še malo * Ue domišljam, da je nanj mogoče na kratko 1 vsaj približno odgovoriti. Vemo, da so Uoga evropska gledališča, med njimi zlasti b l •, eeška in slovaška, začela radoživo tskati po besedilih, ki „diše po starem vinu“. i. e> zgolj kriza sodobne dramaturgije ni mogla tti poglavitni motiv, ki jih je k temu navajal. . eja>l bi, da so razlogi bolj temeljne narave; *» sicer dvojni: prvič, očitno je izročilo me-anske^ dramatike, ki je krepkih sto let pol-_ našo radovednost s sterilnimi družinskimi Psihologizmi ali konfekcioniranim, izumetni-^emm smehom, postala ne le nezadostna, mar-je začela zbujati odpor, ki je v zadnji stop-J' pripeljal do tako imenovane antidrame in utiteatra. A tudi tu je začel vrelec usihati in ulone naturna je želja, iskati in najti v starih, ^Zabljenih, kolikor mogoče elementarnih begi 'lih nov navdih in tudi novo vrednost. unientarnost in avtentičnost, pojma, ki ju z/v!0 ne kaže razumeti zgolj z vsebinskega al'C * a’ marve‘- tudi izraznega, oblikovnega 1 če hočete, obrednega, ritualnega — nista £j.sta'la zgolj modna krilatica, četudi ju infla-^ ,a seveda sili k temu. Mislim, da tudi ni šlo kakšno poenostavljeno iskanje identitete, ^ arveč preprosto za polnost, jasnost, za ob-J1?v° zgubljene prisotnosti. In drugič: vračali® v minulost, k starim ali pozabljenim bese-t>aV)ni’ ,e g^e^ab^u podarilo šanso, da spet j, Ne stik s prvinskim komedijantstvom, z ^ahtnim glumaštvom, s čisto igro. Čeravno v 111 imel priložnost videti le dvoje predstav te rst^i moram priznati, da sta v obeh opisana 5v°^Va — iskanje indentitete in čista igra — t\,°j ^ans’ polno uveljavila. In mariborska edstava Drabosnjaka. Odgovor na to vprašanje ni popolnoma pre-jg°st- Ne zastran tega, ker bi tudi zahtevnejši Falec v uprizoritvi ne dobil dovolj kreativnih ^ ezev, ki bi potešili njegovo radovednost, d0 rVe.^ zat0> ker ti deleži vsak zase učinkuje b V?'j sugestivno, teže pa jih je uskladiti, si Ujih izluščiti homogeno celoto. ^ Najprej bi veljalo omeniti delež prirejevalca Hartm&nsi. Ta dclcz je bil nemalo zahte-rof’ n-a P°g^ecl skoraj nerešljiv. Hartman je iz b i0P‘sa moral tako rekoč »prepesniti" celotno v iz narečja prestaviti bliže knjižni slo- *>e>l n'’ kaici s'cer bi bila ne le popolnoma •oimljiv oreh za igralce, marveč tudi za po- slušalce. In če vemo, da je Hartman moral še marsikaj spremeniti ali tudi kaj dodati — bodisi zavoljo težko berljivega ali mestoma kar nečitljivega rokopisa — mu je priznati, da je nalogo opravil s tenkim jezikovnim čutom in dramaturško spretnostjo. K tej drugi je prišteti zlasti vpeljavo Drabosnjakovega lika, ki je ves čas dogajanja na odru in z govorjenimi di-daskalijami opominja gledalce, da sodelujejo — ne pri morebitni »identifikaciji", marveč pri igri. Drugi oblikovalni deleži — režija, scenografija, kostumografija, muzika, koreografija in seveda igra — se v prirejevalčevo zasnovo kajpada ustvarjalno vključujejo. Slavko Jan, ki je po daljšem času spet nastopil kot režiser, je ustvaril skrbno pripravljeno, pregledno in slikovito predstavo. Navzlic tem nedvoumnim kvalitetam pa sili v ospredje vprašanje slo- govne naravnosti uprizoritve, zlasti igre. Ta je bila namreč pretežno realistično zasnovana, medtem ko so se druge oblikovalne prvine realizmu ogibale. To velja za scenografijo Melite Vovkove, ki je bodisi zaveso, poslikano z motivi igre v stilu panjske končnice, bodisi osrednje prizorišče s šlikovito ornamentiranim prerezom koroške kmečke hiše — ustrezno, cello rahlo ironično stilizirala. V to smer je šla tudi kostumografija Mije Jarčeve, medtem ko je bila glasba Uroša Kreka folklorizirana — žal, le posneta in ne živo izvajana, kar je bistveno razlaščalo avtentično ozračje; folklo-rizirani so tudi plesi in igrice Ika Otrina. Takšno raznoglasje med posameznimi kreativnimi prvinami bi morda bilo laže uskladiti navzlic raznoličnim stilizmom, ko bi celotna predstava bila grajena z nekakšno (recimo: dobrodušno ironično) distanco. Ker tega ni bilo, je uprizoritev navzlic skrbnosti in natančnosti zapuščala vtis nehomogenosti. Igra o izgubljenem sinu igralsko ni pretirano zahtevna, če se zmagovito naravna v komedijantsko radoživost, zaplete pa se, ko skuša domala realistično izrisavati »značaje", ne pa igrati stilizirane prikazni, tipe. Kot sem že dejal, je bila igra večidel realistično naravna. To zasnovo je Boris Brunčko kot Parolicus sicer skušal preseči, a za komedijanta, ki vpeljuje dogajanje in predstavlja nastopajoče, je bil kar premalo neposredno igriv. Jožu Zupan je kot Drabosnjak svoje intervencije govoril preveč plaho. Volodja Peer je bil v vlogi Sina izrazito dvodelen, prvi, veseljaški del je oblikoval s primerno napadalno razposajenostjo, drugi spokorniški, pa je bil popolnoma nerazumljivo sentimentaliziran. Marjan Bačko je Očeta igral skorajda slovesno patriarhalno, Boris Kočevar pa Brata z ustrezno klenostjo, ki pa je mestoma preveč zadišala po pomeščanjenosti. Arnold Tovornik in Pavla Brunčkova sta bila prebrisana Birt in Birtinja, medtem ko je Sonja Blaževa njuno Hči glasovno in v nakazovanih kretnjah stereotipno preforsirala, dasi-ravno je v temeljih figuro primerno komedijsko naravnala. Roman Lavrač je bil zabaven Tajfel, Breda Pugljeva pa preveč baletno-gra-cilni Angel. V manjših vlogah so nastopili Ivo Leskovec, Rado Pavalec in Jože Samec. Posebej bi kazalo omeniti še jezikovno podobo uprizoritve. Lektorica Majda Križajeva ni imela lahke naloge — Drabosnjak je edini moral govoriti koroško, drugi igralci so ji zvečine silili v nekakšno gorenjščino — opravila pa jo je prizadevno in skrbno... Vasja Predan, Delo, 17. 6. 1970 Radijska poročila so govorila o naglem napredovanju zavezniških armad na vseh frontah. Tudi jugoslovanka armada je sovražnika vse bolj potiskala proti severozahodu. Vsakomur je bilo jasno, da svoboda ni več daleč. Vendar nam sovražnikova dejavnost tega ni dala čutiti. Pritisk okupatorjevih enot je naraščal iz dneva v dan. Na vsako našo akcijo ije odgovarjal z izpadi in hajkami, kajti ves čas vojne na Koroškem ni imel toliko vojaštva, kot ravno proti koncu, ko so 'iz fronte prihajale razne enote, se reorganizirale in spet pripraviiljale za obrambo rušečega se rajha. Naša obveščevalna služba je v tem času imela dosti dela. Vsak dan je poročala o prihajanju, razmestitvi, številčnem stanju in gibanju novih enot v Dravski dolini. Ena takih enot je bila tudi Vlasova divizija, ki se je razmestila v Podjunski dolini. Ta nekdanja ruska enota je kmalu po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo pristopila na stran Nemcev. Ko so videli, da so njihovemu gospodarju ure štete, so v skupinah in posamič bežali iz enote, hodili po kmetijah in iskali zveze z nami. V tretji bataljon koroškega odreda, kjer se je zadrževal tudi naš štab, so vsak dan prihajale večje skupine teh vojakov. Nič kaj jih nismo bili veseli, ker so prihajali brez orožja in opreme. Tako so nam bili predvsem v breme, ker jih je bilo treba še stražiti in hraniti. Prihajalo je tudi mnogo drugih novincev, predvsem domačinov. Pridružila se nam je celo skupina policistov, po narodnosti Avstrijci, ki so prišli s komandirji vred in v polni opremi. Takrat smo se zadrževali pri kmetu Perš-manu, zahodno od Pece. Enota je zelo narasla, hrane pa pri višinskih kmetih za tako veliko število ni bilo dosti. Hodili smo v prehranjevalne akcije v Podjunsko dolino, kjer je bilo dosti nemčurjev in priseljenih Nemcev. Dolga kolona borcev, dobro založena s hrano, se je 25. aprila 1945 ob lepem, sončnem vremenu spuščala proti Peršmanovi kmetiji. Tovariši so bili utrujeni od dolge poti in neprespanih noči, zato so takoj polegli po skednju in trdno zaspali. Mesarji in kuharji so se takoj odpravili na delo in popoldne okrog četrte ure je po dvorišču lepo dišalo po dobri hrani. Medtem sem se sprehajal po stezi, ki vodi proti kmetu 'Peternelu, in razmišljal, kje in kako bi jo zagodli številnim Nemcem. Bataljon in zaščitni deli štaba odreda so bili prav pred kotli 'in čakali na hrano, ko se je blizu oglasila strojnica. Prvemu rafalu se je pridružil drugi, tretji, nato je vse prešlo v neskončno drdranje. Ti rafali so bili namenjeni vrsti, ki je dobivala hrano. Našo zasedo so Nemci iznenadili in jo zajeli. Nemci bi se potem neopazno približali kmetiji, če v tem trenutku ne bi bila obnje zadela patrulja VDV. To je Nemce primoralo, da so že od daleč vžgali proti nam. Prvi rafali so zadeli v hišo. Zrna so skozi okna udarjala v sobo, kjer je bilo poveljstvo bataljona ter del odrednega štaba. Nastala je trenutna zmeda. Večja skupina borcev je stekla prek travnika in se za hlevom spustila proti potoku. Prestregel sem jih ter jih obrnil nazaj v gozd nad kmetijo. Nekateri mitraljezci so se takoj znašli in Nemcem odgovorili z ognjem. Razporedili smo se nad kmetijo in ugotovili, da se je več kot polovica moštva umaknila. Ogenj iz nemških »Šarcev" je postajal vse močnejši. Šipe na oknih so bile kmalu razbite. V hiši je ostal ves naš arhiv, pisalni stroji in nekaj orožja ter opreme. Med drdranjem mitraljezov in eksplozijami bomb so člani poveljstva s kurirji udirali v hišo pri zadnjih vratih in reševali arhiv in opremo. S skupino borcev je jurišal na Nemce, ki so dospeli že do hleva in hiše, tudi namestnik komandanta bataljona. Tolkli smo se okoli poslopij in uspelo nam je potisniti napadalce nazaj. Zdaj je sledil nemški napad in pregnali so nas v gozd nad hlevom. Spet smo napad ponovili. Tako so bila poslopja zdaj v naših zdaj spet v nemških rokah. Naposled smo se pred premočjo umaknili v gozd, se tam utrdili, večja skupina pa se je začela vzpenjati na visoke skale, ki se dvigajo kakih stopetdeset metrov nad kmetijo. Čakali smo, da bi bilo ugodno za naš ponoven napad, in ugibali, kaj storiti za rešitev kmetije. Naenkrat smo spodaj zagledali dim, ki se je valil skozi okna in vrata, pokazal se je tudi plamen. Ogenj se je naglo širil, kajti poslopja so bila lesena. Z dvorišča so se začuti dolgi rafali. Tesno nam je postalo pri srcih in navdajale so nas hude slutnje. Ogenj je osvetlil vso okolico, da se >je videlo kot podnevi, mi pa nismo mogli storiti ničesar več. Pozno ponoči smo krenili proti kmetu Možganu, kjer smo našli tudi druge, ki so se umaknili takoj po napadu. Povedali smo jim, dl so Nemci požgali Peršmanovo domačijo . ^gibali, kaj se je zgodilo z domačimi. Vsi smo bili globoko prizadeti. Zgodaj zjutraj smo k Peršmanu poslali močnejšo patruljo, da bi ugotovila, kaj se jim je zgodilo. Na pogorišču se jim je nudil strašen prizor. Na dvorišču je z najmlajšo hčerko ležala ubita gospodinja, nekaj stran pa gospodarjeva sestra. Poleg nje sta ležala Peršmanov starejši sin in enajstletna sestrica. V hiši je ob napadu gospodar Luka držal v naročju dva sinčka. Zadela ga je krogla in zgrudil se je mrtev. Priskočila je hčerka, 'ki še ni bila zadeta, pobrala oba otroka in z njima zbežala v klet. Tam sta se že skrivala desetletni brat in stara mati. Tedoj sta v klet vdrla dva policista in jih spodila ven. Po hiši so že zažigali. Stara mati pa je kljub podivjanosti požigalcev zahtevala, naj pogase ogenj. Policist ji je zavpil, naj molči, in ji v hrbet spustil rafal. Krogle so zadele tudi malega Lipija, ki se je oklepal stare matere. (Se nadaljuje) Športni vestnik ^ It A PIO PROG B A M ^ VELIKA NAGRADA ŠPANIJE RADIO CELOVEC Pretekli teden je vrsto športnih prireditev zdaleka presegla druga avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo formule 1, ki je bila prirejena v Barceloni na znani progi Montjuich. 22 drznih dirkačev je nastopilo v boju za mesta, toda le 12 se jih je ob koncu dirke uvrstilo. To je bila ista slika, kakor pred dvema letoma (lansko leto je bila dirka za Veliko nagrado Španije v Madridu, kjer se je ponesrečil pokojni svetovni prvak Avstrijec Jochen Rindt). Dirka v Barceloni ni bila napeta, saj je kakor pri treningu pričakovano kot prvi privozil na cilj Škot Jacky Stewart, ki je postavil pri treningu nov hitrostni rekord Edino drugouvrščeni lanskega leta Belgijec Jackie Ickx se je uveljavil iz ostalega dirkalnega polja, ko je po fantastičnem hitrostnem rekordu zaostal za Stesvartom le za tri sekunde. Med dvanajstimi avtomobili, ki so izipadli, pa se je znašel tudi zmagovalec prve dirke za svetovno prvenstvo formule 1 v Južni Afriki Tržačan Mario Andretti, ki je izpadel zaradi poškodbe na motorju. Prvo mesto je torej zasedel Jacky Stewart, ki je na vrhu lestvice tudi po dveh tekmah in je dosegel 15 točk, pred Belgijcem Ickxom (Ferrari) in Amonom iz Nove Zelandije (Matra Sinica). Za Stesvarta je bila zmaga v Barceloni trinajsta v njegovi karieri, tretja v Španiji in prva za firmo Ty-rrell-Ford. KOLESARSKA DIRKA PARIZ—ROUBAIX Tradicionalna kolesarska dirka Pariz—Rou-baix, ki vodi preko 266 km, se je v nedeljo končala s senzacijo, ko je kot prvi privozil skozi cilj doslej manj znani Belgijec Roger Rosiers. Zmaga na dirki „v pekel" je tembolj presenetljiva, saj so bili na startu vsi asi kolesarskega športa. Kolesarska dirka Pariz—Rou'baix velja za eno najtežjih kolesarskih prog med profesionalci in je celo veliki idol med kolesarji Eddi Merckx iz Belgije zasedel le peto mesto. Da pa je Merckx upravičeno veljal pred dirko za favorita, priča njegovo mesto in izvrsten čas, ki ga je dosegel kljub petim okvaram na gumah. Drugo mesto je zasedel Belgijec van Springel pred Italijanom Bassojem in Holandcem Janssenom (znanim iz kolesarske dirke po Avstriji). POKAL DONAVE V SPLITU v,.A V noči od sobote na nedeljo se je v Sprr*_:f končalo tekmovanje v dviganju uteži za pokal Donave, kjer je sodelovala tudi avstrijska reprezentanca. Po začetnih presenečenjih se je tekmovanje za Avstrijce končalo bolj slabo, čeprav so imeli v svojih vrstah izvrstnega Pittnerja, ki šteje med evropsko elito. Avstrijsko dvigalno moštvo je zasedlo izmed sedmih moštev skromno peto mesto. Prvo mesto tega tekmovanja je zasedla reprezentanca Madžarske s 47 točkami pred ekipo Bolgarije (41), Češkoslovaško (31) in Nemčijo. Romunija in Jugoslavija, ki sta nastopili z drugo garnituro, sta zasedli za Avstrijo zadnji dve mesti. Pri Avstrijcih sta se med posamezniki še uveljavila Isovits in Legel, ki sta osvojila po eno bronasto kolajno. Poročila: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18 55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 24. 4.: 5.05 Godba na pihala — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 15.30 Voščila — 18.00 Majhna solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodije in ritem — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 25. 4.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Zabavna ljudska glasba — 7.35 Za staro in mlado — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Za otroke — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Razgovor o umetnosti — 18:45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 26. 4.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 10.00 Enodejanke Iz svetovne književnosti — 11.00 Vesele ljudske viže — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Otroci potrebujejo pametne starše — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.05 Kanada v pesmi. Torek, 27. 4.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Svetovna književnost iz Skandinavije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Kulturna zgodovina živil — 10.20 Pravice in dolžnosti državljana — 11.00 Ljudske viže — 14.30 Za mladino — 15.00 Ljudske pesmi — 16.15 Otroci potrebujejo pametne starše — 16.30 Za otroke — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 21.30 Neznani šanson. Sreda, 28. 4.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Bele puščave — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudske viže — 14.30 Ljudska glasba Iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Ju-lijske krajine — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Otroci potrebujejo pametne starše — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 „Draga moja domovina — meine teure Heimat", Slovenci in Hrvati v Avstriji — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Filmski obzornik, četrtek, 29. 4.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 iz minulih časov — 9.30 Vesele note — 10.00 Veseloigre v svetovni književnosti — 10.30 Nova glasba za otroke — 11.00 Ljudske viže — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Otroci potrebujejo pametne starše — 16.30 Za otroke — 17.10 Operetni koncert — 17.50 Kako deluje naše pravosodje — 18 00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Zgornjeavstrijsko glasbeno srečanje — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 30. 4.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Upor proti esteblišmentu — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumana — 10.00 Avstrijska zgodovina v pripovedki — 10.30 Mi in država — 11.00 Ljudske viže — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Ingeborg Pacher — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Koroška vas 1971 — 22.20 Okretnica jugovzhod. Slovenske oddale Sobota, 24. 4.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 25. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 26. 4.: 13.45 Informacije — Med Peco in Obirjem, zgodbe Valentina Polanška. Torek, 27. 4.; 13.45 Informacije — športni mozaik — Za krmilom. Sreda, 28. 4.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Mali recital. četrtek, 29. 4.: 13.45 Informacije — Priljubljene melodije — Našim mladim poslušalcem. Petek, 30. 4.: 13.45 Informacije — Obiskali smo. TEČAJ ZA KMETE Dom v Tinjah vabi na tečaj za kmete v nedeljo 2. maja 1971 ob 8.30 uri. Kmetijstvo se nahaja že nekaj desetletij v silovitem procesu preoblikovanja in prilagajanja na spreminjajoči se razvoj industrijske družbe. Racionalizacija — koncentracija — specializacija — produktivnost — višji življenjski standard; to so gesla današnje industrijske dobe, ki v vedno večji meri vpliva tudi na kmetijstvo z vsemi gospodarskimi, social-no-družbeno-političnimi posledicami. Spored predavanj: Kaj nam lahko koristi kmetijska zbornica (zbornični svetnik Mirko Kumer); Naloge modernega zastopstva kmečkih interesov (kmet. svetovalec inž. Nace Nachbar); Položaj kmetijstva v sodobnem času in razvojne tendence v bodočnosti (dipl. inž. France Grčblacher). Dipl. inž. Pepi Maurer: Gozdarstvo v ugodnem razvoju. Zaključek ob 17. uri. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ab nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Ro-dljski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 24. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Bamberški simfoniki — 12.10 Igor Stravinski: Žar ptica — 12.40 Poje sopranistka Vilma Bukovec — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.15 Simfonični plesi — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Zabavna radijska igra — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. DOBRA SADNA DREVESCA in jagodno grmičevje (ribez, kosmuljo) dobile samo v drevesnici Marko Polzer Lazar pri Št. Vidu v Podjuni. Nedelja, 25. 4.: 6.00 Dobro Jutro — 6.50 Danes 1° vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 0j> 30-letnici Osvobodilne fronte — 10.25 Pesmi borbe 'n dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci " 13.30 30-letnice ustanovitve OF slovenskega narod®/ reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedi' zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tedne — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta *" 16.10 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijs^ igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23-^ Jazz za vse. Ponedeljek, 26. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbeno matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — ** Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Marjana Deržaj ln Brd* co Koren — 12.10 Iz slovenske simfonične literaturo — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.^ Ženski zbor učiteljišča v Ljubljani — 16.40 Operetno glasba — 17.10 Budnica v desetletjih mraka — Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom Henčka Bur* kata — 20.00 Rado Simoniti: Partizanka Ana, ope^ — 21.05 Iz slovenske lahke in zabavne glasbe 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Od popevke in popevke. Torek, 27. 4.: 6.50 Danes za vas — 8.05 V prazni^ nem jutru — 9.05 Poje Partizanski invalidski pevsk zbor — 9.30 OF — temelj slovenske državnosti, rep°r‘ taža — 10.05 Vedri zvoki in praznično razpoloženj® — 11.15 Z veselo pesmijo po naši deželi — 12.10 Z® prijetno razvedrilo — 13.30 Pihalni orkester — Začnimo s koračnico — 15.05 Mladinska oddaja "* 15.30 Plesni orkester RTV Ljubljana — 16.00 Mel^ dije in ritmi — 16.30 Boj malih narodov za svobod® — 16.45 črnske duhovne pesmi — 17.05 Veselo P poldne za staro in mlado — 18.00 Zgodba za pr°z* nično popoldne — 19.15 Glasbene razglednice * 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Umetniška pripov® — 21.20 Slovenska lahka glasba — 22.15 Za ples razvedrilo — 23.15 Za dobro razpoloženje. Sreda, 28. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matin®* ja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasben^ šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 1*. Sličice iz jugoslovanske glasbene zakladnice — Po domače — 14.10 Lahka glasba — 14.35 Voščila "J 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikov®‘ pogovori — 17.25 Petindvajset let Kozinovega „E^VI nokcija" — 18.15 Iz orkestralne zakladnice Antonih Dvoraka — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene fflZ' glednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana ^ 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke jugoslovfl®' skih avtorjev. četrtek, 29. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan "* 9.05 Z atomsko energijo v vesolje — 9.35 Pojo d® mači pevci zabavne glasbe — 12.10 Iz opere valleria rusticana" — 12.40 Od vasi do vasi — Pesmi mladih — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 EnaJstc! šola — 15.40 Pesmi starega sveta — 16.40 Portr® skKKJateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Kol)! cert po željah poslušalcev — 18.45 Naši znanstveni pred mikrofonom — 19.15 Ljubljanski jazz ansambel 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Filipom nom — 22.15 Iz opusa Vojislava Vukoviča — 23.15 albuma izvajalcev jazza — 23.40 španske popevk®1 Petek, 30. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna ^ tineja — 9.05 Mladi smo In veseli — 9.35 Narod® pesmi ,poje in igra ansambel Borisa Franka — Igra violončelist Ciril Škerjanec — 12.40 Z ansambl® Fantje treh dolin — 14.10 Igramo po željah ml^d poslušalcev — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za R0d sle — 15.60 Iz opusa Maurice Ravela — 16.60 . imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — Operni koncert — 18.15 Slovenska romantična 9lasC. — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansambl® bratov Avsenik — 20.00 Na predvečer praznika ds — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 sede in zvoki iz logov domačih. 23.15 Za ples in ,0 vedrilo. HAJDUK IZ SPLITA NA PRVEM MESTU Središče športne pozornosti v Jugoslaviji je letos nedvomno obmorsko mesto Split, ki je minulo nedeljo proslavljajo zmagovalca prve zvezne košarkarske lige Jugoplasti-ko in ima tudi v nogometu po zadnjih tekmah moštvo Hajduka na vodilnem mestu v Jugoslaviji, ki ima možnost po končanem prvenstvu tudi v tej športni disciplini staviti državnega prvaka. Hajduk je namreč premagal v 23. kolu zvezne nogometne lige svojega najhujšega nasprotnika Dinamo iz Zagreba s 3:1 in zaseda z 32 točkami prvo mesto pred moštvom Partizana iz Beograda, ki je zbral pravtako 32 točk. Razveseljiva je tudi konstantna forma slovenskega kluba Olimpije iz Ljubljane, ki je na domačih tleh premagala Crvenko s 5:0. Olimpija zaseda v lestvici prve zvezne nogometne lige peto mesto. Drugo slovensko moštvo Branik iz Maribora je doseglo svojo drugo točko na tujih tleh, ko je igralo s Čelikom 0:0. Kljub pridobitvi treh točk v zadnjih dveh tekmah zavzemajo Mariborčani predzadnje mesto. EVROPSKO GORSKO PRVENSTVO V soboto 24. aprila bo na Dobraču prva avtomobilska dirka za evropsko gorsko prvenstvo. Prireditelj OASC prireja evropsko prvenstvo že dve leti na Dobraču, kjer je lanskoletni zmagovalec te dirke Korošec Ortner postal evropski prvak. Avtomobilska dirka na Dobraču bo štela tudi za avstrijsko prvenstvo, v okviru tega tekmovanja pa bo na programu tudi dirka za motorna kolesa. Prireditev se bo jutri pričela ob 13. uri. Avstrija 1 Sobota, 24. 4.: 15.65 Za otroke — 16.10 Pika Nogavička — 16.60 Beatclub — 17.10 Seniorskl klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v sobotb želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Sedem zaušnic — 21.35 šport — 22.35 čas v sliki — 22.50 Velemestni morski psi, kriminalni film. Nedelja, 25. 4.: 15.00 Za otroke — 15.10 Flipper — 15.35 Svet poštne znamke — 16.00 Volitve zveznega prezidenta — 19.65 šport — 20.30 Anton Čehov: Platonov — 22.30 Čas v sliki — 22.65 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 26. 4.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Novinarka — 21.00 Telešport — 22.30 Čas v sliki. Torek, 27. 4.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.05 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.05 Angel med grešniki, filmska komedija — 22.33 Čas v sliki. Sreda, 28. 4.: 10.00 Kaj morem postati —. 10.30 Instrumenti tehnike — 11.00 Angel med grešniki, filmska komedija — 12.30 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.15 Mala risarska šola — 17.60 Za prijatelja cvetlic — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Ena preveč v Tourle-zannl — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 Znamenje bastarda — 22.25 čas v sliki. Četrtek, 27. 4.: 10.00 UČI se bojevati, ne da bi ubijal — 10.15 Zvok iz človeške roke — 11.00 Obrtno podjetje — 11.30 Gore domovine — 12.00 Kaj Je evolu- cija? — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Vedno ko Je jemal pilulo — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 10.000 spalnic, filmska komedija — 22.05 Odgovori na vprašanja — 22.35 Čas v sliki. Petek, 30. 4.: Ceste toka — 10.30 Slike zveznih dežel: Tirolska — 11.00 10.000 spalnic, filmska komedija — 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.61 Oddaja industrije — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Akti XY — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Na poti ob koncu tedna — 22.35 The Benny Hill Shovv — 23.15 Akti XY. Jugoslavija Sobota, 24. 4.: 9.35 šolska oddaja — 16.45 Rokomet — 18.00 Obzornik — 18.15 Pakistanski plesi — 18.45 Holandski dragulji — 19.15 Mozaik — 19.20 Sprehod skozi čas: Leto 1941 — 20.00 Dnevnik — 20.35 Glasbena križanka — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.05 Nepremagljivi — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila. Nedelja, 2$. 4.: 8.55 Madžarski pregled — 9.25 Po domače — 9.30 Kmetovanje zahteva znanje — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.45 Mestece Peyton — 12.35 Kažipot — 18.00 Nekulturni odnosi v prometu — 18.15 Destry znova v sedlu, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 21.50 športni pregled — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 26. 4.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.40 Trije rokomavhl, lutkovno gledališče — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Skupnost enakopravnih narodov — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 Dnevnik — 20.45 Gadje med seboj — 21.40 M«"* Bor: šel je popotnik skozi atomski vek — 22.10 P0 tizanski komandant Genove — 22.30 Poročila. Torek, 27. 4.: 10.40 Praznik OF — 16.45 Madža'sJj pregled — 17.15 Velika doktorska pravljica — Obzornik — 17.45 Srečanje v studiu 14 — 18.15 ^ j zaik — 18.20 Svet brez sovraštva, drama — Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.35 Balo ^ o trobenti in oblaku, slovenski film — 21.50 Hodil P zemlji sem naši — 22.10 Poročila. Sreda, 28. 4.: 8.15 šolska oddaja — 14.00 Teni* K goslavija-Velika Britanija — 17.05 Madžarski p/®^®. — 17.45 Pika Nogavička — 18.15 Obzornik — 18.30 bavna glasba — 19.00 Mozaik — 19.05 Od filma ^ filma — 19.20 Po sledeh napredka — 20.00 one'l!!f. — 20.35 Jutrišnji dan gornjega Posočja — 21.30 bert Becaud — 22.20 Poročila. četrtek, 27. 4.: 9.35 šolska oddaja — 15.00 Tenis goslavija-Velika Britanija — 17.45 Steklenička ^,n. pravljica — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 1 'y Skrivnosti živali — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkra' tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 Dn®v — 20.35 četrtkovi razgledi — 21.35 Moj svet — J L, 400 let slovenske glasbe: Blaž Arnič — 23.00 Poro3 Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado J°n* ^ odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergass* „ tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska drU z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. _____^ yr Petek, 30. 4.: 9.30 šolska oddaja — 14.00 Teni* ^ goslavija-Velika Britanija — 16.40 Madžarski — 17.30 Vljavaja-rlngaraja — 18.15 Obzornik " 1 ✓ Mestece Peyton — 19.30 Koncert pred skupš4'n® tl 20.00 Dnevnik — 20.35 Rimska pomlad gospe ** ameriški film — 22.15 Izkažimo se, qulz — 23.2* ročlla. L