OKRAJNO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OTEDNTSTTO Hi OPRAfA PTOJ MLO. O. KADSTROPJE TELfcfO.M S7 ,59 ClKOVMI RAČOT PRf NARODNI BANKI PODRUŽNICA PTUJ -ŠTEV t»43 T 20« OBEJOJB UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABl J02B ROKOPISOV VRAČAMO - HSKA »lARIBORSKA TISKARNA »ETNA MAROČNiMA «00 DOi. POU.miA 200 tfta. CETRTLETMA 100 VftK Cena din 10.—- Šlsv. 24 — Leto VI. PTUJ, 12. fnnik 1953 ¥ plinskem ekmiii iio zo kiiioko \ torek, 9. iunija 1.1. >e bila v Ptuju v dvorani ZKS tretja skup. na seja odbornikov obeh zborov OLO JHuJ ter žetrta se.Ja okraj- rfnta zbora oziroma, zbora proi«- TJijalo^v, ker je bilo treba re- šiti vrsto predlogov in problc- rviv v Tiver.? 7. Ijuflskjncj auJrav- jB^vom in Rocialnirat skrbstvom, kmetijstvom in komunalnim gespodsrstvom v okraju. ?1ed najvar^ncjSe rešitve o/i- Tf>ma sklepe teh sej, ki zanima- jo vse prebivalstvo v okraju, «;»>ada nedvomno nstanovitev 22 hmetijskih šol v okraju. Spre- jeti oOlok o (?.ksah in promet- nem fiavku 7, veljavnostjo od 1. julija, t. I. df.lje bo naletel na odobrsvaJKJe (lelo^-nih ljudi, ki m za to, da pride firnvcč sred- stev v fond vzdrževanje In siclanje stanovanjskih hiš. vtlravstvenih. prosvetnih in dra- gih savodov. xa graditev cest in mostov ter v fond za zaščito rastlin. Z odlokom je okategori- rjrano nad 280 km cest v okrnju ra ceste IIL reda. Za ra- konito ustanovitev petelanske kom5s},tc 7,a kmetijski zemljiški fkiad je imenovanih pet članov ter pet namestnikov. S skle- pom je potrjena cena din 7?O, 7.a, oskrbni dan v bolnišni- c! ter c?jie za storitve v ara- bfilantah. Prebivalec iz Sredi- šča in okolice bo prav Jjotovo 7 ar ■"malo. da je sklenjcaa usta- ncTiter kmetijskega gospodar- stva v Središča t nepremičnf- na^mi in rgradbami splošpega l.ir?di?keiEra premoženja ter ne- premičninami vasice skupnosti, ki jih je prej upravljala KDZ Središče, Prloade mu (udi orodja, si roji in živina. Fnako r»a bo zanimalo prebivalce ir. r'oter.fa in okolice, da je skle- rien prenos pravice upravija- rja nepremičnin ekonomije KZ F!elerje na Kmetijsko gospo- darstvo Kidričevo. Velikeg-i snlošnega pomena Sf> tudi ostali sprejeti sklepi. 7» upra-Tiilta bolnice Ptnj je imenovan dr. Kuhar Aleksan- i^T, 7;dr-^vnik iz Ptuja, za č!a- upra^Ttega odbora ptujske bolnišnice pa je iz ljudstva imenovanih 11 oseb. Za uprav- nika bolnice ta tuberkulozo Ormož Je imenovan dr. SuSterič Jože, zdravnik H Ormoža, v upravni odbor to bolnice pa je imenovanih las ljudstva šest [ oseb. { Sklenjeno je še, da preide ptu,iska bolnica s 1. ian. 195.'? na poslovanje ustanove s sa- mostojnim finansiranjera, cna- i ko tudi bolnica TBC v Ormo- i žu in bosta ob« pod nadror- ' slvom Sveta za ljudsko zdrav- stvo in socialno politiko OLO Ptuj. GospodarsJta nstanova S samostojnim floansiranjem po- stane tudi Kobilarna Tumišče pri Ptnjo. 1 Sprejet je §e odlok o načinu ; sklenan.ia kreditnih popotlb gle- I de investicij gospodarskega po- [ mena. Ostali sklep! so osebnega po- I mena in sicer sklep, da se raz- I reši tov. Zorčiča Franceta na i lastno željo kot člana Sveta za I ljudsko zdravstvo in soeiaJno ; politiko OLO Ptuj in mesto nJe- ga izvoli tov. dr. Raku.š Franc, idravnik v Ptuja. Zdravnikoma v Majšperkn In Središču se od L jmiija t. I . odobri 5000 din terenskega dodatka. Tokrat «o rsl odborniki te- meljito sezanjeni s humanitar- nim delom Sveta %a ljudsko rdravstvo in socialno politiko z letošnllmi doseženimi uspehi, ne- rešenimi problemi In težavami. da bodo laže v bodože razumeli in podpirali prizadevanje tega »veta. Pred sprejetjem gornjih sklepov je di.skutlralo več Od- bornikov. Nekatere prrsJSI^ge je bilo treba v diskusiji dopolniti, dva predloga pa sta bila zavr- njena. V diskusij! o pripravah re- publiškega zakona o remiji- škejn roaksimimi?! je pojasnil o'1bornik, sekr^rtar ZKS tov. Tramšefc. da so dani prpdlo?:?. r! registraciji lažji in kako težit tovorni avtomobili in druga motoma vozila. O diskusiji na sejah in skle- pih bo lahko v listu še več po- jasnil in komentarjev pozneje. Tudi za bolnike iz našega okraja v nedeljo, dne 7. t. m., je bila svečana otvoritev noves« pljuč- nega o4delka maiiborske sploš- ne bolnice, ki nasi ponosno ime borca I, pohorskega bataljona dr. Duiana Mravljaka, ki je pa- del skupno z ostalimi borci le- ta 1943 v borbi proti okupator- ju. Pri pomerabitl svečanosti .»rta bila navzora tudi oče in brat pokojnega dr. Mravljalca ter preživeli borec Pohor.skega ba- taljona tov. Zalaznik I^n. V avli pljučnega oddelka so se zbrali številni zastopniki oblasti, partije, medicinsko oseb- je in ostali gostje. Svečanost je otvoril ravnatelj Splošne bolnice dr, Pertl. V imenu mestne ob- čine Maribor je govoril tov. Miloš Ledinelc, ki jo tudi odkril spominsko ploščo, pos\'^ečeno dr. Dušanu Mravijaku. Sef zdrav- nik dr. RadSel Fran je doku- mentarno oriS(>I zgodovinski raz- voj borbo protg tuberkulozi v Mariboru od dobo po prvi sve- tovni vojni do dtincs. V s^.'ojem govonj je poudar',! plemenito gesto sanitetnega oddelka UDV iz Beograda, ki je brezplačno poklonil to ponosno stavbo pIjTično bolnim delovnim lju- dem m«;ta Maribora in okolice. Pri proslavi je sodeloval žensld pevski r.bor sindikalne podraž- nice Splošne bolnice iz Maribo- ra pod vodstvom tov. 2a.vka, ki je ubrano zapel nekaj partizan- skih in narodnili pesmi Sodobno opremljen pljučni oddelek na Pohorju je poleg sanatorijd na Golniku, Topol- ščfci ia Novem Cel.Tu najmcder- no]šc ?;drai'nn5ce ?,a pljučno ne v Jugoslaviji, ki leži 720 vn nad morjem ter ima 115 postelj. V €^hesni Videm pri Piu^u\ smo se i!skfi!sali I s 4. Junijem tega leta smo na I področju občine Videm končali ' z volitvami v vaške odbore SZ i DL ter v občinski odbor SZDL. j Da je to delo tako uspešno I končano, je zasluga dobre orga- nizacije, ki jo je vodil zastopnilt okrajnega odbora SZDL tov. i Ivan Vobič; ta je dobro začeL I Ze na prvi .seji občinskega od- I bora SZ, osnovnih organizacij : ZK in ostalih dobilh članov SZ se je dalo sklepati, da bodo vo- ; litve uspele. Zanimanje celotne- ga aktiva je bilo na dovoljni višini. Po vseh vaških odbodh so bi- le pred zbori seje, na katerih so 0'*Jxmiki razpravljali o va?- , nih gospodarskih vprašanjih; j o sami organiT^ciJi In predpri- ; pravah za zbore odnosiKi volit- ve v osnovno vaško orgaidzaci- j jo SZDL. I Zbori — volitve vaških orga- nizacij SZDIi so se pričeli s 25. majem in so končali v N^seh va- seh do 2. junija 1953. Sami zbo- ri so bili dobro obiskani. Naj- , boljši obisk je dosegla vas Stur- I movec, ki je bila zastopana 100 odstotno. Nič nI taostajala vas Pobrežje, ki Je na drugem me- stu. Za tako dobro udeležbo, ki ! jo je dosegla vas Pobrežje, j-e ^-selvakor zasluga tov. Mari>tna I Sibila. Za svoje zaslužilo delo i je dobil priznanje na občinski konferenci. Izvoljen je v ob- činski odbor SZDL, občinski odbor pa ga je izvolil za pred- sednika občinskega odbora SZ I DL Videm. Nič manj niso za- ;■ ostajale ostale vasi, kjer je v.=e- kakov treba pohvaliti celotni kol d< ti v. Vaški zbori SZDL so pokazali rame dobre in slabe strani do- sedanjega dela SZ. Iz sloh o naprednejši obdelavi zemlje, kar bo vselia- kor pripomoglo k dvigu našega kmetijstva. V diskusiji je bdlo o navedenih problemih dovolj govora, kar kaže, da se člani SZ zanimajo za svojo organiza- cijo. Sklep vseh vaških odbo- rov je, da se bodo za vpraša- nja bolj zanimali jn več poma- gali članstvu. Potem ne bo ner- ganja pri pobiranju članarino, ker se bo vsek član zavedal za- kaj je član in zakaj plačuje članarino. Kot vsi ostali zbori, je bfl tu- di zbor vaAke organizacije SZ v Vidmu dobro obiskan. Graje VTedno Je, da se domačini takih sestankov ne udeležujejo, ra- zen nekaj izjem. Jasno nam je to potrdil zadnji zbor, katerega so se udeležili trije domačini, ostali pa so bili ljudje, ki. so po službenih potrebah prenic^čeni v Videm. Čudno, da na takih in podobnih sestankih pogrešamo prav domačine Vidma, ki se smatrajo za najboljše in se sku- šajo postavljati kot najvidnej- še osebnosti. Če še do danes niso c^čutili potrebe po sodelo- vanju z množico, je dvomljivo, da bodo to potrebo občutili po- zneje, ko bodo še bolj zao,?l3li. M., P. Koncert „Svobode" iz Kidričevega v Ormožu Po uspelem koncertu v ormo- ški bolnišnici v proti tuberkti- loznOTa tednu so pevci »Svobo- de« iz Kidričevega pripravili še za frontovce Ormoža lep pevski koncCTt. Mladi pevski zbor društva »Svoboda« iz Kidričevega, ki ga pridno vadi tov. Rajšter, se z vsakim dnem bolj uveljavlja t ptujskem okraju. Za koncert v Ormožu Je naštudiral 18 pesmi, ki jih Je občinstvo vse nagradi- lo z aplavzom. Obilo uspeha je žel tudi mladi solopevec tov- Lojze Vnuk, ^ je s s\''ojim le- pim, mirnim glasom na-s^dušS poslušalce. Zal pa J« treba povedati, da dvorana ni bila popolnoma za- sedena. 2iaradi tega se nismo čudili pritožbam nekaterih Or- možancev, da v Ormožu ni lju- di, kS bd sodelovali v Ijudsko- prosvetnih organizacijah, če ni- ti na prireditve, ki jim jih dru- Zi priredijo, ne pridejo v pol- « mem številu, 2-na SZDLS no olimo6|o občina O@rlinloci Preteklo tn zadnjo nedeljo so bili po v«eh vaseh, ki spadajo pod občino Gorišnica, masovni sesstanki In volitve v osnovne organizacije SZ. Na vseh se- stankih je bila udeležba prilič- no dobra, če upoštevamo, da ni- so mogli vsi člani iz ene hiše priti na sestanek. V Mali vasi kaže, da Se ljudje ne čutijo po- trebe, da bi priznali naši i>oli- tični organizaciji SZDL mesto, priznanje in oporo, ki bi jo po vsej svoji dejavnosti morala imeti. Kje Je treba iskati vzro- ka taki pasi\mosti? Mislim, da je eden izmed važnih vzrokov pomanjkljiva narodna zavest ljudi. Ljudje v Mali vasi so kot kaže vse premalo pripravljerii doprinesti dostojen delež za se in za sicupnost V.«;akdo bi se moral zavedati, cia pričakuje ljudstvo od vsakogar, da bo da- jal skupnosti po svojih močeh. Zavedati bi se moral, da bo na- še življenje tem prej urejeno, čim več ljudi bo sodelovalo. Pravi jugoslovanski socialistični patriot se tega zaveda In po- maga s\-ojemu narodu in domo- vini kot more Na sestankih so ljudje raz- pravljali o tekočit. vprašanjih. Mnogo Je bilo utemeljene kri- tike, v mnogih primerih pa tudi neutemeljene. Iz tega sem videl, da veje iz vsega samo slo-b za samega sebe, za vse ostalo pa se nikdo ne zmeni. Končna od- mera davka za leto 1952 je precej razburjala nekatere du- hove. Mnogi zanikajo, da bi bil kljub veliki suši dohodek soraz- merno dober. V GajevcUi, Zagajičih, Mure- tincih in še pri posamezni>rih po nekaterih vaseh je razbur- kala duho\'e uredba o zem- ljiškem skladu. Največ je bilo debate ^ede vinogradov. S predlogi o zem- ljiškem republiškem zakorm se tukajšnji kmetovalci nikakor ne morejo sprijazniti. Smatrajo, da bi bilo s tako razširjenim zako- nom prizadetih preveč kmetov- vinogradnikov Izpod 10 ha zem- lje, pa tudi lepo šte\iIo nekme- tov. Sprašujejo sc, če bodo po- tem res lahko zaposlila večino viničarjev novoustanovljena aH razširjena kmetijska gospodar- stva? Bilo tako ali tako! Cas -.rahteva svoje in naši ljudje se bodo morali počaad tudi spri- jazniti z raznimi gog>odarilclmi reformami, ki so posledica go- spodarskega in družbenega raz- voja. Koncert pevskega zbora DPD »Svoboda'iz PtujanaBorlu Mladina in odrasli iz okolice Borla ter gosti letovišča Bori so v nedeljo, 7. t. m. z burnim aplavzom v viteški dvorani na Borlu priznali dirigentu tov. Jožetu Gregorcu ter moškemu i a mešanemu pevskemu zboru »Svobode«, da so biii zadovoljni s koncertom. Moški zbor Je v kratkih pre- sledkih odlično zapel 10 zbor- nih narodnih, umetnih in parti- zanskih pesrni. V zelo oiiustični dvorani se je močno odražalo, da je pevski zbor »Svobode« v zelo kratkem času dosegel ne- pričakovani uspeh. 2e v začet- ku koncerta so spraševali po- slušalci, zakaj ne gre zbor go- stovat tudi izven okraja, saj se Jabko primerja z mai*sikaterim rborom, Čigar petje poslušamo po radi IX Zelo ponosni so bili vsi pevci moškega, zlasti pa mešanega zbora, ko so poslu- šalci z dolgotrajnim aplavzom, pa tudi z vzkliki zahtevali, da bi zbof nekatere pesmice pono- vil, kar so tudi storili. Solo pevci so bili deležni posebnega pri- znanja. Kljub obširnemu pro- gramu se je zdelo vsem navzo- čim, da bi še in še poslušali. iSannnivo je bilo opai;ovatl poslušalec, s kakim zanimanjem so sledili programu in ocenje- vali vsakega pevca ali pevko posebej, ob pavzah pa zamenje- vali misli. >Kako srečni bomo pri nas v Gorišnici, ko bo naš zbor tako lepo zapel...« je rekla sosed: pred menoj sedeča deklica. Za seboj sem slišal pripombe, da se v malokaterem zboru tako razločno sliši izgo- vorjava in da ]e vsak glas v zboru na svojem mestu. Ce bi napisal v.se laskave izjave, oi iih zbor v svoji skromnosti zavrnil. V.sako dosedanje gostovanje pevskega zbora »Svobode« iz Ptuja je obogatilo zbor in diri- genta za nove izkušnje, saj so peli v različnem okolju in po- vsod jih je ljudstvo z veseljem poslušalo. Upam, da bo ta po- žrtvovalni zbor zapel tudi v Slovenskih goricah, v Središču in Ormožu, v Staršah, Leskovcu in drugod, ker ga bo tudi tam ljudstvo želelo poslušati. Prbrave za „Dan vajencev" v Ptuju Vajen5!ca mladina, ki se uspo- sablja v nižjih stroko\mih šolah Za nižje kvalificirane poklice, si je pridobila vse pravice smotr- neg,i ra--:\-o]a šole r novi Jugo- slaviji. Tudi ona polaga vsako- letni obračun svojega dela. ki re zrcali v ^■Dne\'u vajencev« 22. junija ob zaključku žoi". Letošnii -^D^-n vajencev« Ptuju bo slovesnejši, saj nam bodo učrnci pokazali, koliko so fc-e v enem k*'! strokovno d\ng- rili in koliko so pridobili z izven šo t s>: im u d ? j 3 K^o v a n j em. Vajenci raznih strok pripravljar- }0 razstavo izdelkov, za katero je že več mesecev veliko zani- manje. Posamezniki so se lotili i?de"ave težjih izdelkov in tudi ▼ skupinah želijo pokazala kaj ferednega. S to razstavo ne že- ^'■^Tko pokazati prebivalstvu sa- mo stroliovne sposobnosti vajen- cev, temveč bo namenjena tudi m.£;dini. kj sc ii^mcrja v poklice; na razpinvi bndn razlagali stro- kovni včitalji. kakšen pomen, prednosti, pa tudi kakšne teža- ve ima katerikoli obrtniški po- klic. Ko se bedo si^nr-ši posveto- vali s šolskim strokov-nim vod- stvom, s'^ bodo najlaže odločili, za kateri poklic ima n.iihov otrok največ veselja. Tako bodo kasneje v vajeniški dobi lahko usoe.šno nanredovali. Razstava bo* odprte cd 18. do 22. junija. V leiiSnIem letu so 5;e i-ajen- Ci tudi i-rvenšolsko marljivo udr^jstvovali. Ustanovili so si )as*ni vajrn?ki tambura^i T^bor, ki je \mr\ žc ncknj nastopov. Za svof d^n pripravljajo dal.iši program z jnvno akademijo, Iv^er bodo nastopile tudi telovad- ne skupine in recit-ecijski zbori. To bo nrva 'a\ma akademija, kjer bodo sodelovali samo va- jenci in nfl katero se vse tri vajenske šole v Ptuju priprav- liajo. Akademija bo v ponede- ljek, 22. junija. Upamo da bo ^Dan vajencev« v letošnjem letu vispel in nam dal nove pobude za nadal.ieva- r-e \'zr',o:neg3 dela in dviga kvalitetnih in tmiskih sposob- nosti naših vajence^'. St. Hcifelslfo ptujskega ekm's ¥ Kidričevem Člani družtva učiteljev ptuj- skega okraja so dne 30. maja združili svoj delovni sestanek z obiskom ICidričevega. Prvi del programa Je bil Iz- polnjen z odličnim referatom o težko vzgojljlvih otrocih, ki ga je podal tov. prof. Šilih Gustav iz Maribora. V referatu Je pre- davatelj prikazal in utemeljeval z izredno globino premnoge na- gibe, vzroke in posledice zgre- šene vzgoje, socialnih in fizio- loških vplivov, vplivov dedno- sti itd. na vzgojo ter na mnosih primerih ilustriral, kako je bilo mogoče doseči s pravilno peda- goško taktnostjo pozitivne re- zultate v vzgoji težko vzgojlji- vih otrok. Da je referat globoko zajel navzoče poklicne \^goji- lelje, je pokazala diskusija, v kateri so iznašali navzoči pro- bleme \"zgoje iz lastne prakse ter povedali, kako so oni skušali rešiti dane pobleme. Diskusija bi se bila raz\njaia še dalje, a je čas prisilil navzoče k druge- mu delu programa, to je k ogle- du nalcga največjega gospodar- skega obje-kta — tovarne alu- minija in glinice v Kidriče\-em. Uprava tovarne je nudila čla- nom Društ\-a učiteljev v?e za kar najbolj u.spešen ogled gi- gantskega industrijskega ot>- jekta. Porazdeljeni v skupine, kate- terira Je uprava dodelila stro- kovne vodje, ki so navzočim razlagali načine predelovanja od prve do zadnje faze, kakor tudi delovanja posameznih stro- jev in obratov, so učitelji pre- življali vse stopnje od občudo- vanja veličine do ponosne za- vesta moči naJe socialistične do- movine. V krasni menzi, ki je ta dan neoficialno prvič vzgibala svoje delovne vzvode, je potekal tret- ji del programa, ki pa je bil za- radi nujnosti odhoda članstva razmeroma hitro zaključen. Skromna priznanja, kot: »Ni- ti v sanjah si nisem predstavljal vsega tega!« in »Srečen sem, da sem danes v Kidričevem!« niti zdaleč ntso mogla izraziti teg|i. kar je učitelj.stvo doživelo veli- kega v teh pičlih urah, kajti učiteljstvo Kidričevega ni samo videlo, ampak res -- doživelo! I Meta Kunčeva MOŽNOST POPOLNEGA IZTREBLJENJA TUBEnKULOZS Dr. David Smith, profesor bakteriologjje na univerzi Duke, je na letnem zborovanju Ame- riškega društva za tuberkulozo lzja\nl, da bo mogoče izločiti lažja tuberkulozna obolenja, k' niso potrebna bolniške oskrbe, v desetih letih, odpraviti tuber- kulozo kot glavni vzrok smrti v 25 letih in omejiti primere novih obolenj na neznatno šte- vilo v 50 letih. Poudaril je. da bo mogoče doseči te smotre f poostritvijo in izbcljš?;niem. «e- d3nj-:h ukrepov proti tsj bo- lezni. ,Mm liičlere In olroha" v Hailiii V Hajdini smo zaključili »Te- den matere in otroka« s pestro proslavo v nedeljo 7. junija v dvorani UP. Učiteljica tov. Mjtrija Gabro- vec je v govoru orisala mate- rinsko ljubezen, njeno požrtvo- valnost in samoodpoved za sre- čo otroka. Govorila Je o čudo- vitem Jimaštvu, ki ga Je slo- venja mati pokazala v hudih letih fašistične okupacije, ko je tudi ona ugrabila za puško in branila svoje ognjišče pred su- rovim nasiljem. O brezprimer- ni prredanosti naše žene — ma- tere, ki kot cnako\-redna delav- ka moiu-očetu gradi našo so- cialistično domo\'i-no na prav vseh toriščih ročnega in du- -ševnega dela. Posebno podrob- no je govorila še o skrbi naše socialistične države za mater in njeno deco, o socialnem za- varovanju in vsestranski so- cialni zaščiti, ki Jo s priznanjem občudujejo celo druge, bogatej- še države. Sledile so pevcke, rajalne. re- citacijske in telovadne točke, ki jih je pripravilo tuJcajšnJe uči- teljstvo s šolsko in izvenšolsko mladino. Posebno pohvalo s! zasluži mladinka Emeršičeva za lepo pevsko eolo točko ob spremljavi kitare. V imenu občinskega s%-eta xa socialno politiko in liudsko zdravstvo, ki Je proslavo orga- niziral, sc Je tajnik občinskega ljudskega odbora tov. Kampl Maks zahvalil učiteljstvni z.a trud in delo za pripravljanje programskih točk. Matere so odhajaJe od pro- slave z zavestjo, da socialistična dnižba in naša ljudska oblast spoštujeta in cenita ?':cromno, tiho in prav zato mnogokra.t nevidno, a zelo važno delo na- &ih mater. Iz Makol I V soboto, 6. junija t, 1. je bil t v »Domu ob Dravinjis sestanek zastopnikov p<3sl. DOZ Maribor, kateri pripada tudi področje ptujskega okraja Tald sestcuiki so vsaka 2 do 3 mesece, kakor j pač pokaže poU'eba glede na tekoče in nove probleme, j Na tem sestarJcu so obravna- vali predvsem vprašanja iz za- varovanja kmetijskih pridelkov proti škodi v zvezi z elementar- nimi nezgodami, z nesrečami in i nezgodami pri živini. Iz poročil zastopnikov izhaja, da se ljud- stvo vedno boij varuje pred ^ raznimi gospod.irskimi škodami j s preprečevanjem nevarnosti in I z zavarovanjem m da je zani- manje za zavarovanje kmetij- skih pri i: Ikov, pa tudi za živ- ' Ijenjsko zavarovanje socialno nezavarovanih ljudi vedno večje. Malo je šol, ki ne bi po- skrbele za zavarovanje šolo- obveznih otrok. Več diskusije :,e bilo tudi o ocenjevalcih škode in o prizadevanju zavoda, da bi vsak slučaj nesreče pravilno in pravično ocenili ter izplačali pripadajočo odškodnino. Sestanek je bii zelo zanimiv. Udeležili so se ga vsi zastop- niki in so si istočasno ogledali zanimivosti gradu ter okolice. Muzejsko društvo Ptuj jc imelo v soboto, 6. junija t. 1. občni zbor v •^Domu ob Dravi- nji«. Člani društva so si isto- časno ogledali zanimivosti gra- du ki je sedaj preurejen v leto- višče. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK eS6I «!t«"! Zl '["Id cmiice, otroci st« o6čutl]iva Bitja Zdravniik z.a otroške bolezai tov dr. Branko Sdlamun iz Ptuja, ki je sedaj primarij otroškega oddelka bolnice v , Kopru je pred kratkim govoril I materam iz Kopra in okolice o | s-v-ojih zdravniških izkušnjah t zdravljenja otroških bolezni. Gotovo bo tudi tukajšnje mami- ce zanimalo, kaj jim je povedni, zato povzemamo po »Sloven- skem Jadranu« nekaj njegovih misli: »Zdravje staršev je prvi te- melj za zdravje bodočega otro- ka. Marsikatera bolezen matere že med nosečnostjo lahko nega- tivno vpliva na razvoj njenega otroka. Važno je, da se mati v času no.sečnostj dobro hrani, ravno t d ko pa tudi pozneje, ko otroka dojd. Pri dojenju matere mnogo grežijo. Nekatere sploh ne dojijo ali le kratek čas in potem hranijo otroka s kravjim mlekom. Čeprav se otrok zdebe. l.i, ni to zadovoljiv znak odpor- nosti njegovega organizma. Otrok, ki je hranjen z materi- nim mlekom, laže premaguje bolezni, kakor tisti, ki je hra- njen z živalskim. Na drugi stra- ni je zopet napačno, če mati doji otroka predolgo, no da bi mu dajala še drugo hrano, ki je potrebna starejšemu dojenčku. Takšni do;enČki po.stanejo pod- hranjeni in zgodili so se že primeri, da so od lakote pomrli. Važno je torej, da se otroka pravočasno navadi tudi na dru- go hrano. Otroci so zelo občutljiva bitja in zato so močno podvrženi raz- nim zunanjim vplivom. Pred« vsem se odraža v njihovi dušev- nosti vpliv družinskega življe- nja. Ravno tako pa vplivajo na razvoj njihovega organizma materialne razmere v katerih živijo, kakor n. pr.: neprezra- čeno in vlažno stanovanje, ne- redna hrana, nezadostno in skupno spanje itd. Stanovanja v Istri so fdcer slaba, vendar že dovolj čisla. Pač pa nega otrok ni vedno po|X)lnoma pravilna. Mnogokje zdravijo otroke doma na zastareli način z raznimi vražami in mazili, kar otroku samo škoduje. Starši so večkrat tudi mnenja, da naj otrocj pre- bolijo otroške bolezni čim prej, kar i>a je nepravilno. Zaradi te- ga moramo bolnega otjoka čim prej izolirati od ostalih otrok, i Otroka je treba tudi letnemu ča- su primemo oblačiti. Nepravilno jc, da so otroa po nogah goli,' telesce pa jim je pren«trpano z oblačili. Zelo veliko narodno z!o pri j Slovencih je alkoholizem, ki prihaja posebno do izraza v vi- norodnih krajih. Alkohol je strup, posebno še za otroke in vpliva na njihov živčni ustroj zelo negativno. Otroci j>ostdnejo vsled uživanja alkohola dušev- no zaostali in telesno slabo raz- viti, o čemer jasno govorijo statistike. Nesreča ne počiva v zadnjem času je med 18 nesrečnimi primeri 11 moških različnih stalnosti doživelo ne- všečnosti, ostalo pa so ženske vseh starosti. Vsem je nudila prvo pomoč ptujska bolnišnica. S kolesom so padli In se ptv- škodovali: Tomazin Antorl iz Ptuja, Cimerlajt Štefan iz Cir- kovc, Grajfoner Venčeslav iz Podgorc, Drevenšek Jože iz Gruškovja in Gajzer Franc Iz Dolene. Caf Mirko i/ Grajen- šaka je padel s češnje, Ma- sera Ivan iz Kidričevega si je pri delu poškodoval desnico, Stepišniku Alojzu iz Sp. Brega je padel na desno nogo kamen, Stuhec Franca iz Marjete je poškodoval neprevidni kolesar, dočim sta Fric Stane iz Cirkovc ter Ban Štefan iz Paradiža prišla do poškodb na nepojas- njen način. Vsled nesrečnega padca si je Prelog Rozalija iz Ptuja poško- dovala rebra, Kumin Ljudmila iz Kidričevega desno koleno, Amuš Liza iz Gomile ključnico, poškodbe Frle.š Milene iz Kidri- čevega. Matjtt5ič Ljudmile iz Zlatoličja ter Kolarič Marije pa niso pojasnjene Kumin Ljud- mila iz Kidričevega je padla in si poškodovala desnico. Zaključni roditeljski sestanek v Ha dint v nedeljo, 7. junija smo raz- pravljali o uspehih dijakov obeh I. razredov tukajšnje nižje gimnazije ob zaključku prvegA leta obstoja in podrobneje ana- lizirali vzroke neuspehov. Osnovnošolski učenci pode- želja se le s težavo privajajo učnemu delu na sredn.ti šoli. To terja discipliniranejšo duho\mo koncentracijo, ki se ji dijak- novinec le polagoma priuči. Srednješolsko učenje pa že za- radi obsežnega učnega načrta zahteva od dijaka tudi precej več domače pridnosti in vestno domače učno delo. Starši bodo morali to dejstvo v bodoče upoštevati in nuditi sinu-dija- ku tudi doma dovolj časa, da bo lahko zadostil svojim Stu- dijskim dolžnostim. Procent di- jakov, ki letos v 1. gimnazij- skem razredu niso u.speli, tvori- jo v glavnem na poulcu nezain- teresirani učenci, ki v šoli »ždeči« mimo čakajo, da ča- sovno dopolnijo šolsko obvez- nost. Morda ni prav zadnji vzrok šibkemu šolskemu uspehu tudi ugotovljena morfološko-fizična kondicija našega dijaka, ki zna- ša v procentih: zelo dobra 6»/«, srednja 1.5. nižja 39 in ze- lo nizka 40 % dijakov. Tudi neurejene družinske pil- like vplivajo zelo kvamo n£ duhovnio rast našega mladostni- ka in ga zavirajo pri uspešnen šolskem napredku. Po obširni splošni razprav o internem šolskem delu s< star.^i z zanimanjem sledili po- ročilu o pionirskih prireditvah Iti nudijo mladini veselje in zabavo: 24. maja so hajdinski pionirji sodelovali na pionir- | slcem festivalu v Kidričevem na čast rojsterau dnevu maršala Tita. Priborili so si pokal in 3 diplome. Ob sklepu šolskega leta priredi šola tudi pionirski izlet v Mursko Soboto, dočim bo šolsko leto slovesno zaklju- čeno s proslavo in uprizoritvijo pravljične 4-dGJanke »Jurček«. i R. I. Dijaki mariborske IV. gimnazije na obisku v Gorisnici v petek so prišli na izlet di- jaki 2. razreda IV. nižje gimna- dje iz Maribora. Smoter izleta je bil, da si dijaki ogledajo novo urejeno letovišče Bori, spozna- jo prcdzgodovino tega gradu in vlogo, ki jo je grad BttI od- igral za nas Slovence, ko so nas zapirali gestapovci. Da bi sc dijaki spoznali s svojimi sovrstniki nižje gimna- zije na podeželju, so obiskali mimogrede tudi nižjo gimnazijo v Gorisnici. Dijaki so skoraj ves dopoldne prebili v Gorisni- ci. Pionirski pevski zbor goriš- niške gimnazije jim je v po- zdrav iz srca zapel nekaj slo- venskih partizanskih in narodnih pesmi. ra\Tiatelj nižje gimnazi- je pa jim je spregovoril v ido- zdrav nekaj toplih in iskrenih besed. Poudaril je važno vlogo medsebojnega spoznavania in tesne povezave mestnih dijakov in dijakov podeželskih nižjih gimnazij. Za pozdrave se je kot razrednik zahvalil tov. prof. Stanko Sila, v imenu pionirjev pa dijak razreda, kj je med drugim tudi povabil naše dija- ke, da obiščejo njihovo gimna- zijo, če bi sc kdaj mudili v Ma- riboru. Po končanem pozdra\-nem programu so §!i dijaki in učen- ci osno\^lc šole v zadružni dom, kjer so si ogledali dvorano in oder, ki je urejen po sodobnih zali te va h moderne in sodobne odrsko tehnike. Pionirji so pri- pravili našim pionirjem pravo presenečenje. S seboj so pripe- ljali kinoprojektor. Predvajali so 4 mladinske jjoučne in \'zgoj- nc filme: Tinček in Tonček, Jsnko in Metka. Lov na kite, Drc-^iranje divjih konj. Predva- janje filma je bilo v i»liko bolj dovzetno in razumljivo za na.še otroke, ker je prof. tov. Zemlji- čeva pri vsakem filmu tolmači- la otrokom dogodek za dogod- kom. To je bila pn^a kinopred- stava v d^^orani zadružnega do- ma, Ivi je brez posebnih pripraM dobro uspela in zadovoljila na- šo mladino. Za to je poskrbel tehnični vodja tov. Cerar. Taki obiski naših dijakov so dobrodošli in potrebni. Naša mladina naj se med seboj spo- znava, spozna naj življenje na- ših kmečkih ljudi in obratno, pogovori naj se o problemih, ki so na šolah, spoznava naj prilike na YX>sameznih šolah, da bo lahko, ko doraste, čimveč dajala svojemu narodu za ures- ničenje socialistične misli. Roditeljski sestanki v Gorisnici (Našj starši kažejo mnogo več- j je zanimanje za napredek svo- ■ jih otrok.) I' V Gorisnici je bil prejšnjo , nedeljo zadnji roditeljski se- stanek za nižjo gimnazijo, to i nedeljo pa za osnovno šolo. Oba sestanka je obiskala pretežna \ večina naših staršev. Učilnica je bila obakrat popolnoma za- sedena. Po obširni analizi učne- ga in vzgojnega dela, ki ga je , podal ravnatelj in upravitelj šo- ; le, so ljudje, ki v pretežni ve- , čini podpirajo stremljenja naiSe šole in učiteljstva, dali prizna- nje in podprli učlteljstvo v pri- ' zadevanju za dosego čim bolj- ' ših učnih in vzgojnih uspehov. Priznati moramo staršem, da se v polni meri zavedajo važne in pomembne vloge pn vzgoji svo- jih otrok. Pri takih učencih je vzgojno in učno delo mnogo lažje in uspehi so takorekoč skoraj zasigurani. Na žalost pa je v šolskem okolišu nekaj ta- i kih, ki so daleč od svojih otrok in so do svojih otrok popolno- ma brezbrižni. Pi1 takih otrocih leži vse breme na šoli. Naloga šole in vseh ostalih bo. da pri- pravijo vse starše do tega, da se bodo v večji mor^ kot doslej zavedali vloge staršev in doma. Potem bo v šoli lažje delo brez nepotrebnega godrnjanja ob koncu šolskega leta v primerih, kjer otrok zaostane. Potem bo- do starši lažje in pravilnejše ocenili učiteljevo delo v raz- redu. Naša naloga je: vedno vzga- jati. Stalni stiki med starši in ■ učiteljstvom so nam najboljši I porok, da bo naše delo doseglo I vzgojni smoter. Za dosego take povezal ve obstaja v mnogih kra- jih v naši republiki Društvo prijateljev mladine. To bo po- trebno ustanoviti tudi na našem podeželju. Tudi poučna revija Mladi svet bo lahko vsakemu izmed naših staršev nudila na- potke in navodila, kako posto- pati z otroci v tem ali onem ' primeru. NAROČNIKOM! Ob prvem opravku v Ptuju ali na pošti ne po- zabite na naročnino za „Ptujski tednik". K moštu dolita veda Ob odkritju gospodarskega kriminala v tem ali onem F>od- jetju, ustanovi, občini itd., rada govorimo o nastali škodi, o krivcu in odgovornih ljudeh, manj pa o ugotovitvah, ker se je škoda začela, nadaljevala in dosegla višek. Seveda nismo prav ravnali. Odprta borba pro- ti kriminalu, proti škodi je bor- ba za zdravo življenje v kolek- tivu, za tovarištvo in za napre- dek podjetja. Gornjo trditev bi lahko pod- prli s primerom podružnice podjetja »Sad« Celje v Ptuju. Kdo bi sodil, kako je prišlo tu- kaj do večje škode ravno zato, ker se je škoda začela, nadalje- vala in tudi dosegla višek, ker v kolektivu ni bilo vztrajne bor- be za zdravo življenje, za to- varištvo in za napredek pod- jetja. V prvi polovici oktobra 1952 je prejelo podjetje 4000 litrov vinskega mošta v predelavo v I Vcrmut-vino 8 sodov po 500 I litrov mošta so v.skladiščill v prostoru, kjer ja 15 delavcev vršilo svoje redno delo. Neka' dni po vskladiščenju mošta se je začelo. Skozi cevke za vretje mošta so začeli vsi po vrsti sr- kati okusno pijačo iz soda. do- kler so cevke dosegale. Opozo- rilo, da bodo morali poravnati škodo, ni zaleglo. Da ne bi mošta prmanjkovalo, so si pomagali z vodo Začeli so dolivati. Ce si upa sam preddelavec Pa\i!co- , Vič doliti v en sod 20 litrov vode, zalcaj si ne bi upali še dru- gi... S tem so se opravičevali in nadaljevali. Januarja 1953 seveda mošt ni mogel več ime- ti 10,62 % alkohola, temveč sa- mo 8,8 "/(>, ker je bilo moštu v več' sodih prilite nad 700 litrov vode. Mesto prvotno razpolož- ljivega naravnega alkohola, je moralo potem podjetje upora- biti špirita v vrednosti 23.800 din. Prva škoda. Pri tem pa je treba še upo^števdti drugo ško- do, da je s popitimi količinami mošta zmanjkalo 39.600 din. Pri tej škodi gotovo nI priza- deto samo podjetje, temvco tudi potrošniki raznih alkoholnih izdelkov, ki dobivajo za dragoce- ni denar nepristne pijače po krivdi ljudi, ki mislijo samo na se. Vzojna kazen brez povrnitve škode nikakor tudi v tem pri- meru ne more doseči namena. Družba je v.seeoo prikrajšana po krivdi ljudi, ki so bili plača- ni, da predelajo prevzeto bla- go. Ce so povzročili škodo, so jo morali na vsak način na svoj račun. Tako vsaj mislijo ljudje, ki drugače razumejo s\'oje naloge. Ob takih pogojih ni čudno, če zaide podjetje v težave zaradi konkurence bcljš'ih podjetij. ! Primer pulpne pcaie bi pio- ral biti poučen za po-imcznike, ki bolehajo na popustljivosti napram škodi, če nočejo da se bodo napram njim v p-^djetju zrahljali odnosi in da ne bo pri- šel tn ali oni član kole" '"va pred ljudsko sodišče. NS. ^ ^ W H M H \V O § T i FOTOAPARAT. KI ODKRIVA BOLEZNI j Pred kratkim je objavil šef nekega londonskega laboratorija za znanstvena raziskovanja v f Oxfordu George Delawarr po- | tom londonskega tednika »Sun- day Graphic«, da lahko omogo- I či zdravnikom, da ugotovijo' diagnozo kake bolezni s slika- njem s pomočjo specialnega fo- toaparata, ki ga je sam izumil. Slikati ni treba celega bolnika, temveč samo kapljo njegove krvi. Kot trdi iznajditelj, bo i tem potom mogoče odkriti vzrok bolezni nekaj tednov, mesecev ali celo leto prej kot z običajnimi sredstvi. S tem sli- kanjem bo odpadla potreba ope- racij v svrho ugotovitve bolez- ni 12 let se je iznajditelj bavil s tem izumom in porabil zanj 33,600.000 dinarjev. Fotokamera ni rentgenski aparat in tudi ne reagira na svetlobo in sence na fotografski način, temveč na valovne oblike, glede katerih tr- j di izumitelj, da jih stalno izlo- j ča vsaka celica človeškega te- lesa in te valove on lahko slika s pomočjo novega aparata. !>Vem, da se zdj ta trditev-' fan- tastična,« je dejal Delawarr, »sicer pa so se svoječasno zdele enako fantastične trditve iz- umiteljev radioaparatov in ra- darja. Pripravljen sem staviti ta aparat na razpolago kateri koli ustanovi, ki dela poizkuse. Dajte mi vzorce krvi 12 raznih oseb, od katerih ima er.a zlom- ljeno kost. Ne želim videti teh ljudi niti mi niso o njih potreb- ne nikake informacije. Moj aparat bo pokazal, kdo med nji- mi ima frakturo.'' Ministrstvo narodnega zdrav- ja in angleško medicinsko dru- štvo se še nista prepričala o teh trditvah, vendar je med zdrav- niki in znanstveniki za nje ve- liko zanimanje. TEHNIČNA POMOf' TS SF TK V LETU 1952 POVEČALA Tajništvo OZN je pripravilo Za gospodarski in socialni svet poročilo o tehnični pomoči, ki so jo ZN dali raznim državam v letu 1952. Iz tega poročila sledi, da se je tehnična pomoč znatno povečala. V teku leta 1952 so ugodno rezili prošnje za pomoč 77 držav. Število strokovnjakov za tehnično po- moč, ki so na raznih ozemljih, se je od 165, kolikor je znašalo leta 1951, dvignilo v letu 1952 na 451. Število razdeljenih štu- dijskih podpor pa se je dvigni- lo od 451 na 729. Posiiiig prlziiiioli! m\mm psioiia mm V Ptuju jc 28. maja končal ; sv^oje plodno življenje vzoren 83 let star prosvetni delavec tov. Anton Ogorelec, dolgoletni šol- ski upravitelj v Cirkulanah, či- gar življenje je potekalo v ne- , nehni borbi za prosvetni in go- spodarski dvig Haloz in čigar, telo počiva v haloški zemlji, i Ljudstvo v Cirkulanah ga bo j ohranilo v najlepšem spominu. ' Anton Ogorelec je bil rojen 8 VI. 1865 v Pišecah. Kot dvaj- setletni mladenič je končal v Mariboru učiteljišče in bil takoj nastavljen v Teharjih. od tam pa premeščen k St. Vidu nad Planino, kjer je ostal eno leto. Nato je shižboval na slovenski šol- v Ptuju, in v Vurbergu, končno pa kot nadučntelj pri Sv. Barbari v Halozah, kamor je prišel 26. XI. 1894 in ostal na tom mestu skoraj 25 let. Z veliko voljo in energijo je prijel za delo, da bi ustvaril red na šoli; konec je bilo pouka prostim dnevom o-b kolinah ali sejmih v Ptuju. Zahteval je z veliko do-slednostjo šolski obisk in jc v tem tudi uspel; že po enem letu mu je okrajni šolski nadzornik Ranner pri pregledu šole izrekel pohvalo: >Sele letos morem reči. da ta šola re? na- preduje in to v pouku kakor tu- di v obiskovanju«. Svojo učen- ce jc pripravljal za življenje. Z učencj jc meril njive in tra-vnl- kc in iim izračunaval ploščino in v:ednost, sebi dodeljeno nji-^ vo je sprem.enil v šolski vrt in tu so učenci delali v matičnja-' ku. v trsnici za zeleno in suho cepljenje v drevesnici, dol vrta jc služil za cvetlice in zelenja- vo, topla greda ga je pa oskr- bovala s sadikami. V nekaj letih je ustvaril večinoma s svojimi prispevki najlenši šolski vrt v okraju; nn\': nadučitelj je bil tud; dober čebelar in je svojo ljubezen do čebel prenašal tudi na ulience Tako jc šolski vrt služ'l mladini kot šola za živ- Ijop-e Kot v7.2o;itrli ni nikoli uporabljal palice. Vagajal je z dobro besedo in s svojim zgle- dom. Učencem je vcepljal lju- bezen do narave, smisel za red, snago in poštenost. Mož Ogorelčevega kova ni mogel ostati med šolskimi ste- nami, v prostem času je zaha- jal med ljudi, opazoval je nji- hovo življenje, gospodarske in socialne razmere, videl je vso revščino in trpljenje Haložana, ; spoznal in doumel je vlogo, ki i naj bi jo vršil učitelj na vasi. Svoja dognanja je vnesel v šol- sko kroniko, kjer lahko beremo leta 1893 sledeče: tTukajšnje prebivalst\'o je siromašno in si- cer tako, da sedaj v vsej obširni župniji med okoli 4000 prebi- valci ni več pravega kmeta- , domačina. Devet desetin tukajš- \ njih posestev je sedaj v rokah tako imenovanih gornikov, ka- , teri imajo več ali manj hribovi- tega sveta, med tem pa seveda največ zapuščenih goric. Eno desetino posestev pa imajo naj- več bivši, deloma sedanji trgov- ci, gostilničarji in odvetniki iz Ptuja in okolice. Kako so prišla posestva tem gospodom v roke, je lahko umevno. Posestnik se jc pri njih zadolžil, pozabil na povmitev ter prišel tako ob svoje imetje. Manj umevno pa je to, da sc je zgodilo to v ta- kem času, ko so bila še izvrstna vinska leta in Bavbarčani še ni- so trpeli pomanjkanja. K ubo- štvu, trtru suši, pozebi in ple- snobj grozdja se je pridružila še peta in največja neprilika, namreč neobhodna potreba opu- stošene vinograde obnoviti. Ko- liko truda, spretnosti in denar- ja — n^ oral 1000 goldinarjev — stane to delo, zamore razu- meta samo tisti, kateri ga po- zna. Trsna uš in drjgi škodljiv- ci so že gotovo opvistošili tri četrtine vinogradov, a vztrajni dela\Taosti in marljivosti tukajš- njega ljudstva je pripisati, da je že skoraj ena četrtina teh, s proti trtni suši odporno ameri- kansko trto zasajenih ter je že ^ tudi več kakor polovica teh trt j z rodovitno na.šo vinsko trto! pocepljcnih. Upati je, da bodo, hribi, ki so sedaj skoro goli, zo- | pet 2 vinsko trto ozeleneli ter j da sc bode vsled tega povmilo blagostanje Haložanom.« To so tehtne in globoke be- i .sede, ob katerih se lahko tudi' danes zamislimo. Anton Ogore- lec pa ni ostal pri samih ugoto- j vitvah. Naslednje leto je usta-| novjl tBralno daištvo«. Najprej' pri Barbari v Halozah, katerega program jc bil izobraževanje, ' pošteno razveseljcvanje in pouk ; v gospodarskih stvareh. Dru- | štvo je privabilo takoj v začet- ^ ku 100 članov, število izposoje- ■ ' nih knjig je znašalo letno čez' 1000, kar je bil vsekakor izre- j den uspeh. Nadučitelj Ogorelec jc začutil, da je ubral pravo pot. SHm je leta 1901 končal tečaj na vinarsfe soli v Mari- boru, da bj se pripravil na dela na go.spodarskcm polju. Nasled- nje leto je olvoril kmetijski na- daljevalni tečaj za žoli odraslo mladino in ti tečaji so bili vsa- ko lct<-) do prve s^-etovn© vojne. Ogorelec jc .rvojc tečajnike vo- dici k najboljšim kmetovalcem, ne samo v okolrc- Cirkulan. temveč tudi v St. Jurij, Radgo- no, Ormož. Ljutomer, celo Lip- nica ni bila predaleč. Da jc to- liko dobrih sadjarjev in vino- gradnikov v Cirkulanah, jc ne- izpobitna za.sluga pokojnega Ogorelca Kot bister opazovalec je Ogo- relec poznal da imajo Halozam poleti in v zimskem času med vmesnim; opravil- v vinogradu obilo časa. ker je njiv malo in je vinogradništvo njihova glav- na gospodarska dejavnost. Zato je predlagal v deželni vladi, da se za izboljšanje življenja v i Halozah uvede pletarstvo in kot i domača obrt košarstvo. Na pod- lagi ^cga poročila je bila v Cir- kulanah ustanovljena pletarska .šola, uredil se je vrbov nasad. I Tov. Ogorelca je poslala dežel- ' na vlada leta 1904 na pletarski tečaj na Dunaj. 1. januarja leta 1905 je bil po njegovi zaslugi ustanovljen potovalni tečaj za pictarsK-o, na katerem bi naj tečajniki dobili osnovne pojme v tej stroki domače obrti. Tako jc pred 48 leti oživel v okraju prvi zarodek pletarstva. Anton Ogorelec pa ni imel miru tako dolgo, dokler ni dosegel, da se je tečaj spremenil v pletarsko .šolo in končno v »Državno učno delavnico 7-s. pletarstvo-t, katere vodstvo je imel vse do leta 1915, torej celih 10 let. v Cirkulanah je ustanovil prvi poizkusn; vr- bov nasad v območju dana.^nje FLR.T. ki je dal o.snovne sorte žlahtne \Tbe, katere se še da- nes z uspehom uporabljajo v naši državi. Pletarska šola je bila v Cirkulanah do prve sve- tovne vojne, ko so jo preselili v Strnišče in od koder so jo leta 1921 prcmest.ili v Ptuj. ^ Anton Ogorelec je pred 22 leti v Ptuju pomagal ustanoviti produktivno zadrugo j^Pletar- na«, katere častni član je bil do svoje smrti. Zamisel pokoj- ' nega Ogorelca pred pol stoletja je rodila ploden sad. Danes spada ptujsko »Pletarna« med največja podjetja te stroke v Jugoslaviji, njeni izdelki .so ce- njeni celo v Ameriki, skupno- sti pa koristi leto zei letom z dragocenimi devizami. . Najbrž je malo komu znano, ■ da je pokojni učitelj Ogorelec i bil tudi graditelj cest. Ljudje so ga namreč stalno naprošali, da jim je meni zemljišča, zlastj vi- nograde, ki so jih rigolali. Tu- kajšnje ljudstvo mu tega ne bo nikob pozabilo; občina GruSko- vec ga je imenovala za svojega častnega občana že v stari Ju- goslaviji. I Kot zaveden Slovenec je Ogo- relec bridko občutil gospodar- ski pritisk ptujskih Nemcev Švarca, Omiga in Kaiserja. ki so s samovoljnimi cenami izko- riščali Haložane pri vinu, nem- ški dfenarni zavodi in trgovcj so mu pa s posojili in pozneje z bobnom odvzemali zemljo in ga spreminjali v viničarja na last- ni zemlji. Zato je ustanovil v Cirkulanah Hranilnico in poso- jilnico z \'inarsk;m odsekom. Sedaj jc lahJto Haložan pri do- mačem denarnem zavodu hra- nil svoj denar, potrebni jo tu dr>bil posojilo, vino pa je pre- vzemal vinarski odsek. Tako je Ogorelec očuval posestva mno- gim Haložanom, na drugi strani pa je dal posredno spodbudo za ustanovitev Vinarske zadruge v Ptuju, katere ustano\mik je bil tudi iz Barbare. Najlepši spomenik sj je pa po- stavil tov. Ogorelec z zgraditvi- jo novega šolskega poslopja. Komaj je prišel v Haloze, že je začel nagovarjati krajevni šol- ski odbor in ljudi za zgraditev nove šole, ker je bilo takratno šolsko poslopje neprimerno in majhno. Dosegel je, da sta oblast in krajevni šolski odbor sprejela sklep za zgraditev šo- i le in leta 1398 se je začel pouk I v novi šoli, kateri so pozneje : dogradili še 2 učilnici. Njegova zasluga je tudi razširitev uči- teljskega doma in tako je cir- j kulanska šola ena izmed redkih, kjer je še danes problem uči- I teliskih stanovanj rešen. I Razgibanosti prosvetnega živ- j Ijenja v Cirkulanah je polcžH ' on temelje, sodelujoč tudi v pevskem in tamburaškem dru- štvu. V njego\'i dobi se je raz- mahnilo društveno življenje kot nikaH prej in ne pozneje. Dru- žabne prireditve, igre. p>evski in godbeni nastopi in ijdeta so poživljali življenje v tem delu Haloz in ob nedeljah in prazni- kih si videl kopice ljudi, ki so nesli knjige na svoje domačije. In vse to je bilo delo polcoj- nega Ogorelca, ki je pokazal neverjetno energijo in požrtvo- valnost v šoli in izven nje. Ne smemo pa misliti, da je živel v ugodnih razmerah. Preživljanje desetero otrok pri takratni pla- čj in njihovo šolanje bi povpreč- nemu človeku dalo toliko dela, da se sploh ne bi mogel izven- šolsJco udejstvovaiti. Moško je prenašal težke udarce živi j en ?a, ko mu je umrlo troje otrok v nežni mladosti in padel sin v prvi svetovni vojni. Sestero otrok se danes živi: Mirko je ravnatelj »Pletame« v Ptuju, Hinko šofer. Ivan živinozdraV- nik. Vilček major, Marica pro- fesorica in Anica poročena v Ma- riboru. Vsi njegovi otroci se radi vpq-ačajo v kraj službovanja svo- jega očeta. Čutijo se Haložane. Življenjsko delo Antona Ogo- relca navdaja s ponosom njego- ve otroke, ljudstvo pa s spošto- vanjem in ljubeznijo do pokoj- nika, katerega delo je zapustrilo v Barbarčanih nešteto sledov in spominov, stanovskim tova- rišem pa bo vedno ostal velik I vzgled, kako jc treba poznati j svoj šolski okoliš, njegovo go- spodarsko in socialno zir-dbo ter prosvetne probleme. Ko b"- do nasledniki Antona Ogorelca imeli tak stik z ljudstvom kot on, ki je poznal slehernega od .itaršev svojih učencev, njegovo rodbinsko povezava, premoženj- ske in družinske razmere, bo Šolsko in ;zven.šolsko delo imelo ujrpeh. za katerega ključ leži v medsebojnem spoznavanju za- upanju in povezavi učitelja z ljud-stvom. S^^^va spominu A.i- tona Ogorelca! Ptuj, 12. junija 1953 Stran 3 NOVICE IZ RAZNIH KRAJEV IZ PODLEHVIKA Izvo ili smo občsn k* odbor SZDL v nedeljo, 7. junija 1953 smo tudi pri nas volili občinski od- bor SZiDL. Delegati vaškii» or- • gaaizacij so prišli polnošlevil- no. Iz Ptuja je prišel med nas ravnatelj gimnazije tov. Ivan . Kranjčič, ki nam je v razumlji- j vih besedah pojasnil velik po- j men aktivnega dela Socialistič- ; ne z.vcze. V začetku konference j je dal bivši predsednik OF po- ročilo o uspehih in izkušnja!-, prejšnjega dela ter je priporo- čal novemu odboru, naj preda- no in dosledno izvršuje naloge SZDL. Obširna diskusija se je ome- jila na vprašanja zadružništva, na davčni predpis ter na težave v Halozah. Diskutanti so naka- zovali možnosti za rešitev raz- nih vprašanj, vendar je večina njihovih predlogov merila na pomoč oblasti, ki je bila Halo- zam potrebna v raznih oblikah. Po udeležbi in po zanimivosti se je pokazalo, da so bih vsi navzoči s konferenco zado- voljni ali Se ni dovčih Škode? v akciji proti koloradskemu hrošču, ki se je tudi pri nas za- čela, opažamo napako, ki nam jo po krivdi E>osameznikov večkrat upravičeno očitajo povsod- Kljub tarnanju, da smo lani atrpell občutno škodo zaradi suše, letos pa zaradi pozebe, je med ljudmi premalo volje, da bi se ubranili še hrošča. Mesto da bd se udeležili ogloda krom- pirišč odrasli in resnejši ljud- je, pošiljajo otroke, ki se Se jjač ne zavedajo nevarnosti kolo- rad^ega hrošča. Do konca iskanja hrošča bo mlailo lepo število nedelj in upamo, da v bodoče ne bo bor- ba proti hrošču samo borba otrok proti njemu, temveč da bodo končno k tej resni akciji pristopili resni in odrasli ljudje. Dovolj je, da nas obiščejo leto za letom razne negode. Zakaj bi morali zraven tega trpeti Se škodo zaradi koloradarja. iz zavbCa v nabiralni akciji za ure<£- tev pokopališča in postavitev spomenika žrtvam na otoku Ra- bu so se izkazali tudi prlonirji in njihovi starši iz Haloz, ki so prispevali 1500 din. Lahko jih postavimo za zgled ostalim pio- nirjem v okraju. V nedeljo, 30. maja 1953, Je bilo posvetovanje delovnega ko- lektiva državnega posestva v Za vrču glede varčevanja s škropivom pri sedanjem ški-op- Ijenju vinogradov in glede I škropljenja samega. I Vsi navzoči so se strinjali z j I direktorjem tov. Babičem^ ko je j \ opozoril kolektiv na škodo, ki \ jo lahko utrpijo, če se s škro- pivom ne bo varčevalo in Če vi- nogradi ne bi bili pravilno po- j škropi j eni i To posvetovanje je bi!o velDco I vredno, saj je po zaslugi takih ' posvetovanj kolektiv dosegel že marsikatero korist in preprečil škodo, ki je drugod niso videli. iz JURSINC to BI SLO lahko brez težav ' Med občinskim odborom Jtir- §inci in Matildo Gomllšek ni- kakor ni bilo mogoče doseči sporazuma glede izvažanja pla- čanega gramoza za občinske ce- ste čez njeno zemljišče. Konč- no je morala zadeva v ponovno obravnavo na občinsko sejo. Gomilškovi sta ostali na razpo- lago dve možnosti: da dovoh izvoz gramoza ali pa da se od- reče 30 arov zemljišča, ki bo služilo javnim koristim In glede katerega bi predlagal občinski odbor razlastitev. Na zadnji seji je bila glede tega izrečena } odločna beseda, da se Gomil- { škovo še enlcrat poskuša pre- ! pričati, da bi privolila prevoz I gramoza, sicer pa se pokliče ; okrajnega izvedenca na kraj sam, da se pripravi vse za predlog o razlastitvi okrog 30 arov zemlje. iiiso v rodnem vrhu bodo prodali Vprašanje občins-kih cest v občini Podlehnik je celo tako pereče, da je sklenil obč,inski ljudski odbor prodati v Rodnem vrhu hišo iz sklada občeljud- skega premoženja, da bi si za- varoval tozadevna sredstva za delno zaposlitev ljudi s poprav- ljanjem cest. Del izkupička mi- slijo porabiti za ureditev po- ročne dvorane in uradnih pro- storov občine. Občinski ljudski odbor se strinja s tem predlogom in je tudi razpisal prodajo hiše v RrKinem vrhu za 14. junij 1953, ob 8. uri zjutraj na javni draž- bi. Prvenstvo nakupa te hiše pre- puščajo delavcem in nameščen- cem podjetij in ustanov ter or- gsnizaciij s svojega področja. o KidrlCciem Za praznik »Matere in otro- ka« je bil v Kidričevem kon- cert. Otroški vrtec, »Svoboda«, pionirski pevski zbor in harmo- nikarji so pripravili na obnov- ljenem otroškem igrišču malim in odraslim prebivalcem Kidri- čevega prijetno presenečenje. V številnih točkah programa so ofc-ocd Izrazili svojim mamicam prisrčno zahvalo za vso skrb in prizadevanje, da bi bilo njiho- vo življenje čim lepše. Po pro- gramu je odbor AF2 Kidričevo obdaril otroke iz vrtca z lepi- mi darili, za kar se je v zbranih besedah zahvalila upravnica, ki so j i navzoči s ploskanjem iz- rekli vse priznanje za uspelo proslavo. S koncertnim programom godbe na pihala »Svobodo« pod vodstvom tov Jožeta Skoka je končala proslava tega dne. KLADIVAR : MlAVA 14:0 (1:0] Celje, 7, junija. V zadnji pr- venstveni nogometni tekmi je ptujska Drava doživela še zad- njo katastrofa. Kladivar je po mnogo boljši igri zmagal z dvo- števllčr.im rezultatom in tako osvojil prvo mesto v vzh. delu slovenske nogometne lige. Hojstva, rnrok^ m smrti v MAJU Leskovec Rojstva: Vidovič Marija iz Velike Varnice sina, Vindiševa iz Berinjaka sina, Orlač Ana iz Male Varnice sina, Mlakarjeva iz Velike Varnice hčerko, To- polovčevaiz Malega OkiČa hčer- ko. Porok ni bilo. Smrti: Bcdrač Neža iz Velike Varnice. Jnršinci Roj.slva: 2 dečka In 4 deklice. Poroke: Flos Jože iz Kukave 72 in Segula Ana iz Kukave 43; Ljubeč Alojz iz Gibine in Se- gula Antonija iz Gibine; Feko- nja Štefan iz Smolinc in Toplak Rozalija iz Grlinc. Smrti: Kokol Alojz, Hlapon- (A, , Janžckovič Marija, Gakcr- ni*. Sirk Hedvika, RjavcL GORISNICA l^ojstva: Ivanuš Marija iz q,unkovc je rodila sina. Znida- rič Matilda iz Gorišnice sina, Segula Marija iz Gajevec hčer- ko, Valenko Terezija iz Gorišni- ce hčerko, Foguš Mihaela iz Go- rjšnice hčerko, Muršič Marija iz Formina sina, Holcer Maiija iz Moškanjc hčerko, Meško Marija iz Formina hčerko, Lobar Gora iz Gorišnice sina. Žolčnik Te- rezija iz Tibolc sina. Poroke: Bezjak Jože iz Male Ya.si in Roškar Marija iz Ga- jevc; Brenholc Franc iz Me- zgove in Cuš Matilda iz Me- zfeovt Snirt^: Prelog Terezija iz Ga- jcvc, Stumberger Rudolf iz Mu- retinc. Kukec Neža Iz Muretinc, Sešeit^o Jože i?. Muretinc, Cer- nejšek Jože it?: Male vasi, Bel- fiak Danlca iz Zamušan, Kamer Roza iz Muretinc, Petek Franc iz Bratislave. Videm Rojstva: Zupanič Terezija Iz Jurovec 2 je rodila sina. Vinko Rozalija iz Tržca 51 hčerko. Poroke: Cafuta Aleksander iz So^rič ki Krajnc Rozalija iz So- vič 13; Zemljsk Stanko iz Po- brežja 12 in Fidler Anica iz Pp- brežja 86; Mlakar Matevž iz Lancove va^ 18 in Svenšek Matild?, iz Lancovc vasi 22. Smrti: Rozman Janez, Zgor- %a Pristava štev. 6. V Kidričeverr so zborovali lovci Preko 200 lovcev se je zbralo v nedeljo 7. Junija v Kidriče- vem. Na zborovanju so raz- pravljali o raznih lovskih pro- blemih, Id jih je v svojem re- feratu nakazal podpredsednik okrajne lovske zveze tov. Vla- dimir Ban. Odločen boj so napovedali krivolovstvu in predlagali, da bi se izrekale v slučajih krivo- lovstva ostrejše kazni glede na občutno škodo, kj nastaja v lo- viščih. Se odločneje kot doslej bo v bodoče pokončevanje psov. ki vznemirjajo, preganja- jo in uničujejo divjačino. V lovskih vrstah ne bodo trpeli lovcev, ki kvarijo ugled lov- stva. Na zborovanju so sprejel} več predlogov v zvezd s spremembo zakona o lovstvu, z zakupom lovišč, določanjem lovskih re- virjev, upravljanjem lovišč itd Po tem koristnem zborovanju so si lovci ogledali objekte To- varne glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič«, s POLENSAKA tudi NAŠE CESTE PEg.\JO Dan za dnem ugotavljamo, da so naše ceste potrebne posipa- nja z novim gramozom. To naj- bolj občutimo sp po otro.ških \Trtcih. Vsak- danje delo na polju sili mnoge matere, da morajo zdoma, ka- mor morajo jemati s seboj tu- di otroke ali pa jih piistijo do- ma brez nadzorstva. Številne nesreče, ki se dogajajo otrokom brez nadzorstva in na odgovor- no.st staršev', silijo mnoge ma- tere k mislim na otroški vr- tec, kjer bi b1li otroci pod do- brim vzgojnim in drugačnim nadzorstvom. ^ Otroci bi se na- učili marsičesa koristnega, kar bi jim koristilo v šoli, zraven tega pa bi se mnoge matere la- žje posvetile delu na dom.ačem pcsestvu ali pa na dninah, kjer se je tcžlio rešiti vtisa, da go- spodarji nimajo radi, če pride mati z otrokom na dnino. Pričakujejo, da bo to Seljo številnih mater podprl občinski ljudski odbor, mof^oče celo Svet za prasveto pri OLG, ki bo go- tovo razumel potrebe velikih va- si na polju, kjer pomeni več- krat neprevidnost samo enega otroka nesrečo za celo vas. kliub otroškim dokla- dam poivtanjkanje Ko se že govori o vprašanju, kdo naj tudi v bodoče prejema otroše doklade, je treba na ve- liko začudenje številnih star- šev, ki se brigajo za otroke in pravilno uporabljajo zaslužek in otroške doklade, omeniti dru- žino Jakoba GereCnik iz Gereč- jc vasi, ki trpi pomanjkanje kljub temu, da Ji pomaga dr- žava z dokladami za 5 do 6 otrok. Večina ljudstva se v Go- reči i vasi niti ne bi vtikala v družinske razmere Gerečniko- vih. ko bi ne šlo za starša, ki rada pijeta in za številne otro- ke, ki morajo po krivdi staršev trpeti pK>manjkanje. Prizadeva- nja, da bi Gerečnikova uvidela škodo, ki jo povzročata zdravju in duševnemu razvoju otrok s slabim gospodarjenjem, so osta- la zaman. Končno je ljudstvo zahtevalo od občinskega odbora Hajdina. da zavaruje otroke s prlmcmiin «dm!ni5trsti\mim Vikrepiom. Ta je tudi takoi ime- noval ?.kTbnika otrokom. V pri- meru. d3 ta ukrep ne bi zalegel, bo treba najti drug primeren način, da se obvaruiejo otroci pri zdravju in pred k^^amim vplivom neresnih staršev. INOZEMSKI ESPERAVnSTI PRIDEJO V PTUJ Kakor smo obveščeni, bo 37 danskih esperantistov 7. julija 1953 na potovanju v Zagreb ob- iskalo Ptuj, 10. julija pa se bo v Ptuju ustavilo tudi nekaj esperantistov iz Švedske. VABILO Pionirji iz breške šole bodo prikazali uspehe, ki so jih do- segli tekom letošnjega šolskega leta. V nedeljo, 14. junija t. 1. od 8. do 14. ure bo v I. razredu osnovne šole na Bregu razstava, po tej ob 14. uri pa zaključna akademija na šolskem dvorišču. Tovariško vabimo vse mamice in očete ter prijatelje mladine. Vstop na razstavo in akademijo je prost. Pionirji brešlse šole. V GirHevc h ie premalo zaRimaej za Sociiiiistično zvezo I Lepo število članstva SZDL v , Ciritovcih je pričakovalo po- ; novni sestanek, ki ga dolgo ni I bilo. Nabralo se je nešteto go- j spodarskih in drugih vprašanj, ■ o katerih niij bi obravnaval ta ' vseljudski parlament. Potrebno jih bo obravnavati sikupno vsaj v bodoče, če smo že doslej v te- ku dolge zime zamudili šte- vilne prilike in dopustlM, da so izvoljeni odbor in ostali funk- cionarji počivali. ! V nedeljo, 7. junija. Je bdi sklican sestanek SZDL za obči- no Cirkovei. Po udeležbi in pri- pravah na sestanek so se naj- j bolj odražale posledice dolgo- trajne neagilnosti odbora ter popustljivosti članstva samega, da ni zahtevalo od odbora več- je agilnosti. Na sestanek je pri- šlo malo ljudi. Nepravilno bi bilo sedaj ostati pri ugotovitvi, da bo tz-eba 10. junija ponoviti ; sestanek, temveč se bo moral ; celotni odbor potruditi, da bo ■ vse članstvo boljše obveščeno, ' da bo sestanek dobro priprav- i Ijen, da bo prišel nanj iz Ptuja zastopnil« okrajnega odbora SZDL in da bo udeležencem po- I jasnil nekatere nejasnosti gle- 1 de zemljiškega maksimuma, I odmere davka, dela Kmetijske zadruge itd. V bodoče se bodo morali iz- ogibati stare prakse, da se šte- I valčne politi-čne ftmkcije naloži- ; jo šolskemu upravitelju ali dru- gim, ki so pokazaU dobro voljo j za množično delo, temveč bo ! treba bremena sorazmerno po- i razdeliti, da bo lahko vsakdo ioi>ravljal v redu svoje osnovne dolžnosti, v prostem času pa da , bo pomagal pri delu organiza- I cije SZDL ali drugje, kjer ga ; i>ač veseli ! Upam, da ne bo naša občina ' med zadnjimi v okraju glede na število članstva SZDL, glede na delavnost odbora, se^nkov in poučnih predavanj in da pri nas tudi ne bo več treba po- pravljati, kar nam prvič ni uspelo, kot primer s tom se- stankom. KaHo m\ hodimo hmelfe na izpele Pod tem naslovom je bil ob- javljen članek v »Ptujskem tedniku« 29. maja, v katerem se dopisnik zavzema, da bi se kmetje poleg kmetijskih delav- cev včlanili v sindikat, da bi thaeli v njem priliko izobraže- vanja in pravico do popusta na potovanjih, v letoviščih itd. Okrajni sindikalni svet je na srvoji zadnji seji plemmia skle- nil, da se takoj organizira sin- dikat vinogradniških delavcev (viničarjev) osziroma, da se jih sprejme v že obstoječi sindikat kmetijslcih delavcev. V zvezi s tem so tudi storjeni potrebni koraki. Sindikat kmetijskih de- lavcev že obstaja. Sleherni kme- tijski delavec in delavka se lahko vključi v delavsko raz- redno organizacijo ter prevzame kot njen član vse dolžnosti in pravice, ki mu pripadajo. Dopisnik priporoča, da bi omogočali tudi kmetom, last- nikom zemlje vstop v sindikat, pri tem pa ne poudarja, da bi kmetje kot člani sindikata pod- pirali borbo članstva te organi- zacije proti vsakemu pojavu izkoriščanja kmetijskih delav- cev. Najbrž pozna dopisnik sam vrsto primerov, kjer še obstaja- jo naproti kmetijskim delav- cem izkoriščevalni odnosi in ki ne bodo prenehali v celoti niti z novo uredbo o zemljiškem maksimumu. Verjetno je mislil dopisnik le kmetovalce, ki sami obdelujejo zemljo, ne pa tudi onih, ki jim zemljo obdelujejo drugi. Delavci in delavke ter usluž- benci, ki so v delovnem raz- merju, imajo svojo organizacijo. Njihovi sočlani ne morejo biti ljudje, ki niso v delovnem raz- merju, ki ne prejemajo plače za svoje delo, ki se preživljajo kot samostojni gospodarji ali delo- dajalci. Dovolj izkušenj nam potrjuje, da je vsako leto v le- toviščih lepo število takih, ne da bi bili vezani na sindikalni popust. Dopisnik je prj tem prezrl velike možnosti izobraževanja kmetovalcev, razvedrila, izletov itd., ki jih lahko pripravlja za vse državljane, neglede na to, ali so člani sindikata aU ne, Socialistična zveza delovnih lju. di v vsaki vasi. Njena naloga je politično, gospodarsko, kul- turno in prosvetno izobraževati delovne ljudi. Zato ima na raz- polago številne možnosti in po- puste, le če jih znajo njihovi odbori pravilno in pravcNČasno uporabljati za te namene. Ni torej nikakih ovir, ki bi onemogočale, da bi naši kmeto- valci spoznavali lepote naše do- movine, da bi se izobraževali, gospodarsko in tehnično izpo- polnjevali. Za to niso dane sa- mo možnosti v sindikatu, tem- več tudi v vseh množičnih or- ganizacijah. Jurkovič Karel svinjski sejem 10. junua 1953 v ptuju Kmetovalci in podjetja so pri- peljali 86 prašičev starosti do 3 mesecev, 38 prašičev starosti 3—8 mesecev, 3 odrasle mršav- ce, 4 pitance in 8 mesnatih. Od teh so odkupili kupci iz Ptuja in okraja, Maribora, Radovljice in Ljutomera za rejo ,29 manj- ših in 24 večjih prašičev, 2 mrSavca, 5 mesnatih in 1 pitan- ca ter 1 manjšega prašiča za zakol. Cene so se sukale pri manjših pra.šičih za rejo starosti do treh mesecev 1200 do 2000 din, pri večjih prašičih pa od 3500 do 8500 din. Za prašiče za zal^ol so zahtevali prodajalci 140 din za kg. Tokrat so se cene vsled slabe založitve trga nekoliko dvignile, vendar se pričakuje zopet pa:- dec ^cene. Š ? O R T Telovadni nastop markovškega Partizana Telesno vzgojno društvo Par- tizan v Markovcih je priredilo 4. jmiija 1953 javen telovadni nastop v počastitev 20. obletni- ce ustanovitve telovadnega dru- štva. Precej dolg program 20 točk so pripravili domačini sa- mi. Nastopili so VSi oddelki od najmlajših do najstarejših. Predsednik društva je ob otvoritvi v kratkih besedah opi- sal delo telovadnega društva od njegovega začetka do danes. Poudaril je, da so mnogi pri- padniki predvojnih telovadnih društev iz Markove, predvsem njihovi ustanovitelji, padli v NOB. Naša dolžnost je, krepiti današnjo telesnovzgojno orga- ni7.acijo ter se tako oddolžiti njihovemu spominu. Prve so nastopile pionirke, nato pa so se vi-stili člani, čla- nice, pionirji ter mladinci in mladinke .Nastopali so z razni- mi simboličnimi, prostimi in orodnimi vajami. Najboljši je bil nastop članic s ix)lko. Tudi druge vaje so bile na višini. Pionirke so s cvetnimi loki žele uspeh, dlani so na orodju potr- dili svoj renome. Da je nastop uspel, je zasluga vseh nastopajočih, ki so vložili mnogo truda za razne vaje. Od- delke so vadili Neža Horvat Terezija Strafcla, Alojz Strelec in Jože Strafcla. OP Sport aluminij : n.^fta 2:0 (1:0) Kidričevo, 7. junija. V današ- nji zadnji prvenstveni nogo- metni tekmi slovenske lige je Aluminij dosegel svoj največji nspeh. Po učinkovitejši igri je premagal renomiranega nasprot- nika Nafto iz I>cndave z lepim rezultatom 2:0. Takoj v pričetku je kazalo, da bo igra lepa, ven- dar sta moštvi pričeli s smisel- no igro šele, ko je Aluminij z Zaspanom dosegel prv\ gol. V drugem polčasu je Nafta silo- vito pritisnila, hotcč rezultat izenačiti, vendar je Aluminij v-zdržal in nato v 25. minuti dosegel dmgi gcl z Lotonjem. Sedaj jc postala Naftina igva groba. V 30. minuti je sodnik izključil igralca Nafte Simoni- ča. Pred nekaj sto gledalci je sodil Muravs iz Maribora, ki Pa danes ni imel svojega naj- bolišE^a dne. kljub temu pa lahko rečemo, da zm?2^ .A1't- minija popolnoma zasltižena. lepo ospele heii^^.dirbe f Le erlii f Slovenshth ^erlceh v nedeljo, dne 7. junija 1953, so bile pri Lenartu v Sloven- skih goricah lepo uspele konj- ske dirke. Prijeten vtis so lahko odnesli obiskovalci s te dirke, saj so \ obiskovalce Lenarčani prisrčno sprejeli in pogostili. 2e dirka- lišče, ki je zelo lepo urejeno in leži v izredno lepi šentlenarški dolinici, lahko nadvse navduši I človeka. Gledalci, obiskovalci so ne- strpno pričakali pričetek tekmo. Same dirke so bile prav dobro organizirane, odvijale so sc brez ovir in zaprek, da lahko služi- jo kot primer drugim upravam dirkališč v Sloveniji. Na samem dirkališčnem pro- storu tudi ni manjkalo hrenovk, kranjskih klobas in dobre vin- ske kapljice, z eno besedo reče- no — Lenarčani so obiskovalce dejansko prijetno presenetili, pri I čemer zaslužita pohvalo odbor, j posebej tov Pirhan in tov. No- ' vak, ki sta zvesta sodelavca in ; udeleženca na vseh naših dir- I kah. j Klub za konjski šport »Dra- j va« Ptuj se je tem tekmam od- ' zval, sodeloval in dosegel lep rezultat. Uspeh je pripisati iz- redno dobri volji in poslušnosti učencev jahalnega trenerja tov Papst Ferdinanda ki ima stro- kovne kvalifikacije in vlaga za to znaten trud. V nedeljo so v borbi s konji radgonskega in mariborskega oljska zadruga postane 2em;ja. kt je O-.la ladružna :ast, splošno liadsko premožeaje 10. eien v ljudsk! repiibltki se ustanovi komi- sja ?a kmetijski zemljiški sklad IrvTfTi; svet Ljuča na drugi stopnji « i»ri- nerih. doloienrh s feiti zakonom. 11. člen Rcpuhlt^ka kom;<;tia za kmetijski Jrem- .jtški fk^ad -Jma piedsedntka in potrebno vtevito članov. Predsednika in ilanc komisije TMje repuhlvški izvrta! svet. Predsednk komisije se »nteniije tzm«l lanov repiihliškega 'zvrsarga sveta. Na*afl^neiše predpij« o repnbliški ko- misij: 78 kmetijski Temljiški sklad izda po rotrebi rcpffbli.^ti stcI. 12. esen Prarice m do)/n«$tl, ki jih ima po IM1 zakonu okrajni liudski odbor ina tiidt mestni ljudski odbor. tt. UPRAVLUNIE S KMETOSKIM ZEMLJI- ŠKIM SKLADOM SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREM02EN7A 13. čteo S kmetijskim zemiji^kitn skladom sploš- nega ljudskega prcmoSenja upravija ■^kraini ljudski o^bor. Kmefjske organizaci.ie. Jti jitn }e do- leijerja zemlja iz kmetijskega zemlji- škega sklada, pridobijo glede fe zemlje pravico uporabe Okrajni IjudskT odbor ne more razpo- lagati z zemljo, glede kattre ima koie« ttjska organizacija pravico ujHjrabe, ra- zen t primerih In na način, določenih s tem zakonom 14. ilen Okrajni Ijr.dsk: odbor m-ora vodit) crt- dsnco o zemlji, ki pride t kmetijski iemlrški »klad splošnega Ijiidskefa pre- morenja Nafta evidence predpise ZTeznt drfa»- 3i sekretar za narodno gospodarstvo 15. čle» Zf^lja , ki pride t kme^tjjkt zemMi^kf 5k!ad. se v?iš€ » recrljiško knjigo kot fplfvšno ljudsko premoJenf«. v zemljiškr* knjigo se vpiše tudi p organizacijo, je o1(t»jgi Ijudsk' 0!?>9r dotran skrbeti za obdelav« lake z«Klje, 18. iien teAioe, pa.šatkt ta druga zem^ljišia f splošnem Ijodskcm premcienj«. ki niso 5e Iflifiviraat, ostanejo t uporab« vasi in dr;igb podobnih skupnosti. Va«eiH *o drngrm podobnim skupnostim se )»hko dodeli za njihove «plo.yie peu zbranih : podatkov in Bjotovijenih dejanskih oko- liščin dolcCi okrajna komisija z odločbo, katera obdelovalna zemlja kmej.kega go- sjvpdarjtva se »zloSi in kot sptoštJO ti'id- sko prerao?enJe vloži v kmetijski »emlji« sht sklad, tet od*kodntn> za zemljo, za- sade ir poslopja. Za kmetijski zemljtšk; sklad se ne vzame zemlja s stavbami, razen zemlje s takimi siavbami. ki so namenjene za gospodarsko uporabo te ^ejHlje Okrajna krimistja mora .skrbet; za to, '.la se vzi,me za zemljiiHti sklud prcdvi^e™ zemlja brez zasadov, reroija z zasadooi pa samo, če to o? mogoče 23. ilen Odškodnina za zemlj« se določi od"?!) do 100 t'r-oč dinarjev za bsklar obdelo- valne zemlje Višino od.^bodnine določi 3vemi ižvršC' -svet glede n« kulturo 'n klasifikacijo zemljišča. Od?kodn'na za investicije, vK»lene v vinograde, sadovnjake hmcljnikf in dri^ ge dolgoletne ra^^ade tu ft ti stavbe tz druge objekte se doloGi na podlagi ocenitve po prometni vrednost;. 24. £ten Od;*odnina iz prejšnjega člena fcc plača pre:-n;:w lastnikom v dvajsetih letih, brez obresti, tn sicer v letni* (.broiih p« lestvici, ki jo določi Zvertii Izvrini svet Za znesek odškodnine «t prejšnjim lastnikom izdajo obveznice, ki se glasi- jo na prinašalca. Pravico do odškodnine pridobi prejšnji I8st.n-k. ko neha ni.ivsH zemljo. Odškodtrina se plačuje iz zveznega prorarona. Za plačilo od^kodn-re i? obvemtc jam- It Federativna ljudska republika Jngo- slavMa 25. čietr Odločba ok-^ine komisije o izlOčiM* zemljišča «r kmetijski zefliljiSki «klad mora biti «h-ar;o'ena. Od'otb!t se pošlje pre-šnjeimo lastn'kH zemljišča in ok-ajnemu ljudskemu odboru 26. čten Prejinji lasnvik zemljit-^a t« okrajni !-wdsk; odbor lahko zahrevata v 30 dneh po pr°'emo Mlol^bf r>t^t'T,t kn<»:-ite s to?bo pri okfoiuem sodi»r.a. ki je pri' stofflo po 'ede^c okrajne kOTji^i^je. da « ta ort:očT>a spremeni S tr>*bo 'p '»Mto zahteva eprenienba odlorbe same 2l«de epraian^a, tli tO p«!aoi pogoji ii irto^.?tev Pemljiičt n xn»e*tjski ?em'i'ški iklad, glede veliio- ^ti zemljtira k: se izlo-.i ?a kmetijski zemljiii-ki sklad, t« fede visme odškod- nl»e Stranka se zoper odločbo ok'(tjnt kt» misijf lahto pritoži bi republiško komi- s.jo z* kmefjski lem^Ji^ki sklad, ven- dar samo glede zahteve, da se n»me«to ijl0;"enega zemljiška trloei drugo zemlji« Jce istega lastnika. Prito*,b« se vlotj v 15 dneh p« pre- leimi odločbe okrajne koiaisije; če pa Jc b^la rteiena to^ba zaradi izlot^ve zem- ljišča za kmetijski zeMljiski si'ad alt zaradi velikosti zemlj'Vč«. ki se izloči, se vlo': pr'to^ba v 15 dneh po prejemu r7avnofl!o,int sodne odočbe Zoper odloUM rcpnbli.ške koosistje ni mojo« Igrami spor. če je bil« violeoa pritoflia na repa* btljko komisijo, se tofba zaradi višine odškodnine vloil v 30 dneh po prejemu odločbe republiške komisije. 27. člen Zemljiič«, ki je bi*o na podlega prav-' ooijK>č:ne od't>čhe i?loieao vb vlo/eoo t kmetijski zemljiik' sklad, se pusti v brezplačno umivanje prejinjema laslr^cu vse dotiej, dokler se se dodeli v »po- rabo kmetijski org3rr/ac'ji. Okrajni Ijudsk: odbor s pritrditvijo re- pnbJišfce komisije za kmeltjslit zemljiški sklad lahko odloči, da se zemfjišče, ki pfide v ta sklad, pur,t^ prej-njem« !ast» nikn v brezplačno tjfivanje ia da ne dodeli kmetijski ©'gsnizacijf. č» gte za kmečko gospodarstvo z velrktm itevilom članov ia ?* zemrjo, ki nc daje radost- nega dflhodVa >a to gospoosrstvo, Prejšnji lastnik moia ? zemljo, ki cta jc bila pttščcna v uriivsnje, i5o;-podarit' po njegtii?efl3 nameni! kot dober gospodar IV. POSTOPEK PUl DODELJEVANJU ZEMLJE 28. člen Postopek za dodelitev zemlje se ztčne f»a pismeno zahtevo kmefjske organiza- cije, naj se ji dodeli zemlja. Postopek Z3 dodeMer zemije ■-e !ab!?» začne t)*«?: na zabte?© skupine kmetov ia kmečkit delavcev, ki na-nteravajo ustanoviti kmetijsko organizacijo, V takem primeru se srn« zm'ljij^'e do». deliti šele potm, ko ic koietijsks orga- stzacija nstanovljeaa, Zahteva za dodelite-f jpmlje sc vloži prt okrajnem ljudskem odboru, V zaht9?i je treba obrazložil' potre- bo za dodelitev zcm'jišča in navesti, ko 'iko ?emlje sg zahteva, za kskšne kultu* fr in ki«. : '■' . 39. čipa * O zahtevi zs dcdetitev zemljišča odlo- ča okrajni ljudski odNjr sa sejah svojiftj zborov. '1 Preden oVrain« ljudski odbor tzda od- J ločbo, pTedt >;ahtevt ra dcdetitev ze.mljif-ča sli se zahteva za- i vrne. se k-siefijska organizacija v 15 j d3«h po prejnmu odločb« Ishko pritoži j na republiški izvršni svet. Republiška komisija za kmetijski zetn- lj'*ki sklad lahko zsdr?; izvršitev odlof"! hi okrajneja ljudskega odbora t» dode- litvi /emljišta its zahteva od repT7b!;ške- ga izvršnega .sveta, naj odločbo razve- ljavi ali spfenKnt 31. eiet) Ka podlagi pravnomočne odioCibe, s ka- tero se dodeli zemlja k-mettjskj organi" zaciji. vp-Se okrajno sodišče t zemljiško ktnjigo njeno pravico do orofube do- deljene zemlje 32. <^len Zemljišče, V. je b lo puičeno v oži- j vanje prejšajcmu lastnika, se jcv« izrO" i iiti kmetijski organizaciji » dob, od I- j oktobra dc vštetega .jI. decembra .stega leta, vendar ae prej. kot so pospraVje- j n? pridelki, j Zemljišče se sme izf-diiti kre^ti.iskl oiganizactjl še pred 1 oktobrom, če je prejšnj' lastnik pospravil pridelek z zemljišča, 1 O naareravant izročitvi remljiSJa mora biti rrej^nji 'astntk obveščen »saj dva meseca p'ej , lz'0:itev zem'jišv'a sc oprav-, na «- j mrm k-aju m se o Tcm »estavi zapisnik- \ 33 člen Kmetijska organizacija vm« prarieo, uporabljati dodeljeno zemljo v kmetijske j namene . ' Zemljo wora .'af^nano izkoriščali kot \ dober go.'i^dar Kmetij.^ka 0!gpi rs izkupiček določeno drugo 7em'iP KtTKtiiska organizacija ne sm« dati e^dellene zemlje v -j?9-8>^o drTigenro, j pač pa lahko p-ed'ai:3 rktajnemo tjnd- skefTiu odškcdn*ni za ooscvkc in rr-dc'ke njj dodelien' zemlji. 3? člen član: kx-f:čke delovne zadrufe. ki ima- jo ve; obdelovalne zemlje, kot znaSa zakoniti maksinitOT. dobijo ob irstopn Iz zadruge po uredbt o premoženjskih raz- merjih in o reorganizaciji Kmečkih de- lovnih zadrug samo tolikšen de! zemlje, da jc 2 njihovo ohišnico »red dosežen z3*onit; fflnksimum; zemlja, k; presega ta m»ksimiim. pa se vloži v kmetijski zcmlji^k: sklad, V kmetijski zemljiški sklad se vloži tudi obdelovalna zemlja tistih članov kmečke delovTic zadruge ki ostanejo v zadrugi, kolikor presega zakoniti m'aksi- mum. * primerih iz prejšnjih odstavkov okrajni ljudski odbor na zahtevo kmečke de'ovne zadruge lahko odloči, da ostane v uporabi zadruge zemlja, ki so jo njeni člani vanjo rlo/-i!i, ki pa prcs<'ga zako- niti maksmum. in se vloži v kmetijski zemljiški sklad. če zadruga prilagodi rvoia prav~;ia določbam 8. člciia tega zakona. 39. člen Kmečki delovni zadrujil «e izjemotna l?hko dodeli zemljišče, četudi ne izro> njujc pogojev iz «. člena tega zakona, če se zavefe, ?3 bo v enem letu prila- godila svoja pravila in organizacijo tem rogojem, -10. člen Vkljuh določbam 9 člena tega zakona ne postane splošno liudsko prem-oženie zttjtlja, katero ro v kmečke delovne za- fi-i»ge, k- so cbstai.t"e pred uveljavitvijr* tega zaSo^na. lastniS! vlo5i'i tsko. da ro se od'ekl' l8''tnin5ki p'av'ci "^o te zenr- :'e fTV ob'-frs1. vendar is»ro fe se razvežejo iz^iaim razmerja v taki za drug; po uredbi o premoženjskih razmer- jih tn o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug 41. «len Določbe uredbe • arondaciji zeoilji.šč ' kmetijskih posestev in zemljišč kmečkih ' delovnih zadrug se uporabljajo za aron- dacijo zemljišč vseh kmetijskih organi- zacij, k; se jim po določbah tega z.ako- na lahko dodeli zemljišče iz kmetijskega zemljiškega sklada splošnega Ijiid.-kega premoženja. i Kmetijska organizacija lahko ne glede na prvi odstavek I, člena uredbe o arondaciji zahteva pr- do,ielitvt zemlje po tem zakonu arondacijo svojega zem- ljišča, da se ustvarijo enotne zemljiške parcele aH kotrpleksi. j Določbe 2, :;ena omenjene uredbe ne- j hajo veljati z dnem, ko začne veljati ta zakon. 42, 5Ien Z dnem. ko začne veljati ti zakon, nehajo veljati prcdpi&i, ki so v nasprotju z njegovim= določbami. | Če ima kdo, ki ni kmet. več zemlje | kot znaša maksimum, določen z zakoni o ; agrarni reformi in kolonizaciji, gre tak prcse.'ek kot splošno ljudsko premoženje v k.Tietijski zemljiški sklad | 4?. člen ' Ta zakon velja od dneva objave v ..Uradnem L-stu FLRJ", PR. 8 Beograd. 27, maja 1953 ^ Predsednik republike: Josip BroT-Tito, s. r. Predsednik Zveznega sveta: Vladimir Simič s. t. j Podpredsednik Sveta narodov: Mttra Mitrovič s. f. Naj ostane med nami... *OPROSTirE. ZMOTIL SEM SE* K np)o^ni javni diskusiji o po- sameznikih, ki še kvarijo ugled našemu gostinstvu, spada ne- dvomno tudi miajšl uslužbenec ] letovišča Bor(, ki se očividno \ premaJo zavzema za to, da bi j pTihajalo na Bori čim več ljudi, j še manj pa ra to, da bi odšli gosli 7 najboljšimi vtisi. V nedeljo, 7. t. m. popoldne, ie bilo na Borlu mnogo gostov i ir -osedne Hrvatske, iz Mnrf- \ bora. Ptuja in dmgod. bilo pa je tudi precej mladine iz najbližje okolice, ki so prišli na koticezt ^ "Svobode" IZ Ptuja. Razumljivo je, da .so imeli tal dan vsi re''ni u^lužbcoc} dovolj de!n in da .si lakih dnf žclifo ^edno več Sam sem stal v to- rilniri in opftroval vrvež oo^tov in drlo slreinega osebja. Krhate •^m opa7il pri točilnici moza- l--arici ki se le pogastoma molil v rnčunih in fo seveda vedno na škodo qo?fov. Opa/.oval sem onstn. ki je naročil osminko vi' na. S'a željo mu je možakar pri točilnici me^to vsr količine vi- na dal del vode. ^Po pomoti* fe ^tala o^minka t vodo din 40,— preračunano v liter din 320.—. Dniai gnf^t jc pil četrt slatine. Od ?0-dinarsk<'ga bankovca fe dobil na-znj din 4.—. Tretji go*:t je pil brirganec. Od 100-dinar- skeaa ftorjko^-ro je dobil nazaj din 20— Torej tudi liter bri- 7ganra bi stal din 320.—. Vedno Tnova '.e je moral možakar opravičevati- ^■Oprostile. 7motil sem se!" Smatram, da fe mnogo laže \prafati aosfc, kaj je dH in mu prav raroč-.inafi kakor pa pri go- ltih popravljati vtis. da je treba bifj epreren pri plačevanju, da se ne bo kdo »rmotih Končr.o sem 5f po teh ugoto- vitvah vprašal, korriu so v korist take pomole. Podjetju gotovo ne, 'oj to re jnbtrva od tega uslužbenca ^zmotnih' viškov. Prepričan sem, da prejema ta vshfzhenec pri točilnici r^dno plačo in da n«? more biti odvi- sen od ^Tmot« na škodo gostov. Tako ugledno letovišče kot je Pori. ki je 7a'lo^'clo doma in v tujini, pač ne more dopusti;!, da bi mu s podobnimi ■zmotami-^ kdo rmanjševal vgled. Upam, da se taki in sličiri primeri ne hodn ponavljali. Nunčič Stane im mm Pierione Mk u leto 1954 Vsi člani Prešernove družbe lx>do prejeli najkasneje do 1. de- cembra 1953 naslednjih pet knjig: 1. Koledar za leto 1954. 2. Ciril Kosmač: Pomladni dan — povest. Z. Ivan Ribič: Stopinje v sne- gu in Zgodba o zakladu — po- vesti. 4. Ivo Zomian: Iz obroča — inladin.ska povesit. r>. Skrivnosti atoma — polju- dnoznanstveno delo. Koledar bo obsegal 160 strani velikega foi-mata- Tiskan bo na boljšem papirju. Koledarski del bo dvobat*ven in oprcino zanj pripravlja Slavko Pengov. Po- leg tega bo imel 16 strani ilu- stracij v bakrotisku ter vrsto krajših literarnih, poljudno znanstvenih in drugih prispev- kov. Tako bo predstavljal pra- vo revijo po kateri bo vsakdo vedrio rad segel. Povest Cirila Kosmača »Po- mladni dan« je že dosegla po- poln uspeh in bo zadovoljila ta- ko preprostega kakor tudi za- htevne j-šega čitatelja. Avtor pa je delo predelal in razširil. Knji- ga bo obsegala okolj 180 strani navadnega knjižnega formata Povest Ivana Ribiča »Stopi- nje v snegu« je ena naših naj- bolj originalnih povesti o dobi, ko je šlo slovenskemu ljudstvu za bits ali ne biti. Poleg te po- vesti bo v knjigi prvič objav- ljena povest »Zsodba o zakla- du«. Knjiga bo obsegala okoli 200 strani normalnega obsega. Mladinska povest Iva ZoP- mana »Iz obroča« je zelo napeta zgodba o tem, kako so naSi otroci po.^egli v narodno-osvo- bodilno borbo. Mladina bo z navdušenjem segla po njej, s prav takim zanimanjem pa jo iDodo brali tudi starejšj ljudje. V luijigl »Skrivnosti atoma« bodo pri nas prvič objavljera na poljuden način vsi i?,s:edki, ki so v zvezi z atomsko energi- jo, od atom.ske bombe do izko- riščanja atom.ske energije v do- brobit človeštva. Poverjeniki Prešernove druž- be in vse knjigarne bodo spre- jemale člane prelivi doma še do 1. avgusta t. 1. Članarino 240 din lahko člani plačujejo tudi v obrokih in mora biti plačana najkasne.je do prvega novem- bra 19.5.1, Pre-Sernova družba Objave in ogSasi PREKLIC Podpisana Neža Fric, posest- nica v Svctincih štev. 26, pre- klicujem in obžalujem žalitve, s katerimi sem žalila Alojza Flajšmana, Marijo Flaj.šman ter Ivana in Katarino Požegar iz Svetine ter se j'm zahvalju- jem, da so odstopili od sodnega progona zoper mene, Neža Frič. obvestilo Vpis v 1. rr^.rrvi ptnj^ke gim- nazije bo 27. iunii.^. v v.^e osta- le razrede pa 29. ji.mija 1953. OPOZORILO Opozarjam vsakog";r. d-i ni- sern plačnik dolgov, ki bi jih enventualno nareVeronika Deseniška«, tragedija v petih dajanjih (sedmih slikah). Zad- njici!! Znižane cenel V naslovili vlogi gostuje Miva Snrdočeva, članica SNG v Mariboru j Prodaja vstopnic pri gledali- ški biegajnj dčin pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure. v nedeljo od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Rezervlr-mje vstopnic v gleda- liški pisarni (telefonska štev 71) dnevno od 8. do 12. ure. Sobota, 20, juni,}a 1^')Z, ob 16. (4.) in 30. (8.) uri: Norman K;'.) uri: Norman Krasna: »Draga Rut.h*, komedija v dveh dejanjih (šestih slikah). Gosto- vanje Mestne.ga gledališča iz T,iuhljane v Gorišnici (Zarii-už- ni dom). Opozarjamo cenjeno občin- stvo, da s pravočasno preskr- bi oziroma rezen.nra vstopnice, ker bosta v Pt.uiu samo dvt predstavi te zelo uspele kome- d-.ie, Predprodaja vstopnic bo pri gledališki blagajni od tor- ' ka, 16 junija 1933, dnevno od 15. do 17. ure. Rezerviranje vstopnic v gledališki pisarni (telefonska štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure od torka 16. junija dalje. ŠTEVILO ČLANOV A3ICR1- gKIH DSLAVSKiH SINDIKATOV , Amerihko ministrstvo za delo je objavilo, da se jc število članov ameriških delavskih sin- dikatov v zadnjih treh letih po- večalo za ftOO.OOO in da se je skupno število v sindikatih vpi- sanih delavcev dvignilo na do- , slej še ne doseženo višino 17 j milijonov. Ameriška delavska ' zveza ima sedaj 9,500.000 čla- nov. Kongres industrijskih or- : j ganiracii pa 5 milijonov [ NAPREDEK PSIHIATRIJE Ameriško društvo za dušev- no zdravje poroča, da jc s po- ; močjo sodobne psihiatrije uspe- lo vrnili aktivni vojaški služb: 70 odstotkov vojakov, ki so do- i živeli v bojih na Koreji dušev- : ni ali živčn: zlom. Odpusti iz oboroženih sil zaradi duševnih j bolezni so se zdaj znižali na en ' ali dva primera na tisoč, med tem. ko je bilo leta 1943 še 25 primrrov na tisoč j SEKRETARIAT ZA NOTRANJE Z.\DEVE LRS KOMANDA I^UDSKE MILICE razpisuje M H T E č a I za sprejem v splošno in prometno mnto-vi^ano Ljudsko miico. Kandi- dat' za sprejem v splošno Ljud.^-ko milico morajo imeti naslednje pogoje: I da so državljani FLRl i., aa imajo volilno pravico 3 da so odslužili obvezni rok v JIK 4 da niso stari nad 30 let, 5 da so duševno in telesno popolnoma zdravi « da so neoporečnega vedenja. 7. da niso bili obsojeni, 8 da opravijo sprejemni izpit Kandidati za sprejen v prometno motorizirano Ljudsko milico mo- rajo poleg pogoiev kt ^o potrebni za sprejem v splošno Liadsko mtitco imeti »e te pozoie: 1 da anaio t)o možnostt « razrede gimnazije 2 da so izučeni avtomehaniki in da imajo najmanj tri leta orakse, 3 da so vozniki k- aH B kategorije Kandidati morajo sami napisdtt prošnje ia sprejem v Ljudske mili- co :n iivlier.jep.s te: ju skupno z ostalimi dokumenti odt^ati ra!bl'?ji oostaii Ljudske mil'ce Tam bodo 'ahko doba- todi vsa pot-ebna -o arn-l,la. Sprejeti kandidati bodo takoi nameščeni in bodo dobHi s tcn pra- vic« do prejemkov no fredbt o rlač.nh pripadnikov Ljudske milice, tas za vlaganje prošenj te od 8 junija do 8 avgusta 1933 KOMANDA LJUDSKE .MIVICF