Lfo>* 0. V qorlcl vJWrf I» 1. Ubruarja 192S._______ Letnilc VI. $ Izheja vssk pondeljrk in Cetrteh ob 6. uri prtdpoldoe. *™ *« ee/o /e/o 75 L., z« pol Jete 8 L., za *•//•/¦ /e/« 4 Ä. Z« moztmstvo >(l, e'o 30 Z, - /v« naročiJa brez dopos/ane naročaine se ne ozrremo ' Odgovornf uredmk; THOMAS CEJ. r ___ 1923 Pitfrankirana pisnia se ne sprejemajo. Ogiosi se pJaöaJo naprej in staaefo t L. v visoöin enega cm v entm stolpu. Lis. izdaja kontere] rGOTi^KE ST^AtE». Tisk. S. SPAZZAL v TT^STÜ. (Jprava , ulica Vetturini f tlred.: ulica Mameii 6 (prej Scuole). Potiticni poloiaj L°\ zasleduje italijansko <5aso~ Je kraUestvn, čita lahko dan za .rtt L0 VeUkin zmagah fašistovske ^tii teJ °bčini, v oni občini, v tej Ei k V om deželi so fašisti odnesli ff^inkih in deželnih volitvnh veči. |stj v> KäkoJetomogoce?AJi so »tie? otr.Qnke zginile s površja ze- Sm ¦* ^maJ° vender fašisti v par- r^entu le 3o posiancev [ Kje so 1%° ' ki po Pos'ali v parlament |s SOc>alističmh posiancev? Kje so §ed m,a°žice' kl »o izbrale iz svoje tie ? posiancev ljudske stranke? ¦ Jetiato ogromno število voliveev, ihlr .P°slali v Parlament skoro 250 ¦ jplmh posiancev? ijr e.s je sicer, da je fasistovska l d A Ino^no okrepila svoje vrste ¦tra Ö eJ° P°d njeno streho od vseh |l jni novi Ijudje, posebno tudi taki, llr ei.ai° celo živjjenje iz stranke v ¦iae Toc1q klJub lemu' da Je sa" 1 ^ pridobil zelo na moči in vplivu, r^endarjskrajnö čudno, da prehajajo W*i | 0Ve roke kftr obeina za občmo, »la& Zö ^e^elo, Kako naj si to ra- lo&m° ^ ^i so se osta'e stranke Ptan ^nile v zemJJ°? Vfie nam P°" | JQsno, ako povemo, da živimo L v čdsu polne reiolucile K ^Qteri ixvaja ena stranka diktaturo to rVsem poličnim življenjem ltalije. Rq^^^co si moramo moeno in glo- f«Šn'V^Sn^*f ako ^0^6010 razumeii da- B^oh vrazinere-Ljiidstvokijer>oluično fck r^2eno» »^ora poznati svoj položaj P^e's ^e in si ne sme delati prevar. |rev I^I^o misliti, da mora biti vsoka )Ov UciJa krvava. Diktatura je ino- '-ani tl}^* ^rez vesa' *n ^rez slre- Ipitur P?. živim0 v času prave dik- i^e ne ^šistovske stranke, je jasno, \ 1 j0?*?)"110 le na sledeca dejstva: fer«rnh Y'zem si ie "stvaril „Narodno |To jl '. sestojeco iz snmih fašistov. KUj j v°jska ene stranke, ki jo vzdr- IWe davkoplačevalci cele države. fcstOyS,tftle franke so morale to fa- fsPrei ^. °DZantevo brez obotovljanja l^ :*etl- prvič, kar obstaja Itaiija, se 5 ^e st p.ostavil« na noge vojska, kateri ^iw'1 nQ čeUl Viktor Emanuel III, jrečen Jirv' minister Italije ali bolje i stovj,° Mussolini. S tem se je faši- i levftr tranlca 7.avarovalaprotivsnki i h°(iočn°Sti-' ki bi ^ mogla Kroziti v j'nJor\'o tl§ ^01"0*«™ armada brani i bi L &°spodstvo proti vsnkomur, ki |, Kako*» .strmo8laviti n.iRr»o vlado. ! ^e M n • mo2le 5>trnnke to požreti, 1 v'edi» Unp' fasizem nopolne nad- ! i) pVvr.ok.8h? !'o^lost- -lsti so vzeli parlamenlu vso relcej lnio »zročili vlatli. Mussolini je tr*buje -kC'Om P°sIancern' rfn nepo- ti tudih''1 ZöuPanja,daseupa vlada- r^ ocioK^-^''1' Rirnsk» Parlament mo- vl»de V1.11 vse predloge fašistovske ^rnovV f° ffa P°šlJe Mussolini ?-^Upnj^ arJarnent je dal Mussoliniju PaU iTö°' N°bena stranka si ni u- 8očG( ^^i^5- Koko bi bilotomo- ifntla vb° faUistovska stranka n« V8e obUsti v rokah? 3.) Vlada iasizma je vrgla od sebe vsak videz oportunizma. Prav nič se ne poteguje za priljubljenost med množicami. Kar »e je zdi, da je treba izpeljati, to izpelje, naj reže v živo, kogar hoče. Tako je sklenila odpu- stiti iz službe 36.000 tisoč železni- čarjev, poslala je domov 50.000 kr. stražnikov in zatrla njihov upor, od- slovila celo vrsto uradnikov iz mi- nistrstev in današnja Straža poroča, da bo vlada razpustila 400 sodnij. Fašisti »o naložili davek na delavske plače, uvedli davek na kmetske pri- delke, dovolili brez ozira na Ijudsko nevoljo hišnim posestnikom, da po- visajo prebivalstvu najemnino. Ko bi si bila leta 1919 ali 1920 upala vlada predložiti parlementu le eden izmed teli zakonskih načrtov, bi bilo zbruhnilo v Italiji najmanj 30 sploš- nih stavk, množice bi bile zasedle javna poslopja, delavstvo bi se bilo polostilo tovaren, na ulicah bi bila tekla kri. Dares so vse strnnke tihe,; vse molčijo, kvečjemu se vzdigne v deželi godrnjonje. Kako je mogoče, da jemljejo vse stranke te žrtve vdano nase ? Zato ker ima lašistov- ska stranka diktatorsko oblest, ki jo brez pomisleka izvaja nad vsemi stranknmi Italije. Moč vlade je neomejna. Prosta je nadzorstva parlomenta, podpira jo 1OO tisoč oboroženih mož. Kaj nai si fašisti še želijo? Tudi če izpadejo volitve v parlament zanjc neugodno, se s svojo oboroženo voj- sko lahko kljub temu ohrnnijo na vlhdi. Toda faSisti se hočejo t«mu izo- gniti. Oboroženo silo mislijo vpora- biti le v sknijncm slučaju. Zato de- lajo no vse načine, dn si izvojujejo vetino v bodsiem parlamsfltn- Že danes se pridno na to pripravljajo. Izdelali so velikopotezen načrt, dn pokrotijo vse ostale stranke v državi. VoHvci se morajo že sedaj primerno obdefati. Po komunistih in socialistih bijejo že štiri leta. Liberalce so v novemberski revoluciji skoro pokon- čali. Stranka nacionalistov, ki je z njimi bilo zvezana, bi se morala po njihovsm »pojiti s fošizmom. Edino Ijudska stranka je ostala dosUj ne dotaknjen«. Njene vrste so ostule trdne kljub revoluciji. V zadnjem času se je pa začel naskok na to največjo trdnjavo v italijanskem po- liti^nem življenju. To se Vnie pri občinskih in deželnih volitvah, ki se vršijo sedaj po številnih pokraji- nag Italije. Proti tem naskokom se jp postavila Ijudskn stranka po robu. Najbolj josno je te razvidno iz člank«, ki ga prinaša urodno glasilo ljudske stranke „II popolo nuovo" v zadnji štovilhi. List pripoveduje: Zmaga fašizma je zelo poslabšala položaj občin, ki so v rokah Ijn- dovcev. V zndnjem času so se razmere tako pooatrile in poatale tako težavne, da bi ravnall proti svojl vetti in se pregrešili zoper politično poštenost, ko bi še nadalje molčali in krili ob- zirno s pajčolanom žalostne dogodke v deželi. Ne gre več za posamezne slučaje nasilja, ki se delajo našim svobodnim občinam. Gre za celo verigo dogo- dkov in dejanj, ki osvetljujejo v žarki luči, da hočejo naši nasprotniki za vsako ceno in z vsemi sredstvi strmo glavitione občine, ki so si jih bili ljudovci v težkik bojih osvojili. Naši prijatelji se morajo ukloniti nnsilju in prenaäati razmere, ki na- sprotujejo popolnoma vaakemu kul- turnemu življenju. Kajti fašisti zau- kezujeio, noj se občinski sveti raz- pustijo in nfiši Ijudje na milost in nemilost vdnjo. Pri tem grozijo, da oškodujejo drugače naše imetje in osebe, in krnjevna oblastva ne ga- nejo proti tPimi niti prsta. Z druge strnni najdemo celo prefekte same, ki iščejo vsa sredstva, si zmišljujejo vse mogoče zvijnče, najdejo najbolj neverjetne in gorostasne vzroke, da prisilijo ljudovce nn odstop ali po sami rapustijo obeinski svet. Ko je občin- ; ski t->jtop razpusčen, prepovedujejo, nasprotniki našim prijateljem, da nastopijo z lastno listo v volivnem boju. Zabranijo jim, da nastopajo kot možje, ki imajo lastna načela, lasten program, lastno mišljervje, la- stne težnje, katerih jim ni treba je- mati na posodo pri drugih strankab ali drugih političnih skupinah. Dru- god jih zopet silijo, da stopijo v zvezo z drugimi strankami. Ljudovci ne zahtevajo nikakih predpravic in dobrot • hočcjo le, da se spošuje njih pravica do obstoja, do organizacije in do notranje di- scipline, in sicer v imenu tiste »vo- bode, ki je podiaga vsakega civili- ziranega življenja. Mi nismo nikdar nikomur delali nasilja in zato nočemo, da »e nam nasilje dela." Pisava ljudske stranka je jasna in določna. Začel se je boj proti naj- veöiji organizieiji lialije. Kako se bo končal, ne vemo, eno pa je najzpod- bitnogotovo: fašistovska &tranka ima v državi popolno premoč, v rokah drži oblest diktatorja ter skuša svojo gospodstvo čedalje boli širiti, zava- rovati in utrditi. Njena poiitika je politika stranke, ki je trasla v revoluciji. Kaj se godtpo svetu ? Boji, ki üo vihijO na rurökern izeinlju, *> potisnili popolnoma v )zadje mirovno konf^renco v Loza- li. In vendar je tudi la konferenca velikfvnske viajinosti ze pveic/vno1 po- ü.iko. Ijozana jo lepo rneslo v Svicar- ski republiki, kjer so ae zbrali k po- 'jajanjern premagani Grki, zastopni- ki zmagovite Turčije, Angleži, Fran- i;ozi, ltalijani, Rusi in zastopniki maj- hnih držav na Baikanu. Če ho6emo razumeli zborovanje v Lozani, mora- nio poljati čitateljo «Goriške Straž«« iisizaj v dnove po veliki zmagi antan- to. Turčija je obenom z Ncmfijo, Av- ;l,rijo in Bulgarijo do tal poraiena \'jene armade so razbile, vL&da j( zročena antanti na rniloat in nemi- ost. Zmajjovalci se zberejo v Parizu in naložijo prernaganim etraäne ini- •üvne pogoje. Nobena država ni tako xrozno kaznovana kakor Turčiju Anglcži predlagajo, naj ße Turčijc -azkosa. Turske prefcenejo iz Evropc in jim puste le iz milosti Carigred s 'ijo, ki poslane samostojna država (iavnotako zgubijo rodovitno deželc -ned rekama TigTisom in Eufratoin 7. niostom Bagdadom in bo^ratimi pe 'rclcjpkimi vrelri pri Mossulu. Gr^ijo ;o grospodje v Parizu skoro potrojilj in ji dali mnogo turSke zomlje tudi v Mnli Aziji. Angleži so postali gospo- slnrji volikanskih dežel med Bgiptom in Indijo in savarovali 8 tem mej<' svojega najbolj bogmUgrt prekmortke- ga kralje&tva. Silno turško oesarstvo je lefcalo razbito na Ueh. Ponizanje turškega narcxla je bilo tako veliko, da preoejšen del Turkov ni hotel priznati rnirovne (pogodbe v Parizu. Kemal paša se je 8 svojimi pristaSi umaknil v gore, organiziral na lastno peat armado 'n proglaail v me&tu An gori novo vlado. Odslej naprej je imel svet dvo tur^ki vladi: sultana v Ca- rigradu, ki je sraniotno mirovno po- godbo priznal, in Kemal paäo v An- gori, ki rnirovne pogodbe ni prizna- val. Antanta je liotela Kemal pašo brž ukrotiti z orožjem, toda ni se ji posrečilo. Dusi so ga podpirali in za- lagali z orožjem in Kemal prazil je Grčijo, obenem pa je prema'-al vlado v Cari- ?radu. Odstavil je sultana in ga pregnnl iz dežele. Angora je prevzela vodstvo nad celo Turfijo Turki wj imeli odslej zoptt le eno vlado Zrna- "ßli ^o bili uporniki. Pr«J antant/o je ftopila turAka vlada, ki ni priznavala pari$ke mirovne popodbo Kaj 5k> ho- leli Angleži, Francoti in ltalijani? Za- Celi so 80 pač pogajati s Kemal paflo Stran S " '" GORISKA STRATA in ga povabili v Lozano. S tem je bila pariäka pogodba raztrgana, tr-eba je bilo skleniti novo, ki jo Kemal paša sprejme. Vsi premagani narodi Evrope .so dvignili glave. Zatrepetali so od veli- keg-a navdušenja. Kajti stavba pariSkiJi niirovnih po- godb so je začela rušiti. Vcndar se je našel premagani nai*od, ki je zlomil verige, v katere so ga bili uklenili 'pariški mogotci. Turki so se peljali v nri&sto Lozano in se začeli pogajati. Nastopali so lam samozavestno kakor zmagovalci, ki so se bili pokrili z vojno slavo. Nič se niso dali straho- vati in stavili so na antanlo veliko zahteve. Anglcži, Francozi in Italija- ni so začeli popuščati. To«la Cim bolj so se razmere V rurskem ozemlju v.a- motavale, tern bolj so vlekli Turki po- ganjaja na dolgo in njih poguni jo i rastel. Od Angležev so zahlevali nazaj Mos. j sul s potrelejskimi studenci in so kre-. gali cele tedne z angleškimi ministri. V ten dneh najvcčjih rurskih homa- tij se je konferenca v Lozani končno razbila. Turki so odpotovali v Ango- ro, a mini niso hoteli podpisati. Se bo začela nova vojna na vshodu ? Tega mi ne vemo. V.sekakor pa jo dal nusiop Turkov" pogiim NWnciji. ki nadaljuje v rurskem ozemlju broj proti Franciji s pravo nemško žilavostjo. Fraucoski #oneral Degojutte je 'dal pribiti po vseh zidovih rurskega ozemlja lepakc. v katerih zaukazuje. da se ne sme od 10. ure zvečer do 6. zjutraj nihčc prikaÄiti na cesti. Prepovedani so vsi shodi in vsi zasebni sestanki. Kdor se ne drži tega ukaza. so kaznuje naj- manj s pet leli zapora. Najhujse iol- čejo Francozi po uradnikih, županih in učiteljih. Kdor se no pokori njiho- vim ukazom, tega aretirajo in izže- nejo iz domače zemlje. Skorn vodno postopajo FrancotoL takole : zjutraj zgodaj obstopi vojaska eeta stanova- iije uradnika ali župana. vojaki vde- rejo v hišo, potegnejo žrtev iz poste- lje, jo spravijo v avlomobil tor oddr- drajo z njo proti meji. Turn jo posta- vijo na cesto in se vrnejo. Na stotine uradnikov in županov je moralo za- pustiti rod no zemljo, ker niso hotoli postati nezvesti svojemu narodu. Pri&akovati moramo šo hude spo- pade. Kajti žetezničarji se postavljajo kljub vsem grožnj-am Franco-zam odločno po robu. Ncprestano stavkajo in povzročajo na železnioah nameno- ma strašno zmešnjavo. Hnrsko ozem- lje iina namreč skoro najbolj gosto in zapleteno železniško omrežje na svetu. Železničar, ki ni izurjen, povzroči lahko na rurskih zcleznicah največje nesrečo. Dve krvaveci rani. Tako so srancoski železničarji. ki jih je prišlo v rursko ozemlje narl UOOO tisoe, pognali iz tira vse pol no vagonov. Saj leži zvrnjen na tleh tudi ,vi rurski kotlini, predcn so jih peljali Cez rnc- jo. Promet se ustavlja in Franeozi bosnijo od. joze. Zalo so sklonilj, da odrežojo zu. ka- zen rursko ozemlje od ostale Nemeije. Na inejo post-avijo finanCne stražnik-e in vojaštvo. Ko so Nemci to zvedoli, so začeli prepeljevati vozove in viako iz rurskega. ozemlja v osrCje Nemcijo. VJaki, ki gredo öez mejo, se ne vi-nejo voii, da nc padejo v roke Francozov. Nemci se lx>rijo j>aC z vsorni sredstvi, ki jih irnajo na razpolugo. Kadi nasil- siov, ki jih dolajo Francozi, so prepo- vodali svojim ljudein na Hurskem pozdravljati sranrosko in belgijsko zastavo. Da bo boj proti Francozom J)o1j u.spešen, so do!a\rci iz premogokopov cele Nemčije sklenili delati par ur na dan čez urnik. Podjelniki so jirn zato zviSali place. Borba sc torej na ce'li črli natlaljujo in nikjer ni še videti konca. |Bog \v- di, kako se bo vso kančalo. Dve ve- like rafni zijati na lelesn Kvrcjpe : turška in rurska. Kri teče iz njiju in nihi-e ne ve, kodaj se zaccliUi. Sestavijaje se novi M. oH. K(»r jf do/.olni in i>l>žplni odbori in slnpiijo n;i njihovo mpslo novj. (Hani led oiJhrirov so d^Jonin. voljeni, Hftloma sn p;i /. jlavarjfl piwjsfldujv profokt. V .smisJu zakonu. so ji> lak rU^c-lni m])m\- sestavil lo dai iw TronLiiixkfni. J)va. rlaim sta ljudovtvi (dr. Ferrari in dr. Syvora.na), odon jo fašist (dr. de Ansel is) i.n fd«n Nomi-r. (baron Uipatilj). OLsloj naprej so Jxnio -nl>i a - čala vsa županslva ls> nn. nov sic/., ndbor, in .sicer jio narctvnosl, I'-nivfr pnlom podprr- fokiurr. V smislii 26a. rlena df?.. zakuna inorajo pošiljali žiipanslva v hndndv. vso /apisniko in nklepo starpSin«lva lokom S rlni prcsrklu vr polrdilo. Dosodanji i/iedni dc/.. odl>or bn upravJjal do luulaIjnoga. civ?., premožonjo. Kaj zahtevajo oa TJrolshera od oönnskth tajnikov ? Truionliiiski prcfckL (!iiada.guini jr i/.diil odlnk za obrin.skt» lajnikc, ki dolora slodorp: v sluäijth, kjor ni ujolovljono, da /na občin- ski tajnik dovolj dobro ilalijiUisfüno, w jnora podvrc^i poscbncrnu izpitu prod koinisijo, ki bo i^osfavljona iz nradnikov od prMeklure. Tajnik bo p>oraj obravnavali pred koniisijo vpraSanjo iz upravno slrokn, da doka/.c, da obvladnjfi pravilno italijanski jnzik. <^n nc pi'pslanp. izpila, sc fujiiikii odrprp palrnf. Tako so skl<>nili in narHili na TirolskfMi. Mndovcdni snio, kedaj in kako sp slvari urp- dijo na. Primorskcm. DNEVNE VESTI Odiranje najemnikov, Kak«j mis]ijo nokalori izpoljati Mus- soljnijov odlok o sUmovanjski najem- Sfiini, naj navedemo kratok zgled iz Trsta, via Sea la di Moniioello list. I Za «danovanje, ki jc stalo 10IH. leta 4,'i2 lir in 1922. leta (>58 lir, zahtevu sedaj gospodar (M)0 lir. Za drugo sta- novanje jc skočila jo dnnes Angleži sami, da so njihova mogornost polagouui nianjša, ker vstajajo do mofi in vpli- va novi, mladi narodi. Tako pi.še n. pr. angleški politik in pisatelj Hani- 5?oi'i v ousopisu «Kngli.scli Review» ( «Anglija je izrerno industrijska. dr- žava. Ona ?.ivi od svojega želcza in prornoga in svojih |)Wdilnio. Tcda vo je bila. no kor so njena. vo.lika pre- nirji in oboje ji bo dala Nemcija. llu- siji jo manjkal le pravni cut in dis- nplina. Disci pi i no ji jo pi'inesel o loin pravriM* ne dvomirn -— boljševi- zrni. P»rez discipline ni na.predka, broz discipline ne more prorvitafi no- bs4 n a držova.» Južna zeleziiica. To vprusails", ki s<< v]<•('•« /r pel Id, m- bajo ipsi na konfpienc.i, ki. s*- prif-iip. f>. \r- bi'uxrja, v Rimu. Vnžno za lluhjo, .higoslavijo in sploli v»o na^I-pdslvnc državp in pri iva« za vpokojf-nc.p .fu/.iif žpjcznicp, ki rakujri 1'pšifvp. Ip;;i vpmsnj.'i 'kn dtišo svplpga jajn.») Novi župnn v Ljubljani jc bil izvnlji'n '11, jiimiarja v osebi (\v. Ia\(1 viksl. Pt'i-i&a. Njefiov namrsUiik bn i\v. Sla ¦ novnik. Kukor žo znano ,ima jo v olxuiiskoni svelu vorino zastopniki Ljudskf» si rank p. in prohrlurfi, t'rutnjfinio pa /astopniki naiTKln'i naprcdnih strank. Okrajna bolnjska blagajna v ^ Od 1. lobn.ia.rja t, 1. naprej ^4 ineni uradni urnik pri okraj"1 i niski blagajni v Cioriei v -'!M'f smislu : Od pondcljka (Jo vštevši potkal)1, do 12. in od If), do 18. ure; | v soboto od 8. do \\. ure; j v nwfaMjo: inšpokcija od 9. <\o ^¦} Strankn so ¦sprej.emajo: J pri blagazni: od [wnd-eljka do P^ od 8. do 12. ure. ; v sobolo orl 8. do 1.'>. ure. , I Vrsi drugi uradi sprejema jo vsakij il zelo 'slolg. No, vendar enkrat. ' Cilavni urodnik t'a.sis-fovskc^ ( nika v Trstu dr. Gino d'Angelo ^ v sk'vilki 28. januai'ja o dob)^'1. strijskoga. zakona in zahteva. Ilft^| posta.va o oroiovsivu in o val>(j niladok'fnih, ki sta veljavni \r ^, jvfkrajinah, /razlegne na v.-o t'1 Nczakonili otrok ima. pravico u°. dažova.nja od slrani oč-cla in otr°c' so broz varslva. dobijo varuha: |fl,j bra posiava nej so uvodo v kn^J* Vesoli nas. da uvidijo fa^isti, ® iinola. sfara. slrža\a hull kaj d°^r Protiaikoholni odbor v Tf**j Za fr/.aško deželo je bila _'""] Viiiiii koniisija. ki naj so boi'i ' alkoholizmu v deželi. (':1ani s° ,j flalijani. Mari so Midi vsi pi.!a|1' d¦•¦•¦'/.eli Halijani? Polom velike tvrdke. Otfrska ivrdka. Hnckcr L Kraus •¦! SL v Tr.'-tu i<> I« dni falirab. Prnno^.rH)c 800 lisnr lir, Z'jubu. pn H inilijanov Ür' | Postaje gorijo. vi)i (Uavni kolodvor v Milanu \<-' v\.j j.ožar v noči 2f)-:W). januarja. H1'^ de.sel, milijonov lij- v denarju. _ || nihi je bilo 70 milijonov vozn1'1 i J JULES VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto posSovenil z. Z. "¦No, prav!» jo j)risfavil .James wSfarr. ne da bi rwdalje šo kaj omonil oihy drugo pismo. Ivasnejc je sj>et povzel besedo : «Ali mi moi*eä ix)\redati, kaj mi na- morava S(X>rociti moj dobri stari zna nee Simon?» «Moj oče je sklenil da o tem govo- ri z vami le on sam». «Toeš?» «Da». «No, Harry, ne bum ^ nadaljo spraSeval. Naprej : rad bi že govoril a Simonon Fordom. Toda. stoj, kje j)a stanuje?» «V jam in. «Kaj? V doharlski jami?» "Sevoda, gospospod Sta.j'r, saj živimo v ljubezni in v zadovoljnosti». «Prav. Harry», jo prikimal inžonor. «Torej, naprej !» James Starr j.o ,si.«;pal v. m lad in» n.ožom po kal'ainlerxkih ulicah. De.sel minus, kesnoje jo bilo nusfo žo za njinia. III. DOilAiri'SKA .lAM/,. Hari'.v Ford je bil p-etindvajs^llek'n mlad mož, visoke rasfi in krepko razvite^a telesa. Zc v zgodnji mladosii se je odli- koval jired svojimi jamskimi lovarisi f\'öled resne^a obraza in zamiSlje- nega obnaSanja.. Pravilrw» poteze, ve- like, sanjave oči, bujni rjavkasli lasje in ljubezniva zunanjost, vsc lo gn je označcvalo za pristneg:a nizozemske- %a Škota. Težko in napoj-no rudniSko delo. ki L-a je opravljal zc od mladih let, ffa je napravilo možalega. po.ste- njaka. in sa obvai'ovalo vseh zablod. Deloma «-a je iz-obra/r\'al očc. dvlnma njc.trova la^.fna vcdoželjna'!, in -|>os'lf- dicH j(! l»ilü. da si je nabral obilico zjianja, lako (Ja jo bil v toll lotih, ko jo vsak?'t^]f vendar je zamogel svojemu sl->I>l'jfi valcu slediti le vsled Icpa. k01 uila.šč zniaujševul svojo korak0^, | Dož jo malo imnehal. lfan">' ]( n> Jnmos Slarr - mladenič Jc ,] irizener.rovo |>rtljaffo - sta '1°^' I Ijo korakala po leve.m bi-e^u rC ^ kar sta jo ubi'ala mrd visokin1 i vjeni coz poljano. ,J, Na. obeli sM'aneh so so širil' «$ Ir.'ivniki.' pasniki in prisl-avc- . n.ozne skuj)inio o\ac so smuhal^ l.nm sr-.T-n.-j zelišča. :| . ¦ ill1' Jarow-jama je bila kako š1"r| |j oddaljcna od (Xilandra. (''.in' '} J jr James Starr bliiUil svojemtt IX'^\ njemu bivali.šču. lorn večja V/I1 ^! nost se pa jo poki.sčala. inžou^pJ razffledaval z oložnimi čustvi. '. J je. d-i se suld.'ihne. Pi-isiu.«U^va ' GOfllž&A bTlU/A_____________________._______,___________. stu'.i ;, PROSVETNA ZVEZA Mladlatki «bor v ToUninu. V nedcljo, dnr ^- i«n. so private v Tolmjn od vs^h strani i -ljubczpn rto dcfnovja in pniviCni sporazum med na- •"odi — na&a vast v roiru in prepiru — so- ,enri v mo- Sjočnorn zbom propevali U^pc ruirodnp po- P*vko. Po usianovitvj okrožnpgn odbora. so s« 7«hrali udpW.ond lo^aja k prijatoljs-koivm ve&eru, ki jp prisrfno potpkel. Pod mo- C^nim žezl<*n «zelonpgn ca.ria> so pvcpovall clništv<«ni pevski zbori dz ckoliec d.n nas jp razv<>g<»ljpvß{ j. Drfttuf. s kTfl-smvni snmospp- yj- Vsf> udclcžence je prevcval.i. zhvpsI bratstva in trdna nada navzoftih jp, bi!a, da ko ta slovesni daJi tolimaskp. mladino rodil n0Vo življonjc v naftih drufttvih. Tolmüxtko proavatno okiožj«, v keleren so zastopana druStva Ljubinj, Poljubknj, Zato- min, Volarje in Sein, si j« izvolilo na.skKlnji f*lW: prede. g. Jarvež Anton i/> Zatcrnina, Podpredsrodsodnik g. Mihael Loba.ii iz Polju- ^m, tajnik j. Al. Puvtin iz Tolmina, tnj, 7|a*ne«rl.nik g. Kodnnac A. iz Volfc, blaffajnik 8- Lpl^an Anton iz Volarij in blaj. tiaroosi- r>^«Ä fff:. TVwsiina Kavčič iz Ljubinja. V Sirši °dbor spadajo gg. prpdsodniki včlanjOTUh 'iruStev, in sircr: Kavftifi Ivan i/. Ljubinja, Andrej Krafelj iz Poljubinja, Anton Loban k Zatomina, Mvmih Fr. iz Sfl in prpdsodnik ^7' Volarij. Za, okroznega ppvskp?a ivfcronin j* bi) dolofon 2. A. Pavlin, ki z vcliko vno- tta> vodi pevske zl:>ore v o-koliSkih drufiivih. V Zaiolminn ]c v po.ned«')iek /voccr prcfla- v*l jlavni tajnik Prosvet.nfl zvcxo o podrob- 11 wn druftivfneni dclovanjn. VrSU« jso s« Prakličnt? vajo o vodslvu soj, shodov, nasto- P°v itd. Nad 80 dniStvcnikov >o prope%*a.lö narodno peami. Vrli Zntolminci s'o sklomli, vrtn).jrw) d«loii za -rMcnt druStva. ^fiietoko UobraSevalno draSlvo v Planinl ^i Cci-knem prirodi v nedcljo dn*> 1. fa- oruaa-jo 1923 pifdpustno v^lioo v prostorih •^tona Pcternelj v Planini hiH. 11. Ker jo *"POred at«lo zanimiv, se vabijov sa sosfdna ¦^iStva in obenpm vsj okoliča.ni k obilnl Izobrožavalno dmitvo v Otaležo pnroili \' ^odeljo 4. fpbrud.rja veselico, na kateri nrv- itopi xidi ndposkin^c Prosvftn<» zvf«ze. ^'a- L>rmo! Bralno drnä/vo v Poljubinju i<> iiaelo v pondel)ek ^"(ni obtni z)x>r. Po izvolitvj novc- ja odbom jo ^tevilnvn udolozwrw-TJ pro&ival icnstopnik Pro^vetnp zvc7f. o dclu, ki naj gst JruStvo vrši v bodočrm !ctu. Pod vodstvom g. pcvovodje Pavlina so vrli druätvcniki za- pcli pnr mičnih domnčih pfsmi. VAn') pn, Po- Ijiüunjci, na dolo ! Dtkliftki odsnki ?.o so ust«novih r Stpvc- n«"nu in Sv. Križu. (ifM znvrdnini drklftom! Hndajnžna. Ka1. izobr. druätvo nazn.inja, da sp rr?;j radi promalo iidolr^.bc dno 28. Jan., ob(''iii /bor dno I. fobr. ODBOH. BraJno druätvo ua Ljubioju jo prirp<]ilo dnf 2H. t. m. prijatoljski vccer. Govoril je prtxtwdnik Prosvetno zvezo. Mod prcdava- njem jo prepeval pcrvski /.bor pod vodstvom vrlr %c*\J-. p<'Vs)A"odkii)jo. «ProstoToIjno gasilno dnifttvo» na Craho- vom prirodi dm« 4 seh. t. 1. veaelico .« pptjom, ipro in t-amburnnjem v prostorih go.^p. F. Florjanfcič št. 36. zaftctck ob 3. pop. Članaiiua. Nn ponovno vprasan}e braLskih driifViov jrle-do čla;narine pri Pto.w. Zvczi, jav- ljamo, da znaša na. podia(ji sklepa občm^a zbora za. l članice ProsveLncga druStva usinnovil« dckJiSki od- **ek. Za prod«e dni sitnosli radl izda}a.nja lista. Te nap\ poirojo obilo dTago- eenejja fasa.Vrlod lega prosimo vso, ki niso So dobili Pnrtikr, nnj Sp main poirpijo. Vso bo vrojono. ITRAVA. Gospodai*stvo. ^liaije Hvizie csrln« na sliiHier. Uvozna carina na sladkor znnša ^0.60 fclatih lir; s 1. avgiisiom sv zniža ^fina na 21.60 zlatih lir. Ali so bo Jnižala tudi conn sladkorju? Pravi^no öi hilo ! Kaj ie borist vaaki «Simži» govorLmo skoro o tržaSki )oszi, ko pi^erno o valuti. Afarsikdo ni prov siA jtuncm, kaj naj bi si mislil, ko 6ite im* iiOr^. Kaj ']« toTcj borza? Borza ^ kmj, kjer tu)«jo s tujim donarjnn in. vrcdnostnimi mpvrji j-avnotnko knkor kmci na srjmu ?. m°' ^p )p nn .^pjmu rnnojo divine, so rone *e> Oc j<> na borzi na prodaj mnogo Ui- eta d^.iarj«, ^ njegova. vrrdnosi. nizka. Ako P* Tnnojo po^mSovnnja in malo ponudb, ^*J s« rpnfl \*i^ajo r.Tvnoiflko živini kakor ''-Äarju Borz;» jn forrj noka srjcm xn drnar VTpclnosi.n.« papin«*, kakor akrijr. ohli- f^lepu v»ak4»p) dfw»va s<» dnovno ccnc JR^)o, jn (f. so |a^n s^-mifl, borzrw poroči- ' ° ^ borznih porofilih so dolo^rt v ^Covjni jn pj^^j^,, vrpdn^. dcnariu. Nn 1 ^0 Cnogoffl najgrgo fipekuJacijc, toda na ^1 stra.ni <»o po \w/,\ «pozrvava, sfauje ***** r«^H)cUwt^^,. ™ fc 'npkjmer jo«pod«rftkf»ja življenja. VRBDN08T DENARJA. s)np ;)1. ianu/vryi si kupil na tržaSki borti: zii 100 fraiicoskih frankov 124.60 125.50 L jw 100 rtvkarskifi fixinkov 395 do 390 L. za. 100 nomSkih mark I do ö ceni. za 100 nemS. avstr. kron 2 do 3 ccn1. za 100 teftk. slov. kron ßl do 61.75 L. za 100 jugcsl. dlnar^v 18.20 do 18.50 L. 7a 1. amorikan.ski dolar 21.10 do 21.30 L. DRUŠTVA. Otalei. Kai, izobražev,di"u5fvo v Otaležu prirtvcli v nedeljo, cine h. sebruarjft veselico 'a bogatin sporedom. I^i-nla 90 bo A. Medvedova ljud.ska igra: «Mladi in stari.» Vsa bližnja braiska drußtva so vljudno vabijo k obilni u- delžobi. Mlrftit. K. Adamičev več^er v Mirnu lc bil v pevskem po^ledu dovrSen. Udelcžba ni bila sictT o^romnn, kakor ,jf U> v Mirnu obifa.jno, toda misliti moramo dn je bil dan dcževen,takoda ni nihfco maial izpod sireho. Skladatolj Ado- mift jo dobil lavorjev venec. Tjuli pevf»ki zbor je pel v/.ano in druStvo je dalo kito evelja Kvojcrnu' požrtvovalne mil pevovodju pivo, gospodu Francu Pircu. Mno{7o lopot<» jc v. naSi p&srni in AdamiCe-vo botlo g?o1ovo ponarotlcle povsofl, kjor jih bodo poli naSi zbori. To pa jp »kladatoljpv pro^vrtni nn- nu'i) in Iv. Aclami-üev mirenski pov&i zbor ga bo izvrSpval z vso po?rtvm'al> nosijo. D/IROVL Dva učejica Andrej SvetiCi^ iji Cii'il MoCnik sta nabrala zn harrnonij na Sv. gori med ink. vaAčani J0O L. ka- terc smo (Kl]>OKlali vodMvu samnsti- na. Učenca noj bi bila v posn-rmanje drugim, da tako pripornorejo h lii- trejÄi obnm'itvi nam ljubppa Ma- rijncffa sveiišča na S. ffori. Za ALOJZIJEVlSti: j, daroval N. N. 100 lir. SrCna hv?la! 2iveli posnRmalci ! Za AlojaijeviSC« v Qorki. \'r.'o flobro dflo vrAi, kdor podpira to naSo edino dijaško vzgajaJififcp v (lOjici. PronovljoTn zav<»d s^ jo nodavnn odprl. Priporofamo s;i piijaioljem mladinn, domacirq df-narnim zavodom in sploh v.«nrmu narodu, nnj ga z dpnaTJ?ni in blogom poüpira. Ysl^d danih nfugodnih razmer sr, bori zavod z vflikanskHni U.^,tvtj- mi. Rojaki spominjajte so zavoda oli poro- kah, vp«!<4icah, in vobče vseh narodnih pri- roditvah. Darovi n.ij <;(.* posüjajo na vodsivo tAloiziimnača v Goriei, viz. Ponfo I.-onzo. Inwn,'i !niVov ho nn^i lid ywAc- v\\'^> objnvljal. &o.— L; Npmeo Marija —.50 L; NemtT FiunCiška 1.— L; Skaletari Tc- reziia 4,— L; Fapanelj Jelica 5.— L; Bo- Skin Joiefa 1— L; Frletič Marija 1.- L; Pavlettf 2.— Saksida FraniiSka —M L; Frletič AlojxziJ 1.— L; Vižintin Jož^f 1.— L; Vizintin 1.-- L; Stanta ?— L; Rril An- ton 1.— L: Budni^ Anton 1 ¦ I Pi pan Ivan 2.— I. lirit« Naroiatte Berite „GoriSko Straio." P8ÖK1I0 (moMliaj vL^vii^ü: hinio je na prodaj po slučajno nizfeih cenah, oziroma se odda v najem maia vila z vrtom za zelenjavo in za cvetlice. Pojas- nila daje Josip Paulio mizar, Gorica ul. Vogel 20-I. Fotograf Anton JerklC se ue vrn« v hifto goriSke liudske posojilnic© t Qoeposki ulici, kakor Be plošno go- vori, ampak ostane nadalje v aeda- njlh prostorili Corso O, Verdi 36. (prej Via Giardino.) Hiša 2 vrtom jc m prodaj v Podgori. Poj.isnila daje Marija BreStan St. 50 istotam. „DUaMta NaUca" obfneni zuoru 'D. M.» G. f. rn. se jo j Urn*>]j noveniu podporn^nw drvMvu m .¦¦«.- nj«- in visokoSoi*:ko dijafttvo. Drulrtvo mj bi skrbelo zn podporr j, . \-pliki • ¦ rtvPfnni dijaStvn. I i toJ.k«« i; / ¦ re, v katpiib ž;vf na.šj dijaJii, bo spoznol pfi men *f)ijafikp Matioev. Koliko noftlj dijakov je njoiaöo pustiti Solo, k' ¦ jun sredstvs niso zadostovalu, , k^r )e la nafin najizdaln^jSi Uul za rx>znrj^ rodovr. Dijak visokoS-^ifr: )>•> podpiran le tako, da m: nni j>odelj brpzo- b'rosino posojilo, knlorp^a mora vrniti po dorrüenih študijah. Ta denar pride zop^t drugrn v kori^i. Podpirali s<^ bo'Jo snirw oni dijnki, ki se obvpzojo, da, f<* nastanpjo dovr?^«Tiih Stiidijah v HalJji. Danop jc rj>ija.fcka, Matica» br<'Z sr! petifi ]'•' Piisp5iti. Da bodo čiiatelji pravilno ponr/eni o nepriliki, ki se j-e zgodila «'Goi'iski Straži», jini dajemo na term mestu t\< koliko pojasnila. Kakor je bila nje dolfaiosi. je «Gor j Ska StraZa» v par Člankib ožigosala krivice, ki se godijo slovenskemu ljudstvu na Gorifikem. Par dni po objavi tek -člnnkov nam jc javil zastopnik «Narodnc tisk'ime», da no bo vrC tiskal «OoriSkc Sira^- ter poudaril. da j« priprav'jen nn'! ljcvati s tiskom ]k> V* dn#h. Na vpra- šanjc, zakaj orlpovednje Stražo, je od- f^ovori], da na pritisk wl zuna.j. .lav; smo to faSii*tC'Vskemu vodatvu in tan« so na,s ZÄgotovili, da oni uradno niso d-oli nobenog^i tozad^vnei^a uka'^«. Po- TA)\\\\ smo so z «Narodno tiskarno» ko smo videli, da no uspemo, smo Liskali Sfražo v Trstu. Pomleljkovn Urvilka jc izSla 2 uri proj kakor po r.Gva.di in vr,e nadaljnjp Stevjlke bo0 dm fo- liko in toljko lir. Ako pa bi ne rrvogli plarafi v navc-deneni roku, morat-o no- lnudonia zaprosili za odl<;g. Ce pa pla {(talc tn>kot.eni odgovorite onienjenenni ui-a- duvKrniinu, Via Udine st. li. tako lo: Mi verno, da so dot if ni pred met i dr- žavnLa last. Nismo si jih hoteli pri- Uisl-iti. Upotrebili smo jih sarno za si- lo, kar je bilo od državnih oblastev dovoljeno. Na razpolago ho Vnm \(h\- no. lahko jih odpeljete. rlani K. D. Z. se lahko zL la si jo v tajništvu. ki jo pripravl.jeno prirediti jirn f)i'inierne ])ismene odjfovoi'o mi pisnva oinenjenoga urada. rl'ajništvs) K. 1). Z. v (iocici. MESTNE NOVICE Naša nova dežela. V luikvith n.« iiovo kiSicmli. (]cw\ je Mus- solini ir dui napisiil in>c: Ftu!afiij:i. I)aji nji«npjj»i rnjstv:i. jo: 28, jfiijuu-r 1!>*23. Služhj krstilpljrt, bi)li';i hi riirfcovM.ilcy, ki .^(i nJ) (.ikih |«'ill.ili fil>ir;ijni., ji> op|-;ivil Mu^olini sum. , PomiKlinio so nokuliko oh va^ncin ilo- .i sc pa no žalilo prewc «lmoljubje (loiir:.i- pov. so nova tlpžd.M 4ir> imrmujo v i rJcniskii, :lolak.ra-rsf.vii bo -gLivnr ali porl prpsekt. Pofrvutakom izgubi jlavarj.'i Miija, ki pri puck Tolminu. Piv-d par Iprfni jc b'An (ioputacija Tdrijo pri hzaškom prcfpklu, naj Idrijii oh rani glavarja. Znanr» nan» jp, tla jo potlpiral Ui prodlog prcfekt kokor ludi v*\ primorski faSusti, ki ^o bili zalo. da bnrli sfovHo gluvarstpv itkhI Skivojici kar m* da vpliko, ? jjln.va.rsfp.v, \'?f dena-rja, a knr hoi? Rim sloditi, ^ ]i* roi'ali, zlasli z ozinvn na nvodbo ilaiijanskili y.akonn\. CERKVENI VESTNIK. Svwti oče o „Zvezi afriškega tiskau. "Z\rwi al'riSkega liska» ima nainen, nabavljidi in tiskati verskr knjigo (kot. kittokizme. zgodbe, inolitveniko itd.) v jozjkih zamorcev tor jib pošiljati brezplačno v afriško. niisijoiie. Usta- novila je to zvezo blagopokojna gi'O- fica M. Tor. LwUjoliowska. ustanovi- tcljica Ivlavej'jcvo družbo. Papež Bo- nodikt XV. je praviln «Zveze afriške- ga tiskai) potrdil in njenim udom ]W- dolil imiogo odpiustov. Sami je pristo- pili kot. prvi njen nstonovnik z da- rofiii 5000 lir. Tmli sedanji, vladajor.i sv. Ore Pij XI. .so je v j)ismu na imenovano grofico l^edorhowsko ina- ja 1922., o "Zvezi asrLškegii l-iska» jfiko polivalno izi-azil tor jo vernikom pri- poročil kot pod jet. je, ki je na sedanjem niiiSijonskem polju najvažnojšo in najpotrebnejšo. Daroval je obenoin i'J.000 lir in šo blagovol.il prislaviti : Ob^aliiji'in. da no moreni dati veo. — Kdor bore, ginljiva pisma afriških ini. sijonarjev tin misijonskih škc.lfov. ob.jfl.vl.jena v «Odnievn \'A Asiike», so bo sam prcpi-ical o voliki potrobi toga pod jet ja. - Cilavni six\e% »Zvozc nfri- škega li.ska» je v Riimi (]>oor za zgradbo spornenika v spomin v vojni padiih gor i Ski h meščanov. (.iowpod üraziani jo bil v Rirnu in naprosil prvega. ministra MuSvSolinija, da je sprejel oast no predsedstvo oniejenega odboj-a. Mussolini so je z njini delj &isa razgovarjal in prijazno sprejel predsedstvo. Gorica poje in pleše. "L'ldea odai'sko usodo jo vlada p retrial a? Meščanski oslbor j« premalo shoril s tern, da jo poslal vladi s]>onicnioo; vse pust no veselice bi moral pi'o.povedati; sanio na la način bi bil dobil gori.ški protest jjrinieren pondarek. Tako laški list. ¦ - 'ala zaloge. 'Priporočamo fašisloin, naj nastavijo za paznike po gostilnali le take Ijudi, ki dobro razuniojo slo- venski jezik. Gosood profesor inženir Fabijan, se jo na potovanju ponesrecjl in dotjil poškodbc na nogi. Vuetemu dolavcu za obnovo dežele izražaino toplo že- ljo, da knialu okreva. Vetrih na delu. l°ajn, a zal nopoznani i'untje, so si odprli vi-ata v sUnovanje goriškega fasnikarja na Travniku Antoniuccija ter so mu vzeli blaga v vi'ednosti 700 lir. Kor sc jim je zdela ta svota za presUni trud pi-emajlma, so poku- kali v sosedno stanovanje gospo Ma- raschini ter ji odnesli uro v vrodno- .sti 150 Jir. Ko so priSli iz di'ugegu nadstropja v prvo in ondi videli na vratih gospe Derflles napis «je od- sotna», so si mislili : «Zaltaj ne bi tudi tuka.j poskusili?». Polastili so .s<* samokrosM in so nato odSli. Dobrn žornada. Laško časopisje o Kogojevem koncertu. 11 «Comoro di Gorizia» od 27. jan^ piše zelo polivalno o koncortu, ki slü ga priredila skladatelj Kogoj in pevka Wolkovskoja. Goriški fašjo se zopet sestavlja. V zadnjih št.evjlkali «Straže» sm^ poročalh da jo bil gorjSki faSjo r-a/- pušoen in si je vodstvo stranke ]->ri' di'zalo pravico imenovati trojico osoh' da ustvarijo na novo goriSko organi- zacijo. Havnokar je doišla iz Kinm vest, da no imenovani v ta riaino.n gnspodje Di Maiero, Godina in Berti. Čudimo so, da ni imonovan riobei' Slovenoc. Hadovedni smo, kako bo «Nova d<'- ba» zagovarjala to cnakopravnost, DELAVSKIVESTNIK 36.000: Kakor smo za poroöali, jo vlaiia sklenila odpnstiti 315 sisoč zelczničarjev. Kalcro naj odpusli? Vzela ho v roka vcliko rešeta in bo začela Hcjaü. Za io sajanje in iebStanjc je vlarta izdala odlek, ki ga ie dni kralj podpiie, Ta oSdok ima 12 zapovedi, od katr.rih nas ?animajo pesebno iri, t. j. 3., C. in 7. Dajtno jih ;ia kraiko obrazložiti. THKTJA. Ta fočka pravi, da ima vl.'.da pravico odpnstili vso one žclczničarje, «Ki jih spozna zr. nespoiobno, nczmoine.» To so p;i r.^äctn ufljmanjtie hiknjice, choz katflrs v,ojrt« vin polovica "ab'rvnnega Stevila, nam- icč 18 lisoč. To it premnlo. Zato to lnknjice rftzžirili, da jih pnda sie vcč skozi. Vlada pravi: na sprchotl pošljeiuo ludi ono žclezai- carje, »li malo ali slabo clrjajo», ki z drugo hosedo, vladi premalo korislijo. In f>c bolj je vlada razSiriln lnknjice v režcfu! Pravi namreč: ludj vss liste boiiio rnzbrcmcniH clužbe, ki no kolchni. Tako bo vladn do- segla ätevilo 36.00C. In č« bi kaj manjkalo, jc Kc rrčcao: vlada od»lovi tnfii one žclcžničnrja ki iniajo tako stsrost ali toüko »hižbonih lot, da lahkc grcdo v pokoj. , Vlada, Ui ljubi nokn'.cro bolj in tlrugo manj, jo dodala v rnpoved nckaj bessd, r, ka- feriroi bi j« pridržala pr«"'.ico, tla reknlsrs (njene ljnbljenco), ki f-o jui ro:;otajiin padli skoz hiluijiöO, rop«t sprcjmß v alužbo. Zvita vlada pravi namreč: vlada sm« onsi» ki bi siccr raorali domov, v sinžbi obdržal». ako smatr.i to iz posebnih službenih oriro'/ 2a potrebno. ŠESTA. Tukaj pravi vlada sledoče: Ako s« odpušficni železničarji doslužili s^oja lsta» kakor doloca kraljcv odlok od 27. novembrfl 1G19, dobijo pokojnino in vrhu tega prejinei" tukratni prispevck, ki znafia plačo f:est']l mesecov. (0 tern v prihodnji Stiažil) SEDKA. Kaj pa oni želczničarii, ki hv, ni šc nic znanega. Na vsak naLin P« bo tra.ja.la njib sluzboiw (Joba lo liko čiisa, dokler no posianejo aspi- '¦-••nt.j« lefnika 100ri oslr.ir.ii. Pies proti jetiki, V Tr.slu so primlili tu ledon plesno zaba.vo v korist, društvu, ki inia na- "ien za.liraii jetiko. Dobieek j* bil zelo velik, kajti v dvorani so so pie- •s'ilci Ij-li /a. žive in mrtve. Siino jo le 1>ilo, da dvorana ni bila na, predvefte.r 'ibana, in zato so se vzdigovali med I'U-.som celi oblaJ ?loiela. dva. para plo.salcov v ok no. ki s<' jti jetiki. Pravijo, da bo odbor irio- '"«d piece jSen del dobička izros-iti na- '¦"vnost. plosulcem. ki so po plosu olio. 'A'li. Lop boj proli jpliki ! Ali bo kaj ali tie bo? CaHopis:Jo piš« o skomjšnji zaro- *"* i J v i kniljiCa H umber fa z bolgijsko ^'¦aljičino Mari jo .ložeso. Toda o loin SL: jn že voekrat, pisalo. V $\vo meso. Kiufli.jsko minisfrstvo je poslalo lo ('"i JEJ2 uradnikov doinov. naurno l1linLstrsivo pa jo poslalo 7M!> u radii i- 'rvi- ".Kiini };oriški labakoirjoi /. nanio- llrji»). da sj izmynjajo misli ^lodc^ ''naiiüii'H.nja snujo-tili so zadrug icr 0 usfanovifvi zvezo zaxlrug1. U^ofovili ¦V(; k:p j-a/voj labnkorejs-tva v Furla- "lJi. Kaj pu mi nuši sfj-«ni? Knj r:i- k;iiii(,> Oberdan in Urh. '^nr '2H. jaii. sc j'/. nicjo. •'"ffOslwani nbili. fiovoril jo prof. l>i'b?iuaz. Aretaclja slov. učiteljev. (io.spodjo uCilolji .ložc Pabnr, im:d- nik i ima priti do Icfra, da nas potla- r-ijo, naj uoin.ško ljudstvo [:>roj posku- si in Ivetfa vvm. Kajti za ruskinii mn- .anti slojo iinnSke innožico in zo to- mi verifTd vseh premagfonih narodov, od Madfcarov do TJolifarov in Turkov. N'aravno je, da vso \ti stvari Italijo •/olo zaninuijo. Hiu-ska kotliua ni sa- 1110 p'ospodarsko vprasanjo, ampak tudi )>oliti. llalija bo peed vsem in nad vsem sebi in s\roji koristi slu- žila». OIJAKI! Due (>. f. in. so jo vršil uslanovni občni zbor «DijaSke Malice». DruSlvo si je nartelo nalogo orpauizirati veli- ko podporno aJtcijo za vse nasr» s'letlnje in visokočolsko dijaštvo. 7m- lo jo poticbno. da ima drustvo oporo vovnarodu in da ima na ra.zpola.iro sredstva '/a |>odeljovanjo podpor. Na.šo (Jijako roka \' prvi vrsti nalo- ffa. rla. y.pitira za. «Dijaško .Maiir.o», da ji nabira prispevkov. da jozont» bo- sedo "D. M.» na itjzjwlago. Pozivljanio vse srodnjo in visoko- .šol(M\ da so včlani.ro, kor lo (Hani bodo dobivali posojila. oz. pod pore. P° trebno jo. da so. i'arli stalistike vsp.n-a riaseya. dijaštva vsi d.ijaki v.saj prija- vijo drušfvu lor lUTvedojo bivališre in šolsko leto, oz. semester študijev. I« Dijaška. Matioa» Trsi, Via Fa bio Filai 10, prvo. Volitve v Trgovsko-obrtno zbornico Pj'O(J vojno je. bila Irgovsko obrtna zbor nicy v (3orio.i velikofra painena za ffos-podarsko in politif-no življenje na- fto <3ežo.le. (lori.skj obriniki in trpovi so imeli v tej zbornici svoje stanovsko zask)pstvo, oben em je pa pošiljala /-hornie-a iz svoje sre(Jo nekaj Članov v ds!Že.lni zbor. Trdno so držali Ita- lijani U) iistonovo v svojih rokah, ym- k'd'n z njeoo ponKHjjo so imeü v deiel- iicm zbom y.affoto\ij<*no veCino. rl"r- SsOvsko-obH na zboruica je stela 2'i <':la- nov, toda slov. obrliuki in lr,cro\ci ni- so imeli nikdar svoje/ja zastopnika. Po vojni pa so jo, bilu poriška dc- žela po vocal«, /kajJ j priklopili so ;s" idrijskj, ipostonjskj in tj-bižki okraj. Ko hi lnl o^tal volivni vvd lak, kakor jo. bil še leta 1911. hi bili prišli Slo- veru'i fxi'i volitvah v vodno in v tr- govsko-obrini zbornici hi sod-clo 2'< Slovoneov in noben Italijan. „Popravljen" volivni red. Zato so po italijanski zasedbi ^ro- sjK^dlie. pj-i trjrovsko-obrtni zbornici priftli kmahi do prepri-ranja. da bo treba volivni red «popraviti». Izdolali so nov .^akonski na^rt U>r jra prcdlo- žili vla/ii v potrdilo. In res je izšel n oseca niaja '1922. nov volivni red, opinfinl^on, z vsrmi poirobnimi <(po- pravki" in "dopolnili». Ta volivni red je zelo zanimiv in tu(Ji važen, kor so trg:ovskf>-obrl.na. zbornica v (lorici m- odpravi v. deželno avtouomijo. Tudi siaro kraljostvo pozna namre«'* tigov- ¦sko-obrlno zbornici in tako homo imoli v kralkem volitve. Vlada bi naji'aje nomud(.>ma ra"j;i- sala volitvo. toda po razkosanju d? žoln jo postal volivni red tako čikIoji, da bi so vzdipnili l^sjo celol^upiuMini pi-ebivaJstvu. ko bi vlada hot^la ra/. fflasiti volitvo na podlaci «popravljo- no-iara» volivnega if da. !*<) torn vodu bi sc morale viSiti \(;- lilvo v petili skupinah. Laški Irtrovci in obrtniki l»i si izvolili 0 zasjopni- kov. slovenski obrtniki in trp;ovci H. Nemi'i v trbižkem okrajn enejra. Vsa- ka teh treh skupin bi s<% izvolila v p;>- srbnen» lor-onem volivnem vkroy.ju. Skrbna: RXisjHKla na tr^o\>1;o obi'lni zbornii i pa je z.yruntula m1 ono sku- pino. in sic.er ykupino za jvmiorsfvo. Tej pripada .s zaslonikov. Kor je ni da.rslvo va/.na in livalovrodna pa.noLa lu.rodnega gos|>odars4va. jo gospod-a pri.šla na miscl, j-<;met so jo OfJ ruus po.slovil. Ostu- \uHlih vasi in \i> je vso. To zai>ušč«no \asi so potemt.uken 1 na so sijajno i>omorslvo. Dva kanala ua.j inuda torej osom zastopnikov v tri,ri>v- sko-obrtnj zbornici '.' Nekat.**ri misli jo. da l^i l>ilo l<; pjav iji umi'stno. Tako bi imeli dve laški vasi ravno tolila» zasiopnikov, kakor vsi slov. obrlniki in trpovcj celo do- /.t-lo. Laška večina v tru najbolj živo int*Me nom volivec. Vladni za4of>nik bi pro- p-lasil lorej sobe za kandidata. n«lo šel po^umno na volisfe t?r oddal se- !•¦! Vla,sovjii<|o. lz Volivnc-ya l>o,ra bi izšel got-ovs.' zniaprovita." Toda po izvo- litvi bi naMalu Ael«i najhujš« zndroira. Izka/alo bi so. da manjka šo on za- stopnik rudarslva. Kjo pa vzHi ? Ka- ko naj on volivec, ki je obenem edini kandidat, izvoli dve osrido 1 u^mj m \ •> 7. i inin vo- livn-m in enim karwlidatom do dveh ZDs'o|)i)ikov. s* to umeinostjo naj so I^čsi. vlada. Ko to piftfmo. «i vliKl/ii pospo\o in neizpodbjtno: slovenska. \»rin« moi'H r>fiiti za vsako ri'iin \ vi^iin,, manjšino. /••laj nj v,,^ j^,..,^ ireriwjfj.1 \^x\ dalj- '"u Avižgov in poskajoce^'a puhanJH |i;"'iiih sirojov. ^!a (jbzoi'ju ni bilo l»rav nič vidolj •črneua dima, ki je '¦"'UHnikom tako \w volji. 1'ivj vslod jM'o'iio^ovno.ü;'a. prahu začrnola l.lu so )||;i zdaj očišfona, -čemur so inXone- •i°vo ooi nj_so ihqo-Ip privaditi. Ko so j0 ^osp(>(| sUut ustavil. jo 1,u- M] fi'"ty FaiTl zacll'Äal sv°i l<°f'r'^ «liMli rudiir je čakal. n;> da bi pjv- j'Jnil inol^ajiju.. Prav dobro jo rutil, u].l w odigrava v situ inzonorja in ll('i njo^u je prevzelo podobno obcu- .'•|0> SIU jo hi I sam '>lrok rudnika. i^aj J(' vsa njf>Lrova m la dost, poieklw v povu. (. a- Harry», j<» začol .lames Si«rr, mU.'Se '^ s^e- i^P'^menilo. In vendar, jj°VaJ° -;e je zswlili, viri so se i^)rpa- v " 'j bolostjo se nominjas oirih 1osov!» ¦ da. g-ospod StaiT», jo odvruil Hari'.v Ford. Delo je bilo naporno. toda kot, boj zanimivo». »Resnično, sin moj ! Vsak hip je hi I boj, boj z nevainosijo, da se ufrga. plaz, <\u so po?;reznejo II«. da iz- bruhno j>ožar, da za^hvja poplava ' 0, tu je bilo treba neustrasnosti in kljubovalnosli ! Da. res je, bil boj. kipeč boj! Hilo jo življenjv :>i V poslobnih pogovorih sla Janies Starj1 in njegov spremljevaloc nada- Ijov.ila svojo pol. Uro zatem. ko sla odsla iz postaje C^llandor. sta dospe- la. flo dohart^ko jajue. Pri pogledu na ta kraj bi par vsakogar ob.šlo nepi'i- jetno občutje : Khj1 jo bilo nekoc kot žive lelo. je zdaj ležalo kol okostje. Na položnem hribčku se jo še vzdi- provalo obwzno vočnadstro]Dno ogit)- dje, ki ii'a ga razjedala dcž in solncc. Na vrhu j« bilo j)ritrjeno veliko že- lezno kolo, *;podaj j)a veliki bobni, okrog katcM'ih so si; nohoL motali vi-vi. JKt ivHtoj'e so bili in-iioO obesrni • -¦ s premogom. napt>ln.jeni — zal>oji. \' spodnjom nadstroi>ju so so naliH- jali zdaj pre|)a-dli jn'ostori za stroje. kaierih jt^kloni in hakroni deli so so preje l»ko svetlo in prijazno bloMko- tuli. Tu pu tain so ležaili na zemlji- ostanki zidu in z mahom ol:rra5čena bi'una, razmdani in okrnjeui stroji. trarnicc, vse to jo v opazovalcu vzbu jalo žalo^tne misli. Obzidan okrajek pri vliodu \ rov jo proplelul plevol. V bli/.ini so ležali ostanki posofd, žabojev z verigunii. kojjci ogromnjli brun. pločevinasle plost'o počenoga kot la. skrivljeni dro- gi r:i']:wlk, trhle lestve. rvo stopnico. Za ¦fasa obrwta ko služili lu 'dubovi- U) sestrfivljeni 'sdroj'i za vpoi"«bo po r&zlifnih nborfoylskih rovih. na v^ ixjsfrslo za premog z sitiuoxJelnim j>a- (IhI(Vi)i. ki so dosele po lesc^nih tirih. To iz|H>poluieiie f>ri]>rave »o kajpa- rUj po prenehanju obratovajija odstra- nili. V yarow-jami jö osial le kup lo- siev, s pomoojo katerih je bilo mo- gftfe dospeti na dno. Stan si G0Rt&*.4 f*TAA/A Kitto Delavka Oosn§üarsk? Zailraga v Kojskem «RAZPI& ŠLU2BE. «Rnzpiivja so filcSba rsülorodje KmečL «dalRVsks goapodarsks xadxnge v Kojskwn. «Prosjlci rcorajo podpreti svoje laElnoročno «pisane pToSnje u zledečimi listinami: «1. Domovnico. «2. Kazonski lint in spiitevalo o lspcu. «vedenju. «3. Sphčevalo o spoeobnostL «Pzosilci mcrajo im«'j prUnerno jamelvo in bill vBCj uekoliko veSči italijanfi&ine. «Plata po degovoru. Prožnje je predlofciti najda!!« do 10. febrnarjn. Za kmecko dftlavsko Qospodanko zadrugn: NaCelatvo. EK0SAD3TR0PNA NOYA HIŠA z ownirai prostori {« nn prodaj v Oslovjn si. 115 Pojflsnila daje nprava «Gonske Straže.» HIIIIIIHIIIÜltlHIlHIIIIIH.....IlllllUllllllllllllilllllllllllilllllimillll! am (fmi « Lastne prodajalne: GORICA, Corso Verdi 22. TRST, Via dei Rettori .. llliilllll!lJli:illill!lll!IIIHIIIili:illililllliillillllllUUW)iU)llllll!lllll VABILO k rtdnemu občnemu abom Lia. ).•".- ..uuugs (reg. iBdi. a om. jam.) v Dolenji Vrtojbi, k: se bo vrftll v nedeljo Ant 4. febrnarja 1923 ob 10. in pol v zadrnžnih pros+oiih s sledcčim dncrnlm redom: 1. Ifagovor piediodnika. 2. Pisdloäitev Uto« bilano« za 1. 1922. 3. Yolittv odfcora. 4. Raznoterotti. V 8!nčajn, da n» bo zbrnnlb ob določoni nri cadostno fitevilo elanov, se aa pol ure poznijs «kliča dingi občni abor, ki bo Bkler- Ctu ob vsakara St«vilm nnvzcCih članov. ODBOH. V 45 vrstaii Restavrant Europa Josip Culot Piazza dalla Vittoria (Travnik 16) Gdriška kuhin ja z gorkimi in mrzlimi jedili ob vseh u rah DomaČa briška, vipavsK-a in ••—•• furlanska vina. •—' Dvorisceza kroaljanje in kegljišče. Trte cepljene! 2-3 letne 1-8 met. visoke. Velika zaloga najiepših cepljenk pri - IVAN FORČIČ - trtnica Preserje p. Komen (CofDBno) «a icdclnjajo testenin« PEKATBTE. Nakate , rim agajajo «ieboli, dntgim drobni makaioni, tarn vivica onim polži i. i. d. vae pa so taLne, redilns in tako oknrae, da iib. Tscpovsod ' hvalijo. Kujpui«m koie kun, lisic. podlasic i. t. d. in pla- čujem po najvišjih ccnah Wind-' spach, «Albergo Gorizia», Gorica Corso Vitt. Em. 1H. lijava. Podpisani preklicujem tern potom obrekovanja naperjena proti gosp. Ivanu MedveSčeku iz Ložic in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. Krašček Andrej Ložiče. Ubo^a vdova bi rada oddala svojega 14 Ictnega decka, da bi se izučil katerega koli rakodelstva, najraje kjer bi dobival hrano in- stanovanje. Na- slov pove uprava «Straže*. PODRUŽNICR lütt kredifne Ue v Gorki Corso Verdi „Tr^ovski Dom" T#lefV>n Ar. öO. UrzojRVTii naaiov: lijubljanfika banka.. Delniška glavnica in re/^iTe: 6ENTRALA: LJUBLJANA D.36MIUJONOV PODHUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje XoA'i Sad, Ptuj, Sarajevo, Split. Trst. Obrestwje vioge na kDJiži,.,¦ ..¦•.'.,;/.¦ ' .¦•.; ' . .¦;:;:.•¦:. t, *ia-^üa liciio- ssabljwiegn aiua, brata in avaka JOSI.PA BUFOLIN v loi&i,ho iu poinoc in n.i eproiitüi k vkü&cxuu i^tüLn. Vor-ümo to sraiiVidjujc mo peveiemn zboru, prodvsom gospodu Dužnikn za poßlovilni Qoror. Sempeter pri Gorici, 29-M923. 2ALUIOCA DRUŽINA BUFOLINI. ZAHVALA i7j cstrti noftega ljnbljenctga sina or. brata KAROLA, kxeiiJitto najprisicnejao zahvalo vsom »a. isuaz» •o^aija, poaebuo 6» prec. dnUovnikora, uMteljskemv zbom, domačira povcom in godbi za žaloahnka; domačim mladenitam, mladeničam iz St. P«tra, Bralncm» lu pevsksmn durStvu T St. AndrsSu za krasna vanca, kakor tmdi room «orodnikom in sovn. äCcnoaa za tako raliko udato&bo pri pograb«. Mirvn 30. jnnnarja 1923. DRU2INA LE8TAN. FEüBEHBäUM & KOLtiCH (pr«j Hsdžet & Korltnlk) GoficEi - Copso Verdi štcv. 7 - Gorica Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno- vrstnega /cfirja, perkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za nevestc, drobnarij ter vsch potrebščin -««««r.v-v, y% krojn^e in Sivilje. —----—=—-=— NA DHOBJTO! WA DEBELO ! | IM8BM KAIOtjSffiGA g IlSKOVtiEGfl IttI I Via Carducci, 2 —«-—— Montova hiša jH se priporoča slavnim ^upanstvoni, zupnim uradom, šolskim g vodstvom in slavnemu obcinstvu. « Valika lalOga slovcnskih, nemških in italijanskih, |j knii^t flSkOVin -^ županstva in ccrkvene urade, slik g z okvirji in brez okvirjev, in deVO^ijOnalij VS@h ¦ vrst. m Velika zaloga papiria in pisarnllklh potre* m bStin. a Zastopstvo in zaloga najboijšega cigaret- m nftSB papiria MOLLESCHAUM. ^ ZALOGA VOStENIH SVE< različnih vrst, kadiSa m voščenih vži^alnikov. TEOD. HRIBAR ;i,.,, GORICA -----------Cops?? Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) ===== Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Re^nchart & Rymann, vsckovrstno Blago. za poročcnce, kakor tudi velika izbira moSkega in ženskega sukna. Blago solidno! Cetia imerne!