NAŠE DUHOVNO ŽIVLJENJE
Buenos Aires, dne 5 avgusta	1933.	Čtevilka 13.
Evangelij «ievete
pofeinkoštne
nedelje
Lk 19, 41-47
Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njimi in rekel:
“O da bi spoznalo tudi ti vsaj na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Glej, prišli bodo dnevi nad te, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali ter stiskali od vseh strani; in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja”.
In stopivši v tempelj je začel izganjati tiste, ki so tam prodajali in kupovali; in jim je govoril:
“Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo”.
življenje posameznikov, kakor tudi življenje celili narodov poz-
na trenutke, ko se v kratkem času odloča, njihova usoda za dolge dobe in celo za vedno.
Zlasti slovanski zgodovinarji radi govorijo o “zamujenih trenutkih”, ko bi Slovani lahko odločilno posegli v zgodovino in oblikovanje sveta — če bi bili spoznali dalekosežno važnost teh odločilnih trenutkov in ne zamudili “časa njihovega obiskanja”, ko jim je bila ponudena prilika za uveljavljenje v družbi narodov, pa je niso spoznali in ne porabili.
Tudi judovsko ljudstvo je bilo zamudilo svoj ugodni trenutek. Ko je Jezus zadnjič prihajal s svojimi učenci <v jeruzalemsko mesto, se je zjokal nad mestom in nad njegovo usodo, ki se je, do pičice natančno po njegovi napovedi, žalostno uresničila še za časa njegovih sodobnikov.
Iz lastnega življenja se najbrže tudi Ti spominjaš trenutkov in odločitev, ki jim morda nisi posvečal posebno pozornosti, pa so bili odločilni za vse Tvoje poznejše življenje, bodisi v Tvojo korist, bodisi v Tvojo škodo.
Človeško življenje enkrat začeto, ne bo nikdar več končalo. Mi smo v resnici neumrljivi. Čemur pravimo navadno smrt, samo iz-premeni način našega življenja.
Je pa to naše kratko življenje na svetu odločilen trenutek, od katerega je odvisno naše večno posmrtno življenje! Dobro izrabljeno življenje na svetu, dobra ve-
čnost, slabo izrabljeno življenje na svetu slaba večnost.
Evangeljska misel: Blagor Ti, če si spoznal čas božjega obiskanja in pametno porabljaš dni svojega življenja!
Cerkveni koledar
6.	avgust — deveta pobinkoš-tna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
7.	avgust — pondeljek — spomin svetega duhovnika Kajetana.
8.	avgust — torek — spomin svetih mučencev Ciriaka, Larga in Smaragda, ki so bili skupno z dvajset tovariši mučeni zaradi stanovitne vere v Kristusa.
9.	avgust — sreda — spomin svetega Janeza Vianneya, župnika v skromni hribovski vasici Ars poleg Lyona na Franecoskem.
10.	avgust —- četrtek — spo min svetega mučenca Lavreneija, ki je bil za časa cesarja Valerija-na zaradi stanovitne vere v Kri stusa na razne načine mučen in naposled pečen na razbeljenem ražnu.
11.	avgust — petek — spomin svetega mučenca Tiburcija in mučenice Suzane.
12.	avgust — sobota — spomin svete device Klare, rojakinje in sodobnice svetega Frančiška Asiškega, ki je po njegovem vzgledu in nasvetu ustanovila red sester Klaris, ki so imele svojca s tudi na Slovenskem več svojih redovnih hiš.
13.	avgust — deseta pobinkoš-tna nedelja — slovenske božje službe po navadi.
Slovenske šolske sestre
zaradi katerih je viadalo zadnji čas med slovenskimi katoliškimi izseljenci toliko razburjenja, so končno vendarle
prišle. Deloma iz Maribora, deloma iz Tomaja na Krasu.
• • \	: ' ", .s -J_ v , (_	:s
Naj bodo iskreno pozdravljene v gostoljubni novi domovini, ki je tako željna njihovega požrtvovalnega dela!
Po kratkem ogledu argentinskega stolnega mesta in nekaterih obiskih jih je odšlo petero v San orenzo pri Bosario, štiri pa. je odpeljala ladja tja gori v divjo For-moso.
Tukajšnji inorodni dobrotniki so plačali sestram vse potne stroške in so jim darovati po ljubeznjivem posredovanju gospoda patra Leonarda Rusko vica zemljišča in hiše — kar vse naša javnost že dolgo ve — naše oblasti pa so jim delale vsled neresničnih, lažnjivih in naravnost zločinskih poročil iz Argentine v domovino, neverjetne sitnosti, ki so zakasnile njihov prihod za skoro pol leta, škodovale sestram, nam izseljencem, in dobremu imenu domovine med tujimi narodi.
Žal bodo morale biti sestre najprej tistim na uslugo, ki vali zanje velike svote. Za trdno pa upamo, da bodo v nakrajšem česu tudi našemu izšeljeništvu veliko koristile.
Maši redovni poklici
Naš slovenski izseljenec, ki želi ostati neimenovan, je vstopil pred nekaterimi dne-so jih sem poklicali in žrtvo-
SLOVENSKA GOSTILNA Avenida San Martin 2805 ANTON ANDERLIČ
Krojačnica Gorica Avda. del Čampo 1080 Ü. T. 59 - 3102 Vsakovrstno blago n$, izbiro MAURIč in LEBAN
vi v salezijanski samostan Co-legio Pio IX, da se posveti samo molitvam in dobrim delom.
Salezijanski red ima ravno v Argentini posebno mnogo velikih zavodov in stori zelo veliko dobrega ne samo po divjih pokrajinah Patagonije in Ognjene zemlje, marveč tudi po velemestih. Saj imajo Salezijanci samo v Buenos Airesu šest ogromnih zavodov, ki so namenjeni pred vsem vzgoji mladine.
V	salezijanskih hišah širom Južne Amerike živi petero slovenskih duhovnikov in bo — Če Bog da — eden izmed njih v krajšem času na razpolago za obiske znatnejših slovenskih kolonij izven Buenos Airesa.
V	istem Colegio Pio IX se pripravlja za duhovnika mladi salezijanski bogoslovec gospod Vladimir Zmet iz Kranja pri Ljubljani.
Mladi gospod Kerševan iz znane slovenske družine v Villa Devoto pa se v isti hiši pripravlja za veščaka v črni tiskarski umetnosti.
Vsem trem mladim ljudem želimo, da bi čim popolneje dosegli svoje želje in namene !
Krščanski stariši! Mati, oče!
Menda nista pozabila razlo-
Vsa stavbena dela Špecijalist za armiran beton
PRAN ŠTEKER Zamudio 2380 .
n ______
Najboljši kruh na dom 7 vrst: 20, 25, 30 cts za kg Yerua 4167 — ü. T. 59-1394 AUGUSTIN TROBEC
Cerkvene petje
Oba gospoda pevovodja Jekše in Trebše bi rada napravila naše slovenske božje službe še zanimivejše in prijetnejše, in vabita vse naše pevke in pevce, da se pridrm žijo bodisi dopoldanskemu bodisi popoldanskemu, bodi-, si obema cerkvenima zboro-: ma.
Kateri imajo za cerkveno petje čas in veselje, naj se javijo bodisi kateremu izmed obeh gospodov pevovodij, bodisi v pisarni Slovenske katoliške misije : Avalos 250, IJ. T. 59 Paternal 3919.
Vaje za dopoldanski zbor so vsak petek od 7—-9 h zvečer, za popoldanski zbor pa vsako nedeljo od treh do štirih popoldne.
Samo ob sebi umevno je v tujini iz raznih vzrokov težje skrbeti za dostojno petje v cerkvi, kakor je bilo doma. Zato se gospodoma pevovodjema, kakor tudi pevkam in pevcem, vsi še prav posebno iskreno zahvaljujemo za njihovo hvalevredno požrtvovalnost in uvidevnost. Naj bodo zagotovljeni ljubezni in lepega plačila Njega, ki ga, ljubijo in čigar slavo s svojim petjem množe in dvigajo!
žiti svojim, pet, šestletnim in starejšim otrokom skromnega krščanskega nauka o ka-
Slovenska gostilna Warnes 2113
Mrzla jedila, kegljišče, balini KARLO NEMEC
Slovenska gostilna Garmendia 4879 VOLK in COLJA
v
Malo katekizma za nase male
tereni sta brala v zadnji in predzadnji številki Našega duhovnega življenja?
Če bi proti pričakovanju le pozabila, bi bilo treba zamujeno čimprej nadomestiti.
Ko otrok ve tako nekaj ma lega o Bogu, o grehu, o Kristusu, je treba s poukom naprej. Naša vodilna misel naj bo: preprosto, otroškemu razumevanju primerno, vedno pravilno, čeprav morda nepopolno.
To pot bi povedal, povedala svojemu otroku nekaj o Jezusovem odrešilnem trpljenju in o njegovi spravni smrti. Morda takole:
“Glej, prvi ljudje Boga niso radi imeli in niso naredili, kar jim je zapovedal. Delali so vsake vrste velikih grehov. Ker so bili hudobni, jih tudi Bog ni mogel rad imeti. Moral bi jih kaznovati. Nobeden nebi mogel priti v nebesa. Morali bi v pekel in tam za vselej močno trpeti.
Toda glej, božjemu Sinu so se ljudje zasmilili. Sklenil je. da bo on sam naredil pokoro
za njihove grehe. Nikomur ne bp treba v pekel, če ne bo maral biti še za naprej hudoben. Vsak bo lahko spet prišel v nebesa, če bo le hotel biti za naprej dober in se varovati greha.
Ko je prišel Jezus na svet, da bi namesto ljudi naredil pokoro, ga hudobni ljudje niso marali. Sovražili so ga, zmerjali in zaničevali. Nazadnje so sklenili, da ga bodo umorili.
Jezus je imel tudi nekaj prijateljev, ki so ga radi i-meli. Ampak hudobnežev je bilo veliko več. In ko je enkrat zvečer molil, so prišli na skrivaj in so ga prijeli, zvezali, peljali v ječo, drugi dan so ga pretepli s šibami, norčevali so se iz njega, s trnjevo krono so ga kronali, potem so mu‘ dali velik in težak križ, ki ga je moral nesti na goro Kalvarijo, kjer so ga nazadnje pribili na križ. Tri ure je visel na. križu. Strahovito ga je bolelo. Pa se ni tistim hudobnim ljudem nič smilil, še norčevali so se iz
njega. Ob treh popoldne je potem vsled tolikih bolečin umrl in še isti dan je bil pokopan.
Jezus je bil božji sin, vsemogočen in bi lahko na mestu kaznoval vse, ki so ga mučili, pa ni hotel, ker je rad trpel vse strašne bolečine, da bi naredil pokoro za grehe ljudi. Še molil je za tiste, ki so ga preganjali in kleli in mučili.
Tretji dan po smrti je Jezus vstal od mrtvih in se je mnogim prikazal. Dosti tistih ljudi, ki so ga prej zaničevali in kleli ip mučili, je reklo potem; “Ta je bil res božji sin. Žal nam je, da smo bili tako hudobni. Za naprej bomo pa vse drugačni”. In Jezus je vsem odpustil.
Morda spet poklekni z otrokom pred križ in moli z njim:
“Jezus! Rad Te imam. Posebno zato, ker si tako dober in si vsem odpustil, ki so Ti hudo storili. Zaradi Tebe hočem tudi jaz odpustiti vsem, ki so mi prizadejali kaj hudega”.
storžek:
Po LORENZINI — LOVRENČIČU
(3)
Lakota pa je medtem ra-stla in rastla in ubogi Storžek si ni mogel drugače pomagati, ko da je zeval; zeval pa je tako, da so se mu usta širila do uše.‘
Jokajoč in obupujoč je po vsem tem vzdihnil:
“Murn Marnjač je imel prav. Slabo sem storil, da sem se uprl svojemu očku in bežal od doma... če bi bil moj očka tu, bi ne umiral od — neteka! O, kako huda bolezen je lakot...”
Pa se mu zazdi, da vidi na
kupu smeti nekaj okroglega in belega, kar je povsem sli-čilo kurjemu jajcu. Samo trenutek in skok — in bil je na kupu. Res, bilo je jajce.
Kdo bi popisal dondkovo veselje — morete si ga samo misliti. Misleč, da bi utegnilo biti vse le prazen sen, je obračal jajce v roki, ga gladil in poljuboval in poljubljajoč ga, je govoril:
“Ej, kako naj si ga zdaj pripravim? Naj ga oevrem?... Ne, bolje bi bilo, c e ga skuham!. .. O, ali bi ne bilo bol j pametno, če bi ga pripravil
ko volovje oko?... Ali pa bi ga kar na mehko skuhal h; popil?... Ne, najboljše bo, če ga oevrem v ponvi: preveliko željo imam, da bi ga jedel!”
Tako je sklenil in že je položil ponev na pečico, polno žive žerjavice; v ponev je, dal mesto olja ali masla nekoliko vode in ko je začela vreti, tak!... je razbil jajce in se pripravil, da ga izprazni v ponev.
Pa kaj — mesto beljaka in rumenjaka je planil iz lupine vesel in prijazen piščanček, ki se je lepo poklonil in spregovoril:
“Hvala lepa, gospod Storžek, da ste mi prihranili trud, ki bi ga imel z lupino, ko bi jo moral prepikati. Na svidenje, imejte se dobro in srečni ostanite!”
In je odletel.
Ubogi lutek je obstal ko pribit, oči so mu debelo gledale, usta so se široko razprla, v rokah je pa držal —- lupino. Ko se je opomogel od prve osupnjenosti, se je spustil v jok in krik in obupan je začel cepetati z nogami in solzeč se, je ihtel:
“Murn Marnjač je imel res vse prav. <3e ne bi bil ušel od doma in bi bil moj očka tu, ne umiral bi zdaj od lakote. O, kako huda bolezen je lakot!”
Ker mu je v trebuhu kar naprej krulilo in ni vedel, kako bi ga pomiril, je sklenil iti od doma in stopiti v bližnjo vasico, upajoč, da le naleti na kako dobro dušo, ki mu da vbogajme košček kruha.
VI.
Storžek zaspi na ognjišču in se drugo jutro zbudi z ožganimi nogami
Zunaj je bila huda noč.
želeanina, barve, steklo Stavbeni materijal Asuncion 4602 U. T. 50-0724 BARTOL FLOR
Slovenska gostilna ŽIVEC EMILIO Osorio 5085 Ženitovanjske gostije
Zimsko in letno perilo Fine srajce po meri Avalos 248 — La Paternal IVAN KASTELIC
Trgovina jestvin MOČNIK IVAN Sapaleri 2699 U. T. 59 Paternal 0467
Grmelo je in se bliskalo kot bi se vnelo nebo in mrzel, u-ničujoč veter je divje žvižgajoč dvigal ogromen oblak prahu in hreščeče lomil drevje v polju.
Storžek se je zelo bal groma in bliska, a lakota, ki ga je napotila od doma, je bila večja in močnejša ko strah
in ubravši pot pod noge, je
s par sto skoki'ves zasopel prispel v vas, moleč iz zevajočih ust jezik ko lovski pes.
V vasi je bilo vse temno in pusto. Prodajalne so bile zaprte, hiše zaprte, okna zaprta in še na cesti ni bilo ne enega psa. Zdelo se je, ko da bi vas izumrla.
Obupan in lačen je pote-
PRI VAŠIH NAKUPIH
se ozirajte pred vsem na cenjene tvrdke ki oglašajo v tem listu, in pomagajo nam in Vam. Vedite, da bi brez njih lista ne imeli.
P E O B A M O prvovrsten razmnoževalen (tiskarski) stroj, izum slovitega a merikanca Edisona, primeren tudi za razmnoževanje not in vsakovrstnih risb. Nov stane $ 1.250, mi pa ga damo za $ 350.—. Več v upravi.
KAKO
pa naj zvedo slovenski izseljenci kaj da prodajate in kaj da kupujete? Provejte svoje želje javno v cenenem malem oglasu našega lista. Tako imate največ verjetnosti, da boste uspeli.
gnil Storžek pri neki hiši za zvonec in zvonil na vso moč, misleč:
“Nekdo se bo že prikazal.”
Resnično, prikazal se je starček, ki je imel na glavi nočno čepico, in je zakričal jezno:
“Kaj pa rogoviliš ob tej uri P
“Košček kruha prosim, če ste tako prijazni. ..”
“Kar tu počakaj, kmalu se vrnem,” je odgovoril starec, misleč, da ima opraviti z e-nim izmed onih dečakov, ki razposajeni vlačijo po noči za zvonce, da trapijo ljudi v mirnem spanju.
Čez pol minute se je okno vnovič odprlo in znani starčev glas je pozval Storžka:
“Sem pod okno stopi in nastavi klobuk!”
Storžek, ki ni imel še klobuka, se je približal in ko je obstal, je začutil, kako se je usula nanj velika golida vode in ga zalila od glave do nog kot bi bil ovenel rožmarin v loncu.
(Nadaljevanje)
Vsa tapetniška dela Salgiiero 1854 CESAR LENARDIČ
Prvovrstna modna šivilja MARIJA KOJANEC San Blas 991 U. T. 59 Paternal 0467
Slovenska brivnica na Pater-nalu “LA ESTRELLA” Osorio 5097
JOSIP KALINGAR
Najstarejša slovenska trgovina jestvin v Buenos Airesu Yerua 5087-89
Vse, najboljše, sveže, dostavljamo tudi na dom.