NAŠE DUHOVNO ŽIVLJENJE Buenos Aires, dne 5 avgusta 1933. Čtevilka 13. Evangelij «ievete pofeinkoštne nedelje Lk 19, 41-47 Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njimi in rekel: “O da bi spoznalo tudi ti vsaj na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Glej, prišli bodo dnevi nad te, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali ter stiskali od vseh strani; in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja”. In stopivši v tempelj je začel izganjati tiste, ki so tam prodajali in kupovali; in jim je govoril: “Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo”. življenje posameznikov, kakor tudi življenje celili narodov poz- na trenutke, ko se v kratkem času odloča, njihova usoda za dolge dobe in celo za vedno. Zlasti slovanski zgodovinarji radi govorijo o “zamujenih trenutkih”, ko bi Slovani lahko odločilno posegli v zgodovino in oblikovanje sveta — če bi bili spoznali dalekosežno važnost teh odločilnih trenutkov in ne zamudili “časa njihovega obiskanja”, ko jim je bila ponudena prilika za uveljavljenje v družbi narodov, pa je niso spoznali in ne porabili. Tudi judovsko ljudstvo je bilo zamudilo svoj ugodni trenutek. Ko je Jezus zadnjič prihajal s svojimi učenci