titovo velenje, 22. februarja 1990 številka 7, cena 6 dinarjev IZ VSEBINE: 2. Lasanje plešastega 3. Gorenje na Domotechnici 4. Gozdovi umirajo 9. Trezni za volanom ina Velenje y^jj^ neyarn0St pO/S TOV V izredno sušnem januarju in februarju se je močno povečala nevarnost požarov na travnikih in v gozdovih. V tem času so v Sloveniji našteli veliko požarov, ki so zajeli preko 100 hektarjev kmetijskih površin. Tudi na območju občin Velenje in Mozirje jih je bilo precej, vendar doslej na srečo brez večje škode. Vsi občani in posebej lastniki kmetijskih in gozdnih površin se morajo zato aktivno vključiti v preprečevanje požarov v naravnem okolju. Pristojne in- špekcijske službe obeh občin zato opozarjata vse lastnike zemljišč na prepoved kurjenja in sežiganja odpadkov v sušnem in vetrovnem vremenu, predvsem pa na mestih kjer je možnost širitve ognja na travniške in predvsem gozdne površine. Nujni so torej preventivni ukrepi s področja požarnega varstva pri čiščenju travnikov in pašnih površin, proti kršiteljem pa bodo inšpekcijske službe ukrepale skladno z ustreznimi zakoni. Ko sem na cesti... Ocena, da je v Sloveniji, nobena izjema pa ni verjetno občina Velenje, od 20 do 30 odstotkov delavcev odveč, postavlja pred vsakega, kije lahko jutri brez dela, takšna ali drugačna vprašanja. Takšna in drugačna pa so tudi v mislih tistih, ki bodo morda zaradi stečaja izgubili delo (22. člen zakona o finančnem poslovanju nalaga SDK-ju, da je v primeru, ko je firma insolventna — ima blokiran žiro račun — 60 dni skupaj oziroma prekinjeno v zadnjih 75 dneh, dolžna podati prijavo za začetek stečajnega postopka). O pravicah, ki jih ima delavec, če izgubi delo — ne po svoji krivdi — obširneje pišemo na 4. strani. /mu^i nama TITOVO VELENJE Stanovanj je vse manj Zlasti časi, ko se je v občini Velenje veselilo ob prejetih ključih za nova stanovanja kar nekaj sto družin, so že davno minili. Potreb po novih stanovanjih je še vedno veliko, saj se ogromno družin stiska v neustreznih bivalnih prostorih, a denarja v ta namen je tudi v našem okolju vse manj. Tako v lanskem letu niti slučajno nismo izpolnili začrtanih planov. Predvidevali smo, da bomo začeli graditi 366 stanovanj, 195 pa naj bi jih tudi zgradili. Bera je precej nižja — zgradili smo 121 stanovanj. Letos bo kot kaže za-zdaj še slabše, saj naj bi začeli graditi 120 stano-vlfaj, zgradili in predali namenu pa le 69, in to 30 na Cesti talcev, 4 na Stritarjevi, 8 na Kidričevi, 12 nad Kidričevo, 6 na Jenkovi v Titovem Velenju in devet v Šoštanju. (mz) Izvršni svet Sob Velenje Dobili bomo občinski ekološki sanacijski program O ekoloških vprašanjih v našem okolju v zadnjem času veliko govorimo, žal pa se pri tem osredotočimo najpogosteje zgolj na naše največje onesnaževalce. Ti so vsaj na področju načrtovanja, kako narediti onesnaževanju konec, v zadnjem obdobju tudi največ naredili. Izdelane imajo ekološke programe. V drugih okoljih, kjer prav tako onesnažujejo okolje pa o tem še vedno nič ali pa malo razmišljajo. Podobno je tudi z občani. Tako imamo v občini še vedno, kljub številnim poizkusom, kako očistiti okolje, kar 150 črnih odlagališč komunalnih odpadkov. Doslej smo torej delali na področju ekologije več ali manj vsak po svoje, eden manj, razen velikih onesnaževalcev, ki smo jim jasno postavili zahteve. Takšnemu odnosu do našega okolja pa je treba narediti odločen konec. To so ugotovili tudi delegati občinske skupščine, ki so zahtevali izdelavo celovitega občinskega sanacijskega programa, ki se že rojeva. Strokovne osnove zanj so člani velenjskega izvršnega sveta že obravnavali in jih posredovali v vsa okolja, z zahtevo, da jih dopolnijo in seveda, da se tudi sami vključijo v ekolpško sanacijo. Že strokovne osnove, ki so dobro pripravljene, tako so ocenili člani izvršnega sveta, so dovolj trden dokaz, da bomo v občini Velenje dobili celovit sanacijski program, v katerem bodo zajeti vsi viri onesnaževanja, programi sanacije posameznih onesnaževalcev, vrsti red in dinamika uresničevanja sanacijskih programov, potrebna sredstva za to in pa osebe, ki so odgovorne za uresničitev zastavljenih nalog. Program pa bo zajemal vsa področja našega okolja, od varstva voda, zraka, tal, ravnanja z odpadki in varstva pred hrupom. mz Jutri bo v Titovem Velenju prvi izmed Mozartovih abonmajskih koncertov. Predstava bo ob 19.30 v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju. Igral bo Komorni ansambel >Slovenicum<, dirigiral pa Uroš Lajo-vic. Obeta se torej prava poslastica za vse ljubitelje Mozarta. Kar hitro je minil zimski počitek in v soboto bodo znova v rokometnih drugih ligah začeli igre za prvenstvene točke. V uvodnih srečanjih bodo igralke Velenja in igralci Šoštanja gostitelji. Žal, za oboje ne bomo mogli navijati doma. Kot že velikokrat doslej, bodo Velenjčanke morale v soboto zaradi zasedenosti Rdeče dvorane igrati v Celju, fantje pa so tekmo prvega kola preložili na torek. Več o tem na športni strani. Tu pa naj napišemo le še željo ljubiteljev rokometa : da bi semafor v Rdeči dvorani spet deloval ! (vos) Kaj naenkrat s toliko svobode? Včeraj Pučnik, danes Kramberger — jutri pa morda Kučan ? Tu v Titovem Velenju ? Se najbolj zavzeto se je novačenja, najprej za tistih znamenitih 5000 podpisov, potem pa gotovo tudi volil-cev, lotil posebnež iz Negove, ki bo opico, če bo izvoljen, pustil doma. Ne bo je vzel s seboj v Ljubljano. In to mi je pri vsem skupaj še najbolj sprejemljivo. Najprej je celo Slovenijo prelepil s plakati in jo napolnil s programom, v katerem obljublja marsikaj, potem je začel z govori, tiskovnimi konferencami, pravim cirkusom. Danes bomo velenjčani slišali, kaj bo naredil za naše mesto, v primeru da bo izvoljen, seveda. Drugače kar ne. Človek že ve, kako se stvarem streže. Sicer pa, zadnjič je nekdo rekel, da nastajanje demokracije vedno spremlja anarhija. Pozabil pa, da bomo imeli aprila, tako pravijo tisti, ki se na to spoznajo, najbolj napredne volitve odkar obstajamo. Zagotovljena bo tajnost — gledanje čez rame, jok!, demokratičnost — zbiral boš lahko med, danes verjetno še nihče točno ne ve, koliko strankami — če to ni demokracija ? in tudi — prostovoljnost — na volitve boš šel ali pa ne in za to ti sploh ne bo treba polagati računov kakšnemu zapečenemu birokratu ali politiku. Vse bo — samo človek, vo-lilec, se bojim, ne bo prav ve- del kaj naenkrat s toliko svo-bode? Miiena Krstič-Planinc Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! Pravo spomladansko vreme vabi v naravo. Tudi v gore, kjer je narava še najmanj okrnjena, zrak čist, pogled v dolino pa.. oh in sploh. Previdnost seveda ni nikoli odveč, saj zlasti v spomladanskih dneh senése strani skrivajo pasti. Pregovor: gora ni nora, nor je tisti, ki' gre gor, pa velja kakor za koga. : Novice V PONEDELJEK KANDIDACIJSKA KONFERENCA (mz) Titovo Velenje — Predsednik občinske konference SZDL Velenje sklicuje za ponedeljek, 26. februarja ob 17. uri v sejni sobi 51 stavbe sodišča sejo kandidacijske konference. Na njej bodo obravnavali in sprejeli poročila o dosedanjem poteku kandidacijskih postopkov ter določili liste svojih kandidatov za volitve v družbeno politični zbor velenjske občinske skupščine ter sprejeli stališča do predloga liste kandidatov SZDL, ki jo predlaga izvršni odbor RK SZDL za republiški družbeno politični zbor. ZAČASNO FINANCIRANJE POLITIČNIH ORGANIZACIJ Izvršni svet velenjske občinske skupščine Velenje je pripravil začasna merila za sofinanciranje novo ustanovljenih družbeno političnih organizacij. Dosedanje družbeno politične organizacije bodo prejemale v času do volitev novembrsko višino, poleg njih pa so med proračunske uporabnike uvrstili še Zelene Velenja, ki so navedli, da imajo 45 članov. Občinski odbor Slovenske demokratične zveze (navedli so, da imajo okoli 100 članov) in OK ZKS Stranko demokratične prenove z 2891 člani. Do volitev bodo enakovredno obravnavali in vključevali v proračun tudi morebitne druge stranke. AKTIVNOSTI VOLILNE KOMISIJE TITOVO VELENJE: Konec preteklega tedna se je sestala občinska volilna komisija, prvič v novi sestavi. Predlagali so spremembo volilne komisije za republiški družbeno politični zbor ter pregledali predloge kandidatur, ki so jih včeraj, skupaj z ostalim gradivom že posredovali zborom volilcev. Občinska volilna komisija se sestaja vsak petek ob 12. uri, svoj sedež pa imajo v sobi 28 občinske skupščine. Še krščanski demokrati Politično in predvolilno sceno mozirske občine so v petek dopolnili še krščanski demokrati. Na Ljubnem ob Savinji so namreč ustanovili odbor slovenske krščansko demokratske stranke za občino Mozirje. Na ustanovnem zboru se je zbralo preko 100 občanov, 40 pa se jih je včlanilo. Med njimi so bili tudi predstavniki republiške stranke, ki so predstavili njen program, predstavniki odbora za občino Velenje ter predstavniki Demosa Zgornje Savinjske doline. Nova stranka bo na volitvah podprla kandidate Demosa, takoj pa se bo lotila pravega dela. Svoj program bodo predstavili po vseh krajih, s tem pridobivali nove člane, izbrali so upravni odbor, ki bo usklajeval aktivnosti, med nje pa sodi tudi ustanavljanje krajevnih in vaških odborov. j. p. Počasnost jih jezi (fk) Vitanje — Krajani Vitanja se že dolgo časa jezijo zaradi počasnosti pri urejdffju ceste proti Doliču. To se je še posebno izkazalo letos, ko so nezadovoljni z načrtovanimi deli objavili tudi posebno javno pismo in zagrozili z zaporo cesto med Pohorskim kolesarskim maratonom, bojkotirali pa naj bi tudi volitve. O tem so razpravljali tudi na nedavni razširjeni seji sveta krajevne skupnosti ter pri tem tudi naglasili, da je morda počasnost tudi zaradi tega, ker se Vitanjčani po tej cesti vozijo na delo v sosednjo velenjsko občino. Delno jih je potolažilo dejstvo, da je obnova dela ceste v letošnjem programu republiške uprave za ceste. Čistejše gorivo (fk) Celje — V celjski občini pri napeljevanju plina ne gledajo le na dela, ki zagotavljajo to gorivo delovnim organizacijam (prav zdaj ga dobiva tudi Etol), ampak tudi ostalim porabnikom. V samem središču so obnovili že veliko napeljav ter namesto tako imenovanega mestnega plina napeljali zemeljskega. Na plin je že tudi veliko večjih kurilnic za stanovanjska naselja, vse pa še ne. Toda zaradi močno onesnaženega celjskega ozračja je predvsem pomembno, da čimveč ostalih kuriv, ki močno vplivajo na ozračje, nadomestijo s plinom. Pa ni čudno, če Celjani tudi želijo, da bi del denarja za urejanje plinovodov dobili tudi iz republiškega ekološkega dinarja. Bolnika na noge (fk) Žalec — Vse kaže, da bosta dva žalska gospodarska bolnika vendarle okrevala. Sipu so še pred nedavnim napovedovali stečaj, pa vendar so s prodajo zalog in močno zvečanim izvozom stanje dokaj popravili, pa tako zdaj o stečaju naj ne bi bilo več govora. Pa čeprav je verjetno tudi res, da vseh težav še zdaleč niso odpravili. Dokaj dobro pa je tudi zaživelo novo podjetje Duri v Šempetru, ki je zraslo na »pogorišču« Šempetrskega tozda celjskega Lika Savinja, to podjetje deluje v sklopu Hmezada in za svoje proizvode so si našli dobre tuje odjemalce. Nogometni turnir v trojkah CIK—CAK TORNADO iz Titovega Velenja bo v soboto, 24. 2. ob 9. uri, pripravil tradicionalni turnir trojk v malem nogometu. V telovadnici Centra srednjih šol v Titovem Velenju. Prijave po tel.: 063/856—231 in pol ure pred pričetkom turnirja. Emona ekspres Lasanje plešastega Piše." VINKO VASLE Zelo simptomatično zgodbo za te čase, ko si starega zagotovo ne želimo več, o novem pa lahko samo filozofiramo, mi je te dni pripovedoval moj mestni predsednik Hrvoje Dra-škovič. In se pri tem kislo, ali od srca hihital. Kdo bi vedel! Torej: ljubljanska veja Demosa je prišla k našim mestnim oblastem, ker je mati županja Nuša Kerše-van v predstrankarsko-volil-ni histeriji tudi svojo opozicijo prav lepo povabila na klepet. Malo pozno, a za vsak primer »od srca« (zi-her je ziher — bi rekli v žargonu). Še preden so se začeli pravi vsebinski pogovori, je predvodeči delegacije Demosa Borut Trekman županji in mestnim očetom v brk zdrdral naslednje zahteve ljubljanske podružnice: denar za ljubljasnke opozicijske stranke (in so očetje rekli da), lepo, svetlo in opremljeno pisarno za nujne birokratske opravke (in so očetje rekli seveda) in zagotovilo, da bo Demos brez odškodnine lahko skliceval svoje sestanke, kongrese in predvolilne konvencije v dvorani mestnega parlamenta (in so očetje spet rekli kakopak). Potem je mati Nuška želela načeti nekatera vsebinska vprašanja nadaljnjega razvoja Ljubljane, spregovorila o osnutku mestnega statuta, o nekaterih odprtih arheoloških vprašanjih (mestni grad, promet, ekologija) in podobnem. Pa so gospodje od Demosa kot iz topa zreciti-rali, da se o teh globalnih vprašanjih s sedanjo mestno oblastjo že ne bodo pogovarjali, ker je le-ta navsezadnje nelegitimna, ker ni bila izvoljena na svobodnih volitvah in podobno. Nakar so dvignjene glave zapustili prizorišče in trdno zaloputnili vrata za sabo. Županja pa je baje vzela eno pomirjevalno. Jaz bi jo tudi na njenem mestu: najprej ti poberejo denar, pisarno in okupirajo dvorano, potem ti pa v brk rečejo, da si zanje megla. Tovariš Hrvoje je vse skupaj sto- ično in cinično komentiral takole: »Ni hudič, da se tile lumpje od našega boljševizma niso česa naučili!« Tudi drug primer je po svoje zanimiv: naša opozicija, ki mi je drugače zelo pri srcu, se je v predvolilnih bojih s svojimi najbolj pro-minentnimi kadri vrgla v osvajanje republiškega predsedstva. Med kandidati so tudi takšni, ki so že ob zadnjih volitvah tega čudnega socialističnega kolektivnega izuma (organ brez jajc, mu pravi Slavoj Žižek) glasno tulili, da je treba to paradržavno institucijo preprosto ukiniti, vladavino pa prenesti v parlament. Ivan Oman, prvi slovenski kmet, je celo izjavil, da za člana predsedstva kandidira zato, da ga bo ukinil (?), drugi pa ugotavljajo, da je stolčkov za vse številne strankarske interese preprosto premalo. In se zna zgoditi, da bodo tik pred zdajci zahtevali bistveno razširitev predsedstva. Če oprostite, bom zapisal, kaj mi je nedavno tega o takšnih manirah rekel moj prijatelj iz Beograda (edini od tam, ki se še pogovarja z mano) dr. Dragan Veselinov. Rekel je dobesedno: »Puno guzica, malo stolica!« (ali v prevodu: veliko riti, malo stolčkov). Navsezadnje se ve — in to skupaj z opozicijo kričim tudi sam — da je samo parlament tista legitimna institucija, kjer naj vlada demos (ljudstvo) in daje že skrajni čas, da dobimo institut predsednika republike, za katerega se običajno ve, da je protokolarni subjekt, ki ima posebne funkcije le takrat, ko parlamentarna vlada pade v krizo. Glede na izborne predvolilne aktivnosti pa se zna zgoditi, da bomo dobili strankarsko obarvano predsedstvo slovenske države, ki bo približno tako hromo kot naše sedanje zvezno predsedstvo, ki ga sestavljajo naciokrati različnih barv in interesov. Potem se lahko poslovimo od prepotrebnega nadstran-karstva v predsedstvu, kar je v zahodnih demokracijah predpogoj, da sploh lahko kandidira za predsednika republike. Glede na to ugotavljam, da doslej znani kandidati za predsednika in člane predsedstva sploh ne ustrezajo, ker vsi pripadajo tej ali oni stranki. In potemtakem se ne bi čudil, če bi pametni Slovenci volili za Ivana Krambergerja. Z njegovo opico Ančko vred ali brez nje. Saj je vseeno. On vsaj ve, da plešastega ne more lasati... Celjsko območje Narava naklonjena le poletnemu turizmu Zdaj ko se je zima že dodobra prevesila v pomlad lahko že skorajda z gotovostjo trdimo, da je tudi letošnja zimska sezona na celjskem območju minila kaj klavrno. Na Golteh so se sicer trudili s topovi ter naredili vsaj nekaj snežne površine, sicer pa seveda velja, da sta oba smučarsko-rekreacijska centra pri nas odvisna več ali manj le od naravnega snega. Ta pa je tudi letos močno skoparil. To seveda pomeni, da bomo tudi ob oceni letošnje sezone lahko zapisali, da pada število domačih gostov — vsaj za Golte velja, da tu smučajo v glavnem domačini, medtem ko so na Rogli v času zim, ki so še imele sneg, privabili že tudi veliko tujcev. Tudi sicer se ta dva centra v mnogočem razlikujeta: v ponudbi. Na Golteh v dneh brez snega ljudje skorajda nimajo kaj početi. Tudi ponudba, ki vključuje obisk v Topolšici, kjer je možno kopanje, ter nekaterih drugih krajev, ni tako mamljiva, da bi se ljudje bolj zanimali za ta center. Zato bodo morali še bolj kot doslej misliti na snežne topove, še posebno, če se bodo odločali za gradnjo novih objektov. Na Ro- gli so glede tega seveda na bolj^ šem, saj je za mnoge obiskovalce smučanje ali tek na smučeh le dodatna popestritev. Veliko pa jih pride sem zaradi velikih možnosti, ki jih nudi športna dvorana. Pa zato ni čudno, da je hotel z depandanso v glavnem vseeno vedno zaseden, gostom pa tudi ob zelenih poljanah ni dolgčas. Seveda tudi Rogla brez snega ni tisto, kar naj bi tak center bil. Zazdaj je težko reči, koliko bo- letošnja mila zima vplivala na celoten turistični utrip celjskega območja. Turistični voz namreč tu v glavnem vlečejo zdravilišča. In po njihovi zaslugi, levji delež pa ima pri tem Zdravilišče Rogaška Slatina, so bili lani turistični uspehi na našem območju dobri — nad slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. Le na tem območju je bilo število nočitev lani višje kot leto poprej, zabeležili so najmanjši padec nočitev domačih gostov (za tri odstotke), močno pa se je zvečalo število tujcev in sicer kar za 22 odstotkov. Pri tem le velja omeniti, da se število tujcev ni zvečalo le v zdraviliščih, ampak tudi v kam-pu Menila, pa v Preboldu in Slovenskih Konjicah, pa še kje. Čeprav bi lahko zapisali, da je pri nas narava zdaj že nekaj let naklonjena le letnemu turizmu, to popolnoma le ne drži; v večini zdravilišč namreč skorajda ne poznajo več zimske in poletne sezone, ali kot smo včasih pisali glavne sezone in posezone ali predsezorie. Z vse boljšo urejenostjo je meja med sezonami zabrisana in gostje prihajajo dokaj enakomerno skozi vse leto. Pa tako ni čudno, da beležijo zdravilišča daleč najvišji odstotek zasedenosti. Kljub zadovoljivim odstotkom, pa bi bilo mogoče zvečati tudi absolutne številke. In to predvsem v krajih, ki jih imenujemo turistične, ki imajo kaj pokazati, pa jih morda ne znamo prav ponuditi. Mnogi so že večkrat poudarjali, da razvoja turizma ne more biti, če ljudje z njim ne živijo, pa zato z razvojem podjetnišva tudi vidijo več možnosti za družinske hotele in drugo podobno turistično dejavnost, ki bi lahko znižala stroške in tudi s konkurenčnimi cenami privabljala goste. (ffc) Savinjsko-šaleška naveza Mi smo neuničljivi r Vest, ki sem jo te dni prebral r enem naših časnikor, potrjuje, da smo mi res neuničljivi. Kakor hitro se je na bolj veliko začelo govoriti, da bomo partijo pokopali, že se je našel nek poslovnež in se odločil, da bo iz Amerike uvažal take imenitne krste. Me vem sicer, če res zato, da bi v njih pokopaval partijske imenit-neže, ampak vest je že tako in tako sama dovolj zanimiva. Kaže namreč, da se je pri nas podjetništvo res hitro postavilo na noge. Mogoče tudi zato, ker ima dobro osnovo v raznih sumljivih in manj sumljivih kooperacijah in delu na domu. Ne le zdaj ob uvajanju podjetništva, že prej se je dogajalo, da so nekate- ri delavci ob upokojitvi odnesli s sabo domov tudi kak dober in seveda donosen program in doma potem delali za podjetje ali pa povsem samostojno. Nekatere organizacije so imele vrsto kooperantov in kooperantk z njimi pa raznorazne pogodbe, ki jih pogosto ni bilo moč povsem jasno razvozlati. In je k njim tudi odtekalo znanje iz podjetij in še kaj. Kot zdaj, ko se grejo podjetnike nekateri znani delavci in s sabo iz tovarne odnesejo najobe-tavnejše programe. Potem se pa čudimo, kako nekaterim zasebnikom delo takoj zalavfa, družbenim organizacijam pa ne. Ponekod pri nas razna podjetja nastajajo tako hitro, da jim še sodišča z registracijo niso kos. Pa se še tu najdejo kakšni podjetniki, ki znajo na hitro speljati tako podjetniško stvar in seveda tudi pri tem znajo izrabiti pri nas že uveljavljeno metodo zvez in poznanstev. Ampak da ne bi kdo pomislil, da imam kaj proti podjetnikom in podjetništvu. Bog varuj, da bi kdo tako mislil. Nisem pa zato, da bi podjetniki pod jedali druge organizacije na nepošten način. Še posebno, če bi izkoristili le vse luknje, ki so pri nas tudi na tem področju še ostale, ne bi pa prinesli bistvenega: ustvarjanje novega in zaposlovanje delavcev. Slednjega pa je bolj malo. če seveda ne upoštevamo, da nekateri formalno zapuslujejo svoje družinske člane in podobno. Predvsem pod »in to podobno« nekateri poskušajo skriti še razne druge stvari. Prav zaradi vseh takih in podobnih stvari lahko rečemo, da smo neuničljivi. Za vsako stvar namreč najdemo več rešitev, pa ni čudno, da so tudi naši najvišji politiki znali reči, da smo še vedno iz največjih težav izšli kot zmagovalci, zato »bomo premagali tudi te«. To stvar so morali seveda velikorat ponavljati, saj smo kar naprej zahajali v težave. In — verjemite — ni nam jih še zmanjkalo. (frkj 16. mednarodni sejem Demotechnice '90 v Kölnu Veplas Razstavni prostor Gorenja na Domotechnici 90 so mnogi upravičeno uvrščali med najbolj domiselno urejene Obiskovalcev, med katerimi so prevladovali poslovni partnerji Gorenja iz vsega sveta, ni manjkalo nikoli Številna priznanja Gorenju za letošnjo predstavitev Od 13. do 16. februarja je bil v Kölnu, v Zvezni republiki Nemčiji, 16. Mednarodni sejem Domotechnica '90. Med 1.140 razstavljalci iz 39 držav je bil tudi koncem Gorenje. Razstavni prostor Gorenja je bil na novo, nadvse domiselno urejen, za Domotechnico '90 pa je pripravilo Gorenje tudi nov katalog in prospekte. Po mnenju obiskovalcev je Gorenje z letošnjo predstavitvijo na Domotechnici '90 dokazalo, da ne zaostaja za drugimi največjimi proizvajalci gospodinjskih aparatov v svetu. Pomembno je, kot je bilo poudarjeno na Gorenjevi tiskovni konferenci v Kölnu, da prihaja zadnja leta Gorenje z novostmi skorajda istočasno kot drugi proizvajalci velikih gospodinjskih aparatov, zahvaljujoč vse večjim vlaganjem v raziskave in razvoj ter posodabljanju tehnologij. Ta napredek je, kot je bilo mogoče ugotoviti tudi v Kölnu, še posebej opazen pri štedilnikih oziroma pečicah. Zato tudi ni slučaj, da so osrednje mesto na Gorenjevem razstavnem prostoiu zavzemali izdelki kuhalne tehnike. Ti so tako na nivoju evropske kot svetovne konkurence. V Kölnu je letos Gorenje, med drugim, predstavilo novo generacijo vgradnih pečic, ki jih tržijo po vsej Zahodni Evropi, pa tudi drugod. Odlikujeta jih velika funkcionalnost in številne nove konstrukcijske tešrtve. Nova generacija pečic porabi za okrog 35 do 30 % manj električne energije, zmanjšana je temperatura na steklih pečniških vrat, nova je elektronska digitalna ura, pekve je mogoče zaustaviti itd. Z novo generacijo vgradnih pečic se je torej Gorenje odločno postavilo ob bok sorodnim zahodnonemškim proizvajalcem, po katerih se zgledujejo drugi. Novosti pa so tudi pri samostojnih štedilnikih. V nove Gorenjeve pralne stroje sta vgrajeni dve novosti, in sicer pocinkano ohišje (s katerim se za zdaj ponašajo le najpomembnejši proizvajalci pralnih strojev v Evropi), ki občutno po- daljšuje življenjsko dobo pralnega stroja in tako imenovani EKO sistem, s katerim se za 20 do 25 % zmanjša poraba pralnih sredstev. Sicer pa je Gorenje v Kölnu predstavilo tudi prototip elektronskega pralnega stroja, ki ga bodo, če bo zanimanje kupcev, tržili prihodnje leto. Ponudbo izdelkov pralno pomivalne tehnike pa so dopolnjevali sušilni in pomivalni stroji. Izdelke hladilno zamrzovalne tehnike je Gorenje grafično in barvno posodobilo. Predstavilo je tako imenovano modro linijo,s čimer želijo uveljaviti sloves dite-ranskega proizvajalca. Spremenjene so čelne plošče, razstavljene so zamrzovalne skrinje s ključavnicami (za nekatere trge) ter nova 140 litrska zamrzovalna skrinja za prodajo v Zahodno Evropo, Avstralijo in Združene države Amerike. V izolaciji vseh izdelkov pa je za 50 % manj freo-nov. Pri tem pa velja posebej opozoriti, da se bo Gorenje predstavilo za novo generacijo hladilno zamrzovalnih aparatov na Domotechnici '91. Gorenje Certifikat za sistem integralnega upravljanja kakovosti Za Gorenje je, kot je znano, kakovost najpomembnejši dejavnik. Ker je mogoče želeno stalno kakovost dosegati le s sistematskim in organiziranim upravljanjem kakovosti, so začeli že leta 1977 uvajati Gorenjev sistem kakovosti. Le-ta je kar je nadvse pomembno, v celoti usklajen s mednarodnim standardom o upravljanju kakovosti in elementih sistema kakovosti ISO 9004, uveden pa je v vseh podjetjih Gorenja. Poudariti je tudi treba, da Gorenjev sistem upravljanja kakovosti stalno dopolnjujejo. Skladno z razvojem atestiranja sistemov kakovosti v Evropi bo letos Gorenje pridobilo certifikat za njihov sistem integralnega upravljanja kakovosti. V Gorenju poudarjajo, da se uspešnost politike vodenja kakovo- invalidov Temeljna zahteva Titovo Velenje pravica do dela »V prizadevanjih za človeka vredno življenje smo v 20-tih letih uspešnega delovanja društva sicer precej naredili, vsega pa še vendar ne,« so bile uvodne misli predsednice velenjskega društva invalidov Lojzke Zale? trik na nedeljski redni letni skupščini društva v domu kulture v Šoštanju. Strpnost, skromnost in delo so vodilo velenjskih invalidov že vrsto let in tudi v preteklem letu je bilo tako. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli omeniti vse naloge iz obsežnega delovnega programa društva v preteklem, jubilejnem letu. Mimogrede naj zapišemo, da so ga vrli člani izvršilnega odbora, komisij, odborov povsem uresničili, na nekaterih področjih celo presegli. Ta njihova »prizadevanja znajo invalidi in tudi širša družbenopolitična skupnost naše občine ceniti, kar dokazuje lansko priznanje srebrni znak OF. Sami pa s sabo še vedno niso povsem zadovoljni. Če so njihova prizadevanja lani obrodila želene sadove na pestrem športno rekreativnem področju — v 167 najrazličnejših akcijah je lani sodelovalo kar 911 udeležencev ali 15 odstotkov članov društva, če je svoje poslanstvo uspešno odigrala društvena pisarna, kamor so se mnogi invalidi radi zatekali po najrazličnejšo pomoč, jim namreč še vedno ni uspelo povsem uresničiti že pred leti načrtovane naloge —■ priti do vsakega invalida na terenu. V razpravi, v kateri ni manjkalo vprašanj, kaj invalidom prinaša sodobna tehnologija, so se med drugim seznanili z razmerami v Gorenje Eko in s skupščine poslali peticijo največjima gigantoma v dolini, v kateri so se zavzeli za to, da ne bi nihče od invalidov pri uveljavljanju sprememb ostal brez dela. Dosedanje delovanje 3213 članskega društva, ki sicer koraka tretjemu desetletju — prepričani smo uspešnega dela naproti, je sicer začrtalo smeri nadaljnjega dela društva. A, za skromno željo, ohraniti doseženo raven na socialno humanitarnem področju, bo treba v prihodnje še marsikaj postoriti. Žal, pa v društvu ugotavljajo, da je za vse načrtovane aktivnosti v njihovih vrstah vse manj de-lavoljnih članov. Vzrok za slednje pripisujejo posledicam današnjega časa, v katerem se invalidi pač bolj ubadajo s vprašanji lastnega preživetia. Pravica do dela je tista, za uveljavitev kateFe v praksi si bo velenjsko društvo invalidov v prihodnje še posebej trudilo. Med zapisanimi nalogami iz letošnjega delovnega programa pa tudi tokrat prednjači skrb za težje oziroma socialno ogrožene člane. Slednjim Pravo bogastvo so programi Gorenje se s proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov uvršča med 5 do 6 največjih tovrstnih proizvajalcev v Evropi. Razumljivo je zato, da se tudi v tem koncernu, podobno kot tuja konkurenca, skrbno pripravljajo na Evropo 92, tako kar zadeva tehničnih standardov in zahtev, da bi bili izdelki kar najbolj prijazni do okolja. Nasploh pa želi Gorenje okrepiti sodelovanje s sorodno industrijo v svetu. Tako se, kot je bilo povedano na že uvodoma omenjeni novinarski konferenci, pogovarjajo o sodelovanju z več tujimi partnerji, med drugim tudi o možnostih sovla-ganja. »Razstavni prostor in predstavljene novosti so bile deležne priznanja tako naših poslovnih partnerjev kot drugih obiskovalcev Domotechnice '90«, poudarjajo v Gorenju Commerce. Upravičeno zato pričakujejo, da jim bo predstavitev v Kölnu v pomoč pri nadaljnjem uveljavljanju na tujih trgih. -M — Veplas je eden od prvih kolektivov v Šaleški dolini, ki je del svojega proizvodnega programa prenesel v mešana podjetja. Kot poudarjajo, so slednjim namenili tiste programe, ki kolektiv v njegovih zmožnostih in v razvojnih načrtih sedaj omejujejo. Grafična dejavnost je prva, ki so se ji v kolektivu »odrekli« in jo prenesli v mešano podjetje Media. Pri tem je Veplas ohranil večinski delež. Tudi pogovore o prenosu proizvodnje jadralnih desk naj bi sklenili s podpisom pogodbe v naslednjih dneh, v katerih naj bi njihov partner, Co-met iz Zreč, našel tudi ustrezne prostore za prenos tehnologije. Na področju gumbarne stvari nekoliko spreminjajo prvotni koncept. Ustanovitev mešanega podjetja za proizvodnjo gumbov in drugih modnih dodatkov so namreč načrtovali z obrtniki iz doline. Vendar pa je v tem času za projekt pokazala zvrhano mero zanimanja Kemija Impeks iz Ljubljane, ki je pripravljena v proizvodnjo in razvoj vlagati določena sredstva. Večinski delež naj bi pri prenosu te proizvodnje imela sovlagateljica. V razvojnih snovanjih tega kolektiva pa je najnovejša ustanovitev mešanega podjetja s tujim partnerjem, in sicer za proizvodnjo lahkih letal. Že v tem tednu naj bi ugotovili kakšne so tehnične možnosti, v kratkem času pa se dogovorili tudi o elementih pogodbe in o deležu, ki ga bo pri proizvodnji Veplas ohranih. Od vseh programov bodo tako v kolektivu ostali le trije: program čelad, kjer bo zapolnila proizvod- nja vojaških čelad večino zmogljivosti; program jamborov za jadralno desko ostaja tudi v prihodnje dovolj perspektiven in najboljši izvoznik, ob slednjih dveh pa ostaja še program armiranega poliestra, kjer nadvse uspešno potekajo pogovori o sodelovanju s švedskim partnerjem in kjer naj bi že letos prišlo do večje proizvodnje izdelkov iz hi-dro terapije. Vsi programi, ki ostajajo zaenkrat v Veplasu, so organizirani v profitnih centrih. Ko bodo nastopili pogoji, bodo tudi proizvodnjo teh izdelkov nadaljevali v mešanih podjetjih. Na vprašanje, ali takšna pot nadaljnega razvoja ne pomeni razpada Veplasa, je direktor kolektiva Franc Vedenik takole odgovoril: »Koncept našega razvoja temelji na ustanavljanju mešanih podjetjih, zato razmišljanja v kolektivu gredo v nasprotno smer kot vprašanje. Ugotavljamo namreč, da so v tem trenutku Vepla-sovo veliko bogastvo programi, ki jih je moč razvijati in širiti. Vseh kolektiv ni sposoben niti obdržati, kaj šele razvijati. S prenosom proizvodnje v mešana podjetja pa obstaja za eno in drugo dovolj možnosti.« Ob tej prednosti je treba omeniti še drugo: vsi ti programi zagotavljajo namreč zaposlitev vsem delavcevm Veplasa in nudijo odpiranje novih delovnih mest. V tržnih razmerah je, po besedah sogovornika, takšno razmišljanje nujno, saj sentimentalnost do programov, ki pri starejših delavcih kolektiva obstaja, nima prihodnosti. (tap) sti vse bolj odraža tudi na stalnem izboljševanju kakovosti proizvodov, storitev in poslovanja. Hkrati z nenehnim izboljševanjem funkcionalnosti proizvodov namenjajo v tem koncernu poseben poudarek tudi izboljševanju zanesljivosti, zmanjšanju porabe energije in prijaznosti izdelkov do okolja. V zadnjih petih letih se je v Gorenju občutno izboljšala zanesljivost njihovih proizvodov. V letu 1989, na primer, je bilo v primerjavi z letom 1985, opravljenih na proizvod kar trikrat manj servisnih posegov. Zapisati velja še, da so v Gorenju v zadnjem času bistveno izboljšali tudi vse druge sestavine kakovosti proizvodov; njihovi izdelki se zdaj lahko postavljajo ob bok najzahtevnejšim izdelkom konkurence. (an) in seveda tudi drugim invalidom naše občine bodo prav zaradi tega na široko odprli vrta društvene pisarne dvakrat v tednu, doslej je bila odprta le ob ponedeljkih. Z raznimi akcijami pa naj bi še bolj utrdili delo aktivov delovnih invalidov po kolektivih, letos naj bi ustanovili aktiv v Eri in na Vegra-du, ter poverjeniških odborov. Priložnosti za športno rekreativno in razvedrilno dejavnost bo, tako kot v preteklih letih, tudi v tem dovolj, saj članom komisije ne manjka idej. Kako pa jih bodo izkoristili posamezniki, je odvisno predvsem od njih samih oziroma od deleža, ki bo moral biti pri organiziranju raznih izletov večji kot prejšnja leta. Del pozornosti pa so na nedeljski skupščini udeleženci namenili spremembam in dopolnitvam pravil društva. Pri obravnavi teh so se odločili, da bodo tudi v prihodnje stanovska in ne politična organizacija, in da bodo ostali pod okriljem socialistične zveze in sindikata. Od obeh pričakujejo, da bosta svojo zapisano skrb za invalide, prenesla tudi v vsakdanje življenje. Družbeno podjetje Tiskarna Trg bo odločal Tudi dosedanja Rekova delovna organizacija Tiskarna je z novim letom stopila samostojneje na trg. Od decembra lani je namreč samostojno družbeno podjetje. V Tiskarni so poleg zakonske »prisile« za preoblikovanje v podjetje imeli tudi precej svojih vzrokov za ta korak. Med najpomembnejšimi je direktor Tiskarne Bruno Zagode omenil predimenzioniranost zmogljivosti v grafiki, premajhno izkoriščenost proizvodno-storitvenih zmogljivosti, nemotiviranost delavcev za kvalitetno delo zaradi slabega nagrajevanja in preveliko število režijskih delavcev. Cilj njihovega preoblikovanja v podjetje naj bi bila večja učinkovitost dela, od nje pa je odvisna tudi dokončna lastninska in organizacijska oblika podjetja. Tako so še vedno odprte možnosti, da se Tiskarna preblikuje v eno ali več mešanih podjetij ali v podjetje z deležem tujega kapitala. V Tiskarni so sicer preteklo poslovno leto zakjučili pozitivno, čeprav vseh nalog, ki so si jih zatavili v začetku leta 1989, niso uresničili. Dosegli so le 75 % načrtovane proizvodnje odtisov za lani, še premalo izboljšali kakovost dela, v celoti so izpolnili le načrt zaposlovanja delavcev. Na tem področju so v Tiskarni sicer že nekaj let zelo zaprti. Vsako leto zmanjšujejo število delavcev, na delo sprejemajo le svoje štipendiste, ki pa jim kaj več kot opravljanja pripravništva ne morejo zagotoviti, za letos pa tudi ugotavljajo, da imajo okoli 10 delavcev presežka. Gre v glavnem za nekvalificirane proizvodne delavce, ki so delno nadštevilni zaradi nabave novih strojev, delno pa zaradi spremenjene organizacije dela. In kakšna stopa Tiskarna na trg? Z opremljenostjo nimajo večjih težav. Poleg tega, da vedno več režijskih del prenašajo v računalniško obdelavo, sta kopirni stroj in razvijalni stroj za ofsetne tiskalne plošče stara šele leto dni, še mlajši je stroj za zahtevni dvobarvni tisk, ki pa bo zaradi svoje velike naložbene vrednosti kar nekaj časa bremenil Tiskarno. Toda delovanje Tiskarne na trgu in koristi, ki jih bo od njega imela, niso odvisne le od dobre opreme. Bruno Zagode priznava, da poslovni rezultati Tiskarne v zadnjih letih, pa tudi obnašanje celega delovnega kolektiva Tiskarne ne kaže, da je pripravljen na spopad s konkurenčnimi podjetji. Brez boljše kakovosti izdelkov in storitev, znanja delavcev, večje odgovornosti za opravljeno delo in večje discipline pri delu ga bo namreč trg kaj kmalu postavil na realna tla. Diana Janežič i jhhhhhbhh Dohwoo, M fflSÜ pravico uMI ko 9 H i: M.; .. • : lilttmMp BllllP E Stečaji so se bolj kot ne pričeli Sloveniji >dogajati< šele letos. Vsaj v naši občini tega postopka nismo uporabili, če je podatek točen, zadnjih petnajst let. Bile so likvidacije in — kako se je temu že včasih reklo po tihem, danes pa že lahko na glas — prisilne združitve. Zadnji odmevni primeri likvidacij firm — torej te ne obstajajo več — so bile recimo Koerting, pa HPH in EFE. Pred stečajem pa je Gorenje EKO. Stečaji se v naši dolini šele začenjajo, čeprav si je želeti, da jih ne bi bilo več. Ni še potrebno, tako kot recimo v Mariboru, da bi zato, da bi javnosti razjasnili nekatere pojme, kdo sklical kakšno tiskovno konferenco. V Mariboru pa so jo — pravniki so novinarjem pojasnili nekatera vedno premalo pojasnjena dejstva v zvezi s stečaji. Zato iz članka v Večeru, sreda, 7. februarja, izpod peresa Bojana Baumana in z naslovom Stečaj — srečno za odvečne delavce? uvodoma povzemam nekaj dejstev. • Predstečajni postopek — lahko uvede sodišče, če prijava za stečaj ne pride iz tovarne, ampak od drugod, največkrat recimo iz Službe družbenega knjigovodstva. V tem času mora sodišče dopustiti možnost poravnave dolgov z upniki in na ta način je še možna rešitev podjetja. • Delavci — v trenutku, ko je odločba o stečajnem postopku nabita na oglasno desko v tovarni, vsem delavcem preneha delovno razmerje. Stečaj je smrt podjetja in možnost, da delavci ostanejo na svojih delovnih mestih ostala le za čas, ko še veljajo stare pogodbe. Do njihovega izteka. Na zahodu, kjer vsak dan kakšna firma zaide v stečaj, ta za delavce ni boleč in ga največkrat praktično niti ne čutijo. Pri nas pa žal ni nikogar, ki bi podobno kot tam, takšne firme kupil. Stečaj ne more biti pot, da se podjetje, ki slabo posluje, reši odvečnih delavcev. V teh primerih drugod zamenjajo vodstva slabih firm, ne pa delavcev. Kako je pri nas se pa tako ve. Kratko v vseh primerih potegnejo delavci. Ve kdo za primer, da bi direktor kakšne >zafurane< firme iskal delo s pomočjo Zavoda za zaposlovanje? Navadno si ga najde, za vsak primer, že prej. DELAVCI PA NA ZAVOD — ZA ZAPOSLOVANJE SEVEDA Kaj z delavcem, ki mu preneha delovno razmerje? Kaj mora vedeti, da ne bo še bolj nesrečen? Kakšne pravice ima? Kako je z denarnim nadomestilom? Vrsta vprašanj se mu poraja takrat, ko je pred tem, da mu preneha delovno razmerje. Pravice iz delovnega razmerja pa se nekoliko razlikujejo — odvisne so od tega, zakaj je komu delovno razmerje prenehalo — zaradi stečaja ali zaradi tega, ker je postal presežek. Najbolj pomembno je in to si zapomnite — delovno razmerje vam ne sme prenehati po vaši krivdi, ker v tem primeru — adijo vse pravice! Vaša krivda je tudi, če ste sami podpisali kakšno sporazumno prenehanje delovnega razmerja v firmi, ne da ste dovolj trdno dogovorili delo v drugi, ki vas potem ni hotela. Bodite previdni! In še nekaj si je vredno dobro zapomniti: tisti hip, ko vam preneha delovno razmerje, imate 30 dni časa, da na Zavodu za zaposlovanje podate zahtevek za denarno nadomestilo. Če ta rok zamudite, tudi adijo vse pravice. V vsakem primeru, tudi če bo v vaši firmi predstavnik Zavoda za zaposlovanje, ki se bo trudil, da postopek poenostavi in vam ga napravi vsaj malo manj bolečega — vi vseeno — kaj pa če je bilo kaj druge- ga — na Zavod. Previdnost ni odveč! Potem vam bodo tako ali tako tam povedali, da so zadeve že urejene. Bolje torej dvakrat, kot noben-krat! KAKŠNE PRAVICE IMAŠ, KO...? Skozi te in druge labirinte se mi je prejšnji teden prijazno pomagala prebiti Dragica Arlič z velenjskega Zavoda za zaposlovanje, ki tudi vam ne bo odklonila pomoči, če jo boste potrebovali. Zapomnite si tudi — če rabite kakšen koli nasvet, uporabite sindikat in njihovo pravno svetovanje, ki je brezplačno! Bodite posiljeni, radovedni, vse bo v vaše dobro. • Če ste stečajnik vam pripada denarno nadomestilo v višini 80 odstotkov poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka, ki ste ga dosegli v zadnjih treh mesecih, preden vam je prenehalo delovno razmerje. Oziroma, v zadnjih treh mesecih pred prehodom na izplačevanje zmanjšanih osebnih dohodkov, če je za vas ta osnova ugodnejša. Najnižje denarno nadomestilo trenutno znaša 1600 dinarjev, najvišje pa 4540 dinarjev. • Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ste ga do takrat, da vam je prenehalo delovno razmerje, prebili na delu: — 3 mesece, če ste delali najmanj 9 mesecev nepretrgoma, ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18. mesecih; — 6 mesecev, če imate najmanj 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih; — 9 mesecev, če imate več kot 5 let dela; — 12 mesecev, če imate več kot 10 let dela. • POZOR: Če ste stečajnik, se vam denarno nadomestilo izplačuje v dvakratnem trajanju — torej najmanj 6 in največ 24 mesecev. Za vse druge primere, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz drugih razlogov, ne pa po njihovi krivdi, velja zgornja tabela. V tem primeru so ste-čajniki torej na boljšem. Na boljšem so tudi zato, ker se jim za osnovo šteje 80 odstotkov višine njihovega osebne- ga dohodka, vsem ostalim pa 60 odstotkov. • Čas zavarovanja: stečajnik je zavarovan dokler prejema denarno nadomestilo, lahko torej tudi dve leti, za vse druge primere pa je ta pradnost enkrat manjša, torej največ eno leto. • Kapitalizacija denarnih nadomestil: Denarno nadomestilo vam lahko izplačajo tudi v enem delu, enkratnem znesku, vendar le v primeru, če oseba, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, ta sredstva uporabi za širitev materialne osnove združenega dela, za opravljanje samostojnega osebnega dela ali za ustanovitev pogodbene organizacije združenega dela. Lahko pa ta denar tudi Zavod za zaposlovanje nameni podjetju, ki zagotovi sklenitev delovnega razmerja osebi, ki je uveljavljala pravico do denarnega nadomestila. Seveda mora biti zaposlitev za nedoločen čas! PRESEŽKI DELAVCEV - MALO DRUGAČE Podatki, ki jih nekateri zelo pogosto izrekajo v zadnjem času v Sloveniji, podobno pa je tudi za občine Velenje govore, da je ta hip zaposlenih od 20 (najbolj mile ocene) pa do 30 odstotkov preveč ljudi. Ti lahko postanejo presežki v podjetju, kjer so zaposleni — takšni ali drugačni: ekonomski, tehnološki, organizacijski... Dobro je vedeti, da 21. člen Zveznega zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (republiški še ni sprejet) določa, da delovno razmerje ne sme prenehati nikomur, dokler se mu ne zagotovi ena od naslednjih pravic: — do dela v drugi organizaciji — do prekvalifikacije ali dokvalifikacije v isti ali drugi organizaciji — pravica do dokupa de- lovne dobe, če delavcu do starostne pokojnine manjka do 5 let delovne dobe ali — do enkratnega nadomestila v obliki odpravnine, ki znaša lahko kar precej, če delavec sam želi, da mu delovno razmerje preneha. To pa mora biti opredeljeno tudi v aktih podjetja ali delovne organizacije. Pri tem zadnjem, bodite previdni in ne podpisujte kar tako na pamet kakšnih izjav o prenehanju delovnega razmerja. Pozanimajte se prej! IN PRVI BODO... KAJ? Vsaj na kratko sem vas želela opozoriti na nekatere stvari, ki vam pridejo prav, če vam bo prenehalo delovno razmerje in seveda prikazati tudi pravice, ki jih ob tem imate. # Dobro pa si zapomnite — delovno razmerje vam nikakor ne sme prenehati po vaši krivdi! Če vam ne preneha po vaši krivdi, imate 30 dni časa, da uveljavite pravico do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Drugače ta pravica odpade, pa če tudi imate veliko let delovne dobe. Za vsak korak, ki ga boste delali sami, se pozanimajte, pasti je veliko. Še enkrat: sindikat nudi brezplačno pravno pomoč. Koristite jo, v te namene gre tudi del vaše (ali je šlo) članarine. Sicer pa ne vem, zakaj mi zadnje čase vse pogosteje odzvanjajo v mislih besede delegata, bil je nekje z Gorenjskega, izrekel pa jih je ob koncu lanskega leta, mislim, da v skupščini SR Slovenije — na boljšem bodo tisti, ki bodo >propadli< prvi, ker zanje bo še denar. Bo tudi za tiste, ki se bodo dolgo krčevito upirali, brez uspeha? Pri vsem skupaj, kar se nam lahko zgodi, upajmo vsaj, da bo sredstev v te namene, dovolj. MILEJŠA KRST!C PLANINC TOVARIŠ DIREKTOR ODPRAVLJA ODVEČNA DELOVNA MESTA V PODJETJU! Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline Pod tem delovnim naslovom je bila v letu 1989 zaključena triletna raziskovalna naloga, katere naročnik je bila donedavna Občinska raziskovalna skupnost Velenje, izdelal pa jo je mag. Ivan Kolar v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Z namenom, da se javnost seznani z rezultati te raziskave, ki po oceni recezenta ne sodi samo med silno redke raziskave s tega področja, ampak predstavlja že kar prve praktične obravnave gozda pod imisijskim stresom, je njen avtor za Naš čas pripravil naslednji prispevek: Onesnaženo ozračje, močno spremenjena podoba naravnih gozdnih rastišč, ekstremne klimatske razmere in človekova nenasitnost so močno prizadeli zdravstveno stanje gozdov v Šaleški dolini. Odločujoč vpliv na umiranje smreke ima Termoelektrarna Šo- štanj, ki pošilja v ozračje vrsto škodljivih snovi, med katerimi je zaradi velikih količin najnevarnejši SO;. Te imisije se ob neugodnih vremenskih razmerah zadržujejo daljši čas pod inverzij-sko plastjo, kjer z nastankom po-bočnih vetrov povzročajo močne poškodbe na smreki v gozdovih Šaleške doline. Katastrofalna »ožiga« smreke v zimah 1984/85 in 1986/87 sta razkrila lažno iluzijo o najdragocenejši lastnosti našega gozda — to je o njegovi trajni obnavljivo-stj in s tem trajni koristi okolju in človeštvu. Namen naše raziskave je bil, ugotoviti dejansko stanje smrekovih gozdov v različnih predelih poškodovanosti, vpliv onesnaženega ozračja na njihovo rast in na osnovi priraščanja v preteklosti in sedanjega stanja predvideti nadaljnje razvojne smeri prizadetih gozdov. V letu 1988 smo izločili trajne vzorčne ploskve v odraslih smre- kovih sestojih, na katerih smo drevesom izmerili in ocenili številne parametre. V analizi smo uporabili metode matematične statistike. Raziskava je dala vrsto pomembnih rezultatov za stroko. V povzetku navajam le tiste najpomembnejše, ki kažejo na odvisnost propadanja smreke od onesnaženega ozračja. Največ nam o vplivu čedalje hujšega onesnaževanja zraka v zadnjih 30 letih povedo trendi priraščanja drevja v debelino. — Debelinski prirastek dreves se v zadnjih 25 letih zmanjšuje. Primerjava priraščanja v debe- I. in II. faza TES [i!, faza TES IV. faza TES Debelinski prirastek smreke v obdobju 1957—1987 glede na stopnje osutosti krošenj (zgornji sloj /, 2, 3; n = 823) lino zadnjega petletja (1982 — 87) z obdobjem pred 20—25 leti kaže, da je le-to upadlo: za 19,8 % pri rahlo poškodovanem drevju (11 —25 % osute krošnje) za 25,7 % pri močneje poškodovanem drevju (26—60% osute krošnje) za 49,2 % pri močno poškodovanem drevju (nad 60 % osute krošnje) Upadanje priraščanja in s tem tudi pešanje življenjske moči smreke se je pojavilo že pred 20 — 25 leti in se od takrat povečuje. Pomemben dejavnik upadanja prirastka so leta, v katerih so se v proizvodnjo električne energije vključevale novozgrajene faze Termoelektrarne Šoštanj. Vpliv nadmorske višine se kaže v značilno večji poškodovanosti sestojev med 600 -900 m nadmorske višine in v značilnem zmanjševanju priraščanja. Te razlike pa so značilne šele po letu 1977. Vsi gozdovi analiziranega območja bodo imeli v prihodnjih 10 letih zaradi vpliva onesnaženega ozračja 7,5 % manjši prirastek, kar znaša letno približno 7.600 m* za velenjsko gozdarstvo. S temi ugotovitvami je raziskava ne glede na vzroke vplivov klimatskih ekstremov v zadnjih letih dokazala, da ima odločujoč vpliv na umiranje smreke v Šaleški dolini Termoelektrarna Šoštanj. Ta ugotovitev nam daje tudi odgovor na doslej nerešeno vprašanje skokovitega povečevanja poseka suhih smrekovih dreves po letu 1979. Takšen razvoj dogodkov je predvidela že študija Hidrometeorološkega zavoda iz Ljubljane v letu 1974, ob izgradnji visokih dimnikov. Danes pa to potrjuje tudi najnovejša mezoklimatska študija istega zavoda in rezultati naše raziskave. Čeprav je napovedovanje razvoja sestojev v ogroženem imisij-skem območju izredno zahtevna naloga, lahko zaključimo, da zaradi prevladujočih negativnih vplivov in vrste odprlih v prašanj, pričakujemo močnejše poslabšanje stanja gozdov do izgradnje naprave za čiščenje dimnih plinov. Po tem času pa bo poslabšanje še nekaj časa zmerno, zaradi nadaljnjega učinkovanja onesnaženega ozračja iz daljinskega transporta in posledic dosedanjega in preteklega razdiralnega delovanja iz okolja. V se zainteresirane, ki bi radi izvedeli nekoliko več o ugotovitvah te raziskovalne naloge, pa vabimo na njeno JAVNO PREDSTAVITEV, ki bo v PONEDELJEK 26. februarja v dvorani Skupščine občine V elenje. Vabljeni! Tnvpr7ijqka plast 9 8 7 5 5 Razdalja (km) 1100 900 700 500 300 Cirkulacija zraka (smeri pobočnih vetrov) med dnevom (--0 in nočjo pod inverzijsko plastjo t ožjem imisijskem območju TEŠ. (Hrček 88) TT T 1 • H • V Urbani kriz Telovadnica k osnovni šoli Šalek Nared prihodnje šolsko leto V srednjeročnem programu 1985—90 smo v občini Velenje naložbi na področju družbenih dejavnosti — prizidek k zdravstvenemu domu in izgradnjo sedme osnovne šole s telovadnico, uvrstili na prednostno mesto. Bomo ob njegovem izteku vsem težavam navkljub vendarle lahko ugotavljali, da smo v prizadevanjih uspeli? Bomo, vsaj tako kaže z naložbo na področju vzgoje in izobraževanja. V prejšnjem šolskem letu so učenci namreč že lahko sedli v prostrane učilnice nove šole Šalek, septembra letos pa naj bi imeli naposled dovolj kvadratnih metrov površin, namenjenih pouku telesne vzgoje. Razlog za optimizem je decembra lani sklenjena pogodba o izgradnji druge faze telovadnice z delovno organizacijo Inženiring za tri milijone 560 tisoč 148 dinarjev ter ugoden kredit v višini dveh milijonov 500 tisoč dinarjev, ki ga je investitor — osnovna šola Šalek, namenil kot avans. 20 odstotkov denarja pa zagotavlja občinska izobraževalna skupnost z mesečnim prilivom sredstev. Tudi s pridobitvijo dodatnih 640 tisoč dinarjev za nakup elastan parketa, najboljše kar ponuja domači trg za te namene, ne bo težav, saj so se v reševanje tega vprašanja že vključili občinski komite za družbene dejavnosti in mestne krajevne skupnosti, ki so za nakup slednjega primaknile valorizirana referendumska sredstva. Telovadnica k osnovni šoli Šalek naj bi bila nared do 30. junija letos, vendar brez notranje opreme in zunanje ureditve objekta. »Seveda smo nadvse veseli, da bodo naši učenci že prihodnje šolsko leto telovadili v prostorih nove telovadnice. Ta bo največja v občini Velenje, s pridom pa jo bodo lahko koristili tudi rokometaši in roko-metaši ter tudi drugi športniki za odigranje prvenstvenih tekem. Naprezanja vendarle niso bila zaman. Veselje pa seveda še ni popolno. Težave bodo nastopile ob zaključku izgradnje, ko bo kredit, ki ga je občinska izobraževalna skupnost najela na osnovi celoletnega priliva denana, treba v celoti odplačati. Ce bo svoje obveznosti izpolnila bivša samoupravna stanovanjska skupnost, s katero smo se dogovarjali o kritju stroškov za hišniško stanovanje, ter tudi drugi udeleženci v tej verigi, se kljub neugodnim časom naloženega bremena ne bojimo,« poudarja ravnatelj osnovne šole Šalek Jože Kavtičnik. Kje pridobiti denar za nakup potrebne opreme, v tem trenutku na šoli ne vedo. Denar zanjo bo treba v dolini še dogovoriti. Sicer pa je treba povedati, da tako ali tako telovadnice investitor ni nameraval opremiti tako kot mora biti že letos, ampak postopoma, v naslednjih dveh, treh letih. Občinska volilna komisija Zbori volilcev v krajevnih skupnostih N» zborih volilcev v krajevnih skupnostih bomo določali kandidate za volitve delegatov v skupščine in za volitve predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije. Ker so pred nami- zbori volilcev, bo zanimivo zvedeti, kako na njih volivci odločajo o predlogih kandidatur in o predlaganih listah kandidatov, koristno pa bo, če bomo vedeli še o poteku zborov volilcev. Omejili se bomo le na zbore volilcev, ki bodo v volilnih enotah v krajevnih skupnostih občine Velenje. Zbori volilcev morajo biti izvedeni od 27. februarja do 10. marca. Ta rok je drugačen kot je napisan v posebnem navodilu republiške volilne komisije, ki so ga dobili predsedniki skupščin delegatov ali svetov v krajevnih skupnostih. Rok je podaljšan zaradi nedavno sprejetih popravkov v zakonu o volitvah v skupščine. • TRI DNI PO PREJEMU PREDLOGOV Te dni bodo sklicatelji zborov v krajevnih skupnostih od predsednice občinske volilne komisije Milene Bukvič Dežmanove dobili predloge kandidatur za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti ter v družbenopolitični zbor Skupščine občine Velenje ter za zbor občin in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. Predsednik republiške volilne komisije pa bo prek občinskih volilnih komisij posredoval sklicateljem še predloge kandidatur za volitve predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije. Najkasneje po treh dneh, ko so v krajevnih skupnostih prejeli predloge kandidatur, morata predsednik skupščine delegatov ali predsednik sveta sklicati zbore volilcev. Zbor je sklepčen, če se ga udeleži najmanj dvajset volilcev. Za krajevne skupnosti, kjer je na območju zbora volilcev manj kot 500 volivcev, je zbor sklepčen že z najmanj desetimi prisotnimi volivci. Najbolj praktično bo, če volivce, ki bodo prišli na zbor, že pri vhodu vpišejo na listo prisotnih. ki naj ima sledeče rubrike: zaporedno številko, ime in priimek, naslov ter podpis. Nato vsak volivec dobi glasovnico. Pri tem pa je seveda potrebno ugotoviti, če ima prisotni volivec pravico glasovanja. Zbor volilcev vodi predsedstvo, ki ga prisotni izvolijo na predlog sklicatelja. Določijo tudi zapisnikarja in dva overitelja. Na zboru volivci odločajo s tajnim glasovanjem, razen če zbor soglasno sklene drugače. • DOLOČANJE KANDIDATOV Zatem predsedujoči prebere podatke za posamezne predlagane kandidate, ki kandidirajo za isto funkcijo. Predloge kandidatur predtem posreduje občinska oziroma republiška volilna komisija. Volivci o njih na zboru razpravljajo in o njih glasujejo. Pravico glasovanja imajo samo prisotni volivci, ki imajo stalno prebivališče na območju katerega je bil sklican zbor volilcev. Navzoči pa smejo biti tudi predlagani kandidati in predstavniki predlagateljev, ki lahko pred glasovanjem sodelujejo v razpravi, in tudi pod enakimi pogoji še predlagajo kandidate. Popravek v zakonu o volitvah v skupščine določa (sprejet je bil na sejah zborov republiške skupščine 7. februarja letos), da je možno še pred začetkom glasovanja na zboru volilcev predlagati nove kandidate za volitve delegatov. Predlog mora biti predložen na predpisanem obrazcu »volitve 90, št. 3«, priloženo pa soglasje na obrazcu »volitve 90, št. 4«, da kandidat sprejema kandidaturo. Če je predlagani kandidat na zboru volilcev navzoč, se lahko psimeni predlog in podpisana izjava kandidata kasneje priložita zapisniku. Na zboru volivci razpravljajo in glasujejo po določenem vrstnem redu. Najprej za zbor občin in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, nato za zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Velenje, zatem pa še za predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije. Priporočljivo je vedeti še sledeče: • Vsak volivec lahko na zboru volilcev za isto funkcijo glasuje za . več predlaganih kandidatov. • Če so predlagane liste kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine, volivci glasujejo na zboru o listi v celoti in ne o posameznih kandidatih. • Delovno predsedstvo ugotovi izid glasovanja, lahko pa na zboru izvolijo tudi volilno komisijo. Izid glasovanja mora biti objavljen že na zboru volilcev. Ojn) Osrednji del novonastalega mesta prepoznamo v oblikovnem križu, ki je natančneje definiran s štirimi med seboj različnimi mestnimi vsebinami. Še predno opišemo le te, bi opozorila na premišljeno nastavitev mestnega ogrodja novo nastalega mesta. Urbani križ se logično razprostre na najlepšem ravninskem dnu Šaleške doline in se geometrično nasloni na zgodovinsko os med velenjskim in šaleškim gradom. Vsebina centra je družbeno socialna in skuša predstavljati temeljne cilje in vsebino takratne socialistične družbe. Skrb za delovnega človeka in druženje v novem mestu. Izobraževanje, zdravstveno varstvo, kultura in poraba, potro- šnja. Vsebina sheme mestnega ustroja je bila fiksirana v prostor s posameznimi arhitekturami, ki so realizirale in simbolizirale tudi danes aktualne mestu potrebne funkcije. Se pravi, da teh stavb ne moremo ocenjevati le z vidika posamezne arhitekture, tu smemo ocenjevati element neke celote in šele v kontekstu te širše celote se konstituira pomen in končno sama umetniška vrednost posameznega dela. Potek realizacije lahko razdelimo v tri razvojna obdobja. Začetek našega mesta, sedanjost in prihodnost. V prvem obdobju so skušali arhitekti mesta s kvalitetno arhitekturo vzpostaviti nastavke. temelje novemu mestu. Izredno težka naloga glede na prazen, nemestni prostor, je bila izvedena z danes že mestnimi spomeniki. Izobraževanje — gimnazija, osnovna šola Gustava Šiliha, današnji farming (v prvotni funkciji dom za učence); zdravstvo — zdravstveni dom, lekarna; kultura, uprava — kulturni dom, občina. Trgovski center dobi v taistem obdobju s stanovanjskimi bloki z javnim pritličjem svoje meje. Center mesta v prvem obdobju ni bil dokončno izoblikovan, lahko pa že govorimo o izoblikovani mestni identiteti novega mesta Velenje. ISande novega mesta Velenje. Wände KORPNIK Edi V U ČIN A (Se nadaljuje) 6WD v c-m ' ••• .. Kaj storiti z delegacijami? Z delegacijami, tako na široko zasnovanimi kot so sedaj, so vse skozi težave. Imamo jih, da bi z njimi poglobili samoupravljanje in pri odločanju pritegnili čim več delovnih ljudi in občanov, vendar ugotavljamo, da so v vseh okoljih slabo aktivne. Čeprav so pri nas zaradi tega delegacije postale anahronizem, so ostale uzakonjene še naprej v novi slovenski zakonodaji, ker tako veleva Ustava SFRJ. Zato bi morale delegacije še naprej ostati v podjetjih in organizacijah in tudi v krajevnih skupnostih. Novi zakon pa jim ne nalaga nobenih pristojnosti in obveznosti. To pa pome- ni, da se izvolitvam delegacij lahko izognemo, če pravočasno s statutarnim sklepom spremenimo ustrezna določila v statutih, saj v zakonu o volitvah v skupščine piše: »delovni ljudje in občani volijo delegacije v organizacijah in skupnostih, če s statutom ne določijo, da opravlja funkcijo delegacije delavski svet oziroma ustrezen organ upravljanja.« Glede na navedeno so možne sledeče rešitve: • v podjetjih in organizacijah ter skupnostih z več kot 50 zaposlenimi, naj funkcijo delegacije opravlja delavski svet; • v podjetjih in organizacijah ter skupnostih z manjšim števi-, lom zaposlenih, naj funkcijo delegacije opravlja zbor delavcev; • v krajevnih skupnostih, naj funkcijo delegacije praviloma opravlja svet skupščine delegatov ali zbor krajanov oziroma zbor volivcev. S postopki za sprejem statutar nega sklepa je potrebno pohiteti, drugače bodo morali povsod, kjer statuta ne bodo pravočasno spremenili — še pred aprilskimi volitvami, obenem z volitvijo delegatov posebej voliti še delegacije. Ojn) Predlagani kandidati V občini Velenje so že znani predlagani kandidati za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije ter predlagani kandidati za zbor krajevnih skupnosti naše občinske skupščine. V velenjski občini je samostojna volilna enota (73) za volitve enega delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije. Predlagani kandidati za ta zbor so Ivan Atelšek, ki ga je predlagala KK SZS iz Šmartnega ob Paki, Todor Dmitrovič (predlagala ga je OK SZS), Marjan Gaberšek (ZSMS), Anton Hribar (OK SZS) in kmet Ivan Žlebnik iz Šentvida nad Zavod-njami, ki ga je predlagala združena opozicija Demos. Volilna enota s področja industrije in rudarstva za volitve dveh delegatov v zbor združenega dela republiške skupščine ima sedež v občini Velenje, obsega pa še mozirsko in žalsko občino. Predlagani so kandidati Franc Avberšek, ki so ga predlagali organi v rudniku lignita in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Matija Horvat, Martin Urleb in Ljubi-ša Savovič, ki jih je predlagal Demos, Marjana Koren je bila predlagana s strani republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije, Ivan Kramar (SŠGZ), Majda Oblak (delavski svet KI Libo-je), Anton Sovine (delavski svet SIP Šempeter) in Janez Živko, predlagala ga je OO ZKS — stranka demokratične prenove Gorenje GLIN Nazarje. V naši občini pa so v volilne enote izven občine v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije predlagani še Muharem Bolič in Ivo Klobčar (predlagana v Vegradu, SŠGZ) za področje gradbeništva, Anton Brodnik (predlagan v Vekosu) za področje stanovanjske in komunalne dejavnosti, Jože Melan-šek (predlagala OK SZS Velenje) za področje gostinstva in turizma, Anton Pečovnik (predlagala OK SZS Velenje) za področje obrti, dr. Janez Poles (predlagala konferenca OO ZKS — stranka demokratične prenove v velenjskem zdravstvenem centru) in prim. dr. Dimitrij Mikuš (predlagal prim. Dr. Alojz Fijavž) za področje zdravstvenega varstva, Andrej Presečnik (predlagal Demos) za področje kmetijstva, ribištva, gozdarstva in vodnega gospodarstva, Franjo Korun (predlagala SŠGZ) za področje trgovine, in za področje socialnega varstva Martina Britov- šek, ki jo je predlagal Demos. • KANDIDATI ZA ZKS Predlagani kandidati v posameznih volivnih enotah za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje so : Bele vode — Andrej Lenko, Bevče — Ciril Čretnik, Marjan Lesjak, Jože Ramšak, Cirkovce — Branko Avbreht, Helena Cafuta, Ivan Dvorjak, Cveto Sušeč, Družmirje Gaberke — Rafko Blatnik, Ivan Novak, Anton Plešnik, Drago Rezman, Drago Vrabič, Gorenje — Jože Drev, Rudi Ježovnik, Lokovica — Herman Mrak, Milan Novak, Božidar Pliberšek, Paka pri Velenju — Mirica Acman, Rajko Kumer, Franc Oštir, Franc Le-skošek-Luka Pesje — Ludvik Hribar, Nevenka Ocepek, Majda Plazar, Plešivec — Alojz Klančnik, Janko Kotnik, Vinko Kotnik, Marjan Pustatičnik, Anton Smonkar, Jože Virbnik, Roman Volk, Podkraj Kavče — Jože Kovač, Bojan Meža, Drago Ring, Ravne — Franc Per-govnik, Ivo Stropnik, Ivan Stvarnik, Skorno Florjan — Valentin Atelšek, Roman Oblak, Zdenko Slatner, Jože Vrčkov-nik, Šentilj — Franc Bačovnik, Franc Kuhar, Mirko Vranjek, Skale — Milan Forštner, Stane Lipnik, Stane Tepej, Šmartno ob Paki — Robi Crnjac, Franc Kačičnik, Marjan Knez Stane Prašnikar, Ivo Rakun, Šoštanj — Vilma Fece, Ivan Ojsteršek, Milojka Plamberger, Stane Šmajdl, Janko Zacirkovnik, Titovo Velenje Center desni breg — Stane Planine, Mihael Slivar, Titovo Velenje Edvarda Kardelja — Marija Hrastnik Koren, Jani Hrovat, Titovo Velenje Gorica — Dragica Celeč, Janja Divjak, Boris Vrhkar, Titovo Velenje Konovo — Stanislav Divjak, Marinko Mandič, Zvonka Špeh, Titovo Velenje Center levi breg — Fadil K rupie, Jože Melanšek, Vlado Plot, Milan Štumberger, Stara vas — Milan Jeram, Jožef Lekše, Igor Pečovnik, Anton Rožič, Vlado Seitl, Staro Velenje — Ivan Druks, Alojz Jagodič, Ivan Kadliček, Ciril Kemperle, Janko Šme, Edvard Vučina, Salek — Jože Kovač, Franc Mar-šnjak, Mirko Melanšek, Marjan Pusovnik, Titovo Velenje Šmartno — Milena Kumer, Alojz Penšek, Rajko Pirnat, Topolšica — Majda Menih, Franc Mokina, Rudolf Rožič, Zavodnje — Anton Potočnik in Edo Žlebnik. Ojn) Jutri VELENJE socialisti v nasi za lepše ŽIVLJENJE Kdo smo VOLILNI PROGRAM 1990 KDO SMO? Do 1. kongresa, ki bo jeseni 1990, smo po imenu Socialistična zveza — SZDL — Zveza socialistov, po vsebini pa politična stranka, organizirana v skladu z zakonom, ki ima svoje članstvo in svoj program ter hoče ta program uresničevati preko svojih izvoljenih predstavnikov v organih oblasti. Smo povezovalna politična organizacija občanov z vseh področij življenja, to je delavcev in ustvarjalcev v industriji, kmetijstvu, kulturi, zdravstvu, šolstvu, itd. Ob tem smo povezani tudi z drugimi političnimi organizacijami, zvezami, gibanji in društvi, ki sprejemajo programsko naravnanost naše organizacije. KAJ HOČEMO?__ socialisti za gospodarstvo socialisti za gospodarstvo socialisti za gospodarstvo socialisti za gospodarstvo socialisti za gospodar — tržno gospodarstvo, — ustvarjati infrastrukturne predpogoje za razvoj gospodarstva, — uvajati visoko produktivne in ekološko čiste gospodarske dejavnosti, ki bodo občanom zagotavljale Evropi primerljivo kvaliteto življenja, — razbremeniti z družbenimi obveznostmi preobremenjeno gospodarstvo tako, da bodo te obveznosti primerljive z evropskimi, — razvijati turistično dejavnost v skladu z naravnimi danostmi občine, ki bodo po očiščenju okolja nedvomno ugodne; socialisti za družbene dejavnosti socialisti za družbene dejavno- sti socialisti za družbene dejavnosti socialisti za družbene dejav HOČEMO: — osnovno šolstvo, v katerem bodo posamezne šole neposredno odgovorni subjekti izvajanja učnovzgojnih programov. Hočemo večjo samostojnost šol, v katerih bodo učitelji neposredni in odgovorni izvajalci učnovzgojnih programov. Šolo vrniti stroki, jo odtegniti vplivom takih in drugačnih politik, ki se mnogokrat skrivajo tudi pod kvazi strokovnimi institucijami šolskega sistema, — reorganizacijo zdravstvenega centra Velenje v več samostojnih subjektov, med katerimi mora bolnišnica Topolšica postati klinika srednjeevropskega tipa, — kulturni center, ki bo nosilec razvoja vse kulturne dejavnosti v občini — vključno z odgovornostjo za razvoj amaterske dejavnosti, — s poudarjenim odnosom do vzdrževanja in racionalne uporabe te-lesnokulturnih objektov ohranjati pogoje za razvoj množične telesne kulture, — nujno dokončati telovadnico pri osnovni šoli Šalek, — usklajeno gibanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih z gospodarstvom občine; — dati večjo veljavo Centru za socialno delo; socialisti v življenju ljudi socialisti v življenju ljudi socialisti v ži-vljenju ljudi socialisti v življenju ljudi socialisti v življenju ljudi HOČEMO; — srečno, urejeno družino, — urediti status kmečke matere, porodnice, — namenjati posebno pozornost družinam, zlasti pri reševanju stanovanjskih problemov; — uveljaviti civilni obred ob rojstvih otrok za vse, ki to želijo, — zagotoviti pogoje za enovit poročni obred. — organizirati servis za vse pogrebne storitve na enem mestu, — ustvarjati pogoje za enakopravno vključevanje invalidov v življenje in delo; socialisti v stanovanjski politiki socialisti v stanovanjski politiki so-cialisti v stanovanjski politiki socialisti v stanovanjski socialisti — uveljavljanje s stanovanji mora postati osnovni interes lastnikov stanovanj, odprodaja družbenih stanovanj stanovalcem-zasebni-kom pa normalno poslovno dogajanje; socialisti za zdravo in lepo okolje socialisti za zdravo in lepo okolje socialisti za zdravo in lepo okolje socialisti za zdravo in lepo soci — poleg prizadevanj po vsesplošnem očiščenju zraka, voda in zemlje HOČEMO: * boljšo urejenost naselij s posebno obveznostjo do ureditve središča Titovo Velenje in revitalizacijo Šoštanja in Starega Velenja. Da bi to dosegli, bomo ustanovili institucijo: MESTNI ARHITEKT; * uvajanje ekološko čistih tehnologij v gospodarstvo občine; * uskladitev ekoloških normativov z normativi razvitih držav Evrope; socialisti za razvoj kmetijstva socialisti za razvoj kmetijstva so-cialisti za razvoj kmetijstva socialisti za razvoj kmetijstva sociali — zavzemali se bomo za posebne stimulacije proizvodnje, ki bodo v pogojih tržnega gospodarjenja pomagale ohraniti doseženo razvojno raven te gospodarske panoge v občini; — zagovarjali bomo tako poselitveno politiko v občini, ki bo zagotavljala ohranjanje in razvoj podeželja; zaposlovanje zaposlovanje zaposlovanje zaposlovanje zapo- slovanje zaposlovanje zaposlovanje zaposlovanje zaposlova — vsi delovno sposobni občani morajo biti primerno zaposleni; — zavzemali se bomo za odpiranje čimveč delovnih mest, za katera bo moč skleniti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom; — zahtevamo sprejem zakonskih rešitev, ki bodo trajno uredila socialni status nezaposlenih; obveščanje obveščanje obveščanje obveščanje obveščanje obveščanje obveščanje obveščanje obveščanje obveščanje — interni občinski TV program mora postati nov živ vir informacij za vse, ki smo priključeni na KRS, kasneje po dograditvi nekaterih drugih sistemov pa tudi širše. KRS je velika prednost na področju informiranja, ki jo bomo polno uveljavljali; socialisti in pravna država socialisti in pravna država socialisti in pravna država socialisti in pravna država socialisti in pravna dr HOČEMO: — skupščina občine mora postati najpomembnejše mesto odločanja v našem skupnem življenju; — uveljaviti moramo enodomni skupščinski sistem; — uveljaviti institut odstotka in odpoklica v skupščinskem sistemu; — upravni organi občine morajo postati servis občanov, ki je človeško odziven za njihove potrebe: — krajevna skupnost mora postati pristna medčloveška skupnost, ki bo veliko manj kot doslej slonela na formalnih oblikah, pogoje za njeno delovanje pa mora v veliko večji meri kot doslej zagotavljati skupščina občine; PREDLOG KANDIDATNE LISTE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SOB VELENJE:_ Zap. št. Ime in priimek KS 0ZD 1. Pankrac Semečnik Šmartno OK SZDL 2. Martin Budna Levi breg OK SZDL 3. Janko Lukner Gaberke REK - RLV 4. Franc Vedenik Podkraj-Kavče Veplas 5. Marija Šavor Levi breg DO VIZ 6. Ivan Atelšek Šmartno/Paki upokojenec 7. Franci Blatnik Levi breg Veterinarska postaja Šoštanj 8. Karli Stropnik Konovo REK - RLV 9. Todor Dmitrovič Stara vas Gorenje Servis 10. Bojana Vrbnjak Šalek Zdravstveni center 11. Nani Črešnik Edvard Kardelj OK SZDL 12. Helga Novak Šoštanj WZ Šoštanj 13. Herman Arlič Škale REK - RLV 14. Branko Sevčnikar Topolšica Gorenje-GA 15. Joče Kavtičnik Desni breg DO VIZ 16. Franc Lesnik Stara vas upokojenec 17. Stane Vovk Desni breg DO CIPZ 18. Marija Lešnik Stara vas upokojenec 19. Ivan Gaber Levi breg SOb-Geodetska uprava 20. Rudi Bajec Šoštanj upokojenec 21. Jože Povše Staro Velenje REK - ESO 22. Mirko Žolnir Levi breg REK - SOZD 23. Ivo Arlič Škale kmet 24. Tone Hribar Gorica Gorenje-Procesna Škale oprema 25. Jože Prislan OŠTO 26. Franc Veternik Zavodnje Gorenje-Commerce 27. Tone Berložnik Skorno—Florjan Gorenje-EKO — naše delo bo temeljilo na svobodnih združenjih občanov v zavesti, da mora človeško biti vedno pred političnim; socialisti v državi miru in napredka socialisti v državi miru in na- predka socialisti v državi miru in napredka socialisti v državi mi HOČEMO: — stremimo, da ekonomska nuja sožitja večnacionalnosti v občini, preraste v pristne medčloveške odnose; — spoštovali bomo različnost kot naše bogastvo, ob hkratni zahtevi, da vsi novodošli v našo občino spoštujejo okolje, v katerega so se preselili ; — prizadevali si bomo za uvajanje fakultativnega pouka materinega jezika za učence iz drugih republik povsod, kier bo za to izražen interes; — v vseh javnih službah, vključno s trgovino in gostinstvom, bomo zahtevali obvladovanje slovenskega jezika. PREDSEDNIK OK SZDL: PANKRAC SEMECISIK Stranka demokratične prenove Mozirje H I Preteklost vendarle I ni samo črna I I I 1 I I I I I I I IZ Sestavni del predvolilnega boja je vsekakor naštevanje in opisovanje napak in slabost drugih strank. Tokrat je predvsem na udaru ZKS — stranka demokratične prenove, ki ji vsi po vrsti pripisujejo vso krivdo in v glavnem samo negativna dejanja. Nobena izjema ni mozir-ska občina kjer bivšo zvezo komunistov dolžijo vsega zla. Od delne odgovornosti stranka ne beži, delno iz dveh razlogov. Prvi je ta, da mlajši rod zagotovo ni kriv za vse zablode širše in doma, drugi pa so uspehi, ki jih je mozirska občina vendarle dosegla, pa jih nihče ne vidi, ali noče videti. Dosežkov pa ni malo, četudi se omejimo samo na obdobje delegatskega sistema, ki je po mnenju mnogih slab in neučinkovit, tako v razvojnem kot v političnem pogledu. Gre torej za zadnjih 15 let, v katerih uspehov v Zgornji Savinjski dolini nedvomno ni manjkalo, posebej pa velja poudariti, da vsega ne bi dosegli, če ne bi izglasovali treh samoprispevkov občanov, četrti pa še teče. Zbiranja dodatnih sredstev in prostovoljnega dela po posameznih krajevnih skupnostih niti ne kaže naštevati. Od leta 1974 se je v gospodarstvu mozirske občine marsikaj spremenilo. Število podjetij se sicer ni bistveno spremenilo, razvoj nekaterih pa je vendarle omogočil zaposlitev kakšnim 1.000 novim delavcem, naslednji dokaz je dejstvo, da se je družbeni proizvod v tem obdobju povečal kar za 20-krat, kar ne bi bilo možno brez velikih naložb, prestrukturiranja proizvodnih programov v posameznih delovnih organizacijah, brez zahtevnejših izdelkov in prodora na tuja tržišča. Ob tem niso nepomembni tudi veliki premiki na področju gospodarske infrastrukture. V tem obdobju so v občini Mozirje pridobili 339 novih družbenih stanovanj, od tega 120 solidarnostnih in danes tako razpolagajo s 556 družbenimi stanovanji, v družbeno usmerjeni gradnji pa so pridobili 187 individualnih stanovanjskih hiš, da o ostalih ne govorimo. V tem obdobju so posodobili 65 kilometrov lokalnih cest, v družbenem in zasebnem sektorju pa zgradili kar 234 kilometrov gozdnih cest, ki za ljudi na tem področju pomenijo skoraj življenje, ali pa vsaj pot v svet. Število telefonskih naročnikov pa se je petkratno povečalo, s številko to pomeni 1.720 novih priključkov, nove ATC so bile zgrajene v Lučah, Šmartnem ob Dreti in Mozirju, pridobili so radijske zveze med Mozirjem in Celjem, načrtov je še ogromno in dejanskih akcij tudi, žal pa se pri vsem tem vse preveč zapleta. Elektrificirano je bilo celotno področje Zgornje Savinjske doline, zgradili so kanalizacijsko omrežje za Nazarje in Mozirje s čistilno napravo v Lokah pri Mozirju, pa še bi lahko naštevali. Tudi na področju negospodarstva so se stvari izboljševale. Leta 1975 je bilo v vzgojno-varstveno dejavnost vključenih 65 otrok v Nazarjah in Mozirju, danes pa je v občini dvajset oddelkov s 334 otroki. Prav tako so v tem obdobju zgradili dve podružnični šoli in štiri dogradili ter prenovili. Pomemben napredek so dosegli na področju zdravstvenega varstva, tako pri širitvi zmogljivosti, kot pri dvigu kakovosti storitev. Še nekaj zanimivih podatkov. Leta 1978 je bilo v občini 2.546 osebnih avtomobilov, 138 tovornih vozil, 577 kmetijskih traktorjev, 180 priklopnih vozil in 5 avtobusov. Danes je registriranih 4.196 osebnih avtomobilov, 448 tovornih vozil, 1.149 traktorjev in še kakšnih 800 neregistriranih, 234 priklopnih vozil, 10 avtobusov in 2.000 motornih koles. Pa naj še kdo reče, da v tem obdobju s skupnimi močmi v mozirski občini niso veliko dosegli. Mnogih manjših pa za prebivalce posameznih krajev zelo pomembnih dosežkov, sploh nismo omenili. I I I I I I I I I I I Mladi Zgornje Savinjske doline Program je jasen in udaren V predvolilni boj so se odločno zagnali tudi mladi Zgornje Savinjske doline. Vedo, da so le del velike republiške druščine mladih, upoštevajo republiška izhodišča vseh slovenskih mladincev, s svojim konkretnim programom pa želijo prebivalcem mozirske občine dokazati, da ZSMS kot liberalna stranka aktivno deluje tudi na tem področju. Izbrali so tudi že svoje kandidate za najpomembnejše funkcije. V prihodnjih dneh se bodo javnosti predstavili z jasnim in udarnim programom, za katerega so prepričani, da bo zanimiv širšemu krogu ljudi. Tem vsekakor ni vseeno, kakšno dolino bodo zapustili svojim otrokom — revno in umazano ali bogato in čisto. V svojem programu skrbno načrtujejo gospodarsko politiko, so za razbijanje vsakršnega monopola, predvsem pit monopola celjskega l'IT podjetja. Odločno se lotevajo ekoloških vprašanj, sprostitve podjetništva, spodbujanja turizma, tu so seveda še izobraževanje, zaposlovanje, kultura in zdravstvo, stanovanjska politika in infrastruktura. Prva naloga pri bogatenju infrastrukturnih objektov je po njihovem izgradnja ceste med Ljubnim in Lu-čami, druga pa izgradnja hotela ali motela v Mozirju. Svoje mesto v njihovem programu bodo našli kmetje, upokojenci in invalidi, predvsem pa se zavzemajo za žensko in njeno svobodno izbiro na kateremkoli področju. Od vseh tolikokrat omenjenih svobod se mladi mozirske občine posebej zavzemajo za svobodo informiranja in s tem v zvezi za nov koncept občinskega glasila, ki naj ne bi obveščal ljudi le o prelepi dolini in prijaznih ljudeh nad katerimi se smehija sonce, temveč bolj o perečih zadevah, ki tarejo občane. V sicer kratkem predvolilnem boju se bo ZSMS — liberalna stranka v Zgornji Savinjski dolini pojavljala povsod. Prvi so bili na vrsti plakati, s katerimi so imeli veliko težav, saj so kljub dovoljenju odgovornih, nekateri zahtevali njihovo odstranitev. »Mračne sile« jim pravijo mladi. Pripravili bodo več prireditev in shodov, v predvolilni boj pa sodijo tudi tri okrogle mize, ki jih bodo marca organizirali v nazar-skem delavskem domu. Prvi gost bo Marjan Keršič-Be-lač, drugi Mojmir Ocvirk in tretji dr. Vekoslav Grmič. Vmes se bodo udeležili skupne manifestacije v Celju, na kateri se bodo zbrali vsi, ki se zavzemajo za gradnjo avtoceste Arja vas—Ljubljana, ali kar Maribor—Ljubljana. Posebej sporočajo volilcem, da ZSMS — liberalna stranka Zgornje Savinjske doline misli nanje, naj torej tudi volilci mislijo nanjo, saj je v dvoje lepše. j. p. Ustanovni zbor socialdemokratov tudi v Titovem Velenju — V torek, 13. februarja, so se v Domu kulture v Titovem Velenju na ustanovnem krajevnem zboru zbrali člani Socialdemokratske zveze Slovenije, med drugim jim je spregovoril tudi France Tomšič in Silvester Drevenšek. Na ustanovnem zboru so izvolili desetčlanski krajevni odbor, izvolili pa tudi predsednika — Franca Antleja iz Velenja. (L. O.) >>k ;ji'(jH ^npohi polotit io yoc koi do/^otuM« Predstaviti Antona Acma-na iz Šmihela nad Mozirjem je zelo težka in zelo lahka naloga obenem. Po eni strani lahko zaradi dejstva, da bi lahko o njegovi desetletja trajajoči in bogati dejavnosti na kulturnem področju, predvsem seveda pri zelo uspešnem vodenju številnih in najrazličnejših pevskih zborov, napisal celo knjigo; po drugi strani pa težka, ker ga poznajo širom po domovini in je vse bogastvo njegovega dela in značaja težko strniti v nekaj vrstic. Pa si teh nekaj vrstic pošteno zasluži, tudi zaradi nedavnega republiškega priznanja — Gallusove listine, ki jo je prejel na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Z delom na glasbenem in pevskem področju je pričel takoj po vojni, ko je v Šmi-helu zbral »čedno« skupinico mladih pevcev. Pridno so vadili, nastopali vsepovsod in bili povsod z navdušenjem sprejeti, dogodivščin iz teh časov je prav tako za zajetno knjižico; nekateri izmed njih še danes pojejo in sodelujejo. Sicer je Entona Acmana glasba s petjem prevzela že v otroških letih, pred vojno pa je končal glasbeno šolo v Mariboru. Vojna je storila svoje, bil je v vojnem ujetništvu, po vojni pa se je, kot je že napisano, takoj posvetil pesmi, v Šmihelu seveda. Kmalu bo 25 let odkar je prevzel pevski zbor v Mo- Klavirski koncert Ekaterine Saranceve »Ni moj namen podajati splošno glasbeno oceno dogodka, saj sem strokovno preveč nepoučen, temveč želim podati svojo osebno izkušnjo, ki jo je v meni vzbudil večer v znamenju klavirja. Ruska pianistka me je presenetila že s svojo pojavo. Pričakoval sem žensko zrelih let. Menda je v meni prevladal nekak splošni ste-reotip sovjetske — ruske uspešne žene, ki mora biti domoljubno prekaljena in lahko bi rekel, sistemsko preizkušena. Tako je v meni najprej pognalo ideološko polje, na katerem sem se ozavedel svoje intimno — družbene razpetosti, celo razcepljenosti na vzhod in zahod, na totalitaristično konstrukcijo osivele dogmatičnosti in oblastno hierarhične militantnosti, ki nadzira vse in na konkurenčno pozitivno selekcijo, ki v obliki naravnega daru in jutranje, mladostne svežine ter duhovno intuitivne uresničitve, prihaja med nas, ki nemo čakamo, da nam v duši zaigra. Moč, ki je prihajala v zvokih, je presunljivo trgala tišino in vsak akord je sprožil v duši vihar, ki ubrano premetava pose- dele in drhteče nitke notranjih podmórij. >Ples piščančkov< iz skladbe Modesta Musorgskega, >Slike z razstave<, se mi vrača iz glasbenega spomina kot genialna radoživost, ki prikliče duh rosnega otroštva, ko otročiček, še šibak v hoji, ugleda mehko — dišečega rumenega piščančka in odhlača k njemu. Gospodična Ekaterina nam je posredovala klasiko glasbe, skozi njo pa klasiko čustvovanja in doživljanja romantike, ki je naši gostji posebej blizu. Blizu ali vsaj bliže pa je stopil k nam klavir, ki je spet dobil priložnost, da spregovori in se predstavi. Kot inštrument je zelo oseben, nekako dozorel, kar najbolj izstopi v solo koncertih. Mehbova se kot podarjena aura valovi za vsakim, ki je sprejemal z odprtostjo. In življenje se kot živa studenčnica pretaka v pore vsakdanja. Nasvidenje pri naslednjem izviru. Bernard Krajnc Večer duhovne kulture v knjižnici Gost večera: dr. Mihaela Klun V četrtek 22. 2. 1990 ob 18. uri bo v knjižnici večer duhovne kulture z dr. Mihaelo Klun. Vsebinski poudarek bo v predstavitvi sporočila knjige Levija: Blagovest človeštvu za vodnarjevo dobo. Poslušali boste prijetno duhovno glasbo Rajka K. — Ranganatha-nanda. Večer bo povezovala prof. Tinka Podjavoršek. Padli smo v slap napredka, ki nas vedno bolj priganja naprej v prihodnost in nas vedno bolj trga od naših korenin. Brez zadržkov se vržemo v novo, gnani od naraščajočega občutka nezadoš-čenosti, nezadovoljenosti in nemira. Ne živimo več od tistega, kar imamo, nič več v luči današ- njega dne, temveč večina nas živi v temi prihodnosti, v kateri šele pričakujemo pravi sončni vzhod. Čim manj razumemo, kaj so iskali naši očetje in praočetje, tem manj razumemo sami sebe. Človeštvo je danes na prehodu med obdobjem rib in vodnarje-vim obdobjem, ki se bo predvsem odlikovala po duhovnosti. Priče smo vedno vidnejšega pre-obražanja v mišljenju, čutenju in stremljenju ljudi, ki so odprti vplivom duhovnih tokov v evolucijski smeri človeštva. Navedla bi še par misli dr. Klinove, iz njenih prevedenih del H. Osterba-anove in S. Wallimanove. »Za nekoga, ki išče Boga ali resnico, torej ni tako važno, ali išče v tej ali oni religiji, ali pa ne pripada nobeni religiji, ampak išče v svojem lastnem srcu ... Le malo je ljudi porazdeljenih po vsej zemeljski obli, ki dojemajo božanskost narave. Večina jih zaslepljuje in omamlja težnja po oblasti in pohlep. Kdo že zaznava v šumenju gozda naše speve! Kdo že razume, kadar se nad kakim jezerom razteza megla, da so to čisto določeni spevi neke prvine, iz katere se prehranjujemo! Mnogi pesniki so imeli odprt dostop v našo razsežnost. Svoja izkustva so predočali v stihih, ki res lepo zvenijo in so odmev iz našega sveta, toda niso naša stvarnost. Naša ljubezen do vas ljudi je kot žareče sonce vašega planeta ...« Človek ima in nosi v sebi nekaj, kar imenujemo duhovna zavest. V vsaki duši spi, a se ne more prebuditi prej, dokler ji človek s svojo voljo ne odpre vrat na stežaj. Prižgimo si luč v temi in si napolnimo naša srca z ljubeznijo. V želji, da bi ta večer izzvenel v smislu besed, ki jih boste našli tudi v predstavljeni knjigi Levija, vas vabimo, da se tega večera udeležite in sodelujete z vprašanji, ki jih lahko na listu papirja že prej oddate, dr. Klunova vam bo z veseljem odgovarjala. Tinka Podjavoršek, prof. Knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotoik ob-I vešča cenjene bralce, da bo ■ zaradi zadnjih del pri pre-I hodu na računalniško vo-deno izposojo knjig, r soboto 24. 2. 1990, knjižnica] zaprta. Vpoo. 26. 2.1999pa bomo knjižnico zaradi otvoritve odprli ob 11. uri. Vljudno vabljeni! KAJTIMARU Tvoji verzi duhoviti so drugače — v redu. Povzročajo pa zmedo, ker nočeš se odkriti. Ivan Jakopanec Kratke iz živalskega sveta Prazgodovina Primerki nekaterih prazgodovinskih živali so se dolgo obdržali zahvaljujoč debeli koži. Tudi na nekaterih naših današnjih debelokožcih čas ne pušča sledov. Medved Velik kosmatinec je vedel, da je zaščiten, zato se je brezskrbno sprehajal po gozdu. Pa poči puška in ga pošlje v večna lovišča. Ubožec naivni. Mislil je, da ga kot devizno zanimivega ne bodo izigrali. (!'. S.) PET PEDI Romuniazcija doline Šaleška dolina se še ni otresla fevdalizma, kaj šele drugih, kasnejših družbenih ureditev. Sam se sam iz dneva v dan vozim skozi predele, ki jih je Gospodar Šaleške doline vzel zase in jih namenil odkopavanju njenih nede-rij. Na kmetovanje je v začetku pozabljal. Njegovi patroni v Ljubljani so prikimali in ljudi, ki so na tej zemlji živeli in kmetovali, je Gospodar odplačal in napodil. Nekaj tlača-nov se je razteplo na bregove doline, kijih Gospodar ni imel zarisane v svojih zemljevidih. Drugi so se naselili v betonskem babilonu ter se pridružili Gospodarjevim hlapcem in deklam. Sčasoma so pozabili od kod so in glej, celo hvaležni so postali Gospodarju za težko prigaran kos kruha; kot da jim ga daje On; kod da si ga ne iztrgajo sami iz globin doline! Čas je stvari obrnil in Gospodar je spoznal, da zemlja, ki jo je vzel ljudem, ni dobra samo zaradi tistega, kar nosi v sebi, ampak tudi zato, ker je rodovitna. In je poklical najstarejšo Hči in ji naročil: »Ti boš rekultivirala zemljišča.« Hči se je potrudila. Vzela je v roke zemljevid doline, križala in črtala, risala in pisala, buldožerji pa so ažurirali stanje na terenu. Še bolj kot prej so naganjali ljudi iz svojih hiš, vse v imenu višje sile. Z bednimi krajcarji so jih izplačevali in mahali z zemljevidom doline. Kos papirja, porisan s črtami in mejami tega in onega območja, je postal čarobna karta, strah in trepet domačinov, dokument, proti kateremu niso mogli nič; sklonili so glave, zapustili svoja ognjišča ter odšli z dolgimi nosovi in praznimi malhami. Hči je postala premožna Gospa. Podirala je hiše, ra-zrila temelje, posekala jablane, razorala cvetlične grede. Potem je nasejala travo in dala gladko in obrito zemljo svojim valptom v najem. Ti so ji v zahvalo nosili kruh in vino, krače in klobase, ribe in zajce; zredila se je in se ma-stila na prestolu, spletenim iz solz, vzdihov in izgubljenih tožb nekdanjih lastnikov zemlje v dolini. Gospodar in Gospodarica še vedno kraljujeta v dolini. Zaradi svoje oholosti pa nista upoštevala naukov prednikov in sta si svojo utrdbo namesto na najvišjemu hribu, zgradila na najlepšem polju. Od pohlepa pa sta si grad spodkopala. Še sama sta se morala odseliti v senčno stran doline, svojo nekdanjo trdnjavo pa bo Gospoda zalila z lastnim govnom. Peter Rezman Knjižnica Titovo Velenje Informacija za vse Informacija je osnovno bogastvo vsakega naroda in dostop do nje je ena temeljnih človekovih pravic. Knjižnice naj bi kot posrednice znanja in informacij imele v današnjem času eno pomembnejših vlog v prizadevanjih za prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti. Odgovori na vprašanja kakšna bi bila kakovost izobraževalnega sistema brez knjižnic, kakovost življenja nasploh, dovolj nazorno opozarjajo na njihovo vlogo in pomen. Od tod so tudi prizadevanja zaposlenih Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje — postati močan informacijski sistem z razvito komunikacijo navzven. Matičnost dejavnosti, s katero se ponaša ta kulturna ustanova v naši občini, je le prva stopnička k uresničevanju zastavljenih ciljev, med katerimi prednostno mesto zavzemata avtomatizacija knjižničnega poslovanja v sploš-noizobraževalni knjižnici in postopni prevzem nalog za matični informacijski sistem. Slednji zajema povezavo knjižnic in indok centrov Šaleške doline v enoten knjižnično izobraževalni sistem, njihovo vključevanje preko informacijskih centrov v svetovno izmenjavo informacij, gradnjo lastnih baz podatkov, koordinacijo nakupa literature v celi dolini do enotne obdelave fonda vseh knjižnic v dolini, vključevanja v vzajemni katalog in medbi- bliotečne izposoje za vse uporabnike. To pa omogoča le uvajanje sodobnih delovnih metod v knjižnici. Med njimi je tudi ta, ki jo bodo v knjižnici kulturnega centra v Titovem Velenju začeli uvajati v ponedeljek, 26. februarja — računalniško vodena izposoja knjižnega gradiva. Zanjo so se zaposleni odločili vsaj iz dveh razlogov — na osnovi števila izposojenih knjižnih enot (okrog 150 tisoč na leto) in številnih prednosti — od odpra,-ve manipulacije z listki in kartotekami, avtomatičnega beleženja in zbiranja statističnih podatkov. Računalnik pa je moč uporabiti še za druge namene. Za uporabnika najprivlačnejši cilj uvajanja sodobnih delovnih metod v knjižnici pa je gotovo najširši dostop do informacije in gradiva. Z združitvijo denarja in prizadevanj za nakup strojne, računalniške in komunikacijske opreme ter za razvoj programske opreme, ki je poleg baze podatkov sestavni del nadgradnje, pa bo naposled mogoče priti do vseh baz podatkov v mreži. »Če uvajanje avtomatizacije dela v knjižnici omogoča hitrejše komuniciranje, potem kakovost našega dela ne moremo več meriti s številom obiskovalcev, ampak le z učinkovitostjo vseh naših informacij,« poudarjajo zaposleni Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje. zirju, na začetku je to bil moški, čez 9 let pa mešani. Fantje so fantje in včasih radi zapojejo tudi sami in tako sta sama po sebi nastala dva zbora. »Obstajata še danes, s tem, da mešanega vodi moj soimenjak Anton Acman.« (Najbrž je odveč pripomba, da je ta »soimenjak«, njegov sin. Iz roda v rod torej in za ubrano pesem se najbrž v Šmihelu in Mozirju ni treba bati). »S petjem in vodenjem zborov sem se ukvarjal vedno in nenehno, vodil sem tudi mladinske zbore v Šmihelu in Mozirju, pa ne brez uspeha; zadnja leta tudi mešani zbor upokojencev iz Mozirja. Naenkrat so se torej na mojih plečih znašli kar štirje zbori. To je le malo preveč, saj se nobenemu ne moreš dobro posvetiti, zato mi kar prav pride, da me je moj »soimenjak« razbremenil.« Ko je prevzemal mozirski zbor je imel visoke cilje, želel je ustvariti zbor, ki bi celotno občino predstavljal zunaj njenih meja. »Žal nisem v celoti uspel. Težko je bilo dobiti vse primerne glasove, druga težava pa je v tem, da je večina zaposlenih in redne vaje niso bile možne. Za dober zbor sta vsaj dve vaji na teden pogoj. Zato za vrhunstvom nisem težil, žel^l sem le zadovoljiti pevce same, saj z veseljem in iz srca sodelujejo, pa seveda ljudi, ki na podeželju ne želijo prav vrhunskih predstav, imajo pa radi lepo in iz srca zapeto pesem. Prepričan sem, da je pristno petje iz srca mnogokrat lepše, kot tehnično najbolj dovršeno.« »Republiško priznanje mi seveda veliko pomeni. Pomeni mi tudi spoznanje, da napori pevcev in njihova pesem v družbi nekaj le veljata, da je petje družbeno pomembno delo. Priznanje ne pripada le meni, to je priznanje mojemu delu in delu vseh pevcev, je pomembno zadoščenje nam vsem in spodbuda obenem.« Prava spodbuda v prave roke! Anketa Pust Pred nami je pust. Priložnost, ki se nam ponudi enkrat na leto: da si nadenemo masko, ki je ne nosimo vsak dan ali pa, da damo dol tisto, ki nam je na obrazu skozi vse leto. Pust je čas veselja, čas plesov, čas pustnih norčij in čas pustnih krofov ... Kako ga sprejemajo, kako gledajo nanj, ne samo tisti najmlajši, za katere vemo, da ga vsako leto težko čakajo, da postanejo, pa čeprav samo za dan ali dva pravljična bitja ... Kako ga sprejemajo starejši? So časi dovolj resni, da si dovolijo na pustni dan, vsaj malo šale? Ali pa je hec vsak dan in ni potrebe še po tem? Poglejmo kaj pravijo: STANE BREZNIK: »Včasih sem se na pustni dan tudi sam namaskiral, letos pa bom samo otroke. Nekaj oblačil primernih za to, je ostalo še iz lanskega leta, nekaj pa jih bo priskrbela sestra. Želeti je, da bi skozi Titovo Velenje letos peljal kakšen duhovit karneval. Včasih se je ob njtm zbralo črno ljudi. In tega mislim, je zadnja leta, vse premalo. Sicer pa, če bi se maskiral, pa se ne bom, potem bi skušal biti Kramberger. Samo zato, ker je tako popularen, da ne bo pomote.« TINKA PODJAVORŠEK: »Pust mi je več. Rada ga imam. Ves pustni čas, ker to sodi k tradiciji, ker diši po starem. Pogosto si v tem času nadenem masko, mislim, da bo tako tudi letos. V kaj se bom našemila? Ja, če povem, potem to ne bo več skrivnost. Bom raje tiho. Na pu-stovanje pa grem v Zgornjo Savinjsko dolino, na Ljubno, kjer se nas bo zbrala večja skupina. Šli bomo malo po okoliških gostilnah in se poveselili. Tega je tako ali tako premalo. RADOVAN HREŠAN: »Seveda, pust! Komaj ga čakam. Čeprav se čisto vsako leto ne maski-ram, pa se tega časa vedno veselim. Letos smo se s prijatelji že dogovorili, da se našemimo in malo ponorčujemo. Tudi lani sem bil v maškarah — oblekel sem se v klovna. Ta maska bi bila tudi letos zelo primerna, ha, ha, ha, ampak bo treba poštudi-rati kaj novega. Ne vem pa še, kaj naj bi to bilo.« CVETKA KADLIČEK: »Vsako leto se na pustni dan povese-limo skupaj z otrokoma, ki ju obvezno tudi namaskiram. Potem pa gremo malo naokoli. Letos bomo šli na karneval, ki ga vsako leto tako prisrčno pripravijo Mo-zirjani. Pust je res nekaj lepega, škoda je pustiti, da gre kar tako mimo. Včasih pa sem se tudi sama maskirala. Ker pa brez krofov pusta ni, jih bom tudi letos napekla, tako da se jih bomo lahko vsi najedli.« (mkp, j. p.) Šoštanj Pust se oblači Tudi v krajevni skupnosti Šoštanj so prejšnje dni pošteno zavihali rokave, da bi se kar najbolje pripravili na letošnji, sedaj že šesti Pustni karneval v tem kraju in se malce ponorčevali iz naše preturobne vsakdanjosti, zablod in grehov. Manjkalo ne bo vozov, kronike in godbe na pihala, sodeluje pa tokrat tudi društvo prijateljev mladine. Karneval se bo pričel na pustno nedeljo 25. februarja, ob 15. uri. Povorka bo krenila od gasilnega doma do Trga svobode, kjer bo osrednji del prireditve. Po karnevalu pa bo veselo pustno rajanje v Kajuhovem domu. Njegovo veličanstvo Pust mozirski Letos že devetindevetdesetič »Jaz, samozvani vladar pustnega časa v Mozirju, Pust Mozirski, devetindevetdesetič zapovrstjo po enoletnem molčanju besedo povzemam in letošnje pustovanje izpeljati ukazujem! V prepričanju, da vam, podložniki moji mili, blaginjo in veselje prinašam, tem potom podajam svoj prvi letošnji vladni dekret - OKOLOOZNANI-LO imenovan. Samo leto še manjka, da bodemo pisali sto (100), odkar je Pust Mozirski na trgu mozirskem oblast v svoje roke vzel in uredil v'se tisto kar posvetna in cerkvena gospoda v letu celem ni uspela.« Takšen je začetek pustnega razglasa, ki vabi na kar celo-tedenske prireditve v čast temu povsod spoštovanemu »svetniku«. Mozirski pust se izročilu pač ne namerava izneveriti, zato bo na predvečer svoje stoletnice pustovanje še posebej pestro. Tudi iz (ne)razumljivih razlogov. Že danes, v četrtek, bo namreč v Rečica ob Savinji Pust po 25 letih _ Turistično društvo na Rečici ob Savinji je svojo pestro dejavnost razširilo še na pustni karneval. Če upoštevamo, da karnevala na Rečici ni bilo celih 25 let, je to vsekakor hvale vredna pobuda. Pripravili ga bodo v nedeljo popoldne, ga združili z otroško maškerado, problematiko kraja in vse krajevne skupnosti pa bodo predstavili prebivalci vseh vasi in zaselkov. Problemov in nalog nedvomno ne manjka, zato naj bodo šaljiva opozorila tudi dovolj resen napotek, (j. p.) Mozirju prava »generalka«, ki bo služila ljubljanski TV za snemanje za oddajo Zdravo. V soboto bo v domu TVD Partizana prva maškerada, ki sicer ni v »pristojnosti« mo-zirskega pusta, so pa seveda vabljeni vsi pustnjaki in ostali. V nedeljo se bo pričelo zares. Pust s svojimi spremljevalci in milozvočnim orkestrom »Boj se ga« bo po vsej dolini vabil na torkov karneval. V ponedeljek bodo vsi skupaj ofirali po Mozirju, v torek bodo kot običajno že v ranih jutranjih urah poskrbeli za budnico, zatem pa prevzeli občinsko oblast. Njihovo letošnje predvolilno geslo je »kam pljujemo«, kar pomeni, da se občinski upravi in vsem »gospodarskim subjektom«, ki jih bodo kasneje obiskali, obetajo najmanj zanimive rešitve vseh ključnih problemov. Višek pustovanja bo na vrsti v torek popoldne z velikim karnevalom. Začeli ga bodo z otroško maškerado, popestrili z nastopom maržoretk in delavske godbe na pihala, karnevalske točke pa bo letos dopolnil sam Tof s svojim mopedom in šovom. Najprej na trgu, kasneje pa še v domu TVD Partizana. Maškarade v tem domu zvečer ne smemo pozabiti, prav tako ne nesrečne pu-stove smrti natanko ob polnoči, žalovanja na pepelnično sredo, pogreba in sedmine pa prav tako Za konec le še poziv Pusta Mozirskega: »Pust je tisti čas, ko lahko iz svojih tirnic skočite, svoje hude žene in zagamane može prevarate, se ga napijete in po mili volji šimfate. Zato naj ne bo nikogar, ki te prilike ne bi bogato izkoristil.« j P- Že novembra leta 1977 so sklenile šoštanjske termoelektrarne z inštitutom Jožef Štefan pogodbo za izgradnjo ekološkega informacijskega sistema. Maja lani je bil dodan k pogodbi še aneks, po katerem je bilo predvideno, da bodo ta dela končana do novembra lani. Inštitut Jožef Štefan je svoje obveznosti pravočasno opravil in celoten projekt ekološkega informacijskega sistema je_začel 25. novembra lani poskusno obratovati. Enomesečno poskusno obratovanje, ki ga je spremljal tudi inštitut Milan Vidmar, se je pokazalo za zanesljivo, dopolniti pa je bilo treba projektno dokumentacijo. Prav zato so predvideno enomesečno poskusno obratovanje podaljšali do 25. januarja, od takrat pa ekološki informacijski sistem šoštanj-skih termoelektrarn že redno obratuje. Z uresničitvijo tega za naše okolje izjemno pomembnega projekta, pa se sodelovanje med šoštanjskimi termoelektrarnami in inštitutoma, ki sta sodelovala pri njem ne prekinja. Tokrat so sklenile termoelektrarne pogodbo z njima za strokovne in tehnične usluge pri zahtevnejšem vzdrževanju in analizi kompletne merilne in računalniške strojne Luče ob Savinji sistem ter programske opreme. Elektro-inštitut Milan Vidmar, ki je nadzoroval izgradnjo ekološkega informacijskega sistema svojo nadzorno funkcijo prav tako ohranja in sicer bo zdaj kontroliral pravilnost in verodostojnost ekoloških podatkov, medtem ko je ekološki informacijski sistem v upravljanje sprejela delovna skupina za varstvo zraka pri velikih Poskusno obratovanje sklenjeno energetskih objektih v celotnem sistemu termoelektrarn. Sicer pa je ekološki informacijski sistem šoštanjskih termoelektrarn že vklopljen v delovanje celotnega sistema termoelektrarn in bo permanentni nadzor nad delovanjem preko računalnika opravljal dežurni dispečer TEŠ, vzdrževanja pa je prevzela elektrode-lavnica Vzdrževanja v povezavi in s pomočjo inštituta Jožef Štefan. Delovanje sistema bo poleg omenjenih spremljala in nadzorovala tudi Služba za ekologijo termoelektrarn Šoštanj v povezavi z zunanjimi inštitucijami, poleg že omenjenih tudi s Hidrometeorološkim zavodom — njihovo službo za varstvo zraka, ki bo pripravljala analize o onesna- ženosti zraka na vplivnem območju šoštanjskih termoelektrarn in javnost o tem tudi informirala. Povejmo še to, da ekološki informacijski sistem prvi tovrstni ekološki sistem pri nas in je enakovreden ter kompatibilen z najsodobnejšimi tovrstnimi evropskimi sistemi. Prihodnost je najdražje razkošje na svetu. Thornton Wilder Lepo gorsko vas Luče ob Savinji poznajo mnogi sirom po svetu, prav tako pa mnogi daleč naokrog vedo za lepo resnico, da so Luče pravzaprav en sam pevski zbor, kar je v bližnji in daljnji okolici kar redek primer. Pesmi v tej vasi ne manjka, znana je tudi domislica, da sta dva Lučana, ki se slučajno srečata, že pevski zbor. Razumljivo v vsem preteklem obdobju pevskih zborov v Lučah ni manjkalo, trenutno pa je v ospredju moški pevski zbor, ki se s svojim šestglasjem uvršča celo med redke tovrstne zbore v Evropi. Prav zaradi tega Lučanom radi prisluhnejo tudi na radiu Ljubljana in prav v tem času bo ustrezno uredništvo pripravilo snemanje kasete. Res je tudi, da je odveč naštevati vse njihove nastope blizu in daleč, pa lepo domačo pesem kjerkoli se lučki pevci pojavijo, pa pri tem ne mislim samo zbora. Zborovsko petje v Lučah ima bogato zgodovino, takoj po vojni je pevce znova zbral Franc Strm-čnik in že leta 1953 so prepevali na ljubljanskem radiu. V vseh zadnjih desetletjih je zbor redno vadil in prepeval, bilo je nekaj manjših zatišij, ki se nujno pojavljajo ob manjših krizah, »dejstvo pa je, da je Lučane vedno družila ljubezen do petja, vedno znova smo se našli, vadili in nastopali,« pravi predsednik prosvetnega društva Raduha Jože Mlačnik. V posameznih obdobjih so bili moški, ženski in mešani zbor, trenutno pa je najbolj delaven moški. V zadnjem času so zbor delno pomladili, z mladimi pevci in novim vodstvom so našli skupen jezik in posrečeno vez med mladimi in starejšimi pevci. Mlad je tudi pevovodja Mitja Venišnik, predmetni učitelj glasbene vzgoje, ki je zbor prevzel lani. S pomladitvijo je preobrazil zbor in že v letu dni dosegli lep napredek, tudi na različnih revijah. »Seveda ti uspehi niso blesteči, z vnemo, kakršno pevci sedaj kažejo, pa tudi takšni uspehi morajo priti. Pevci imajo dosti dobro tehniko petja in še večjo mero veselja, kar je osnovni pogoj. Sedaj pripravljamo snemanje kasete, saj bomo za ljubljanski radio posneli pesmi značilne za Luče, značilne zato, ker pojemo v arhaičnem šestglasju, Luča-ni pravijo »na tretjo in četrto«, kar je nekaj edinstvenega celo v Evropi in zato zanimivo tudi za radio Ljubljana.« Jasno je, da ima vsaka stvar svoj začetek, ki ga pogojujeta predvsem veselje in zagnanost, vsaka stvar pa ima tudi mejo, ko je veselje sämo premalo. Na tej meji so sedaj lučki pevci. »Sedaj smo vsi oblečeni v temne hlače, kakršnekoli barve, tudi srajce imamo vsi bele, tudi vseh vrst krojev, zato gremo v akcijo nakupa novih oblačil. Nekaj imamo lastnih sredstev, ostalo bomo morali >nafehtati<. Upamo na pomoč, čeprav vemo, da polnih denarnic ni več, da zmanjkuje že celo za kruh, vendar — če bomo prenehali peti, najbrž tudi kruha ne bomo več potrebovali,« pravi predsednik zbora Bine Moličnik. Pa bodo v Lučah zagotovo še dolgo prepevali. Janez Plesnik O negi in obrezovanju sadnega drevja Te dni je na Delavski univerzi v Titovem Velenju spet bolj živahno kot običajno. Pripravljajo namreč seminar o negi in spomladanski rezi sadnega drevja, ki ga bodo izvedli v soboto na Delavski univerzi in v sadovnjaku ERA Turn. Seminar bosta vodila strokovnjaka ing. Rudi Švajger iz firme »Pinus« Rače ter vodja DE Kmetijstvo in sadjarstvo ERA Turn Matjaž Jenšterle. Pri Delavski univerzi Velenje so nam povedali, da je za tovrstno izobraževanje precejšnje zanimanje, če bo potrebno, bodo tečaj še ponovili. Za ta tečaj pa velja, da se morajo interesenti prijaviti na Delavski univerzi Velenje, Titov trg 2, to je možno vsako dopoldne ter ob ponedeljkih in sredah popoldne. J. M. WWWWWWWUWWWW . t Jfflfig^m^vmo JJUJli 'Mfi umiti o mm km ob h in h t garaška, kadar je bilo treba nadvse resna, sicer pa polna humor-a. Skratka, družina z mnogo skupnega in dobre volje, ki je bila tljuč za premagovanje najrazličnejših stisk«. Biti član amaterske skupine, ki se lahko primerja z marsikatero poklicno gledališko druščino, ne pomeni le truda, odrekanj. Pomeni tudi, da se lahko človek česa nauči. Poklicni gledališki igralec Bogomir Veras, s šmarškimi gledališčniki sodeluje že vrsto let, jih je naučil delček gledališke obrti: gibanja na oaru, lepe izgovorjave in branja, pravilnega recitiranja. Pred vajami na odru pa se je bilo treba seznaniti z avtorjem dela, analizirati posamezne vloge. Gostovanja — poglavje zase. ......čkov s Predvsem pa priložnost za nje« koščkov sveta. Kako, pravi Pavla, bi sicer lahko spoznala Slovenijo od severa do juga, od vzhoda do zahoda. »odkrivanje« koščkov sveta. Kako, pravi sicer lahko pokukala v druge republike, spoznala navade in običaje ljudi izven meja domovine. Zagotovo priložnosti ne bi bilo toliko kot jih je imela. »Delo v kulturnem društvu, gledališču mi je vseskozi veliko pomenilo. Nenehno me je bogatilo. Pravzaprav ne najdem niti pravega izraza, s katerim bi to povedala, opisala. Moje življenje bi bilo mnogo bolj prazno, če ne bi počela tega kar sem od mladostnih let dalje.« Ob volj: '—: ——->--»->:*'•: pripomore k uspehu tudi i le nu ' bolj > Vloge. Ničkoliko jih je odigrala. Kdor jo pozna ve: komične, živahne soji pisane na kožo. Poskusila se je tudi v resnejših, za le hudo. Pavla je s tem imela srečo. Kdaj p; bolj »na knap«, ob koncu pa seje vse vena; Vloge. Ničkoliko jih je odi arie uredilo. Pri scenariju za svečano akademijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v domu kulture v Titovem Velenju ni sodelovala. Tudi vloge za predstavo ni dobila. Na oder so PAVLO LETONJE iz Smartnega ob Paki poklicali tokrat drugi. Tisti, ki so se ji z Napotnikovo diplomo na skromen način želeli oddolžiti za njena dolgoletna in vestna prizadevanja na kulturnem pdorocju v občini. Stala je na odru, ki ji je, tako ali drugače leta, leta in leta zapolnil marsikatero urico, postal sestavni del njenega življenja, z enim ušesom poslušala obrazložitev, zakaj priznanje pravzaprav prejema, ob pogledu na občinstvo v dvorani pa se z misli- mi preselila nazaj na začetek kulturnega snovanja. Spomini so sveži kot da bi se vse skupaj začelo šele vč včeraj in ženi, materi, delavki ji stvari niso nikoli »prekipele čez glavo«, vsaj toliko ne, da bi vse pustila. Odru je ostala zvesta nato še s prihodom Bogomirja Verasa med šmarške gledališčnike. »Ni mi žal niti minute, ki sem jo namenila kulturi, gledališču. Resnično nimam časa obžalovati, čeprav so za mano naporne ure mno- "a. Nikoli nisem bila po ;ih opravi-. Tam sem se sprostila, pozabila na vse tegobe. Uživala sem, kajti rada sem se sla gledališče, rada sem bila v skupini, kakršna je šmarška : srala. Kdor jo pozna ve: komične, Poskusila se je tudi v resnejših, za katere je bfla prepričana, da jim ni kos. Toda, z malo truda in spodbud z druge strani, je šlo. Soldaška ljubica v Beračih ji je posebno pri srcu. Tudi vloga matere v Sleherniku. V lepem spominu ostaja učiteljica v delu Nekoč in danes, medicinska sestra v Bližini človeka, . . . Gledališko življenje je spremljalo še kaj drugega kot le igranje: priprava scene, krojenje kostumov, iskanje rekvizitov,. .. Pavla v dosedanjih letih kulturnikovanja ni bila le igralka, ampak več let še tajnica, predsednica društva v kraju, zadnjih nekaj let pa se ubada s financami. Zgledi vlečejo. Tudi za Pavlinega sina to drži. Malo sposobnosti za oder ter mamino delo na njem sta naredila svoje, saj seje Jure pridružil članom Gledališča pod kozolcem že kot osnovnošolec. Mnog meni ga sprejema I ......, pa ni bo za odrajočiti. Poskušala je že pred časom storiti tak korak, | šlo. Že to sezono se za odrske deske ni odločila. Ostala I njimi in s svojimi izkušnjami pomagala mladim, praznina njenem življenju bi bila sicer prevelika. Spomini na lepe, prijetne trenutke, dogodke človeka često drže po konci. Pavlino življenje je bilo preveč prepleteno z gledališčem, delom v kulturnem društvu, preveč lepih trenutkov je doživela na vajah, gostovanjih,... da bi ob prenehanju igranja potisnila vse globoko v zavest. »Včasih, kadar sem res stežka zmogla obveznosti, ki mi jih je nalagalo delo v družini, v službi, v društvu, sem si rekla: ko bom stara, bom pa imela o čem razmišljati, govoriti, obujati spomine. In kot vse kaže, sedaj menda ti časi res prihajajo.« Ob prejemu Napotnikove diplome tudi naše iskrene čestitke. (tap, foto: ros) Alkohol — ne hvala Trezni za volanom Po podatkih republiškega inšpektorja za nadzor dela Avto šol in izpitnih komisij, ki jih je posredoval pred kratkim v Titovem Velenju, je razlogov za hude in številne prometne nezgode veliko, v ospredju pa so prevelika hitrost, na drugem mestu je uživanje alkohola pred vožnjo, nato izsiljevanje prednosti, itd. * Na področju UNZ Celje je alkohol, kot vzrok za najtežje in smrtne nezgode, trdno na drugem mestu; podatki s področja občin Slovenj Gradec, Mozirje in Velenje pa so skoraj identični tej ugotovitvi. * Ker ne gre zlepa, bo moralo zgrda, pravi napol ponarodeli rek, in prav tega se je poslužila cestno prometna preventiva v sodelovanju z represivnimi akcijami organov za notranje zadeve — prometne milice. * Kaj so menili o voznikih, ki vozijo pod vplivom alkohola, o posledicah teh o akciji »ALKOHOL, HVALA - NE!, smo izvedeli od poklicnih voznikov, ki opravljajo delo v delovnih kolektivih na področjih občin Velenje in Mozirje. Žal pa smo opazili, da se vozniki amaterji kar preveč »vda- jajo« alkoholnim užitkom, saj so gostišča še kar obiskana, tudi z vozili ter še posebej pogosto med delovnim časom. Prav dvomimo, da pijejo samo kavo, sok, radensko, ipd. Žrtve zaradi pretiravanja pa so še vedno prehude. * Kaj menijo o novi akciji »ALKOHOL, HVALA — NE!«, smo zapisali v naslednji anketi med vozniki v občini Velenje. JANEZ KODRE, Železniško transprotno podjetje Celje — Šmartno ob Paki: Alkohol in volan? Ne! Saj ste točno vedeli kaj sprašujete. Poklicni vozniki povzroče najmanj prometnih nezgod zaradi vpliva alkohola. Gre bolj za prekoračitve hitrosti in druga odstopanja od pravil. Alkoholno nevarni so mladi šoferji, ponočnjaki in kronični pijanci. Ter tudi šoferji, ki si dajo duška ob praznovanjih — teh Jugoslovanom ne manjka. * Ne strinjam se tudi z razliko med omejitvijo »promilov« poklicnim voznikom ter vozniki amaterji. Pijan voznik je pogrebec za nič hudega slutečega pešca ali voznika. Prav slutim, da bo prišlo še do akcije, ko bo alkohol za volanom povsem omejen. Pa bo kljub temu ostalo še veliko razlogov za prehitro pot v invalidnost in v smrt. IVAN SENICA, voznik avtobusa, IZLETNIK CELJE PE, iz Mislinje: Na vaše vprašanje bi vam raje svetoval, če bi ga zastavili kakšnemu šoferju avtobusa, ki ga še kar »čuka« po malem. Menim, da med poklicnimi vozniki ni veliko ljudi, ki bi pili pred vožnjo. Ko pa smo kot zasebni — šoferji amaterji, pa najbrž vse preveč pozabljamo na morebitne posledice. Sam ne pijem skoraj nič, kar spijem pa ni nikoli v zvezi z mojo službo. Pa še tisto ni omembe vredno. * Poostriti je potrebno nadzor, zvišati kazni, pa bo na cesti malo manj vojne. To pa je tudi moj NE za alkohol. IVAN POGLADIC, poklicni voznik, član Avto šole ZŠAM Titovo Velenje iz Titovega Velenja: Žrtve na cesti zaradi vpliva alkohola so posledica razmer v družbi, v državi. So nepotrebne, nedopustne in jih moramo odpraviti. Akcija, ki smo ji priča s strani RSNZ in SPV SR Slovenije, je nedvomno učinkovita, je pa žal kampanjska. Potrebno jo bo vnesti v dolgoročne naloge vseh odgovornih za promet in varnost. Urejene morajo biti tako kot državna varnost. Mrtev človek, mrtev zaradi malomarnosti, je naša tragedija, je (ne)kultura naroda. O razliki med dopustno alkoholiziranostjo voznikov amaterjev menim le to, da poklicni vozniki vsaj vožnjo obvladajo bolje kot amaterji. Je potrebno še kaj dodati? Pijanim ni mesta na cesti, ne za volanom, kje pa je meja za toleranco, ne vem. Za to imamo znanstvenike, psihologe, zdravnike in vlado. Čimbolj je nesposobna, tem večje so žrtve, žal! ERNESTINA MEH, strokovni delavec v servisu VW-MEH v Titovem Velenju: Akcija se mi zdi zanimiva in potrebna. Ob njej se moramo čimveč pomeniti, tudi na takšen način, žal! Kar pa zadeva vaše vprašanje o uživanju alkoholnih pijač pred in med vožnjo, lahko rečem le to, da je oblast kriva, da se stanje še ni spremenilo. Višje kazni, doslednost pri kontroli in čas bi pokazal svoje. Najnovejša akcija SPV in RSNZ pomeni le občasno opozarjanje. Gotovo je koristna, vendar bi se bilo potrebno stvari lotevati bolj dolgoročno. Z zakonom, brez vpliva inflacije. * A kako združujemo s tem turizem, praznovanja. * Ja, ni pomena, če smo za veselico, za pijačo. Takrat si pač moramo poiskati treznega partnerja za volan. Pa še lu-štno nam bo. * Tekst in fotografije: JOŽE MIHLA VC Janez Kodre Ivan Senica Ivan Pogladič Ernestina Meh r-l j z*- poz^s/lr v I Ma. xA ^Ujif Opto- me- ter REŠITEV V AVTONOMNOSTI? Čas hitro beži in kmalu bo minilo celi dve leti, odkar se nihče, ne živ ne mrtev, ne zanima za voljo večine krajanov Prihove, ki bi se (utemeljeno) radi odcepili od KS Rečica in se priključili KS Nazarje, v kateri takore-koč živijo. Na začetku je bilo živahno obdobje najrazličnejših obljub in zagotovil, danes je vse ostalo nekje v predalih. Volja ljudi odogovorne pač figo briga, ali pa se pred volitvami in iztekom mandata eden drugemu nočejo zameriti. Krajani Prihove še kar naprej plačujejo samoprispevek za program, v katerem jih niti slučajno ni in zanj tudi niso glasovali. Kakorkoli že, nihče se nanje niti ne spomni, razen mozirskega Pusta, ki jim obljublja avtonomijo, v svojem Kurirju pa naproša poštenega najditelja, da Prihovo čimprej odnese v KS Nazarje, Elkroj in DES pa naj vrne na Rečico, kjer ga čaka bogata nagrada. TRŽNI MONOPOL Naenkrat smo vsi sami tržni gospodarji in to tudi tisti, ki so še pol leta nazaj prave tržnike gledali močno postrani. Toda žal pri nas tudi ekonomijo na tem področju radi beremo po svoje in pogosto monopolno obnašanje enačimo kar s trgom. Če recimo naša ljuba banka v Šoštanju eksperimentira z delovnim časom in prebivalci te in okoliških krajevnih skupnosti, preklinjajo, ko čakajo na svoj denar, to še ni tržno obnašanje, ampak čisti monopol. In če Pošta zapre v Titovem Velenju naročniška razmerja, če začne škripati na področju telekomunikacij od Hude luknje do Rinke in naročniki telefonov ne vedo, ne kako, ne kaj, je z njihovimi prispevki za telefonske priključke, tisti ki jih imajo, pa po teden dni čakajo, da se jih kdo usmili in jim jih pride popraviti, to ni tržno obnašanje, ampak monopol. Sicer pa to piše v vsakem učbeniku, le prebrati ga je treba. AVTO SOLE I Z Avto šolami je bil očitno res križ. Čim so jih inšpektorji prepihali, takoj je narasla njihova strokovnost in visoka kakovost, kot se je zapisalo v prejšnjem Opto-metru. Laik pa se vseeno vpraša od kod naenkrat tak napredek, so prej namerno slabo učili ali prestrogo ocenjevali. Denar je pač sveta vladar. AVTO ŠOLE II Z Avto šolami je križ tudi drugače. Včasih kakšno »povoziš« na skoraj izgubljeni gozdni poti, drugič pa ti kolovrati z vzratnim parkiranjem tam, kjer se ji ne moreš umakniti ne levo, ne desno, se ti pa seveda strašno mudi. In če se ti zraven inštruktor še veselo »reži«, je seveda razpoloženje lahko kmalu na višku. Kultura za volanom se oblikuje že v učnih dneh in akcija minus 10 % bi se morala začeti tukaj. r V Evropo — kdaj? n Z delavcem je tudi križ. Najprej smo mu govorili, da samoupravlja in je bil kriv, ker je škripalo od podjetja, pa do šolstva, zdravstva, stanovanjske politike . . . in še fušal je.jalot. Kadar je po pomoti stegnil jezik, so mu pa že povedali, da so ga itak same pravice, delat pa tako in tako ne zna. Če pa je bil lepo tiho, ga je kdaj pa kdaj prišel pogledat direktor in če so bili zraven novinarji, se je še prav sladko smejal in ga po potrebi, za tisk, potrepljal po rami. Naj se vidi, da je delavec naše največje bogastvo. Potem so sedli nekateri skupaj, ugotovili, da je že dovolj dolgo samoupravljal in da je vse skupaj prava katastrofa. Obljubili so mu svetlejšo prihodnost in Evropo in to kar sedaj in mu leporečeno razložili kako se tej stvari streže tamkaj na zahodu. Delavec je pač pokimal, kaj ne bi, ko pa se Evropa začne tik za mejo in le direktor, ta strokovnjak, ki je velikokrat pokukal tja preko, s prevajalko ali pa že brez, ve kaj se da narediti. In on bi to že zdavnaj uredil, le prave moči ni imel, dušilo ga je to samoupravljanje, kar naprej je revež moral zaposlovati, stroji pa so se mu starali. Sedaj bo drugače. In potem je direktor dobil moč, ugotovil, da so se delavci preveč namnožili, pa jih je nekaj postavil na cesto. Ob tem je seveda za javnost čutil z njimi, pretresen je bil, ampak to je tržno gospodarstvo in sploh, če hočejo ostali preživeti, je to edina pot. Preostali so seveda sprejeli program in cilje, in so bili vsi zadovoljni, da so še v službi in so pridno delali in direktor je potoval po Evropi — zdaj. Ko pa se je vrnil so spet sedli, ugotovili daje delo še predrago, da so skladišča'preveč polna in so še nekaterim delavcem, globoko sočustvujoč, podeli- Ili popotnice iz podjetja. In da zgodba ne bo predolga, podjetje je šlo nazadnje v stečaj, direktor je osnoval svojo lastno firmo, najožji sodelavci so pobrali preostale poslovne partnerje. Pa delavci. No ti so potovanje v l^nro/ra sklenili ob šilčku v bližnji gostilni. I I I I I I I I I I ■■ m Rokomet Hitro je minil zimski počitek, ki to ni bil v dobesednem pomenu besede in rokometašice Velenja in rokometaši Šoštanja bodo čez nekaj dni spet zaigrali za prvenstvene točke. Pa so se oboji, kot že ničkolikokrat doslej, znašli pred znano težavo — zaradi pustnega rajanja bo Rdeča dvorana v soboto zasedena in znajti se je bilo treba kot veš in znaš. Dekleta so se določila, da bodo srečanje odigrala v soboto v Celju v dvorani tamkajšnje tehniške šole, Šoštanjčani pa bodo uvodno tekmo spomladanskega dela prvenstva odigrali šele v torek 28. februarja. Obe ekipi sta se zavzeto pripravljali na nadaljevanje prvenstva, zadnjo preizkušnjo sta imeli v soboto v Rdeči dvorani, Šoštanjčani pa že ta torek, ko so se v polfinalni tekmi za pokal mladosti sestali z Jadranom iz Kozine. Uprava Šoštanja je v soboto povabila v Rdečo dvorano na turnir vodilno ekipo slovenske rokometne lige Slovenj Gradec in odličnega prvoligaša Pelister. Domači fantje so zaigrali odlično in dali vedeti tistim, ki mor- Topolšica :Stavbar M TT ml 3:0 Zmagali brez težav TOPOLŠICA: Nahtigal, Je-zeršek, Perfeta, Medved, Mihali-nec, Žigon, Jerončič, Sevčnikar, Kugonič in Britovšek. V drugem kolu pomladanskega dela prvenstva so odbojkarji Topolšice doma brez težav premagali mlade igralce maribor- skega Stavbarja M TT s 3:0 (6, 6, 9). Gostje so se nekoliko bolj upirali le v tretjem nizu, sicer pa so bili domačini v vseh pogledih boljši. V prihodnjem kolu bodo Topolčani gostovali v Braslov-čah, ki so doslej zmagale le enkrat. Topolšica KajuhiRogoza 3:0 Presenečenja ni bilo TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, Türk, M. in I. Hojak, Celofiga, Godec, Kavnik in Goltnik. Odbojkarice Topolšice Kajuha v srečanju z Rogozo niso dovolile presenečenja in v povprečnem srečanju gladko premagale vrstnice iz Rogoze s 3:0 (9, 10, 10). Utrdile so si mesto pod vrhom lestvice, v 14. kolu pa gostujejo pri drugouvrščenem Celju. Ljubno Glin:Paloma Branik II 3:1 Gostje premalo izkušene LJUBNO GLIN: Skok, Jeraj, Detmar, Rifelj, Venek, Donko, D. in O. Jezernik, Košica, Močnik in Rušnov. Domačinke so s precej napora premagale gostje, ki jim zaradi mladosti predvsem manjka izkušenj. Rezultat srečanja je bil 3:1 (10, 12, —13, 8). Mesto v sredini razpredelnice je Ljubenkam zagotovljeno, v prihodnjem kolu pa bodo gostovale pri vodilni Mislinji. Idrija:Elektra 94:81 (53:43) Še v boju za napredovanje ELEKTRA: Sevšek 2, Mrzel 19, Bogataj, Pečovnik, Tomic 25, Dumbuya 26, Kitak 5, Lipnik 4, Brešar, Plešej in Pašič. V 2. kolu finalne skupine za uvrstitev v SKL košarkarjem Elektre ni uspelo presenetiti v Idriji. Domačini so že na začetku povedli za 10 točk in prednost zadržali do odmora. V 14. minuti 2. polčasa je sicer dišalo po preobratu, saj so gostje znižali na 71:73, vendar so domačini po odhodu Tomica in Dumbuve z igrišča uredili vrste, povečali razliko in zasluženo zmagali. Za razliko od prve tekme so bili igralci Elektre tokrat zelo nenatančni pri metih, tako da tudi borbenost in želja po zmagi nista bili dovolj za ugodnejši izid. Ostali rezultati: Šentjur:Bistrica 80:94, Nova Gorica:Trebnje 86:84; vrstni red: Idrija 8, Elektra, Bistrica, N. Gorica in Šentjur po 6 in Trebnje 4 točke. V soboto ob 17. uri gostijo košarkarji Elektre ekipo Nove Gorice. Tekma bo zelo pomembna, zato si želijo podpore navijačev. S. Sevšek Kegljanje Tokrat hud poraz Šoštanjčani, ki so v preteklem kolu igrali odlično in visoko zmagali, so v 11. kolu razočarali svoje privržence. Na kegljišču v Šoštanju jih je namreč kar z 215 keglji rzalike premagala drugouvrščena ekipa Fuzinarja in sicer z rezultatom 5.077:4.862. Ob tem je res, da so imeli hude težave s sestavo ekipe. Zaradi hujše poškodbe je manjkal S. Fi-dej, L. Fidej se je za nastop odločil tik pred srečanjem, že na začetku srečanja pa je zaradi nenadne bolezni odstopil Rajšter. Še težje delo bodo imeli šoštanjski kegljači v prihodnjem kolu, ko bodo gostovali pri Rudarju v Trbovljah. ŠOŠTANJ: Rajšter 519 - Jovanovič 293, Cernjavič 334 — Krämer 393, Hasičič 788, Križovnik 793, Glavič 860 in L. Fidej 882. L. Fidej Strelski šport >w Stiri zmage na regijskem prvenstvu Na regijskem strelskem prvenstvu v nacionalnem programu na Muti so velenjski strelci dosegli dobre rezultate. Pionirji so zmagali ekipno, posamično je bil prvi Durakovič, pri mladinkah je zmagala Mateja Bandaio, pri članicah pa Darja Kelhar. Moška ekipa je osvojila tretje mesto, skupno pa je normo za nastop na republiškem prvenstvu izpolnilo 11 velenjskih strelcev. p ž Tempo s tempom naprej Konec minulega tedna so se na letni ksupščini sestali člani na-miznoteniškega kluba TEMPO. Ustanovljen je bil pred 15. leti. V bodoče želijo namizni tenis razširiti na celotno občino, s čimer bi se vključili v eno izmed dejavnosti — ne le rekreativnega, ampak tudi tekmovalnega značaja. Člani kluba so že doslej nastopali v tekmovalnih ligah severovzhodne Slovenije ter dosegli že nekaj zavidanja vrednih uspehov. V zadnjem letu so svojo dejavnost iz telovadnice v Pesju prenesli v telovadnico v Škalah, kjer jim je pomoč ponudil TVD Partizan Ška-le. Doslej je klub vodil predsednik Franc Hribernik, na skupščini pa so za novega predsednika [zvolili Alfreda Voduška. Kaj in kako naprej? Želijo ustanoviti namizno teniški center v občini, poskrbeli pa bodo tudi za kadre — trenerje, vaditelje in sodnike. Delo oziroma dejavnost bo še boljša, ko bodo uresničili željo, da še letos dobijo šest novih namiznoteniških miz. Hinkó Jerčič Šah Gorenje najboljše Končana je občinska ekipna moška šahovska liga za letošnje leto. Vrstni red: 1. Gorenje 20 (53,5), 2. Društvo invalidov 18 (41,5), 3. KS Šoštanj 14 (38), 4. Vegrad 12 (35), 5. KS Gorica 12 (32) itd. Skupno je nastopilo 11 ekip. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Kristan, Goršek, čulk, Stropnik, Špeh, Podlipnik,Kovač in Džordževič. Sklenjena so tudi občinska pionirska tekmovanja. Rezultati: st. pionirji — ekipno: 1. GŠ 17, 2. BR 15,5, 3. KDK 11,59; ml. pionirji: 1. AA 21, 2. KDK 13,5, 3. BR 13,5; st. pionirke: 1. BR 6, 2. BM 3,5, 3. KDK 2,5; ml. pionirke: 1. BR 5, 2. Ravne 4, 3. GŠ 3; posamično — st. pionirji: 1. Filipčič (BR) 10, 2. Halilovič 10, 3. Stojan (oba GŠ) 9; ml. pionirji: 1. Repnik (KDK) 11, 2. Markoja (AA) 11, 3. Gavrilovski (GŠ) 9,5; pionirke: 1. Potočnik (BR) 2, 2. Mere 1, 3. Pavič (obe GŠ) 0. Š. C. Mali nogomet Zmaga tudi na drugem turnirju V Vrbovcu je bil tretji letošnji kvalifikacijski turnir za naslov državnega prvaka v malem nogometu. Ponovno so se izkazali igralci KMN Titovo Velenje, saj so zmagali že drugič zapored. Trikrat so zmagali v predtekmovanju, v polfinalu so s 5:1 premagali ekipo Črno-merec in v finalu Sveučilište (ZG) z 2:1. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Žižek, Tomažič pa je zabil kar 10 golov. Igrali so: Žižek, Tomažič, Aljaž, Čosič, Biščič, Huselja, Kaligaro in Radivojevič. Po treh turnirjih vodi v skupni razvrstitvi KMN Titovo Velenje s 40 točkami. Z. Golob Začetni tečaji karateja Shotokan karate sekcija Šoštanj organizira vpis novih članov v začetni tečaj karateja za vse starostne skupine. Tečaji bodo potekali v Titovem Velenju, v Rdeči dvorani. Vpisati se je mogoče v petek, 23., ponedeljek, 26. in sredo 28. februarja od 18. do 19. ure v Rdeči dvorani. Šaleški teniški klub Pionirska teniška šola Šaleški teniški klub bo nove člane za pionirsko šolo tenisa vpisoval jutri, v petek, 23. februarja, ob 18. uri v klubskih prostorih ob jezeru. i Grem na tekmo VELENJE: MLINOTEST prvenstvena tekma II — ZRL sobota, 24. februarja, ob 17.30 Tehniška šola Celje ob 16.45 avtobus izpred Rdeče dvorane za navijače ŠOŠTANJ: ISTRATURIST prvenstvena tekma II. ZRL torek, 27. februarja, ob ... Rdeča dvorana VELENJE: OLIMPIJA polfinalna tekma za pokal mladosti sreda, 28. februarja, ob 17.30 Rdeča dvorana Gorenje V družbi planincev vedno novi obrazi Najmanj tisoč delavcev Gore-njevih podjetij iz Titovega Velenja in njihovih družinskih članov se vsako leto organizirano poda na pohode v naše gore. Druščina, ki ji je skupna ljubezen do gora in do slovenske zemlje, se širi iz leta v leto. Posebej velja opozoriti novost, za katero so se v okviru Planinske sekcije Gorenja odločili 1987. leta; ob sobotah oziroma nedeljah so začeli organizirati tako imenovane družinske izlete v naravo. Prvi organizirani obiski delavcev v naravo, pobudniki zanje so bili mladinci Gorenja, segajo v leto 1973. Število ljubiteljev gora in tistih, ki jim je še posebej pri srcu narava, pa se je večalo iz leta v leto, posebej še po ustanovitvi planinske sekcije v okviru mladinske organizacije Gorenja, prav tako pa tudi po letu 1983, ko se je planinska sekcija osamosvojila in se vključila v Planinsko društvo Titovo Velenje. Člani planinske sekcije Gorenja, ene od sekcij Planinskega društva Titovo Velenje, so se v obdobju 1973 — 1989 povzpeli na večino vrhov v Sloveniji, pa tudi na nekatere vrhove drugje. Vsako leto obiščejo delavci Gorenja iz Titovega Velenja organizirano Triglav, udeležujejo se tradicionalnega pohoda na Stol, prekoračili so del evropske peš poti E 6 na področju Slovenije in Hrvaške, so pa tudi redni pohod-niki številnih slovenskih planinskih poti po Sloveniji. V jubilejnem letu, ob 30-letnici Gorenja, so se planinci odločili za svojevrstno akcijo »30 vrhov«, ki je naletela med planinci, tudi v Sloveniji in širše, na velik odmev. Doslej je že blizu 200 ljubiteljev gora obiskalo vseh 30 gora in si tako prislužilo spominsko značko. Od leta 1987. naprej pomagajo sindikalni organizaciji Gorenja Servis pri organiziranju izletov njihovih delavcev v gore v okviru akcije »Delavci Gorenja Servis po vrhovih Jugoslavije«, ko se delavci tega Gorenje-vega podjetja želijo organizirano povzpeti na vse najvišje vrhove naših republik in pokrajin. In kakšni so letošnji načrti planinske sekcije Gorenje? Že v teh prvih mesecih so pripravili nekaj vzponov. Sicer bodo delavci Gorenja in njihovi družinski člani v tem letu organizirano hodili po Slovenski planinski poti (povzpeli se bodo na Uršljo Goro, Nanos, Smrekovec, Porezen, Okre-šelj in Kamniško sedlo, Storžič in Kriško goro, Prisojnik, Razor in Škrlatico in seveda tudi na Triglav), »delali« bodo Zasavsko planinsko pot (z vzponi na Gozdnik, Kal in Mrzlico, Ku-mrovec in Gore, Bohor, Kum, Lisco, Lovrenc, Gore in Kopi-tnik), podali pa se bodo še na Haloško planinsko pot (obiskali bodo Donačko goro). Ob teh izletih so v načrtu še pohod na Snežnik, obisk Polhograjskih Dolomitov, srečanje na Raduhi, obisk Velike Slivnice nad cerkniškim jezerom, obiskali bodo Golico, maja je v načrtu pohod na Stol, ogledali si bodo Matkov škaf, povzpeli pa se bodo tudi na Obir, Vršič in Malo Mojstrovko, na Zelenico in Begunjščico, pa na Veliko Ponco, Špik, Bavški Grintavec in Kofce; skupaj s člani Planinskega društva Japetič pa bodo obiskali Samoborsko gorje. Sicer načrtujejo za 30. junija izlet v neznano, 9. septembra se bodo udeležili slavja ob dnevu slovenskih planincev, 27. oktobra bo vnovič izlet v neznano, 9. decembra pa bo na Pa-škem Kozjaku že tradicionalno srečanje udeležencev planinskih izletov. Planinci Servisa pa bodo v tem letu obiskali Olševo, Kremžarjev vrh, Boč, Sv. Križ nad Belimi vodami, Menino planino, Smrekovec in Raduho, povzpeli se bodo na Maglič (v SR Bosna in Hercegovina), avgusta se bodo udeležili planinskega tabora v Krnici, 5. septembra se bodo povzpeli na Triglav, obiskali pa bodo še Veliko planino, da bi letošnjo sezono izletov v planine sklenili s prečenjem po Pohorju. Vsa leta so med udeleženci vseh pomembnejših planinskih manifestacij pri nas tudi planinci Gorenja, ki se skupaj s podjetji vključujejo tudi v akcije posodabljanja in novogradenj planinskih postojank. Sicer pa planinska sekcija Gorenje skrbi tudi za vzgojo novih planinskih vodnikov, pa tudi za vse druge oblike usposabljanja njenih članov, da bi bili pohodi v gore kar najbolje načrtovani in tudi izvedeni, seveda v splošno zadovoljstvo velike družine ljubiteljev planin iz podjetij Gorenja v Titovem Velenju. (vš) Znova za prvenstvene točke rili prekršek za devetmetrovko. Slabo so postavili živi zid in gostujoči igralec je presenetil domačega vratarja. Skratka, kot kaže ni zaskrbljujoča igra, zaskrbljujoča je prazna blagajna. Dogovori v Gorenju GA, za ureditev finančnega položaja za zdaj še niso rodili sadov in predsednik kluba Franc Pla-skan celo izraža bojazen, da bodo morali prenehati tekmovati. Hkrati seveda upajo, da jih bodo v tem kolektivu le finančno podprli jn prevzeli pokroviteljstvo, kar bi bil porok za še uspešnejši razvoj rokometa. Rokometašice Velenja pa so se v Rdeči dvorani v soboto sestale s Kranjčankami in igralkami MTČ iz Čakovca. Prve so premagale 27:24, z igralkami iz Čakovca pa izgubile s 23:25. Zlasti druga tekma (Kranjčanke niso bile v popolni postavi) je pokazala, da v ekipi še precej škriplje in da bo za njih vsako srečanje v spomladanskem delu zelo pomembno. Spomnimo še, dekleta bodo spomladanski del nadaljevala na sedmem mestu, fantje pa na četrtem. (vos) čeno prvoligaško ekipo. Šoštanjčani so bili korak do zmage, pa so zaradi nepazljivosti ostali brez nje. Slabo minuto pred koncem so z zadetkom Plaskana povedli 25:24, nekaj sekund pred zadnjim sodnikovim piskom pa sto- da kdaj podvomijo v njihovo igro, da če so motivirani zaigrajo dobro (zelo dobro). Slovenjgrad-čane so premagali s 33:25, z enakim izzidom so sosedi izgubili s Pelistrom, nadvse zanimiva pa je bila tekma s trenutno tretjeuvrš- Ponujamo in potrebujemo pomoč! Borci odločno protestiramo1 t Mnogim prebivalcem Šaleške doline je znano, da so območja, začrtana z mejami odkopavanja premoga, dobesedno v lasti Rudnika lignita Velenje. O usodi zemljišč odloča posebna rudniška služba, imenovana »Rudarske škode«. Veliko prebivalcev Šaleške doline je že imélo opraviti s to službo takrat, ko so morali na silo zapustiti svoje domove, zemljo pa zaradi odkopavanja oddati ali prodati rudniku. Številni podatki in laična opazovanja vzbujajo sum, da zaposleni pri »Rudarskih škodah« uporabljajo neenotne kriterije in da se od primera do primera (od ogroženca do ogroženca) obnašajo in odločajo drugače. Tako se naprimer zgodi, da približno enako stari in ohranjeni sosednji hiši obravnavajo z dvema vatloma: eno popolnoma obnovijo in s tem rešijo stanovanjski problem, drugo pa zravnajo z zemljo in parcelo oddajo v najem nekomu drugemu. Naš namen je, da delo te in drugih služb postavimo pred sodbo javnosti, da razgalimo njihovo morebitno nemoralno (ali celo nezakonito) početje. Predvsem zato, da bi napravili konec samopašnemu monopolnemu in oblastniškemu početju. Pa tudi zato, da bi ogroženi ljudje končno dobili jasna in trdna zagotovila o trenutnih načrtih odkopavanja premoga in resnični ne/ ogroženosti posameznih zem- ljišč. Tako, da bi ljudje lahko načrtovali svoje življenje na svoji zemlji, brez strahu pred nenadnim prihodom rudniškega nameščenca in grožnjo, da morajo zapustiti svoje ognjišče. Zato ZELENI VELENJA POZIVAMO vse prebivalce, ki so imeli doslej slabe izkušnje pri oddajanju ali prodajanju zemlje in posesti zaradi odkopavanja premoga, da nam posredujejo ali dajo na vpogled dokumente, ki izkazujejo morebitne krivice in nepravilnosti pri tovrstnem poslovanju z Rudnikom lignita Velenje. Za pokušino navajamo primer Miklavžina, Družmirje 48: lastnica je pred leti privolila v prodajo nepremičnin zaradi odkopavanja samo pod pogojem, da ji rudnik omogoči uporabo hiše in vrta ob njej tako dolgo, dokler ne bo bivanje ogroženo zaradi pogrezanja zemljišča ali rušenja objektov. Pred dnevi pa je nekdanje lastnike presenetilo obvestilo, da morajo v 30 dneh izprazniti posestvo, saj ga hoče rudnik porušiti in zravnati z zemljo. Zemljišče je veliko približno 400 kvadratnih metrov, na njem imajo Miklavžinovi vrt, v gospodarskem poslopju pa zajce in kokoši. Posestvo torej živi kljub temu, da gospodarji niso stalno prisotni! Zanimivo pri tem je dejstvo, da posestvo ni ogroženo zaradi ugrezanja zemljišča, saj je ravno pod njim instalirano črpa- /z muzeja Velenje Zgodilo se je . . Današnja rubrika bo posvečena dvema velikima osebama iz preteklosti Šaleške doline, ki sta oba na današnji dan umrla. Leta 1875 Prvi je dr. Jože Krajnc, pravnik svetovnega slovesa, ki se je rodil 17. februarja leta 1821 v Škalah pri Stržu. O njegovi življenjski poti je več napisal Jože Hudales v tretjem zvezku Šaleških razgledov, zato danes tega ne bi ponavljali, temveč bi radi priobčili le dva dopisa, ki sta bila ob njegovi smrti objavljena v Slovenskem gospodarju in ki kažeta kako slabo so ga poznali že ob njegovi smrti. Prvi dopis je izšel 11. marca in se glasi: »(V Škalah leta 1821 rojeni dr. Jože Krajnc) je 22. februarja v Pragi umrl. Rajnki je bil glasovit profesor prava na praškem sveučilišču. Dasi je svoje dni v Gradcu učil slovenščino, se vendar za svoj narod nikdar zmenil ni. Šel je med Nemce in zapustil ponemčeno rodbino, kakor žali Bog še mnogo Slovencev ravna!« Na ta krivičen in neresničen dopis je 18. marca Slovenski gospodar priobčil repliko, ki do neke mere popravlja izkrivljeno podobo o našem rojaku: »(Zastran dr. Jožeta Krajnca), smo dolžni svojo opazko št. 11 toliko popraviti, da naši bralci pozvedo, da je rajnki bil nekdaj iskren Slovenec, posebno od I. 1848 — 50. Leta 1848, ko so v Gradcu živeči domoljubi, med njimi dr. Muršič, dr. Razlag, dr. Dragan . . . ustanovili politično-literarno društvo: Slovenijo, bil je dr. Krajnc eden najdelavnejših udov. Branil je naše narodne pravice po raznih častnikih in tudi v posebni nemško pisani knjižici. Leta 1850 in 51 je učil na graškem vseučilišči več predmetov juridičnih. Pozneje je moral Gradec zapustiti in se preseliti v Herrmanstadt. Večkrat ali vselej zastonj je prosil za kako mesto advokata ali notarja na Slovenskem. Njegov součenec in zdajni minister Stremayer mu je pomagal v Innsbruck. Narodni profesorski kolegij v Pragi gaje pozval na praško vseučilišče. Ondi je tudi umrl.« Četudi je ta kratek dopis le bežen in v nekaterih delih tudi ne povsem točen prikaz življenjske poti dr. Krajnca, mu vendarle daje veljavo, ki jo tudi zasluži. Na pravo mesto, pa ga je šele kasneje postavil dr. Janko Poiec, ki je njegov pomen in delo prvi pravilno ocenil. Leta 1944 Tega leta je na današnji dan padel slovenski pesnik in šo-štanjski rojak Karel Destovnik-Kajuh. Opis tega boja povzemam po knjigi dr. M. Ževarta, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini: »Partizani so nato (po bojih na poti med Graško Goro in Ravnami op. sest.) nadaljevali pot prek Zavodenj in se namestili pri kmečkih domačijah na območju Topolšice, Šentvida nad Zavodnjami in Belih Vod .. . Štab Štirinajste se je ustavil pri kmetu Banku v Topolšici, pri Žlebniku v Šentvidu so se namestile štabna patrulja, kulturniška skupina in divizij-ska saniteta. K Žlebniku je k svoji skupini prišel tudi Karel Destovnik-Kajuh, ki se je nekaj časa zadrževal pri Žlebniko-vem sosedu Banku. Kmalu po njegovem prihodu je Žlebniko-vO domačijo iznenada napadla nemška patrulja, ki je prišla iz koroške smeri. Ob začetku napada, še prej ko so napadeni partizani nudili organiziran odpor, je Kajuha zadel rafal iz nemške brzostrelke. Ko so k Žlebniku prihiteli na pomoč člani di-vizijskega štaba, za njimi pa še borci Tomšičeve brigade, je bil Kajuh že mrtev. Padel je blizu svojega domačega Šoštanja.« O Kajuhu in njegovemu pomenu je bilo napisanega ogromno, letos pa je v peti številki Šaleških razgledov zaživel pred nami še tisti manj znani Kajuh, nežen, liričen in globok. Kaže, da bo Kajuh oziroma njegovo delo še dolgo presenečalo s svojim bogastvom in raznolikostjo. Tone Ravnikar lišče vode, torej pomemben rudniški objekt. Poznavalci pravijo, da bo to področje nepoškodovano vsaj še 15. let! Sedanji uporabniki so prepričani, da »Rudarske škode« kršijo kupoprodajno pogodbo, saj niso izpolnjeni pogoji za rušenje. Obstaja skratka sum, da se želi posestvo uničiti zaradi nekih drugih, nam trenutno nepoznanih interesov, še posebej zato, ker je zemljišče tudi za kmetovanje relativno neugodno, saj je delno močvirnato in stisnjeno ob rob gozda. Zahteva, s katero »Rudarske škode« sedanje uporabnike preganjajo z njihovega nekdanjega doma, je bila predstavljena ZELENIM VELENJA — že laična presoja nas preprečuje, da je strokovno šibka in moralno vprašljiva. ZELENI VELENJA želimo preprečiti nadaljnje uničevanje zasebnega in državnega (družbenega) imetja ki še lahko služi svojemu namenu (Gorice nad Šoštanjem!). Zato pozivamo vse, ki morete in želite pomagati, da nam posredujete podatke, pričevanja in dokumente. Tako se bomo laže dokopali do bolj jasne slike o bližnji preteklosti in morda pripomogli k ohranitvi bogastva, ki nam pred očmi izginja. Naš naslov je: ZELENI VELENJA Titov trg 4 poštni predal 140 63 320 Titovo Velenje ZELEN! VELENJA Če so vsi ljudje bratje, potem je naravno stanje med njimi bratska vojna. Harry Levin V časopisu NAŠ ČAS z dne 1. februarja 1990 je avtor članka »Pobuda za spremembo imena mesta Titovo Velenje« podal pobudo za spremembo imena mesta Titovo Velenje. Borci ta predlog prizadeto in ogorčeno obsojamo in zavračamo. Borci smo prepričani, da je Titovo Velenje dejanski odraz in rezultat Titove politike in da zaradi tega z vso upravičenostjo nosi njegovo ime. Spomnimo se samo tega, kakšno je bilo Velenje v prvih povojnih letih, ko je bilo tu le nekaj starih hiš in barak, po letu 1950 pa smo borci skupaj z vsemi prebivalci Velenja z vso zagnanostjo začeli graditi svoje mesto po sodobni urbanistični zasnovi. Pred seboj smo imeli vizijo in cilj, ustvariti takšne pogoje življenja in dela, ki bodo v največji možni meri ustrezali delovnemu človeku. To mesto smo de- jansko gradili leta in leta, tako rekoč noč in dan, stari in mladi — za vse, ki živimo v tem mestu. Poimenovanje mesta Velenje v Titovo Velenje pomeni veliko priznanje za trud in napor vsem prebivalcem Velenja. Takšno priznanje je vsakokrat izrazil tudi tovariš Tito ob svojih obiskih v Velenju. Na proslavi »Štajerska in Koroška v borbi« v Velenju aprila 1969 je med drugim dejal (citiramo): »Rezultati, ki smo jih dosegli, nam vlivajo dovolj ohrabritve. Zadovoljni smo lahko že ob samem pogledu na Velenje. Tu, kjer so nekoč stale barake in podrtije, kjer je delavec živel v največji bedi, je zraslo čudovito mesto, da ne govorim o tem, kako se je spremenila zavest teh ljudi. To je tisto, kar mora veseliti vse, posebno pa nas borce, ki smo sodelovali v NOB in se borili za to, kar danes imamo.« (konec citata). Uspehi pri izgradnji Velenja in številna priznanja, ki jih je za to dobivalo, so odločilno vplivali, da je predsedstvo republike Slovenije predlagalo Skupščini občine Velenje, da naj se to lepo in sodobno mesto preimenuje v Titovo Velenje. Borci smo prepričani, da bodo prebivalci Titovega Velenja prav tako odločno zavrnili pobudo za spremembo imena mesta, ki si jo je dovo-lil podati pisec članka, ki se skriva za stranko Zelenih iz Velenja. Na koncu še naj dodamo, da o tej pobudi razpravljajo tudi krajevne borčevske organizacije na svojih rednih letnih konferencah in odločno obsojajo in zavračajo takšno pobudo. Predsedstvo OO ZZB NOV Velenje Velenje ali Titovo Velenje ZELENI Velenja želimo v zvezi z našo pobudo za preimenovanje mesta Titovo Velenje v Velenje odgovoriti na dve konkretni javni vprašanji, ki sta nam bili doslej postavljeni. Franc Krivec nam je 8. februarja 1990 v Našem času zastavil vprašanje, češ ali bomo imeli zaradi spremembe imena kaj boljši zrak, vodo, plače, pokojnine, več delovnih mest, manj razbitih svetilk, in bolj pravno državo. Sodimo, da Krivec ni dojel, kaj je predmet naše pobude. S preimenovanjem mesta seveda ne nameravamo neposredno doseči višjih pokojnin in boljše straženje uličnih svetilk, ampak želimo opraviti z ideološko navlako, ki je vse to in še marsikaj hujšega povzročila. Jože Kandolf nam je 15. januarja v istem časopisu zastavil javno vprašanje, kdo je pravzaprav avtor pobude. Sklep o sprožitvi pobude je sprejel Izvršilni odbor ZELENIH Velenja na seji dne 24. januarja 1990. ZELENI VELENJA Evropski delovni čas Glej, kak' Evropa pozno vstaja, a nam ležanje je odveč; ko Evropa užitkom se predaja zakaj naš človek je bedeč? Zakaj nam raja protestira, zakaj besed toliko, takšen hrup? Statistik nam razloge zbira — tukaj razlogov »močnih« je cel kup: Strokovnjaki niso si edini, če je zgodnja ura tudi zlo; morda naši ljubi domovini zato narobe je vse šlo? Če Janez nam tak' zgodaj vstaja, poljubi Micko le na lička namesto, da jo zjutraj še oplaja, ko se prebuja lepotička. Poudaril bi še prav posebno: generacija najboljša — zjutraj je spočeta ; sicer pa je nam še prav potrebno, ker preveč je padla — nataliteta. Pouk prezgodaj se začenja z marksizmom, politiko in zgodovino; revež mali možgančke zjutraj že napenja s prekleto težko učno to vsebino Zakaj trgovci bi tak' zgodaj vstali, saj vendar zjutraj ni še stranke? Tistih nekaj bomo v Avstrijo nagnali ali jim prodajali — ostanke. »Sedma ure ja na občini prezgodej« sem na stališče se postavil; zakaj bi kakšni birokratski zlodej nas tak' zgodaj gnjavil? Zgodnja ura je prerana za sodišče, saj se niti zgradba ne ogreje; če pa kdo pravico išče, lahkó jo najde pač — pozneje. Ce trafika bi pozneje se odprla, zraven časopisa dobil bi »moški« čaj; predlog raja bi podprla, iz ilegale šla bi spet nazaj. Zadnjič: Ali je to kazen? Vrsto pisem prihaja zadnje čase v naše uredništvo, so pa nekak odmev odmeva na odmev članka: Ali je to kazen, za bralce neznanega avtorja, za uredništvo pa znanega, ki je pisal o zadevi, imenujmo jo >Radulovič<. Na njegovo pisanje je izčrpen odgovor in obrazložitev podalo sodišče, in ni razloga, da vsemu, kar so zapisali, ne bi verjeli. Zato smo se v uredništvu odločili, da primer zaključimo. Sploh, ker bralci sprašujete predvsem o zadevah, ki so, vsaj po naši oceni, vse zajete v že omenjenem sporočilu sodišča. Uredništvo Onesnaženosti zraka V dneh od 12. 2. do 19. 2. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah, EIS TEŠ, izmerjene naslednje koncentracije SOi višje od polurne MIK 0,75 mg/m' in najvišje dopustne povprečne dnevne MIK 0,30 mg/m': Datum Merilna postaja Max 1/2 uma Dnevna povpr. 14. 2. Gr. gora 1,20 0,10 15. 2. Gr. gora 0,76 0,12 18. 2. V. vrh 0,88 0,15 Gr. gora 0,90 0,08 Republiška skupnost za zaposlovanje — enota Titovo Velenje Objave potreb po delavcih v občini Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ ROK DČ P. OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE OŠ GUSTAV ŠILIH ZDRAVSTVENI CENTER PU razrednega pouka voznik reševalnega vozila — učitelj razrednega pouka x dč 8 5.000,00 1 — voznik reševalnega vozila (voznik D kat., tečaj prve pomoči) 1 nč 8 4.613.00 1 Vključevanje telefonskih naročnikov Odgovor na pobudo Zelenih Velenja Nakup računalnikov ni potreben Zeleni Velenja so posredovali na 40. zasedanje zborov občinske skupščine pobudo za nakup in namestitev treh osebnih računalnikov, preko katerih naj bi prebivalci dobili možnost sprotnega spremljanja stopnje onesnaženosti ozračja. V zvezi s pobudo je bil sprejet sklep, da naj Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pripravi do naslednjega zasedanja zborov odgovor na pobudo. Za ustrezno razumevanje odgovora oziroma stališča do pobude vam predhodno dajemo Poročilo o delovanju ekološkega informacijskega sistema TEŠ (EIS), o načinih informiranja prebivalstva o onesnaženosti zraka in o ukrepih v primerih prekomernih koncentracij SO;. V eni od lanskoletnih novembrskih številk Našega. časa smo obljubili bralcem, da jih bomo sproti obveščali o poteku akcije vključevanje novih telefonskih naročnikov v Titovem Velenju. Od takrat se je na tem področju že marsikaj naredilo, kljub temu pa je to sodeč po vsakodnevnem zanimanju občanov, še vedno vroča in zanimiva tema. Lani decembra in januarja letos se je v T. Velenju novi družinski pridobitvi — telefonu, lahko razveselilo več kot 200 družin. Predvsem so to novi telefonski naročniki na območju Šaleka in Gorice. Istočasno smo vključevali nove telefonske priključke v OZD, v novo ustanovljenih podjetjih, ki so v zasebni lasti in obrtnikom. Po našem terminskem planu nadaljujemo s pripravami za vključevanje in z vključevanjem. Tako te dni vključujemo nove naročnike z območja Stantetove, E. Kardelja, marca bomo delali na Foitovi, Jenkovi, Termoelektrarne Šoštanj v zadnjih 20 dneh niso prekoračile 15.000 ton dnevne porabe premoga. Ce primerjamo pogostost prekoračitev koncentracij SO.- in njihovi višino v teh dneh z obdobjem, ko je bila dnevna poraba premoga okrog 19.000 ton, opazimo znatne ugodne spremembe razmer. Le v Šoštanju so še pogoste kratkotrajne prekoračitve, katere povzroča tudi Tovarna usnja Šoštanj s svojo kotlovnico. V tem času je v Šoštanju maksimalna koncentracija presegla 6-krat dovoljeno mejo, najvišja dosežena koncentracija SO; je bila 1,2 mg/m1. Prekoračitve dnevne vrednosti dovoljene meje ni bilo, najvišja dnevna poprečna koncentracija je bila 0,23 mg/m1, naslednja pa 0,16 mg/ m\ V Topolšici ni bilo prekoračitve ne maksimalne ne dnevne poprečne vrednosti. Najvišji maksimalni vrednosti sta bili 0,68 in 0,61 mg/m1. Najvišja dnevna poprečna vrednost pa je bila 0,17 mg/m1. Na Velikem vrhu je bila maksimalna dovoljena vrednost prekoračena 5-krat; njena najvišja vrednost je bila 1,52, naslednja pa 1,23 mg/m1. Dovoljena dnevna poprečna vrednost je bila prekoračena 3-krat, najvišja vrednost poprečne dnevne koncentracije je bila 0.37 mg/m1. V Zavodnjah je bila maksimalna polurna koncentracija prekoračena I-krat, znašala je 1,52 mg/m1. Poprečna dnevna koncentracija ni bila presežena, njena najvišja vrednost je bila 0,27 in naslednja 0,14 mg/m1. Za tri dni ni bilo podatkov. V Titovem Velenju ni bilo prekoračitev. Najvišja maksimalna vrednost je bila 0,27, naslednja pa 0,25 mg/m1. Najvišja dnevna poprečna koncentracija je bila 0,08 mg/m1. Čutimo potrebo, da napišemo nekaj misli o evropskem delovnem času. Žene in matere so že od nekdaj na velikih preizkušnjah, vendar so te preizkušnje kar hrabro prestajale. V današnjem civiliziranem času, ko bi žena morala imeti vedno več pravic pri odločanju za boljše življenje, pa ji je družba naprtila še dodatno obremenitev z uvedbo evropskega delovnega časa. Enostavno matere ne more- Prešernovi in vse tako do konca septembra, ko naj bi končali vključevanje prvih tisoč naročnikov, po obrobnih krajevnih skupnostih in tudi tistim v mestu, ki v tej akciji, ki pravkar poteka, niso uresničili svoje potrebe. Zal je pri vključevanju novih naročnikov potrebno v nekaterih primerili obstoječim naročnikom zamenjati telefonsko številko ali spremeniti samostojni priključek v dvojnega. V to nas silijo tehnični problemi in zmogljivosti v telefonskem omrežju. Vse prizadete še enkrat prosimo za razumevanje. Pri pripravah za vključevanje smo ugotovili precejšnje število stanovanjskih blokov, kjer so obstoječe telefonske instalacije že popolnoma zasedene. Vse ugotovljene tovrstne primere smo sporočili pristojnim službam. Dokler ta pomanjkljivost ne bo odpravljena, ne bo možno ugoditi prosilcem oz. stanovalcem teh blokov. Zato v teh stanovanjskih blokih ne Na Graški gori je maksimalna polurna koncentracija 2-krat presegla dovoljeno mejo. Najvišja vrednost je bila 0,96. naslednja pa 0,77 mg/m1. Dnevna koncentracija ni presegla dovoljene meje. Njena najvišja vrednost je bila 0,17. naslednja pa 0,13 mg/m1. Koncentracije SO: so vendarle nižje, kratkotrajnejše in redkejše kot v času, ko je elektrarna kurila od 17.000 do 20.000 ton premoga na dan. Vodstvu elektrarne izrekamo priznanje za tako odločitev, pa naj bo vzrok zanjo ekološki ali ne. Ob takih razmerah bi gozdovi in ljudje vendarle preživeli z manj posledicami do tistega obljubljenega leta 1993, ko bodo začeie obratovati čistilne naprave za popolno odžvepljeva-n je. Tovarna usnja Šoštanj je najbrž zaradi svojih gmotnih problemov najmanj prisluhnila ekološkim zahtevam današnjega časa. Predvsem se je znašla v ekološki zagati zaradi onesnaževanja zraka preko svojega dotrajanega dimnika. Toda to zagato bi lahko vodstveni delavci te tovarne predvideli že pred petimi leti, saj je že takrat delegacija KS Šoštanj postavila na Skupščini delegatsko vprašanje zaradi onesnaževanja zraka te tovarne. V njeni kotlovnici zgori dnevno do 45 ton predvsem rjavega premoga. Pri zgorevanju nastajajo poleg žveplovega dioksida in ogljikovega oksida tudi saje, zrak pa z rešetke odnaša tudi pepel. Vse te komponente sestavljajo dim. ki zaradi nizkega dimnika onesnažujejo predvsem bližnjo okolico, to je Šoštanj. Pred petimi leti so se tudi odločili, kako bodo odpravili to onesnaževanje. Tako v skupščinskem materialu preberemo njihovo obljubo, da bodo takoj, ko bodo finančno sposobni, zgradili čistilne naprave za zrak. Minilo mo in ne bomo razumele, kaj naša družba razmišlja, kako bo z našimi malčki, šolskimi otroci in odraščajočo mladino. Prepuščeni so sami sebi. brez vzgoje staršev. Ne nazadnje se sprašujemo me žene, kaj bo z nami čez nekaj let? Kako dolgo bomo sposobn- tem nalogam in obremenitvam, ki jih družba od nas pričakuje. Bomo sploh sposobne ostati dobre mame. gospodinje, delavke in žene? Ce je cilj tega delovnega časa, da bi -,e znebili tehnoloških vi- bo možno vključevanje po terminskem planu in bo prihajalo do zakasnitev. Kot smo že novembra napisali, bomo vključevali, praviloma, MFC telefonske aparate. To pomeni, da bodo v določenih primerih možni tudi' DEK-adni. Opozarjamo, da bo v vsakem posameznem primeru tip aparata določen v pogodbi. Zato priporočamo, da si bodoči naročniki ne nabavljajo telefonskih aparatov preden dobijo pogodbo. Nove naročnike obveščamo, da so telefonski imeniki že pošli, zato jih le-ti ne bodo dobili ob vključitvi. In še enkrat prosimo vse, ki nestrpno čakate na telefone, ker je prijav in povpraševanje toliko, vsem pa ni možno naenkrat ugoditi, posebej, ker dajemo poudarek kvaliteti, za strpnost. Potrudili se bomo, da bodo tudi vaše želje čim prej uresničene. PTT PODJETJE CELJE je torej pet let. V tem času žal ni nastopil za TUŠ finančno ugoden trenutek. S finančnimi problemi te tovarne je bilo ves čas seznanjeno tudi vodstvo občine. Zakaj se ni izpostavljal ta problem in iskala pomoč za njeno sanacijo? Toda prebivalci Šoštanja vodstvu te tovarne zamerijo najbolj, da dovoljuje kurjenje odpadkov v svoji peči. Neznosen smrad po zažgani roževini, plastiki in podobnih odpadkih se pogosto širi po tovarniški okolici. Ali je to samo smrad ali dim vsebuje tudi strupene pline, se sprašujejo ogroženi Šoštanjčani. Za to vrsto onesnaženosti pa se vodstvo tovarne ne more zgovarjati na finančne težave, zanjo je kriv samo človeški fkator. Kako živeti v skupnosti s tako brezbrižnimi ljudmi, ko je naša medsebojna odvisnost čedalje večja? Strah nas je takih neodgovornih dejanj, ki so posledica ravnodušno-sti do tujih življenj. Tovarna usnja Šoštanj je tudi menjala tehnologijo predelave kož. Nova tehnologija uporablja veliko več strupov kot stara. Tako spušča v Pako odpadne vode, ki vsebujejo 6-krat več kroma 3 + , kot je dovoljena količina, in 29-krat več žvepla (S;) od dovoljenih koncentracij. Njene odpadne vode pa vsebujejo tudi druge škodljive snovi. Samo nekaj kilometrov nižje pa je 100 m od struge Pake zajetje pitne vode za Paško vas in vas Gorenje. Ali VEKOS dosledno kontrolira kvaliteto te vode in ali res ni oporečna? Naši onesnaževalci so tako številni in raznovrstni, da se lahko v nedogled zgovarjajo drug na drugega, predvsem pa skrivajo za velikimi onesnaževalci. Šaleško ekološko društvo škov, je zgrešen, saj je možnosti za selekcijo še veliko več. Prepričane smo, da naša družba ni zrela za lake spremembe in bodo posledice zelo velike. Lep pozdrav! Iole pismo ni bilo podpisano, pa smo vseeno naredili izjemo in ga objavili, sodi namreč nekako k onemu zraven — Lo» na čarovnice, pove pa marsikaj tudi to, da delavci v strahu za delovno mesto raje molčijo, čeprav jim je težko. DELOVANJE EKOLOŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA TEŠ Ekološki informacijski sistem TEŠ (EIS), ki zajema šest (6) merilnih postaj na mikrolokacijah Zavodenj. Topolšice, Šoštanja, Graške gore. Velikega vrha in Titovega Velenja, ter računalniško obdelavo podatkov in medsebojno povezavo med TEŠ, HMZ Ljubljana in SO Velenje — Komite za PGVO poizkusno deluje že od začetka decembra 1989. V tem času je investitor EIS DO TEŠ že pridobila uporabno dovoljenje za gradbeno tehnični del sistema, zaključila poizkusno obratovanje in koncem januarja posredovala sistem v redno uporabo. NAČINI INFORMIRANJA PREBIVALSTVA O ONESNAŽENOSTI ZRAKA Obravnavan EIS TEŠ omogoča vsem naštetim subjektom tekoče spremljanje prisotnih imi-sijskih koncentracij SO.- na terminalih in na izpiskih. Na podlagi leh podatkov je obveščenje prebivalstva urejeno na naslednji način: — vsakodnevno poročanje radia Ljubljana o jutranjih imisij-skih koncentracijah SO.- na območju Zavodenj. To informacijo posreduje HMZ Ljubljana, ker spada območje Zavodenj v IV. skupino onesnaženosti zraka, merilna postaja Zavodnje pa v omrežje ANAS. Enako velja tudi za Informacije na TV Ljubljana. — vsakodnevno poročanje radia Velenje, oziroma radia Slovenj Gradec o dopoldanskih imi-sijskih koncentracijah SO; na vseh merilnih postajah z morebitnimi opozorili in napotki, ter drugimi informacijami. To informacijo pripravi Komite za PGVO do 14.00 ure vsakega dne in je posredovana v popoldanski oddaji radia. Pri informiranju v našem časopisu se srečujemo z različnimi odzivi na prispevke naših novinarjev, sodelavcev in občanov, ki se občasno oglasijo s svojimi prispevki. Reakcije so različne, odvisno od medija pisanja, od aktualnosti. od neposrednosti poročanja. od kvalitete zapisanega in od interesa bratcev, katere pisanje najbolj zadeva. Medtem ko nekateri odobravajo prispevke, jih drugi kritično analizirajo, se tretji pritožujejo čeznje. Nekateri kar vzrojijo ob nestrinjanju z vsebino, s podatki ali z načinom. Kakorkoli že, časopis je kot »secirna miza«, kjer se krešejo mnenja, resnice, krivice. predvsem pa poročila, obvestila, posebnosti in življenjski utrip občanov. Prav zaradi tega časopis rabimo. Za potrebe ljudi, ki živijo na nekem zaključenem področju. v neki svojstveni skupnosti. Tisti, ki jim regionalni ali občinski časopis ne zadošča, si pripravljajo še svoje, zelo lokalne in tovarniške liste. — vsakodnevno polnjenje video strani v občinskem CAVT sistemu o prisotnih maksimalnih polurnih in povprečnih dnevnih imisijskih koncentracij SO; prejšnjega dne. Informacije pripravi Komite za PGVO do 12.00 ure vsakega dne tako, da so popoldan video strani ažurirane. — tedenska informacija v tedniku Naš čas o ugotovljenih ma-ximalnih polurnih in povprečnih dnevnih koncentracijah SO: v minulem tednu. Informacijo pripravi Komite za PGVO vsak ponedeljek do 12.00 ure tako, da so v četrtkovi izdaji tednika Naš čas podatki za minuli teden (ponedeljek — ponedeljek). Za pripravo te informacije služi tudi dnevni bilten TEŠ, ki ga ta z vsemi podatki o gibanju proizvodnje in nivoju koncentracij SO: v posameznih območjih dostavlja do 8.00 ure vsakega dne na IS SO Velenje. — Komite za PGVO ima organizirano službo za varstvo okolja tako, daje v pisarni ob informacijskem sistemu v rednem delovnem času vedno prisotna oseba, ki lahko zainteresiranim občanom sporoči trenutno stanje onesnaženosti ali druge informacije, v primeru povišanega nivoja pa bomo zagotavljali dežurstvo tudi izven delovnega časa. Poleg tega je informacija o trenutnem stanju imisijskih koncentracij v dela prostih dneh in izven rednega delovnega časa dosegljiva pri dežurni osebi DO TES. Opisan informacijski sistem že deluje in je občasno moten le toliko, v kolikor pride do izpada posamičnih meritev, okvar merilnih instrumentov ali prekinitev na PTT zvezah. UKREPI V PRIMERU PRESEŽENIH IMIJSKIH KONCENTRACIJ SO2 Ukrepanje v primeru prekomernih koncentracij SO: je predvideno z Odlokom o varstvu zraka (Ur. vestnik SO Velenje, št. 15/88) in sicer: 1. .stopnja: 30% zmanjšanje proizvodnje v TEŠ, kadar imisij- včasih celo društvena glasila ipd. Tokrat želimo izpostaviti avtorstvo prispevkov. Ce pišemo o dogodkih, ki niso posebej razburljivi, šokantni ali alarmantni, jih nekateri bralci še prebirajo ne. Čepa »oglodamo« kakšno »kost s pokvarljivim mesom«, je situacija povsem drugačna. Naklada časopisa kar izgine, nato pa se prične LOV NA ČAROVNICE. Le kdo je avtor. če ni znan, le kako si drzne pisati kaj takega, itd. Nismo pa še izvedeli za primer, ko bi se prizadeti posamezniki ali sredine, zagrizli v napisano resnico, v vzroke za zapisane »poslastice«. Še najbolj pogostokrat se gremo »milo za drago« v pismih bralcev in izvlečemo iz globokega blata v.ve tisto, česar ni, pa bi lahko bilo. če bi. . . Največkrat postane novinar. pisec, avtor, glavni krivec in potem — »mu bomo že dali«. In tako dalje. Čas pluralističnega življenja bo terjal še kaj več korajže, več ske koncentracije SO: 4 ali več ur zapored presežejo 1 mg/m'. II. stopnja: 50% zmanjšanje proizvodnje TEŠ, kadar imisij-ske koncentracije SO: 2 ali več ur zapored presežejo 1,6 mg/m1, III. stopnja: 70% zmanjšanje proizvodnje v TEŠ, kadar imisij-ske koncentracije SO: 2 ali več ur zapored presežejo 2,4 mg/m3. DO TEŠ in Dispečerski center Elektrogospodarstva Slovenije imata sklenjen protokol, po katerem se opravi zmanjšanje proizvodnje v TF.Š tako, da ne pride do porušitve elektro oskrbe. V protokolu je predvideno, da DO TEŠ do 9.00 ure dopoldan zahteva znižanje proizvodnje, do 11.00 ure, pa dokončno potrdi. V takem primeru se v popoldanskem obdobju uvede ustrezen ukrep, ki velja vse do preklica. Glede na to, da je opisano ukrepanje predvideno šele po nastanku prekomernih imisijskih koncentracij SO: sta DO TEŠ in HMZ Ljubljana v lanskem letu proučevala možnosti povezave meteoroške prognoze s predhodnim ukrepanjem. Ugotovljeno je bilo, da inver-zijske razmere nastopajo le v določenih vremenskih situacijah in takrat praviloma kratkotrajno nastopajo močno povečane 1/2 urne koncentracije, poveča pa se tudi splošna raven onesnaženosti zraka. V tem smislu so bili iskani modeli prognoziranja nevarnosti za nastanek povečanih imisijskih koncentracij SO: ob danem nivoju proizvodnje, ter možnosti za sprejem ukrepov zmanjšanja proizvodnje še preden so povečane koncentracije dejansko nastopile. Program ukrepanja na opisan način še ni osvojen, ker HMZ Ljubljana ni pripravljen garantirati zadostne zanesljivosti prognoze, vendar še vedno delujemo v to smer. MNENJE O POBUDI ZELENI H VELENJE Na podlagi predstavljenega poročila o načinu informiranja prebivalstva o stopnji onesnaženosti zraka menimo, da napeljava treh ali več osebnih računalnikov za javno formiranje o trenutnih imisijskih koncentracijah SO: ni potrebna, zlasti pa ne bi bila racionalna rešitev, saj bi služila le mimoidočim ali pa ek-stremno zainteresiranim posameznikom. Predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože Mraz, ing. str., s. r. različnih pogledov in tudi navzkrižnega dopisovanja. Z argumenti, z resničnimi podatki in s strokovnim pristopom. Ob upoštevanju Zakona o javnem obveščanju, ob obvladovanju etike in novinarskega kodeksa. Vse to pa ne pomeni licemerništva. poprečnega pisarjenja. suhoparnega poročanja in pisanja »zaradi pisanja«. Izpostaviti bo potrebno (menimo da je takšna priložnost že sedaj) svoje polno ime, svoje znanje in interese. To pomeni, imeti zvrhano mero podatkov, znanja, poštenosti, besedne spretnosti in iniciative. Piscu se ne bo potrebno skrivati pred »vladajočo oligarhijo«. Saj imajo tudi vsi navedeni svojo priložnost, svoje videnje in svoj čas. Pomeniti se bo treba, čimprej, tem bolje. Lov na čarovnice pa naj ostane za zaplankane. birokratske in srednjeveške kuharje! Med nami se pričenja LOVO-PUST. Jože Miklavc V VSEH STVAREH JE TREBA MISLITI NA KONEC. La Fontaine Ekološke aktivnosti v naši občini Glas zaskrbljenih žena in mater Lov na čarovnice ČETRTEK 22. februar 23. februar SOBOTA 24. februar NEDELJA 25. februar PONEDELJEK 26. februar ujjunnnn. TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 8.50 9.00 9.25 9.50 10.15 10.25 10.55 15.55 16.30 16.45 17.15 17.35 18.05 18.20 18.35 19.00 19.30 20.05 21.00 22.05 22.25 23.35 Video strani TV mozaik — Spored za otroke in mlade — Indijske legende: Poglavarjev duh, kanadska nanizanka 5/12 Šolska TV — Za učence, učitelje, roditelje in vzgojitelje: Splav Arhitektura kot umetnost Kulturna dediščina: Ravenska jama Mostovi, ponovitev Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Tv mozaik — Mostovi, ponovitev, Šolska TV, por.ovitev Splav Arhitektura kot umetnost Ravenska jama Ciciban, dober dan: Ciciban smuča, 2. del Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 6/9 Risanka Tv dnevnik 3 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka 6/7 Tednik Tv dnevnik 3 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru« — M. Jesih: Grenki sadeži pravice, predstava eksperimentalnega gledališča Glej Video strani 8.50 9.00 9.25 10.00 10.35 11.25 15.45 15.55 16.30 16.45 17.45 18.15 18.30 19.00 19.20 19.30 19.59 20.20 21.15 22.10 22.30 23.25 TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo. alo, angleška humoristična nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Split: PEP v košarki — Jugoplastika Philips, prenos 21.30 V hribih se dela dan . . Od gora k morju, 8., zadnji del dokumentarne serije. 22.05 Mali koncert »Poljubi me, ljubezen moja« — poje Jurij Reja. 22.20 Skala, dokumentarna oddaja. 22.55 Svet na zaslonu. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 TV dnevnik, 17.20 Družinski magazin, izobraževalna oddaja. 17.50 Miti in legende. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik 22.40 Šport danes. 22.45 Noč z vami, nočni spored 0.45 Poročila. I I I I I I I I I — 17.30 O saboru SRH 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Košarka, Split : Jugoplastika — Phillips. 21.30 Tv-mix. 21.45 TV razstava: Miron Makanec. 21.55 Kolo sreče, 22.25 Za sedaj brez pravega naslova, jugoslovanski film. Video strani TV mozaik — Spored za otroke in mlade: Sokoli, angleška animirana nanizanka V hribih se dela dan . . . Od gora k morju, 8., zadnji del dokumentarne serije Skala, dokumentarna oddaja D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka 3/7 Video strani Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Tv dnevnik 1 Tv mozaik: Tednik, ponovitev Impresije, balet na glasbo G. Verdija Spored za otroke in mlade — Pesmi in zgodbe za vas: Kresi-lo, lutkovna igrica TV Zagreb Primeri inšpektorja Potice, češkoslovaška nanizanka Risanka Dobro je vedeti Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Nafta, 8., zadnji del angleške dok. serije J. Le Carré: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška na-dalj. Tv dnevnik 3 Ex Libris: Ob dvestoletnici slovenskega gledališča Ciklus filmov Federica Fel-linija: Ginger in Fred, italijanski film TV LJUBLJANA 2 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 I '90, oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Človek in glasba, ponovitev 4. oddaje. 21.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni spored. 17.50 Saram, baram. oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored. 21.40 Tv dnevnik 22.00 Kulturni magazin. 23.00 Šport danes. 23.05 Noč z vami, nočni spored. 1.05 Poročila. 1.10 Electric blue. TV ZAGREB 2 16.00 Poročila. 16.05 Tv koledar. 16.15 Razstava znanstvenih knjig. 16.30 Kritična točka. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Panorama petnajst, kronika v italijanščini. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Zgodbice za lahko noč 20.00 Črna gora v 20 stoletju, dokumentarna nanizanka. 20.50 Tv mix. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 En avtor, en film 22.00 Povečanje, celovečerni film. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 Beg v Atene, angleški akcijski film, 1979. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine. 14.30 Kuhajte. 14.40 Bolnišnica. 15.30 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker, serija. 21.00 Morski volkovi, angleški akcijski film, 1979 (Gregory Peck, Roger Moore). 23.05 Poročila. 23.15 Petek, trinajstega, serija. 0.05 Zgodovina filma. SAT 1 RTL PLUS 6.00 Bogati in lepi. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena le vroča. 10.35 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfiel-dova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.40 Poročila. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Hitchcock prikazuje. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby, serija (Robert Yo-ung). 18.45 Poročila. 19.15 Bionska ženska. 20.15 Karneval v Bonnu, prenos. 22.00 Airwolf. 22.55 Poročila. 23.05 Django, italijanski vestem, 1968 (George Hiltonl. 23.05 Karneval v Kölnu. 0.40 Airwolf, ponovitev. 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Poslednji z Red River, ameriški vestem. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbu-sters, Potovanje. 14.40 Bolnišnica, 15.30 Teleshop. 16.05 Paradise. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije anijeli za Charlija. 21.00 Modri paradiž, ameriški pustolovski film, 1981 (Phoehe Cates). 22.45 Poročila. 22.55 Škoki čez plot se ne izplačajo, italijanska erotična komedija, 1982 (Nadia Cassini, Carmen Russo). EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 10.00 Nogomet. 12.00 Kolesarstvo. 13.00 Hitrostno drsanje, Innsbruck. 14.00 SP v boksu. 16.00 Plavalni pokal, Španija. 17.00 Biljard. 18.00 Teki, 30 in 10 km, Val d! Fiemme. 19.00 Moto novice. 19.30 Trax. 20.00 Košarka. 23.00 Stuttgart Classic Tennis. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Notredamski zvonar, ameriški film, 1039 (Charles Laughton). 22.20 Klasični vesterni: Fort Apache, ameriški vestern, 1948 (John Wayne). f\ Afì Ra.mAIIm AC RAS.. A AA | jfYl© RTL PLUS 6.00 Hitchcock prikazuje. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Dr. M. Welby. 11.45 Bionska ženska. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Sprinafieldova zgodba. 15.00 Tv kuhinja. ^>.30 Lepi in zdravi. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy, serija (Merlin Olsen). 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Gemini man, serija. 20.15 Pod krinko, ameriški akcijski film, 1987 (David Neidorf). 21.50 Poročila. 22.00 Nogomet, 23.30 Prevaran, ameriška kriminalka, 1986 (Lois Smith). 1.05 Magazin za moške. 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Stuttgart Classic Tennis. 13.00 Pustolovščina. 14.00 Umetnostno drsanje, Pariz. 15.00 Košarka. 18.00 Svetovni pokal v nordijskih disciplinah. 19.00 Rodeo šov. 20.00 Wrest-ling, 22.00 Ford Ski Report. 23.00 Tenis. 0.40 Poročila. Warp 0.45 Mix. 1.20 11.00 Goonisi. ameriški mladinski film, 1985. 14.00 Gospod gospod, nemško-švicarski film, 1982. 16.00 Kar te gane, ameriški film, 1981. 18.00 Nočni vlak za Katmandu, ameriški film, 1988 (Pernell Roberts). 20.00 Nočna izmena, delo v mrtvašnici, ameriška komedija, 1982 (Michael Keaton). 21.45 Usodna privlačnost, ameriška drama, 1987 (Michael Douglas). 23.45 Temna stran, ameriška Kriminalka, 1980. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit Studio International. 19.30 Time Warp. 20.00 Chris de Burgh, koncert v Münchnu, 1987. 21.00 Underground U.S.A. 22.00 Poročila. 22.10 Blue Night. 0.10 Poročila. 0.20 Mix. 11.00 September, ameriški film, 1987 (Mia Farrow). 14.00 Daffy Duck, risani film. 16.00 Labirint smrti, ameriška kriminalka, 1986. 18.00 Nenavadne zgodbe 6, ameriška grozljivka. 20.00 Pohlep po slavi, ameriški vojni film, 1983 (Craig T. Nelson). 21.30 Banditi iz Milana, italijanska kriminalka, 1967. 23.20 Na pomoč, amiii prihajajo, ameriška komedija, 1985 8.50 Video strani 9.00 Izbor tedenske programske tvornosti — Spored za otroke in mlade — Radovedni taček: Stolp 9.15 Lonček, kuhaj: Skutni štruklji 9.25 ZBIS: Lepa Vida 9.35 Ciciban, dober dan: Ciciban smuča, 2. del 9.50 Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamed v Medini, oddaja TV Beograd 10.05 Pesmi in zgodbe za vas: Kresi- lo, lutkovna igrica TV Zagreb 10.20 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 10.45 Prva bojna črta, oddaja o aid-su 11.15 Naša pesem. 88, ponovitev 22. oddaje 11.40 Video strani 13.00 Video strani 13.10 Videogodba, ponovitev 13.55 I '90. oddaja o SP v nogometu, ponovitev 14.25 Lassie in Neeka, ameriški film 15.55 Žarišče, ponovitev 16.20 Tv dnevnik 1 16.45 Risanka 16.55 Novi Sad: DP v košarki — Vojvodina : Smelt Olimpija, prenos 18.30 Iz Tropskega deževnega gozda: Svet brez pohlepa, dokumentarna serija 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Križkraž 22.05 Tv dnevnik 3 22.30 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 23.20 Zgodba o življenju, ameriški film 1.05 Video strani TV LJUBLJANA 2 11.50 Vikersund: SP v smučarskih poletih, prenos. 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.30 Peter s pop show, ponovitev. 18.30 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb. 19.00 Skupščinska kronika. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tv okno. 20.15 Filmske uspešnice. Telesna strast, ameriški film. 22.05 Radenci 90, glasbena parada. TV ZAGREB I 9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda 10.30 Čebelica maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1, informativno-zabavna oddaja, nato Saga o Forsythih, angleška nanizanka. 13.00 Spregledali ste. poglejte. 14.30 Ciklus filmov W. Disne-ya. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Ujemi rdečo češnjo, oddaja narodne glasbe. 17.30 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke. 18.15 Sedmi čut. 18.25 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Sto za peterico, ameriški film. 21.55 Tv dnevnik. 22.15 Smehotvorci: Novak Novak 23.05 Sport danes 23.10 Noč z vami. nočni spored 01.10 Poročila TV ZAGREB 2 8.25 Tv koledar 8.35 Svet tišine, oddaja namenjena osebam s poškodovanim sluhom 9.20 Danes skupaj, informativno-zabavna oddaja. 9.50 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami 11.50 Vikersund: Svetovno prvenstvo v smuških poletih. 16.55 Košarka: Vojvodina—Smelt-Olimpija. 18.30 Čarobna kocka, predstava za otroke. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Zgodbice za lahko noč 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Dopolnilo 21.50 Tv feljton. 22.35 Tv-mix 22.50 Zgodbe Grahama Greena, filmska nanizanka. SATELITSKA TV SAT 1 busters. 11.00 Male pošasti, ameriška komedija, 1979. 12.45 Moda. 12.55 Kremenčkovi, Mister Ed, Naša mala farma. 14.50 Domotožie po tebi, nemški film, 1952 (Margot Hölscher). 16.25 Poročila. 16.40 Novo iz video-tek. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila. 17.45 Dobitek na Sat 1. 17.50 Colbyjevi. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 MacGvver. 21.00 Mac-Gruder in Loud. 21.55 Halo, Berlin. 22.30 Zeleni led, angleški film, 1981 (Ryan O'Neal, Omar Sharif). 0.10 Umor nad oblaki, ameriški tv film, 1985 (Ned Beatty). RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.20 Jetsonsi. 9.45 Mladinski magazin. 10.15 Promet. 10.30 Tv butik. 11.05 Ljubezenske muke mladega Franca, avstrijska komedija, 1956 (Theo Lingen). 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Medin- gen). 12.30 ski magazin. 14.15 Madona, madžarski film, 1980. 16.00 Coach, serija. 16.30 Serif v New Yorku. 17.45 Sledge Hammer, satira. 18.15 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Karneval iz Wi-esbadena. 22.00 Dall-As. 23.00 Se tepci se naučijo, nemška erotična komedija, 1972 (Christine Schubert). Chase). 1.00 Wild Life, ameriški mladinski film, 1984 (Christopher Penn). 0.25 Sexy Clips. 0.35 Se tepci se naučijo, ponovitev. 7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi, serija. 8.00 Za otroke. 10.00 Eurosport menu. 10.30 Moto novice. 11.00 Ford Ski Report. 12.00 Svetovni šport. 13.00 Golf. 15.00 Tenis, Stutt- ?art. 19.00 Magazin za deskarje. 9.30 Wind surfing. 20.00 Sobotni boji. 22.00 Nogomet. 23.00 Tenis, Stuttgart. 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja — Živ žav 9.40 Primeri inšpektorja Potice, češkoslovaška nanizanka, ponovitev 2. dela 10.10 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 4/13 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja, ponovitev 12.00 Kmetijska oddaja TV Skopje 13.30 Prisluhnimo tišini 14.10 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka 14.55 Kolo sreče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 SP v smučarskih poletih, posnetek iz Vikersunda 17.40 Ta presneta frklja, francoski čb film 19.00 Risanka 19.05 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 G. Mihič-E. Kusturica: Dom za obešanje, 5., zadnji del 21.20 Zdravo 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Video strani 9.00 9.20 9.55 10.10 10.25 10.40 16.30 16.50 18.15 18.55 18.50 19.05 19.30 20.05 22.10 22.35 Mozaik — ponovitev — Spored za otroke: Tisoč idej za naravoslovce: višina in starost dreves Mladinski pevski festival Celje 89: Dekliški pevski zbor iz Bolgarije Utrip Zrcalo tedna Tv mernik Video strani Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev — Zdravo Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Mreža Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamed ponovno v Me-ki, 5. oddaja Pravljica o maruški in volčjem gradiču Risanka Tv dnevnik 2 D. Jančar: Klementov padec, tv priredba gledališke predstave MGL Tv dnevnik 3 Osmi dan 8.50 9.00 9.30 9.55 10.30 10.45 15.45 15.55 16.30 16.50 17.50 17.55 19.00 19.30 20.05 21.00 21.50 22.10 Video strani Mozaik, ponovitev — Spored za otroke: Zgodbe iz školjke, 9. oddaja Šolska TV — Zgodbe iz življenja rastlin: Ples ptic in vampirjev Šolska TV — Kras — kraško površje 2/5 Sedma steza, športna oddaja Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Mozaik, šolska TV, ponovitev Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Zeliščna juha Ex Libris: ob 200-letnici slovenskega gledališča, ponovitev Risanka Tv dnevnik 2 J. Wambaugh: Odmevi v temi, ameriška nadaljevanka 4/5 Peter's pop show Tv dnevnik 3 Video strani TV LJUBLJANA 2 ■ TV LJUBLJANA 2 ■ TV LJUBLJANA 2 10.00 Oddaje za JLA in igrani film. 13.00 Vikersund: svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, vključitev v prenos 15.00/15.30 Nedeljsko športno popoldne, 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Kartoteka Zemlje, ameriška dok. serija 11/13. 20.30 Iz črnega dosjeja: Kazen za umor, dokumentarna oddaja. 21.10 Satelitski pro grami — poskusni prenosi 22.50 Športni pregled TV ZAGREB 1 9.10 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.30 Poročila. 9.35 Rakuni, risana nanizanka za otroke. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijski mozaik 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Otožna hiša, filmska nanizanka 13.55 Poročila. 14.00 Nedeljsko popoldne. 16.05 Po 2000. letu. poljudnoznanstvena nanizanka. 17.05 Zadnji safari, ameriški film 18.45 Rakuni, risana nanizanka, 19.10 Tv fortuna 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dom za obešanje. dramska nanizanka. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik 21.50 Športni pregled 22.20 Poročila v angleščini. 22.25 Noč z vami, nočni spored TV ZAGREB 2 7.55 Poročila 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami 10.00 Danes za jutri: mozaik. 13.00 Sezam, športno popoldne: Planica, svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, Bohinjska Bistrica, SP v smuških tekih, boks, Budučnost—Rijeka, državno prvenstvo v vaterpolu, državno prvenstvo v krosu, državno prvenstvo v nogometu, košarka: Jugoplastika—Crvena zvezda. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Junaški podvigi, tuja dokumentarna nanizanka. 20.05 Tv-mix. 21.05 Politični spopadi v Jugoslaviji med dvema vojnama 22.05 Dokumentarni spored 22.35 Argumenti. SATELITSKA TV 7.30 Dobro jutro s Sat 1.8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski orum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghost- EUROSPORT 7.00 Religija. Menu. 1C 8.00 Za otroke. 10.00 Kriket. 11.00 Biljard. 15.00 Tenis, Stuttgart. 18.00 Smučarski pokal, Val di Fi niši Flemme. 19.00 Konjeniški šov. 20.00 Nogomet. 22.00 Tenis, Stuttgart. 1.00 Rugby. SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 11.00 Euroschart. 12.00 Mix. 13.00 George Vanderman. 13.30 Mix. 16.30 Turistični magazin. 16.30 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Poslovni tednik. 18.30 Hit studio. 19.30 Burkejev zakon. 20.30 Maska sokola, ameriški film, 1958 (Sidney Poitieer, John Mclntire). 22.00 Barna-by Jones, serija (Buddy Ebsen), nato Mix. 11.00 »Akcija« Jackson, ameriška kriminalka, 1987 (Craig T. Nelson). 14.00 Vstopnica za nebo, ameriška najstniška komedija, 1985. 16.00 Boj proti neizhodnosti, ameriška tragiko-medija, 1983 (Eii Wallach). 18.00 Di- filomat v ljubezni, ameriški film, 1988 Robert Wagner). 20.00 Kitajska vrtnica, ameriška kriminalka, 1984 (Ali MacGrawJ. 21.40 Nenavadne zgodbe 7, ameriška grozljivka. 1987. 22 55 neriški 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Pustolovščina — slikarstvo, Švicarska izobraževalna serija, 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.10 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Zadar za Evropo, oddaja TV Zagreb. 22.10 Satelitski programi — poskusni prenosi TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.20 Poročila. 14.30 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več. izobraževalna oddaja. 17.50 Gozdne prireditve, nanizanka za otroke. 18.05 Oblaček potepin, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.05 Svet. komedija Bra-nislava Nušiča. 21.40 Zunanjepolitična oddaja. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Sport danes 22.35 Noč z vami, nočni spored 0.35 Poročila TV ZAGREB 2 16.30 Modri spored: Morje, ljudje, obale 17.00 Limačijada. 18.00 »Z-3». 18.10 Reka: tribuna članov kmečkega odbora Hrvaške. 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Svet športa 20.45 Tv-mix. 20.55 Dokumentarni večer. 22.25 Kinoteka: moderato cantabile, ameriški film. SATELITSKA TV SAT 1 malia). 22.40 Poročila. 22.50 Magazin o Japonski. 23.15 Magazin. 23.45 Ta ni od včeraj, ameriška komedija, SAT 1 8.05 Kremenčkovi, Mister Edv 9.00 Batman. 9.50 Kuhajte. 10.00 Šport. 11.00 Mikoš v tajni službi, avstrijska komedija. 12.30 Zgodovina komuni- 1950 (Judy Holliday. William Holden). RTL PLUS kacij. 12.45 Zgodovinski kviz. 13.20 Ljudje in živali. 14.35 Hokej, playoff. 17.05 (Granatni Joe, ameriški vestern, 1956 (Robert Mitchum). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Sramotni madež, avstrijski domovinski fj)m, 1956 (Hans von Borso-dy). 21.45 Sport. 22.00 Pogovor. 23.30 Na begu, serija (David Janssen). RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.20 Emanon, ameriški film, 1986 (Stuart Paul). 11.00 Prevara, ameriški pustolovski film, 1974 (Bill Ewing). 12.30 Klasika. 13.10 Moj oče vesoljec, serija. 13.30 Jetsonsi. 14.00 Dr. Who. 14.30 Bedaki z 12. revirja, italijansko-španski film, 1966 (Franco Franchi). 16.00 Karneval iz Wiesbadena. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Las Vegas. 20.15 Karl, nemška komedija, 1977 (Robert Seidl). 21.45 Magazin. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti, erotični šov. 23.30 Kriminalistične zgodbe. 0.20 Sexy Clips. 0.45 Tutti Frutti, ponovitev. 6.00 Moi oče vesoljec. 6.25 Halo, Evropa, jutranji magazin. 10.05 Cena je visoka. 10.35 Dr. Who. 11.00 Karl, nemška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Maslce. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev, serija (Lee Majors). 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorjeva bolnišnica, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc, serija. 20.15 Detektiv Ironside. 21.10 Tri in pol porcije, nemška ko-'Jürgen Hingsen). 22.40 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške. 23.55 Wrestling. 0.30 Trop črnih ovc, ponovitev. medija, 1985 (Jürgen I Poročila. " '" EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Kriket. 10.30 Funboard. 11.00 Nogomet. 13.00 Konjeniški šov. 14.00 Australian Masters Golf, prenos iz Huntingdale Golf Cluba v Melbournu. 17.00 Konjeniški šov. 18.00 Hokej. 20.00 Športni pregled. 21.00 Moto šport. 22.00 Boks. 23.00 Hokei. 1.00 Australian Masters Golf — do 3.00. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Super počitnice. 20.00 Divji Jug. 21.00 Perspektive. 21.30 Q. E. D. 22.10 Divji Longarm, ameriški (John Terlesky). vestern, 1988 Jug, dokumentarec. 22.40 Tajska. 23.10 Iz konjskega gobca. 0.10 Poročila. 11.00 Ištar, ameriški film, 1986 (Du-stin Hoffman). 14.00 Nerazdružliiva prijatelja, italijanska komedija, 1973 (Bud Spencer, Terence Hill). 16.00 Goonisi, ameriški mladinski film, 1985 (Sean Astin). 18.05 Labirint smrti, ameriška kriminalka, 1976. 20.00 Umor na šoli, ameriška komedija, 1988 (Martha Coolidge). 21.40 Usodna privlačnost, ameriška drama, 1987. 23.40 Taksist, ameriški film, 1976 (Robert De Niro, Jodie Foster). 8.20 Dopoldanski spored. 13.10 Pošast, ameriški film. 14.40 Kronika družine Rius, španska serija, 1976. 15.25 Sindbad. 15.50 Lassie 16.15 Flipper. 16.40 Kapitan Future. 17.05 Flicka. 17.30 Charlie Brown. 18.05 Lovec na glave. 18.50 Lisjaki, serija 19.40 Buffalo Bill. 20.10 Vegas, serija, 1978 (Robert Urich). 21.05 Smrt gre poleg, ameriški film, 1976. 23.00 Šah-mat hudiču, angleško-italijanski film, 1953. 0.35 Ceste San Frančiška. 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb 19.00 Slovenski ljudski plesi — vzhodna Štajerska. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Mauricio Kagel: Portret skladatelja, oddaja TV Zagreb. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Spregledali ste, poglejte. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Formula BMX. oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored, 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Naključni partnerji, filmska nanizanka. 21.00 Teme in dileme, kontaktni magazin. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Šport danes. 22.55 Noč z vami, nočni spored. 0.55 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Tv-mix. 21.15 Festove premiere: V podzemlju seksa. 23.00 Preteklost v sedanjosti, dokumentarni spored. 23.30 Nočni spored kulture SATELITSKA TV 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Potovanje. Kolo sreče. 10.30 Veliki, nori avtobus, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pixi. 14.40 Bolnišnica, Happy Days. 16.50 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Sladki strup, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Sosedje so za jezo, nemška komedija, 1970 (Georg Tho- SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Bolnišnica, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Neobrit in daleč od doma, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Bo-nanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Cannon, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Glasbena oddaja. 21.00 Na muhi Cie, ameriški vojni film, 1980 (Ken Wahl). 22.40 Poro- tila. 22.50 Profesionalci, serija. 23.40 port, hokej. RTL PLUS 6.00 Maske. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi'striček Bili. 11.00 Tri in pol porcije, nemška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ultraman. 16.30 Računalniški otroci, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorjeva bolnišnica. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Twinky in Američan, angleški (Charles Bronson). 22.05 Explosiv. 22.50 Poročila. 23.00 Prilož- nost za ljubezen. 23.40 Percy, angleški film, 1979 (Leigh Lawson). 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 20.00 Kriket. 10.30 Magazin za deskarie. 11.00 Hokej. 13.00 Boks. 14.00 Australian Masters Golf. 17.00 Košarka. 19.00 Moto novice. 20.00 Dvoranski nogomet. 21.00 Moto šport. 22.00 Wrestling. 23.00 Košarka. 1.00 Australian Masters Golf — do 3.00. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Ultra šport: Deskanje, Havaji. 22.00 Poročna in vreme. 22.10 Ultra šport. 0.20 11.00 Pohlep po slavi, ameriški vojni film, 1983.14.00 Čudež na osmi cesti, ameriški film, 1987 (Matthew Rob-bins). 16.00 Imela bo otroka, ameriški film, 1988. 18.00 Njegova največja zmaga, angleški film, 1983 (John Hurt). 20.00 Avtopralnica, ameriška komedija, 1976. 21.35 Nočna izmena, ameriška komedija, 1982. 23.20 Commander, italijansko-nemški film, 1988 (Lee van Cleef). FILMNET 24 13.10 film, 1953. 16.15 8.15 Dopoldanski spored. Upornik z Jave, ameriški filn , ____ 14.40 Saga o Riusih, španska serija 15.25 Sindbad. 15.50 Lassie. 16.15 Flipper. 16.40 Mladinska serija. 17.05 Potepuh, kanadska serija. 17.30 Dick in Doof. 18.00 Poročila. 18.05 Lovec na glave. 18.50 Air Force. 19.40 Moško gospodarstvo, serija (Tony Ren dali). 20.10 Manjix. 21.05 Hotel Allotria, nemška komedija, 1956. 22.40 Umazana lovorika, ameriški film 1956 (H. Bogart). 0.35 Poročila. 0.40 Vegas, serija. SREDA 28. februar li'linhur.rr. 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev — Prepro ste besede: Prisluhni, mama 9.10 D. Jančar: Klementov padec, tv priredba gledališke predsta ve MGL, ponovitev 11.15 J. Wambaugh: Odmevi v temi ameriška nadaljevanka 4/5 12.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Iz črnega dosjeja: Kazen za uboj, dokumentarna oddaja 17.30 Po sledeh napredka 18.10 Spored za otroke in nlade ZBIS: Mlada zora 18.20 J. Čapek — M. Loboda: Kako sta se muca in kuža igrala gle dališče 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Policaj, turški film 21.40 Tv dnevnik 3 22.00 Evrosong 90, 2. oddaja 22.45 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Divji svet živali: nočno življenje, angleška poljudnoznanstvena serija. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče 20.30 Wagner: Tristan in Izolda, 3. del opere. 21.50 Svet poroča. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Modri spored, potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer: Kino oko. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Šport danes. 23.00 Noč z vami, nočni spored 01.00 Poročila. TV ZAGREB 2 16.40 Poročila. 16.45 Tv koledar 16.55 Zlin, svetovno prvenstvo v rokometu: Jugoslavija—Španija. 18.20 Regionalni spored Karlovca, Siska, Go-spiča, Bjelovara in Varaždina. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer: pogled v glasbo — Jovan Kirilov. 21.30 Tv-mix. 21.40 Scientia—Jugoslavica. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 12.15 Kolo sreče. 13.00 TV borza. 14.05 Alf, risana ............. tek Days. 16.05 Nori Divji_________ Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesolj ska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer, serija (Stacy Keach). 21.00 Eden -----------------j£ka " - - Ji ------------Poljub ameriška kriminalka, 1956 Wagner, Virginia Leith). -----, ■ -J" |VW.j „COblll. CI.W tUCIl preveč v postelji, ameriška komedija, 1963 (Polly Bergen, Doris Day). 22.50 Poročila. 23.00 Poljub pred smrtjo, ........... (Robert RTL PLUS 6.00 Ultraman. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi stri-ček Bili. 11.00 Ragazzi. 11.40 Tv kuhinja. 12.05 Ljudje in živali. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba, 940. nadaljevanje. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Bogati in lepi, serija, 136. nadaljevanje (Judith Baldwin). 16.30 Usodno leto. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Wel-by. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs, serija (Larry Wilcox). 20.10 Sledge Hammer. 2p.35 Nogomet. 22.45 Poročila. 22.55 Čudovita leta, ameriška serija, 1988 (Fred Savage). 23.25 Tednik. 0.30 Bellamy. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Košarka. 12.00 Moto šport. 13.00 Wrestling. 14.00 Australian Masters Golf. 17.00 Kolesa. 18.00 Dvoranski motokros. 19.00 Deskanje. 20.00 Svetovni šport. 21.00 SP v boksu. 23.00 Nogomet. 1.00 Australian Masters Golf — do 3.00 SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.40 Blue Night. 19.30 Time Warp. 20.00 Reportaže. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Današnji svet. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Reportaže. 22.40 Perspektive v znanosti. 23.10 Der Spiegel. 23.40 Današnji svet. TELECLUB 11.00 Nočni vlak za Katmandu, ameriški film, 1988 (Pernell Roberts). 14.00 Na pomoč, amiji prihajajo, ameriška komedija, 1985 (Cnevy Chase). 15.35 Telemix. 16.00 Dafty Ducks, risani. 18.00 Gospod gospod, nemško-švicarski film, 1983! 20.00 Man of Fire, italijansko-francoska kriminalka, 1986 (Glenn Scott). 21.30 Dvigalo ka, 1983 smrti, angleška (Mickey Rourke) groze, nizozemska (Dick Maas). 23.05 la krilih kHminalka, 1987 FILMNET 24 7.55 Dopoldanski spored. 12.55 Nobena kl|učavnica ni varna, angleški film. 14.35 Saga o Riusih. 15.25 Sindbad. 15.50 Lassie. 16.15 Flipper. 16.40 Naša hiša, ameriška družinska serija, 1986 (Wilford Brimley). 17.30 Strašilo. 18.00 Poročila. 18.05 Lovec na glave. 18.50 Obala nepridipravov. 19.40 Bill Cosby šov. 20.10 FBI, serija (Efrem Zimbalist jr.). 21.05 Bežna srečanja, angleški film, 1974 (Sofija Loren, Richard Burton). 22.50 Ljubezen nekega poletja, ameriški film, 1968 (Joanne Woodward, James Oslon). 0.35 Mannix. GLEDALIŠKI ABONMA V četrtek, 22. 2., ob 19.30, bo v domu kulture v Titovem Velenju gledališka predstava OB LETU OSOREJ, ki jo je režiral Boris Kobal. Komedijo je napisal Bernard Slade, predstavo pa je posredoval Cankarjev dom. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Vstopnice izven abonmaja so 50 din. MOZARTOV ABONMA V petek, 23. februarj, ob 19.30, bo v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju prvi izmed Mozartovih koncertov. Igral bo Komorni ansambel »Slovenicum«, dirigiral pa Uroš Lajovic. Na sporedu so skladbe J. V. Stamitz — Sinfonia v B duru; C. Stamitz - Koncert za 2 klarineta; W. A. Mozart — Sinfonia concertante in A. Filz — Sinfonia a 8. Solisti bodo: Slavko Coricar, Jure Jenko, Rudi Pok, Drago Golob, Anton Rupar in Karli Bradač. Vstopnice za izven 50 din! Popusti običajni! LUTKOVNI ABONMA V soboto 24. februarja, ob I 1.00 in 16.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju lutkovna predstava Svetlane Makarovič: KORENČKOV PALČEK. Ja, Korenček je Sapramiš in prijatelj. In tudi Sapramiška je Ko-renčkova prijateljica. In imata se fino. Ampak enkrat sta se skregala in potem je šel Korenček po svetu. Tudi tam je včasih fino — včasih pa tudi ne. Je že lepše pri Sapramiški; zato. . . Ja, o vsem tem govori naša igrica. Vstopnice 10 din. OBISKI NA DUNAJU Še vedno se lahko prijavite za obisk Mozartove ČAROBNE PIŠ-ČALI na Dunaju dne 28. 2. in musicala FANTOM OPERE dne 9. 2. Odhod ob 6.00 izpred Rdeče dvorane. Cena 315 din in vstopnica. Sprejemamo že prijave za obisk musicala MY FAIR LADY dne 31. 3. Pogoji so enaki! VICE VUKOV PONOVNO MED NAMI Sprejemamo prijave za obisk koncerta VICE VUKOV z gosti dne 14. marca. Odhod ob 18.00 izpred Rdeče dvorane. Cena 160 din. PUSTNI TOREK Na pustni torek vabimo, da se vse maškare zberejo ob 16.00 na Titovem trgu, kjer bo poskrbljeno za glasbo, predstavitev mask, nagrade, rekli bomo pa tudi to in ono o maskah v naši dolini. PREDVIDOMA V MARCU Zvone ŠERUGA: AFRIKA — spomin na leto dni življenja Dom kulture Velenje, 1. marca, ob 18.00 in 20.00. Vstopnice 250 din. Jože ŠKOLČ: v volilnem boju ne bomo popustili! Knjižnica Velenje, 2. marca, ob 19.00. Spomenka Hribar — Roman Leljak: Ne pozabimo na Teharje Knjižnica Velenje, 9. marca, ob 19.00. Ciril RIBIČIČ: Stranka demokratske prenove se predstavlja Knjižnica Velenje, 15. marca, ob 19.00 Podjetništvo na pohodu PROJEKTING Kot gob« po dežju rastejo širom Slovenije zasebne firme, ki se ukvarjajo s tem in onim. Niso to le Consulting firme, kot bi jih nekateri radi označili, ampak so to firme, ki imajo prihodnost s svojimi programi in vsebino. Ena takšnih je firma z nazivom Projekting, ki jo vodi Dominik Bastie. Morda je ta firma toliko bolj zanimiva zato, ker so podjetnikom, povezanim v njo, pred časom nekateri hoteli očitati, da so vzeli program svoji firmi in z njim šli na svoje. Morda smo jo izbrali prav zato, da jo predstavimo prvo, in da s predstavnikom firme, prediskutiramo tisto osnovno: zakaj zasebništvo? Posle s katerimi se ukvarjajo zdaj, so res vsi opravljali že v svoji bivši firmi ESO, ne skriva direktor Dominik Bastie. In z ustanovitvijo takne firme so poskusili še v ESO, vendar jim organizacijski okviri tam niso dopuščali pravega dela. Vsekakor pa so projekt, v katerem so videli delo za 150 ljudi, ponudili najprej tam. Izkazalo pa se je, da zanj ni bilo posluha, da je bilo, kot so rekli nekateri, za to prezgodaj ... Ko pa so z istimi idejami kot so jih hoteli prej uveljaviti v firmi, šli na svoje, so jim nekateri očitali, da so podjetju ukradli programe. »Pa to ni res. Ker ga nismo mogli ukrasti. Ker vse kar delamo — opravljamo pa vrsto stvari na novo in od začetka — od raziskav, projektov, razvoja, priprave dela, montaže, servisiranja ...« Mnogi, ki so jo mahnili na svoje danes pravijo, da jih je delo v firmah utesnjevalo, tudi zato, ker so bili v ospredju drugi interesi, rezultati dela pa so bili vedno skupni. Šli bomo v Evropo z mislimi na staro. To ne gre. Trenutno je v firmi zaposlenih šest delavcev, vsi so ustanovitelji te firme, izobrazbena struktura v njej pa je visoka — štirje razpolagajo z visoko šolo, dva imata višjo in eden srednjo. »Vsi imamo otroke, za katere si tudi želimo, da bi se lahko kdaj zaposlili na ustreznih delovnih mestih. Ampak za to nič ne naredimo. v naši firmi pa bomo na široko odprli vrata sposobnim kadrom, ki bodo sposobni na teh projektih delati,« pravi Dominik Bastie. (mkp) »NAŠ C AS«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. ložništvo Velenje. Cesta Františka Foita 10. »N AŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Bori > /iko^ek todgovorni urednik). Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerie. Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955. 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din. trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in oprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Kinološko društvo Titovo Velenje Začeli s 1 v • • tečaji Člani velenjskega kinološkega društva so lani namenili šolanju psov precej pozornosti. Več kot 40 psov je opravilo šolo poslušnosti — osnovno šolo, 22 tečajnikov malo šolo, dva pa sta celo opravila izpit II. stopnje. Takšnega uspeha v društvu že dolgo niso zabeležili. Del časa pa so namenili še urejanju vadišča v Pesju. Lepo vreme je spodbudilo velenjske kinologe, da bodo letos organizirali tečaje šolanja psov nekoliko prej kot lani. Ce se bo do konca tega meseca prijavilo dovolj tečajnikov, naj bi šolanje psov vseh pasem in vseh starosti steklo že v prvih dneh prihodnjega meseca. 30 šolskih ur praktičnega dela obsega tečaj male šole, ostalim pa je za vaje poslušnosti, sledenja in obrambe namenjenih od 50 do 60 ur. Kakšna bo cena tečajev v društvu ne vedo, saj je odvisna od števila prijavljenih. Zagotovo pa ne tako visoka kot v Ljubljani in Mariboru, kjer je trebaodšteti od 600 do 1000 dinarjev. Člani kinološkega društva imajo namreč popust, nečlani pa plačajo za storitve in usluge 50 odstotkov več. Vsi, ki se bodo odločili za šolanje svojih štirinožnih ljubljencev, se lahko prijavijo vsak torek od 16. do 18. ure v prostorih društva ali na društvenem vadišču v Pesju. Med letošnjimi delovnimi nalogami so velenjski kinologi zapisali še ureditev in razširitev površin vadbišča za organiziranje tekmovanj, vzrejnih pregledov, zunanjih ocenitev in druge kinološke prireditve. Njihova največja želja pa je, da bi jim Rudnik lignita Velenje dal v najem stanovanjski in gospodarski objekt tik ob vadbišču, kjer naj bi uredili klubske prostore za teoretično poučevanje vadnikov za vzrejo in šolanje psov, v gospodarskem delu pa bokse za oskrbo psov takrat, ko bodo njihovi gospodarji na letnem dopustu. Da bi lahko v celoti zadostili potrebam po šolanju štirinožcev, pa morajo privabiti v svoje vrste več inštruktorjev za vodenje tečajev in mar-kerjev. Franc Kos •gt- «afer? IS let Velenje Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 23. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 25. FEBRUARJA: 11.00 Začetek spo reda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa bomo sprejemali po telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačini ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 28. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (predstavili bomo program ZKS — stranke demokratične prenove Velenje — pogovor bo vodil Boris Zakošek); 18.00 Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo disko S). 1 j 1*1 M M 1 1 1 1 1 1 ! REDNI KINO VELENJE Četrtek, 22. 2. ob 18. uri UMRI POKONČNO (DIE HARD) — ameriški, akcij, triler. VI: Bruce Willis Petek, 23. 2. ob 18. in 20. uri DVOJČKA - ameriški, komedija. Vloga: Arnold Schwarzenegger Petek, 23. 2. ob 10. uri sobota, 24. 2. ob 18. in 20. uri ter nedelja, 25. 2. ob 16., 18. in 20. uri OKRUTNA DŽUNGLA — ameriški, akcijski. Vloga: William Smith Ponedeljek, 26. 2. ob 10. in 18. uri DVOJČKA - ameriški, komedija. Vloga: Arnold Schwarzenegger Torek, 27. 2. ob 18. in 20. uri ter sreda, 28. 2. ob 10., 18. in 20. uri PETEK 13. VII. DEL — ameriški, grozljivka. Vloga: Kane Hodder NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 22. 2. ob 20. uri ter petek, 23. 2. in nedelja, 25. 2. ob 22. uri NIKOLI NE SPI SAMA -ameriški, trda erotika Sobota, 24. 2. ob 22. uri ter ponedeljek, 26. 2. ob 20. uri NEUKROČENE STRASTI — ameriški, trda erotika OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PRESTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 22. 2. ob 20. uri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! Ponedeljek, 26. 2. ob 20. uri DVOJČKA — ameriški, komedija. Vloga: Arnold Schwarzenegger Film »Jezus iz Nazareta« bo na sporedu 5. 3. v Domu Kulture KINO ŠOŠTANJ Sobota, 24. 2. ob 20. uri NOČNI KINO: NIKOLI NE SPI SAMA — ameriški, trda erotika Nedelja, 25. 2. ob 18. uri DVOJČKA - ameriški, komedija Ponedeljek, 26. 2. ob 19. uri OKRUTNA DŽUNGLA ameriški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 23. 2. ob 19. uri OKRUTNA DŽUNGLA — ameriški, akcijski Nedelja, 25. 2. ob 20. uri NOČNI KINO: NIKOLI NE SPI SAMA — ameriški, trda erotika Torek, 27. 2. ob 19. uri DVOJČKA - ameriški, komedija KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! OBČINA MOZIRJE Kino »DOM« Mozirje 22. 2. PETEK 13, 6. del, ameriška grozljivka 24. in 25. 2. - POLICAJ V NAJEM, ameriška kriminalka KINO »JELKA« Nazarje 24. in 25. 2. - NE KLIČI VRAGA, ameriška kriminalka 28. 2. - NOČ IN DAN MA-KROA, ameriška psihološka drama Kino LJUBNO 24. in 25. 2. - LETEČI RAZBOJNIK, angleška komedija Dnevi domačega filma na Ljubnem Kinosekcija Ljubno je prvič v letu 1986 pripravila na Ljubnem prireditev dnevi domačega filma. Takrat smo predstavili šest domačih filmov, razen enega pa so bili vsi starejši. Prireditev je bila med krajani lepo sprejeta, kar je pokazal tudi obisk, ki je bil veliko večji kot če bi te filme predvajali v rednem sporedu. Takrat se nam je porodila ideja, da bi postala ta prirditev na Ljubnem tra- dicionalna, da bi tako krajanom čimbolj predstavili domače filme. Ker je bila naslednja leta ki-nodvorana v obnovi, te prireditve nismo mogli pripraviti. Letošnje leto pa smo se v kinosekci-ji odločili, da z idejo nadaljujemo. Za predstave smo izbrali najboljše filme z lanskoletnega tedna domačega filma v Celju. Prireditev bo od prvega do četrtega marca v kinodvorani na Ljubnem. Tako bomo v četrtek I. III. predvajali film KAVARNA ASTORIJA, v petek film HUDIČEV RAJ, v soboto 3. III. film ZBIRNI CENTER. Predstave bodo ob 17,30 in 19,30. V nedeljo 4. III. pa bomo ob 17,00 uri predvajali film KRVOSESI. Po filmu bo v kinodvorani pogovor s filmskimi delavci o domačem filmu in kinematografiji v Jugoslaviji. Štefan Matjaž Tel. št.: 853 451 _—855 450l Bistro £ MDEŽURSTVA HARMONIKO, tip Manon, 80 basno, prodam. Jože Štefanič, Tomšičeva 13, Titovo Velenje. IŠČEM INŠTRUKTORJA IZ MATEMATIKE za srednjo šolo. ® 855-562. ZASTAVA 101 prodn-n. ® 850-924, popoldan. BARVNI TV GORENJE BTV Orbiter s teletekstom, star 3 leta in namizni šivalni stroj Broder owerloock, prodam. ® 853-119. PRALNI STROJ GORENJE, prodam. Informacije po ® 882-215. NERABLJEN RJAV TROSED, raztegljiv v posteljo, ugodno prodam. ® 858-244, po 17. uri. V NAJEM ODDAM PROSTOR, PRIMEREN ZA OBRT, cca 120 m2. ® 884-044. SKORAJ NOVO 120 basno harmoniko in nadstropno posteljo, prodam. Franc Mlakar, Foitova 4, Titovo Velenje. ZASTAVA 101, GTL 55, letnik 1983, prodam. Čosič, Kajuhova 2. NOVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, PRODAM ® 881-019. V BLIŽINI SLOVENSKIH KONJIC prodam starejšo hišo, 30.000 DEM. © 066-23-970, od 6. do 14. ure. BELO OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam 50 % ceneje. ® 855-074 zvečer. FIAT 750, letnik 1977, registriran do junija 1990, prodam. ® 832-571 od 13. do 14. ure. PEKARNA TRATNIK TITOVO VELENJE, zaposli dva nekvalificirana delavca za priučitev pekovskega poklica. Pogoj je odslužen vojaški rok. Kandidati naj se oglasijo na naslovu Stanetova 60, Titovo Velenje. ® 858-174. OPEL KADET, 1,3 S, G LS, letnik 1987, prodam. ® 856-443 po 12. uri. DVA REBRASTA RADIATORJA, PRODAM. ® 858-142, popoldan. SUBARU, rdeč, 3 leta, 35.000 km, prodam. ® 858-000. PREDSOBO UGODNO PRODAM. Cena po dogovoru. ® 850-292. SOBNE OKGLfc, (JbM-20 in Renault-4 za rezervne dele, prodam. ® 0602-58-270. NUJNO VZAMtivi V NAJEM GARSONJERO za leto do dve. ® 853-676. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE V ZAGREBU (38 m2), za enosobno v Titovem Velenju (45 m2), z balkonom, sončno. Informacije po ® 853-056. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. PROŠNJA OBČANOM! Dne 12. 12. 1989, okoli 17. ure, sta v prometni nezgodi, ki se je zgodila v Pirešici, pri hiši št. 16, izgubila življenje sin Branko Radali in snaha Marjanca. Pričel naj bi prehitevati nek tovornjak iz smeri Titovo Velenje—Arja vas. Vljudno prosim vse občane, ki o nesreči karkoli vedo, še posebej voznika tega tovornjaka, da me pisno obvestijo na naslov BRANKO RADAK, Majde Šile 21, 68000 Novo Mesto, ali pokličejo po telefonu 068-23-256. Za vsako obvestilo bom neizmerno hvaležen. PLINSKO NAPRAVO LOVAT- TO RZ. 60 litrov, 4 gume nove 145-12 TG 605 in tri kolesne obroče za Z-101, prodam. ® 854-667. Med 1-9. in 21. uro. TRAKTOR IMT 539 star 2 leti in kobilo staro 1 leto, pasme Pra-ma-norik, prodam. Drago Lešnik. Hramše 12. DVOSOBNO STANOVANJE V ŠALEKU (3 nadstropje), zamenjam za tro ali več sobno v Titovem Velenju. ® 854-260, dopoldan. CTX-80, star 3 mesece, prodam. ® 854-260. RABLJENE KUHINJSKE ELEMENTE KUPIM ® 855-231, interna 262, dopoldan. Ida Než-mah, Cankarjeva 2, Titovo Velenje. MOTO KULTIVATOR, NOV, 20 % ceneje in blatnike za Lado 1200, (zadnje), prage in dno za Diano, prodam. Jože Svetko, Kardeljev trg 2, Titovo Velenje. VELIKO JEDILNO MIZO PRODAM. ® 854-437. DEL HIŠE, NAMENJEN MIRNI OBRTI, 2,3 km iz centra Titovega Velenja, oddam. ® 853-312, interna 2100. PRODAM VRTNO UTO (kinta-kunte) ob jezeru. ® 852-147. SAMSKI MOŠKI, 50 let, išče žensko za urejanje stanovanja. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Titovo Velenje.« DVA TRGOVCA IŠČETA OPREMLJENO SOBO, od marca do decembra 1990. Cenjene ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro »Plačava v naprej«. UGODNO PRODAM ALI ZAMENJAM ZA GRADBENI MATERIAL nahrbtno motorno škropilnico Panonia in prikolico za gorenjev motokultivator. ® 891-164. TOPLOTNI ŠTEVEC, prodam. ® 856-318. GLASBENI STOLP GORENJE, z daljinskim upravljanjem, star 3 mesece, prodam 30 % ceneje od novega. Bojan Stropnik, Prešernova 22/D, Titovo Velenje. NOV UVOZEN GLASBENI STOLP, z deklaracijo, prodam. ® 850-804, popoldan. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, sestre in tete Slavke Vešligaj-Urek se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Enaka zahvala velja govorniku za poslovilne besede, praporščakom in duhovniku za lep obred. Žalujoči: mož Štefan in vsi njeni Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenie: Četrtek, 22. februarja — dopoldan dr. Pečnik, popoldan dr. Rus, nočni dr. S. Popov. Petek, 23. februarja — dopoldan dr. D. Vrabič, popoldan dr. Smonkar, nočni dr. Grošelj. Soboto, 24. februarja — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr. Kikec Nedeljo, 25. februarja — glavni dežurni dr. Mijin, notranji dežurni dr. Kikec. Ponedeljek, 26. februarja — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Vidmar. Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 25. februarja je dežurna zobozdravnica dr. Emilija Živkovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Šoštanj: Četrtek, 22. februarja — dr. Stupar Petek, 23. februarja — dr. Pirtovšek GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke : Milan Verdnik, roj. 1955, elektro-delovodja iz Šoštanja in Doroteja Mi-kek, roj. 1966, trgovski poslovodja iz Šoštanja, Jože Menih, roj. 1966, monter ogrev. naprav iz Topolšice in Darinka Sevčnitar, roj. 1963, ekon. tehnik iz Titovega Velenja, Marjan Ver-hovšek, roj. 1958, trg. poslovodja iz Titovega Velenja in Marija Erbus, roj. 1965, prodajalka iz Titovega Velenja, Ivan Dvornik, roj. 1955, dipl. inženir elektrot. iz Titovega Velenja in Mojca Lipošek, roj. 1963, komercialist iz Celja, Alojz Sešel, roj. 1950, viličarist iz Dobrne in Jožefa Ferme, roj. 1939, delavka iz Titovega Velenja, Zlatko Jeseničnik, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Nevenka Kungonič.-roj. 1955, uslužbenka iz Titovega Velenja. Smrti: Amalija Vodovnik, upokojenka iz gaberk 177, roj. 1906, Stanislava Ve-šligaj, upokojenka iz Titovega Velenja, Solnova 14, roj. 1923, Matilda Strnišnik, upokojenka iz Titovega Velenja, Meškova 6, roj. 1933, Angela Volavšek, upokojenka iz titovega Velenja, Kidričeva 11, roj. 1912, Dragu-tin Žnidarec, delavec iz Rimskih Toplic, Ul. 14. div. št. 5, roj. 1934, Stanislav Cehnar, upokojenec iz Titovega Velenja, Koroška c. št. 29, roj. 1924, Frančiška Drev, upokojenka iz Gaberk št. 10, roj. 1915. Občina Mozirje Poroke: Vinko Krebs, 1958, gostilničar iz Luč 81 in Ana Krebs, 1959, ekonomski tehnik iz Mozirja, Savinjska cesta 16; Branko Lamovšek, 1963, orodjar iz Šentruperta in Stanislava Zamer-nik, 1970, delavka iz Strmca 35; Janez Klopčič, 1968, avtomehanik iz Nazarij II in Valentina Potočnik, 1970, prodajalka iz Nazarij 8; Bojan Stra-šek, 1967, delavec iz Polzele 208 in Andreja Klofternik, 1973, delavka iz Ljubije 77; Jože Mikek, 1966, viličarist z Brezja 29 in Branka Podvratnik, 1971, dijakinja in Mozirja, Cesta na Vrhe 32. Smrti: Janez Krivec, 1933, upokojenec iz Luč 83; Bernard Moličnik, 1913, upokojenec iz Podveže 42; Marija Bre-zovnik, 1929, upokojenka iz Poljan 21; Marija Vertačnik, 1900, upokojenka z Dobrovelj pri Mozirju 12. Soboto, 24. februarja — dr. Pirtov-šeV Nedeljo, 25. februarja — dr. Pirtovšek Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju : Od 23. februarja do 2. marca je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, tel.: 857:875. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 25. februarja je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik. Ljubija, tel.: 831-219. Od 26. februarja do 4. marca je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219. jjaffli*1 kotiček fòf Prodajalna SEMfT se odpira za vas V ŠOŠTANJU TRG SVOBODE 4 - DELOVNI ČAS -OB DELOVNIKIH : OD ti"* DO 18°' OB SOBOTAH: OD 7** DO 13** OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH DOSEGLJIVI NA TEL.: 882 174 TEL. LOKALA : 882 264 — modni dodatki — kozmetika iz uvoza — moška jakna OVČJA NAPA le din 1.150,00 — moške kavbojke TR TERMO din 543,00 — ženski plašči za pomlad že od 1.445,70 dinarjev dalje — uvoženi otroški vozički iz Italije od din 1.963,90 dalje — v samopostrežni prodajalni: - sir LAŠČAN 74,00 din - sir POSAVEC 69,20 din — MEŽIŠKA KLOBASA 37,10 din — SUNKA B. K. 93,50 din — KRAČE 51,30 din — HAMBURGER 56,60 din Kava BRAZILSKA le 99,00 din za kilogram Ugoden nakup — nakup v veleblagovnici Nama Titovo Velenie! Komisija za delovna razmerja KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE (vodenje knjigovodstva) za nedoločen čas s polnim delovnim časom Razpisni pogoji: — VI. stopnja izobrazbe (ekon. smeri) — 3 leta delovnih izkušenj — poznavanje osnov računalništva Vloge sprejema komisija za delovna razmerja Kulturnega centra Ivan Napotnik, Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje v roku 8 dni po objavi, kandidati bodo obveščeni o izbiri do 30 3. 1990. n i i V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU VIDEO SONČEK Pri „ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999 "1 i I I VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ^ j^ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. ^^^ NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku! Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! Izposojamo tudi videorekorderje! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tašče, stare mame in prababice Neže Les jak 1905-1990 iz Janškovega sela se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno soža-lje, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Grošlju, pevcem, govornici Jožici, Ljubljanski Nami, Eri Zibka ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinova, hčerke z družinami, sestra z družino, vnuki in pravnuki. Pomlad na vrt bo tvoj prišla, in čakata, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, in jokala, ker tebe ni. Simon Gregorčič ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in tašče Tilčke Strnišnik rojene FILIPANČIČ Konovo, Meškova 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, društvu ìnvaiiaov, društvu upokojencev za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala velja tudi dr. Hribarjevi, domu za varstvo odraslih, Župnijskemu uradu v Preboldu, tamkajšnjemu duhovniku za oDravljen obred, pogrebcem, pevskemu zboru iz Prebolda, delovnima kolektivoma RLV Mehanizacija in TGO Procesna oprema, ter govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: mož Karel, sinova Srečko z ženo Bojano, Drago z ženo Karmen ter vnuki Tjaša, Žan, Leja, Alen. Plečnikov biser med savinjskimi gorami Aleksander Videčnik je naš dobri znanec, skrinja njegovih odkritij pri raziskovanju vsakovrstnega izročila Zgornje Savinjske doline je prebogata in nima dna. Tokrat vam ponujamo še en biser, ki bi lahko bil še mnogokrat sijajnejši, vendar za to ni kriv raziskovalec. Gre za cerkvico Kristusa kralja v Logarski dolini, za katero le redki obiskovalci vedo, da je v resnici izvedenka prvotnega načrta znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, pravzaprav pa bi morala biti mavzolej. Zgodba je dokaj zanimiva. Naključje je naneslo, da je višji ministrski uradnik takratne Jugoslavije dr. Šuman veliko časa prebil v Logarski dolini, z njim tudi njegov sin Pavel, ki pa se je pri sestopu z Mrzle gore ubil. Drugo žalostno naključje je, da se je še v istem letu v letalski nesreči ubil še drugi sin dr. Šu-mana, sicer letalski oficir. Oče se je tako odločil, da obema sinovoma postavi mavzolej v Logarski dolini, v kraju, za katerega je vedno meni, da ie najlepši. Zanimanje za takšen načrt je naletelo na velik odmev, na čelo prizadevanj pa se je postavil takratni sočavski kaplan Vinko Kolman, žal z drugačno zamislijo. Kaplan in domačini so namreč želeli, da bi zgradili cerkev, ki bi služila tudi bogoslužnim namenom. Prvi načrt je izdelal takrat zelo znan arhitekt Vur-nik. Predvidel je leseno gradnjo, kar pa dr. Šumanu ni bilo všeč, zato je s posredovanjem nadškofa Rožmana k delu pritegnil samega Jožeta Plečnika. Arhitekt je bil dvakrat v Logarski dolini in je tudi izdelal poseben načrt. Pri tem pa je vztrajal, da mavzolej ne sme stati na Logarjevih njivah, da ne bi kazil pogleda na dolino, ampak nad njimi ob robu gozda. Njegov načrt je nekaj čudovitega. Arhitekti in poznavalci njegovega enkratnega ži- vljenjskega opusa trdijo, da bi bil mavzolej resnično biser med vsemi njegovimi enkratnimi stvaritvami. Žal se je zasukalo drugače. Domačini so želeli imen večjo cerkev, na to pa Plečnik nikakor ni pristal. Prišlo je tako do nesporazuma, čeprav je bil Plečnik močno zagret za to delo in je bil celo sam pripravljen k izgradnji prispevati 10.000 takratnih dinarjev, ki jih je dobil kot nagrado za neko drugo svoje delo. Od svojih pogojev seveda ni odstopal niti za ped. Ni dovolil nikakršnih sprememb, zato so se domačini odpravili k njemu na pogajanja, vendar ni popustil. Solčavski kaplan Kolman se je zatem dogovoril z Martinom Golobom z Ljubnega, ki je v tem času končal tehnično šolo v Ljubljani in je v dolini pravzaprav pričel z gradbeno dejavnostjo. Aleksandru Vi-dečniku je Martin Golob pred leti dejal, da je Plečnik ustvaril mojstrovino najvišje ravni, on sam pa le obrtniška dela. Martin Golob je nekatere prvine Plečnikovega načrta vendarle ohranil, zato cerkvica še danes ustvarja videz, da gre za Plečnika. Cerkev so torej zgradili, leta 1931 pa jo je posvetil lavan-tinski škof Kalin. Ob vsem tem se je dr. Šuman svoji zamisli in sofinanciranju seveda odpovedal. Aleksander Videčnik je svoje odkritje z najlepšimi nameni pred leti sporočil študentki arhitekture Nadi Jeraj iz Nizke, domačinki torej. Raziskovanja se je lotila z vso vnemo, proučila vse okoliščine in predvsem izvirni načrt Jožeta Plečnika, ki je shranjen pri Valentu Vidru v Solčavi. Da je ta njegov načrt resnično pravi biser, predvsem pa, da je delo opravila več kot dobro, potrjuje Prešernova nagrada, ki jo je prejela letos. Janez Plesnik PRAV JI JE — Res, prav ji je. zakaj je pa gasilca vzela. Tako bi lahko rekli za Valentino, ki je vzela Janija in seveda Jani njo. »Nerodno« je to, da je ženin, sedaj že nekaj dni priden mož, član nazorskega gasilskega društva, gasilci iz Nazarij pa so znani po tem. da so vedno in pravočasno na pravem mestu. Tako so tudi mladoporočenca pričakali pri izhodu iz poročne sobe v Nazarjah, jima prijazno čestitali, po gasilsko obdarili in ju »pože-gnali«. Nehote seveda, za preveč hladne prhe je poskrbel veter in tako malo ohladil vročico ob nekaj minut prej izrečenem DA. ' Svatje se niso razburjali, veseli so bili pozornosti in se tudi primerno zahvalili, (tekst in slika: j.p.) Božični kaktus Sredi februarja sta pri Šipuševih v Titovem Velenju zacvetela dva božična kaktusa, na vsakem je bilo okoli 200 cvetov. Dragica Šipuš, ki ima kaktusa v ,oskrbi' je povedala, da sta stara dvanajst let, in da vsako leto tako lepo zacvetita. Najvažnejše je, da je kaktus pravilno oskrbovan — poleti veliko na soncu, ne zaliva ga preveč, dobro je celo, če malo oveni in porumeni. Jeseni kaktuse prestavi v zaprt, hladen prostor in jih tu in tam kdaj zalije s cvetalom. Tudi vrt ji je že nekajkrat povrnil z rekordnim pridelkom, ne sicer količinsko, ker ni tako velik. Je pa lani na enem paradižnikovem grmu, visok je bil skoraj dva metra, dozorelo 87 paradižnikov. Novoletno praznovanje otrok (mz) TITOVO VELENJE: Lanske novoletne prireditve in obdaritve otrok, ki jih organizira občinska zveza prijateljev mladine Velenje v sodelovanju z organizacijami združenega dela so dobro uspele. Obdarili so 6989 otrok (od tega 3460 predšolskih in 3529 šolarjev). Organizirali so 59 nastopov dedka Mraza ter poulični sprehod dedka Mraza s spremstvom. Poleg tega je bilo v občini Velenje v prednovoletnih dneh še 48 kulturnih prireditev. Vse to je občinski zvezi prijateljev mladine Velenje uspelo uresničiti z 112.433,00 dinarji, to pa zato, ker so začeli zbirati sredstva dovolj zgodaj in darila za otroke nakupili že v prvi polovici leta. Podobno so akcijo začrtali tudi za letošnje leto. Četudi se zdi, da je do novega leta še daleč, so že začeli s pripravami. V teh dneh so že poslali v organizacije združenega dela prošnje, da jim nakažejo za te namene po 42 dinarjev na zaposlenega. Upajo, da bodo sredstva kar najhitreje začela pritekati, da bodo lahko vse aktivnosti pravočasno stekle. Šoštanj Nova trgovina SEZAM Na Trgu svobode v Šoštanju bodo v soboto, 24. februarja, ob 10. uri odprli novo trgovino z dokaj eksotičnim imenom »Sezam«. Takšnega lokala doslej v Šoštanju še ni bilo. Podjetna lastnica Jožica Rogelšek je dejala, da je bila to zanjo kar precejšnja naložba. Na prikupno vabilo na otvoritev je zapisala »1.000 in ena skrivnost, ki jo lahko razkrijete tudi vi«. Glede na začetne težave pri opremljanju takšne prodajalne z eksluzivnimi predmeti je to vsekakor zelo ambiciozno geslo. Na voljo bodo spominki in uporabni predmeti iz stekla, tekstila in usnja, prodajali pa bodo tudi razna likovna dela. S svojimi dekorativnimi stvaritvami je prodajalno opremil Drago Šumnik-Luka iz Šoštanja. V.K. Pročelje mavzoleja iz Plečnikovega načrta, ki so ga delno upoštevali tudi pri gradnji in zato marsikoga zavede Občina Velenje Veter naredil veliko škode Močan veter, ki je prejšnji četrtek pihal pozno zvečer, je naredil precej škode. Ruval je drevje, odkrival strehe ali kako drugače poškodoval gospodarska poslopja. Poročila o škodi so prihajala iz vseh strani, med drugim tudi iz Tovarne usnja Šoštanj, Rudnika lignita Velenje. Antonu Ramšaku iz Podraja je močan veter s hiše dobesedno odnesel celot- no streho. Cela ni ostala niti ena strešna salonitka, niti lesen opaž. Marsikje pa je ogromno škodo naredil tudi v smrekovih gozdovih, kjer so smreke pod njegovo močjo padale kot za stavo. Prizanesel ni niti debeli smreki pred Kinom Velenje, od koder je tudi eden izmed posnetkov. je treba času, je znano načelo in take smo tudi v Titovem Velenju dobili svojevrstno prodajalno. Kaj je v njej, gotovo njeno ime najbolje pove — erotic shop. Prodajalna je v Starem Velenju, Stari trg II. Da začelo se je. Jože Jelen, lastnik trgovine (na sliki) je sledil zahodu. Njegova trgovina je druga v Sloveniji, pred nedavnim so podobno odprli v Mariboru. Brez sramežljivosti, saj vendar le stopamo v Evropo, stopite v ta kotiček. Če tudi ne boste prvič še nič izbrali, izbira je raznovrstna od erotičnega perila, japonskih kroglic do...; za stare in mlade (mladini do 16 let je vstop prepovedan), sploh pa za tiste, ki premorete kaj — fantazije. Za tiste malce bolj sramežljive pa bo prišlo prav možnost naročanja po telefonu $53-049). Oa, začelo se je... In kdaj v Titovem Velenju še javna hiša? (v-) Erotic shop Knjižnica Kulturnega centra Sodobna izposoja knjig V knjižnici kulturnega centra han Napotnik v Titovem Velenju bodo v ponedeljek, 26. februarja, ob 11. uri. pripravili krajši kulturni program. Namenu bodo namreč predali računalniško vodeno izposojo knjižnega gradiva in tako postali v tem trenutku edina splošno izobraževalna knjižnica v Jugoslaviji z lokalno računalniško mrežo.