plačana v tjoiovini. vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno mesečno Din 5 —. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno in mesečno Din 6'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregor-ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Ljubljana, dne 5. aprila 1930. štev. 14. Naš državni proračun za leto 1930/31. V Službenih novinah objavjleni Proračun za proračunsko dobo od 1. aPrila 1930 do 31. marca 1931 izkazuje 13.348 milijonov dinarjev državah potrebščin v skupnem proračunu ln je ta vsota s skupnimi državnimi uohodki popolnoma krita ter uravnovešena. Iz obširnega ekspozeja g. finančnemu ministra, dr. Švrljuge posnemamo bodeče, zanimive obrazložitve: . Lržavni proračun je sestavljen po ^stemu moderne državne uprave ločeno v proračun splošne državne VPrave in v proračun državnih podjetij. Proračun dohodkov sestavljata sledeči dve vsoti v milijonih dinarjev: sPlosna državna uprava 8.071 Uohodki iz državnih podjetij 5.277 Skupni dohcdki 13.348 Izdatke pa sestavljala sledeči dve v^oli v milijonih dinarjev: splošna državna uprava 8.535 Jzdatki državni hpodjetij 4.813 Skupni izdatki 13.348 Proračun je sicer na videz znatno Večji od starega proračuna za leto 1929/30, ki je izkazoval predvideno 12.460 milijonov dinarjev, a je bil sestavljen tako optimistično, da se je jUed letom moralo dovoliti naknadnih ;)40 milijonov kredita, ki so seveda vsled napačne kalkulacije pri'sestavi Proračuna padli na breme države, niso pa imeli v proračunu predvidenega kritja. Dejanska razlika povi-j šanja bi znašala tedaj samo 348 mi-j lijonov dinarjev. Upoštevati pa moramo pri tem tudi dejstvo, da je sedanji proračun moral deloma kriti lansko leto dovoljene izredne kredite, izven prenizko sestavljenega proračuna v omenjenem znesku 540 milijonov dinarjev, kar znači, da je vkljub zvišani številki letošnji proračun pravzaprav za 202 milijona dinarjev nižji od lanskega. Finančni minister je v svojem eks-pozeju poudaril načelo, da se je pri sestavi proračuna oziral na resne potrebe države ter ga predložil brez kakih potrebnih olepšav na reelni podlagi, zasledujoč pri tem edini cilj: povečanje aktivnega življenja države, izraženega v zvišanju dohodkov gospodarskih podjetij. Zato je skoraj cela — navidezna razlika zvišanega proračuna izkazana že skoraj v investicijah za državna podjetja za katera je predvideno letos 295 milijonov dinarjev več izdatkov kot lani. Gotovo je, da bodo te investicije povišale tudi dohodke državnih podjetij in dale državi možnost, da postopoma razbremenjuje davčne dolžnosti državljanov. Povišanje državnega proračuna je tedaj logična posledica poživitve razvoja državnega in gospodarskega življenja, kar je mogoče doseči samo z investicijami, ker je dosedanja praksa stacijoniranih proračunov, ki so 14 se navadno morali povišati z izrednimi krediti, bila na eni strani samo pesek v oči, povzročila pa je stagnacijo v vseh panogah državnega gospodarskega življenja. Finančni minister je napovedal tudi zakonsko stabilizacijo dinarja, deloma v zvezi z novim investicijskim posojilom, katerega namen bo poleg stabilizacije tudi pospešitev gospodarske izpopolnitve države. Državni dohodki so proračunani na posamezne resore takole: 1.630,000.000 281,000.000 100,000.000 903,000.000 1.245.200.000 1.546.362.000 1.816.500.000 426,086.000 85,343.000 neposredni davki splošni posebni davki dolgovani davki trošarina takse carine monopoli (viški dohodkov) vojna odškodnina Nemčije razni dohodki 'Skupni dohodki drž. uprave 8.071,492.000 Dohodki državnih podjetij 5.276,521.160 Skupaj 13.348,013.160 Izdatki pa so po posameznih resorih proračunani na sledeče vsote: 332,16.7032 1.100,000.000 1.016,044.244 466,511.9°? 872,166.734 159,511.470 671,930.746 411,285.636 2.522,888.33^ 398,690.069 109,302.895 102,850.656 72,902.879 243,408.873 74,000.000 vrhovna drž. uprava pokojnine in invalidnine državni dolgovi pravda prosveta zunanje hotranje finance vojska in mornarica zgradbe promet poljedelstvo trgovina socijalna politika rezervni krediti Skupni izdatki drž. uprave 8.534,561.5;'^ Izdatki državnih podjetij 4.813,451.60” 13.348,013.16° Skupaj Ker vsebujejo državni izdatki tud' postavko »rezervni krediti v znesku 74 milijonov dinarjev, sklepamo, da je proračun za to vsoto takorekoč aktiven, in se bodo naknadne, nepredvidene potrebe krile eventuelno iz tega presežka. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Kakor že omenjeno, je ob različnem prometu potreba ustanoviti poleg teli računov še druge račune. Knjižbe v P. N. izvršujemo po istem principu, da pri blagajniškem prometu vpišemo za podatki vplačila ali izplačila znak računa, na katerega se sprejeti, ali izplačani znesek nanaša ter vsoto knjižimo v odgovarjajoči denarni stolpec, t. j. prejemke v prvega (debet blagajne), izdatke pa v drugega (kredit blagajne). Tudi za knjižbe izvenblagajniškega prometa v P. N. najdete v dosedanjih primerih dovolj vzorcev za knjiženje, katerega princip je ta, da knjižimo pod prejemke z zabeležbo odgovarjajočega znaka vedno tisti račun, za katerega smo nekaj prejeli, bodisi v denarju ali v kaki drugi vrednosti in ga hočemo odobriti; med izdatke pa z značko odgovarjajoče račune tiste vsote, ki smo jih izplačali v gotovini ali drugih vrednotah, s čemer ta račun obremenimo. Obremenitve vseh poedinih računov so tedaj razbremenitve blagajne, in so obratno razbremenitve raznih računov vedno obremenitve računa blagajne. Sledeči primer knjiženja posameznih :: luča je v v P. N. naj ponazori knjižbe same na podlagi že ustanovljene otvo-. itvene bilance. Zneski so visoki, kel' naj služijo obenem v nekaj slučajih kot premet poslovne dobe za knjižbe v glavno knjigo iua sestavo poslovne bilance. Kakor že ugotovljeno, nam služi P. N; obenem tudi /a blagajuiško knjigo, i'1 smo v otvoritveni bilanci izkazali blagajniški saldo z zneskom Din 2500' zato prenesemo to vsoto, k jo je blagajna prejela iz starega računa na novi račun in z njo'otvorimo poslovne knjižbe v P. N. Datum > > Debet Kredit ^ 7 Dnevno skupilo v detajlu . . . . . . B 70.000 — 5. I. 8 Nakup hiše št.... v P 60.000 — 11 9 I. I. 2 (naš dolžnik) za 10 voz drv . . 0 2.000 11 10 10 voz drv (od I. I.' 2) R 2.000 — 11 11 Dnevno skupilo v detajlu B 75.000 6. I. 12 R. Miklauc — za račun manuf. (5. I.) IT 105.0C0 13 Manufaktura (R. Miklauc 5. I.) . . . B 105.000 — » 14 Dnevno skupilo v detajlu B 120.000 7. I. 15 Velepražarna «Proja» (nakazilo 'A Kranj- 80.000 ske hranilnice) . U — »> 1C Kranjska hranilnica (za nakazilo tv. «Proja») 7j 80.000 — 25.000 N 17 I. I. 3 (naš odjemalec) za razno blago 0 — 11 18 Razno blago (prodano I. I. 3 na kredit) B 25.000 200.000 »J 19 Jelačin Ivan (nakazilo po položnici) . . U J) 20 Plače nastavljencem za januar (glasom 12.000 seznama) R » 21 1 pisalni stroj (The Rex Komp v goto- 6.00) vini) I — 11 22 Voznina za špecerijo (Jelačin) .... S 2.000 — 9. I. 23 Kreditna banka (na eskomptu akcepta od I. I. 3 per 7. III.) Z 24.500 15 24 Eskomptni stroški akcepta per 7. III. od I. I. 3 (Kreditna banka) R 20) 1» 25 I. I. 3 — za eskomptirani akcept per 7. III 0 25.000 ’ 26 Dnevno skupilo v detajlu B 50.000 3l.”l. Gotovina v blagajni (saldo) 41.500 — 92IS.500 ~ | 926.500 - i. n. Prenos blagajniškega salda 44.500 | - | 1 Pojasnilo vpisov: T. št. 1 in 2: Od tvrdke Jelačin smo Prejeli na kredit špecerijsko blago v '1'ednosti ‘215.000 Din, ter smo tvrdko Pod t. št. 1 za ta znesek priznali in pod 2 račun blaga za protivrednost obremenili. T. št. 3 je dnevno skupilo v gotovini v detajlni prodaji in smo po zaključku Poslovnega dneva vpisali med prejemke celo inkasirano vsoto ter s tem priznali '/-a 82.000 Din račun blaga. Ker ni nobenega protipisa med izdatki smo s tem ■stočasno obremenili za to vsoto račun blagajne. T- št. -1 je naše nakazilo v gotovini Kolinski tovarni, kateri dolgujemo na Magu še izpred sestave otvoritvene bilance. Račun dobaviteljev je s tem vpi- som obremenjen, razbremenjena pa blagajna (ker ni protipostavke med prejemki). T. št. 5: Naš odjemalec I. I. (dolžnik izpred sestave otvoritvene bilance) je plačal 75.000 Din na račun svojega dolga v gotovini, v sled česar smo ga za to vsoto uied prejemki priznali. Obremenjena je blagajna. T. št. 6: Kreditni banki smo nakazali na naš račun 80.000 Din v gotovini, jo za ta znesek obremenili (in priznali s tem avtomatično račun blagajne). T. št. 7: Dnevno skupilo kot t. št. 3. T. št. 8: Kupili smo hišo, jo plačali takoj v gotovini in obremenili račun nepremičnega inventarja (posesti) v dobro računa blagajne. T. št. 9 in 10: Naš dolžnik I. I. 2 nam je na račun svojega dolga dobavil 10 voz drv, za kar smo ga kot odjemalca pod t. št. 9 priznali, obremenili pa smo za isto vsoto račun režije (kurjava) pod. št. 10. T. št. 11 ie dnevno skupilo kot sta bili št. 3 in 7. T. št. 12 in 13: Tvrdka Miklauc nam je dobavila razno manufakturno blago na kredit. Ista knjižba kot t. št. 1 in 2 z razliko imena tvrdke ina zneska. T. št. 14 je zopet dnevno skupilo. T. št. 15 ina 16: Tvrdki >Proja«, ki je naš dobavitelj in upnik izpred sestave otvoritvene bilance smo potom naloga plačali iz našega računa pri Kranjski hranilnici znesek 80.000 Din ter smo račun tv. Proja« pod t. št. 15 obremenili in razbremenili račun denarnih zavodov pod t. št. 16. T. št. 17 in 18: Našemu odjemalcu I. I. 3 smo prodali 'več blaga za vrednost 25.000 Din na kredit, pokrit z menico, zapadlo 7. marca ter smo ga kot odjemalca pod t. št. 17 obremenili, razbremenili pa smo pod t. št. 18 račun blaga. Menico smo poslali Kreditni banki v eskompt, ker rabimo gotovino. — (Glej t. št. 23, 24 in 25!) T. št. 19 je nakazilo v gotovini našemu dobavitelju. Obremenjen račun dobaviteljev (dobropis blagajne). T. št. 20 je izplačilo plač našim nastav- ljencem na breme računa režije ter na korist blagajne. T. št. 21: Nakup pisalnega stroja v gotovini na breme premičnega inventarja ter na korist blagajne. T. št. 22 je blagajniško izplačilo voznin® na breme računa blagovnih stroškov. T. št. 23, 24 in 25 (glej t. št. 17 in 18): Naš odjemalec I. I. 3 nam je za kritje svojega dolga dal menico, ki zapade čez tri mesece, t. j. 7. marca. Menico nam je Kreditna banka eskomptirala, t. j-pripisala jo je v dobro našemu računu po odbitku stroškov in obresti. Mi sni« pod t. št. 23 banko za čisto vsoto 24.800 Din obremenili, pod t. št. 24 smo za menične obresti in stroške (200 Din) obremenili račun režije in celotno vsoto (25.000 Din) dobropisali našemu odjemalcu pod t. št. 25. T. št. 26 je zopet dnevno skupilo. To so glavni primeri knjižb v P. N. Ob sklepu vsakega meseca napravimo mesečni zaključek na ta način, da seštejemo vse vsote prejemkov in vse vsote izdatkov. Razlika, za katero so prejemki večji od izdatkov, nam pokazuje blagajniško stanje. V našem slučaju: Prejemki Din 926.500 Izdatki Din 882.000 Blagajniško stanje Din 44.500 (Nadaljevanj e prihodnjič-) Splošne dolžnosti davkoplačevalca v II. četrtletju 1930. I. Družbeni davek. Podjetja, ki javno polagajo račune, prodlože prijave za leto 1930 do konca meseca maja t. L, a najkasneje v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili odobreni računi. II. Uslužbenski davek. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužbencev, plačujejo davek v davčnih znamkah, katere nalepljajo v davčne knjižice ob vsakem izplačilu. Gospodarji, ki nimajo pravice plačevati tega davka z davčnimi znamkami, odpremijo od uslužbenca pobrane zneske najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. III. Davek na poslovni promet. — Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, so dolžni od-premiti davek za I. četrtletje 1930 do dne 30. aprila 1930. IV. Dospelost neposredni h davkov. Neposredni davki za II. četrtletje 1930 dospo v plačilo dne 1. aprila 1930, plačati pa se morajo najkasneje do dne 15. maja 1930. — Dokler se ne izvrši nova odmera za leto 1930, se plačuje davek po predpisu iz leta 1929. V. Takso na kupone, dividende in tantieme (pripombe 5. k tar. post. 10) v iznosu 1% je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance. VI. Drugi obrok dopolnilne pr«; nosno takse za leto 1930 je plačati od dne 1. do dne 15. aprila t. 1. Gospodarske beležke. Februarski izvoz. , Naš izvoz v februarju je nasproti pretečenim mesecem zopet nazadoval ter 12kazuje skupno težino 341.280 toh v 'rednosti 480-8 milijonov dinarjev. Lanski februarski izvoz pa je bil zaradi hude zime in z njo vezanih prometnih ovir se slabejši ter je izkazoval vrednost 385 ■bilijonov dinarjev; tedaj je letošnji februarski izvoz vzlic nazadovanju naspro-zadnjim mesecem še za 95-8 milijonov boljši od lanskega. V prvih dveh mesecih letos znaša skupna vrednost izvoza 1097 milijonov farjev, lani samo 810-8 milijonov in je ‘otošnji izvoz za vrednost 286-2 višji v Prvih dveh mesecih. Glavni predmeti našega izvoza v februarju so bili: koruza 40-3 milij. Din), konoplja (8-4), konji (5-2), goveda (25-4), svinje (17‘4), meso' sveže (16-8), jajca (39-8), sirove kože (5‘3), divje kože (4-4), Sradbeni les (81'3), drva (4-l), hrastovi Pragovi (9’3), izdelki iz lesa (6-4), eks-Irakti za strojenje (8-2), cement 14-7), baker 50-0), izkopnine (32-0). Napram Prejšnjim mesecem opažamo nazadovanje izvoza v gradbenem lesu, drveli, v 7-itu in mesu. Zvišana uvozna carina na kavo in čaj. Kralj je podpisal zakon, s katerim se yvišuje uvozna carina na surovo kavo od na 140 zlatih dinarjev za 100 kg, tako da znaša carina na kg surove kave sedaj 15-40 Din. Pražena in zmleta kava bo carinila sedaj ipo 200 zlatih dinarjev za 100 kg (prej 180 zlatih dinarjev), aH po 22 Din za kg. Uvozna carina za čaj, ki je prej znašala 120 zlatih dinarjev po minimalni in 150 zlatih dinarjev po maksimalni tarifi za 100 kg, je zvišana na 240 zlatih dihurjev od 100 kg, ali 26-40 Din za kg. Zvišanje uvozne carine bo podražilo surovo kavo za 6'60 Din, zmeleto in praženo kavo za 2'20 Din, čaj pa za 13 20 dinarjev pri kilogramu. Povišanje uvozne carine na kavo in °aj je v proračunu za 1. 1930/31 predvideno in so iz tega vira zvišani carinski dohodki za približno 90 milijonov dinarjev. Trgovci in osebe, ki se bavijo s prometom kave in čaja, morajo svoje zaloge po stanju dne 1. aprila prijaviti najkasneje do 8. t. m. najbližjemu oddelku finančne kontrole, ako presegajo 5 kg kave ali 1 kg čaja, ker se bo to blago naknadno ocarinilo. Prijavi so obvezana tudi prevozna podjetja (železnice, pošte etc.), ki so prejele kavo ali čaj na odpravo pred 1. aprilom in jo še niso izročile naslovniku. Prijavnice je izročiti v treh izvodih in bo potreba doplačati dodatek na carino za blago na skladišču v roku treh dni. Organi finančne kontrole imajo pravico prepričati se o pravilnosti prijave, pregledati skladišče in pretehtati zalogo. Statistika našega zadružništva. Po statističnem poročilu Glavne zadružne zveze v Beogradu imamo v Jugoslaviji 4308 različnih zadrug, ki so včlanjene v 36 različnih zadružnih zvezah, od katerih ima 23 revizijsko pravico. Po vrstah poslov se delijo zadruge v sledeče skupine: 2476 kreditnih, 979 konzumnih in nabavljalnih, 323 poljedelskih, 105 mlekarskih, 60 obrtnih in delavskih, 58 živinorejskih in pašniških, 50 gradbenih, 44 električnih, 36 ribar-skih, 34 strojnih, 30 zdravstvenih, 38 vinarskih, 15 oljarskih iua 70 raznih zadrug, ki imajo skupno 501.850 članov. V teh številkah pa niso vštete gospo- Priporočite, prosim, ■■■■ svojim odjemalcem priljubljene MAGGIieve izdelke za juhe. Lahka prodaja! Dober zaslužek! darsko-kreditne zadruge v Hrvatski in obrtne zadruge v Srbiji ter invalidske zadruge, katerih je okoli 1500 s 50.000 člani, kar bi povišalo skupno število ju-goslovenskih zadrug na približno 6000 s 550.000 elani. Kontrola kreditov in prodajnih pogojev v veletrgovini s kratkim, pletenim in galanterijskim blagom. Sekcija veletrgovcev s kratkim, pletenini in galanterijskim blagom je na svoji zadnji seji dne 24. marca v Zagrebu sklenila poleg poziva industriji, naj vrši svoje posle s trgovci samo preko njih, uvesti tudi kontrolo nad krediti in prodajnimi pogoji trgovcem, češ, da se iz poročil informacijskih pisarn ne more dognati pravo gospodarsko stanje veletrgovčevih odjemalcev, ker se lahko trgovec v istem hipu s kreditnimi nabavami zadoilži na več strani. Prezadolževanju trgovcev nameravajo veletrgovci storiti konec na ta način, da napravijo kontrolni seznam dolžnikov pri savezu trgovcev, kamor naj veletrgovci vedno sporočajo stanje svojih dolžnikov. Dosedanja praksa tega načina je pokazala, da je to postopanje trgovini bolj škodljivo kot koristno, ker izravnave dolga upnik mnogokrat namenoma ali slučajno ne prijavi in s tem škoduje kreditnemu ugledu trgovca, ki je lahko v kontrolnem seznamu vsled površnosti veletrgovca, ali pa iz drugih vzrokov preobremenjen, med tem, ko je svoje obveznosti napram dobavitelju že davno izravnal. Dvcmimo, da bi se ta — že mnogokrat zavožena — praksa sedaj obnesla ter koristila trgovini. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PEOJA‘! Krctanjc carin in carinskih tarif. Zelo zanimiva je naslednja primerjava o prejetih carinah v naši državi ter o njenem razmerju nasiproti vrednosti uvoženega in izvoženega blaga (zabeležbe zneskov v milijonih dinarjev, v oklepaju odstotek skupne vrednosti uvoza ali izvoza): Od uvoza: Od izvoza: 1919 68-7 (2-3) 20-9 (3-04) 1920 160-1 (4-61) 165-4 (12-52) 1921 427-1 (10-63) 172-3 (7) 1922 760-5 (11-8) 123-5 (3-35) 1923 1.079-1 (12-98) 353-1 (4-38) «1924 1.150-4 (14) 215-5 (2-25) 1925 1.581-4 (18-06) 178-3 (2) 1926 1.656-5 (21-7) 47-7 (0-6) 1927 1.623-9 (22-28) 33 (0-51) 1928 1.597'5 (20-38) 27-5 (0-42) 1929 1.504-3 (19-8) 14-2 (0-17) Ti podatki nam pokazujejo da je uvozna carina do leta 1927 v odstotkih vrednosti uvoženega blaga stalno naraščala ni dosegla tedaj 22-28% skupne vrednosti uvoženega blaga. V zadnjih dveh letih pa se je zopet znižala na 19-8 skupne vrednosti. Izvozna carina pa, ki je predstavljala občutno oviro našemu izvozu, je bila najvišja leta 1920, ko je izkazovala 12'52 % vrednosti izvoženega blaga, je v stalnem padanju in se je lani skrčila na neznaten del odstotka 0-17. Skupne ubrane carine pa pokazujejo od leta 1919 naprej sledeče vsote v milijonih dinarjev: 89'6, 325'5, 599'4, 884, 1.432-6, 1.366, 1.759-7, 1.704-1, 1.656-8, 1.624-9 in lansko leto 1.518-5. Najvišja carina je bila izkazana leta 1925, ko je bilo tudi izvozno blago obteženo še z 2% skupne vrednosti, od tedaj pa je skupno pobrana carina v stalnem nazadovanju. Poštni promet malih paketov. V smislu sklepa mednarodne poštne konvencije stopi s 1. julijem tudi pri nas uvedba prometa z malimi poštnimi paketi, ki se bodo dostavljali na dom. Teža teh paketov ne bo smela presegati 1 kg in ne sme biti po obliki do 45 cm dolga, 20 cm široka in 10 cm visoka. Tuljci smejo biti do 45 cm dolgi in ne nad 15 cm v premeru. Paketi se ne bodo smeli pečatiti. Pisem ni dovoljeno prilagati, pač pa račun in seznam blaga. Osnovna pristojbina l•<> znašala 6 Din do 50 gramov in po 1-50 Din za vsakih načetih 50 gramov. ERJAVEC FRANC trgovina usnja Ljubljana, Stari trg St. 11 a ^ažna izprememba v določbah za trošarine proste vinske kleti. Kralj je podpisal zakon o izvoznih Premijah na vino, o katerem smo že Poročali ter se zvišuje izvozna premija Za hi od 40 na 100 Din, ako znaša izvoz najinanj 50 hi. Poleg tega pa je uvede-11 a §e nova premija na izvoz čistega, Nerazredčenega in nesladkanega mošta v znesku 50 Din od hi. Obenem pa je izdana naredba, ki ukinja staro določilo, da se smejo dovoljeni trošarine prosta, privatna vinska skladišča le onim vinotržcem, ki plačajo 'etl'o najmanj 100.000 Din trošarine' za 'ino. Trošarine prosto klet ho odslej ';ainogel imeti vsak vinski trgovec in Sw>ti]ničar, ne glede na višino plačane Jrošarine, kar bo marsikomu omogočilo inieii večjo vinsko rezervo na skladiščil. Smolarstvo. Naše ministrstvo za šume in rude se Je obrnilo na razne gospodarske korporacije za nasvet in mišljenje, kako bi se '•ainoglo v naših borovih gozdovih pri-Ceti z dviganjem izkoriščanja potoni pridobivanja smole. Kako važno je to vprašanje, nam pojasnjuje dejstvo da uvozimo letno za Približno 15 milijonov dinarjev terpen-^iiiovega olja in okoli 8 milijonov dinarjev kalcfonije, kar bi odpadlo, ako bi se Posrečilo razviti smolarstvo doma. Obenem pa so domnevno naši borovi gozdovi dovolj bogati, da bi zamogli smolo celo izvažati, in za naše gospodarstvo bi *}il pridobljen nov vir dohodkov. Doslej smo bili navezani na uvoz |erpentinovega olja in kalofonije največ lz Avstrije, ki nam je prodajala rusko blago. Od istega ruskega blaga je od-'isna tudi Čehoslovaška, Rumunija in Bolgarija, ker ima Avstrija z Rusijo pogodbo za letno nabavo 2000 ton terpen-tinovega olja po 103 dolarje za tono in 'monopol dobave ruskega terpentinovega olja za omenjene države. . Načrt novega obrtnega zakona. Gospodarskim zbornicam v državi je Predložen načrt novega obrtnega zakona, o katerem se morajo izjaviti do 28. tega meseca. Zakon deli obrtna podjetja v tri vrste: 1. svobodne, 2. na usposobljenost vezane in koncesijonirane obrti ter na industrijska podjetja z več kot 20 delavci. Za trgovce in obrtnike je obvezno učlanjenje pri strokovnih (gremijem podobnih) organizacijah po mestih, odnosno srezih, za industrijce, denarne in zavarovalne zavode, špediterje, carinske posrednike, gostilničarje, trgovske potnike, komisijonarje in prevoznike pa po banovinah. Zveze teh organizacij so predvidene le kot fakultativne združitve. Za ustanovitev take organizacije (gre-mija) zadostuje, če 20 trgovcev ali obrtnikov iz istega sreza ali če 10 industrijskih podjetij, denarnih zavodov itd. iz iste banovine izrazi pristojni zbornici željo za ustanovitev organizacije. Obstoječ© organizacije lahko ostanejo, vendar se morajo v gotovi dobi prilagoditi novim predpisom. Dovoljene pa so tudi prostovoljne organizacije. Obvezna je tudi ustanovitev strokov-no-nadaljevalnih šol v občinah, ki imajo nad 50 vajencev. Znižana carinska tarifa za modro galico. Saobračajni vestniki: priobčuje voza-rinsko olajšavo za modro galico iz tovarne v Subotici, ki se bo za množine od 5000 kg naprej zaračunala po tarifni postavki št. 11. Uvozna carina na modro galico je znižana pri 100 kg od 12 na i) zlatih dinarjev, tedaj za 33 para pri kilogramu. Znižanje pa ostane predhodno v veljavi samo do 30. junija t. I. Mednarodni promet z nakaznicami iu povzetnimi pošiljkami otvorjen. Za naše trgovske kroge je zelo važna uvedba prometa s povzetnimi pošiljkami in denarnimi nakaznicami z inozemstvom, ki je za sedaj od 1. aprila naprej dovoljena v poštnem prometu z Francijo, Čehoslovaško, Avstrijo in Nemčijo^ Na eno mednarodno nakaznico je mogoče poslati zneske do 3000 Din. Preračunavanje se vrši po borznem tečaju. Nakazilna pristojbina znaša poleg 1% ažije še do ICO Din 3 Din, od 100—200 Din 3-50 Din, od 200—300 Din 4 Din, od 300—400 Din 4-50 Din, od 400—50« Din 5 Din in za vsakih nadaljnih 100 Din ali del te vsote še po 50 par. Priporočene pisemsko-povzetne pošiljke so dovoljene do zneska 3000 Din ter so poleg gornjih nakazilnih pristojbin in 4 Din za priporočnino podvržene še 'A % povzetni pristojbini. Od paketov se poleg povzetne in na-kazilne pristojbine plača še poštnina po Ježi. Umetna svila. Statistični podatki uvoza pokazujejo hitro in znatno naraščanje porabe umetne svile pri nas, ki vedno bolj izpodriva pravo svilo in tudi druge tkanine. Do-čim smo leta 1024 uvozili komaj 1*2 ton umetne svile v vrednosti 2-l milijona dinarjev, je v sledečih letih uvoz svile naraščal tako, da je zaporedoma od leta 1925 izkazoval sledeče množine v tonah: 59, 141, 292, 382 in lansko leto že dosegel 697-2 ton v vrednosti 45 milijonov dinarjev. Cena umetne svile je od leta 1925 padla od 175 Din za kg na 74 Din in je njena pocenitev eden glavnih vzrokov naraščajočega uvoza. Novi razstavni prostori na ljubljanskem velesejmu. Ker primanjkuje razstavnega prostora se je odločila velesejniska uprava, da zgradi dvoje novih razstavnih poslopij in sicer na vsako stran ceste, ki pelje od glavnega vhoda proti čekoslovaške-mu paviljonu po eno. Ena teh razstavnih zgradb je namenjena naši tekstilni industriji, ki se bo predvidoma udeležila jubiljnega velesejma v večjem obsegu. Bakreni in cinkovi rudniki v Trepči. Odkar je pričela angleška družba s pripravami za ksploatacijo bogatih bakrenih in cinkovih rudnikov v Trepči (to je 9 km od Kosovske Mitroviče), čuti gospodarsko izboljšanje vse prebivalstvo daleč naokoli. Še blagodejnejše pa se bo občutil vpliv, ko prične rudnik obratovati. V rudokopu so baje tudi velika ležišča čistega svinca. Družba je poleg velikih, modernih obratnih in stanovanjskih objektov zgradila tudi 9 km železnice in 9 km zračne železnice do Kosovske MitroVice. Pri raznih delih je doslej zaposlenih nad 2000 delavcev. To število pa se bo v kratkem še znatno pomnožilo. Obratovanje rudnika bo poleg lokalnega blagostanja naravno vplivalo tudi na našo trgovino in zmanjšalo uvoz ter zvišalo izvoz, poleg tega pa izboljšalo financijelno stanje državne blagajne. Osrednji zavod za prodajo opija. Južna Srbija ima ponekod pridelovanje opija kot glavni in edini gospodarski dohodek. Naš opij se je doslej prodajal v inozemstvo kot grško blago, ker je nekaj solunskih trgovcev imelo na našo opijsko trgovino pravcati monopol, kar je pridelovalcem občutno škodovalo. V krogih skopljanskih pridelovalcev in izvoznikov se je pokrenila akcija za ustanovitev omenjenega prodajnega zavoda, ki naj obvaruje našo produkcijo pred tujim izkoriščanjem. Letos pričakujejo rekordni pridelek 180.000 do 220.000 kg. Nadaljevanje naših trgovinskih razgovorov z Avstrijo. Trgovinski razgovori z Avstrijo (v zvezi z nameravanimi avstrijskimi agrarno-zaščitnimi carinami), ki so bili prekinjeni, se te dni zopet nadaljujejo in pride v kratkem do zaključka. Tovarna za izdelavo spojenih desk. Na Sušaku se je z glavnico treh milijonov dinarjev ustanovilo podjetje, ki se bo bavilo z izdelavo vezanih deščic (Sperrholz). Ker je tovarna prvo tovrstno podjetje v naši državi in potreba po vezanih deskah, zlasti v mizarstvu in avtomobilski industriji (karoserije itd.) velika, pomeni ustanovitev tega podjetja mnogo prihrankov na tem blagu, ki smo ga morali (iz našega lesa izdelanega) za drag denar uvažati iz inozemstva. Gotovo pa bo podjetje tudi znatno dvignilo vrednost našega izvoza, poleg tega, da najde pri njem zaposlitve mnogo domačih delavcev. Naziv alkoholnih pijač. V smislu naše trgovinske pogodbe s Francijo se od 15. novembra letos ne bodo več smele označevati alkoholne pijače (zlasti konjak in šampanjec) s takimi azivi, ki ne odgovarjajo krajevnemu mienu izdelovanja. Novi oddelki carinarnic /6, us^ail°vijo na Podkorenskem Sedlu (območje carinarnice na Jesenicah) ter ' Holinecu in na Viču (carinarnica Dravograd—Meža). Povišanje poštnih pristojbin. v Pošta« poroča, da bodo v najkrajšem tasu zvišane skoraj vse poštne pristoj-)me in vrednotnice. Nemčija kupi našo koruzo. Po izjavi nemškega gospodarskega ®}J-nistra Dietricha se hoče letos Nem-cjja obrniti za nakup koruze v Jugoslavijo in druge vzhodne države, poslej je krila svoje potrebščine na koruzi v Južni Ameriki, od katere se misli odvrniti, ker je v svojem trgo-^nju z njo pasivna, zlasti, ker Južna Amerika kupuje svoje potrebščine v Neverni Ameriki, namesto, da bi jih ^ekompenzativno nabavljala v Nemčiji. Konkurzi. Ing. Vrečko Franc, elektrotehnično Podjetje v Ljubljani, Rutarjeva ulica st. 7. Prvi zbor upnikov 11. aprila ob desetih (soba 140), oglasitveni rok Po širni Kvarnerska svobodna cona. Dne 1. aprila se je izvršila napovedana proglasitev Keke in dela ozeanlja do vključno Lovrane ob kvarnerskem zalivu za carinsko svobodno cono. Ita-Uja se je odločila na ta korak, da vsaj deloma očuva umirajočo Reko popolnega gospodarskega propada in s tem da Prebivalstvu možnost cenejše (neocarinjene) nabave življenskih potrebščin ter da poživi zopet vsaj del reške trgovine. Ta favorizacija Reke je zadela v tržaških trgovskih krogih na znaten odpor, ker se Trst, ki sam prometno nazaduje, boji še občutnejše konkurence od strani nove svobodne carinske cone. Odnošaji cone nasproti Jugoslaviji so isti, kot so bili pred proglasitvijo in bodo najbrže tudi ostali, ker dvomimo, da do 10. maja, ugotovitveni narok 16. maja pri deželnem sodišču v Ljubljani. Hubert Dasch, trgovec v Ptuju. Prvi zbor upnikov 12. aprila, priglasitveni rok za terjatve do 3. maja, ugotovitveni narok dne 10. maja pri okrajnem sodišču v Ptuju. Martinovih Milan, zapuščina resta-vraterja v Rogaški Slatini. Prvi zbor upnikov 5. aprila, oglasitveni rok do 1. maja, ugotovitveni narok 10. maja pri okrožnem sodišču v Celju. Likvidacije. Nabavna centrala taninskih tovarn, d. z o. z. v Celju, je prešla v likvidacijo zaradi sklepa občnega zbora. Upniki naj javijo terjatve likvidatorju dr. Milanu Korunu, odvetniku v Ljubljani. Avto družba za Selško dolino, d. z o. z. Upniki naj javijo terjatve likvidatorju g. Jožku Veber na Trati pri Škofji Loki. Zadružna elektrarna v Razvanju, reg. zadr. z o. z. Odprava konkurza. Ahačič Anton, trgovec v Tržiču. Kou-kurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. n svetu. bi naša država pristala na kake izjemne ugodnosti. Da prepreči Italija možnost razvitja tihotapstva je del obmejnega ozemlja pri reški svobodni coni proglasila kot tolerančni carinski pas, iz katerega si bo smelo prebivalstvo v Reki nakupovati določene množine nezacarinjenih življenskih potrebščin. Kako se bo svobodna cona obnesla, bo pokazala že bližnja bodočnost. Nova vlada v Nemčiji. Dne 27. marca je podala vlada kanclerja Miillerja predsedniku Hindenburgu ostavko, ker ni prodrla s svojim iz-preminjevalnim predlogom o vprašanju brezposelnega zavarovanja. Predsednik je demisijo sprejel ter po- veril za sestavo nove vlade vodjo cen-truma Brunig-a, ki je sestavil vlado, naslanjajoč se na demokrate, bavarsko in nemško ljudsko stranko, gospodarsko stranko ter na krsčansko-nacijonalno delovno zvezo. Ker nova vlada ne razpolaga z zadostno večino, (od 400 poslancev jih ima samo 193) ji prerokujejo kratkotrajno življenje. Širijo se celo resne govorice o predstoječem razpustu državnega zbora. XB. Ob zaključku lista smo prejeli poročilo, da je odlok o razpustu zbornic? že podpisan in v rokah državnega kanclerja. Neuspeh madžarske vinske propagande v inozemstvu. l)a odpomore svojemu vinogradništvu in dvigne vinski izvoz, je Madžarska ustanovila v vseh večjih krajih srednje Evrope na državne stroške madžarske vinske kleti a namenom: širiti dober glas madžarskega vina. Te kleti po so se spremenile v navadne krčme in nima od njih madžarsko vinogradništvo nobenih koristi. Japonski proračun za 1. 1930 31 izkazuje 160 milijonov funtov (44 milijard dinarjev) izdatkov. Konferenca za zvišanje cen srebra. Na pobudo indijske vlade bo sklicana v kratkem konferenca vseh svetovnih producentov srebra, ki se bo bavila z vprašanjem, kako dvigniti neprestano padajoče cene. Nazadovanje živinoreje v Rusiji. Kolektivizacija kmečkih posestev v Rusiji ima poleg drugih slabih posledic tudi to, da živinoreja stalno nazaduje, ker kmetovalci mlado živino rajše zakoljejo kot bi jo gojili za državo. Od lanskega leta je živinoreja v Kavkazu nazadovala za 19%, nasproti predvojnemu stanju pa oelo za 66%. Ista slika je tudi v vseh drugih sovjetskih pokrajinah. Zvišanje uvozne carine na les v Bolgariji. Uvozna carina na les se je v Bolgariji zvišala od 1500 na 27CO levov. / Polom največje bukovinske banke. Kreditna banka za trgovino in industrijo v Črnovicah, ki je imela osnovno glavnico 150 milijonov lejev je ustavila izplačila. Ravnatelj banke se je pr?d 1-1 dnevi obesil. Prizadetih je okoli 1200 vlagateljev. Rumunska trgovinska bilanca. Prvotni, provizorični seznami nunun-ske zunanje trgovine za leto 1929 so po-kazovali, da je rumunska zunanja trgovina za okoli 900 milijonov lejev pasivna. Sedanji statistični podatki pa izkazujejo v zunanji trgovini celo za 800 milijonov lejev prebitka. Rusija izvaža žito. Po poročilih iz Amsterdama pričakujejo tam, da dospe tekom meseca še okoli 70 ladij, natovorjenih z ruskim žitom. V Reval prispe dnevno do 80 vagonov žita iz Rusije, in so tamožnji eleva-torji tako prenapolnjeni, da morajo žito nameščati v privatna skladišča. Ruska agentura Hljebeksport -a v Amsterdamu je nastavila tako nizke cene, da je hipoma osvojila holandski žitni trg. Mnoga žitua podjetja, ki so krila svoje potrebe v Kanadi, stoje pred polomom, ker so cene tako padle, da ne dosezajo niti njihovih nakupnih cen. Fuzija treh velikih češkoslovaških bank. Tri velike češkoslovaške banke so sklenile, da se združijo v eno samo bančno podjetje, ki bo imelo 235 milijonov Kč delniške glavnice in 176 milijonov Kč rezervnih fondov ter bo po delniški glavnici na prvem mestu, po stanju rezerv pa na tretjem mestu v Češkoslovaški. V novo, skupno podjetje vstopijo sledeče banke: lAnglo-češkoslovaška banka«; z glavnico 120 milijonov Kč in rezervami 88 milijonov Kč, »Praška kreditna banka« (glavnica 100, rezerve 67 milijonov Kč) in »Češka komercijalna banka z glavnico 75 in rezervami 37 milijonov Kč. >Tribuna< F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozižkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem teilmi. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din j angleški funt 275-30 275-40 j amerikanski dolar avstrijski šilingih velga 56-60 56-50 8— 7-90 7-98 7-89 ; bolgarski lev —■41 —41 ceškoslov. krona trancoski frank 1-678 1-68 2-222 2-22 grška drahma hol. goldinar italijanska lira —•735 —73 22-71 22-71 2-965 2-96 j kanadski dolar 56-30 56-30 madžarski pengo 9-90 9-89 nemška marka 13-50 13-52 1 Poljski zlot rurnunski lej švicarski frank spanska peseta 1 ^Ur®ka lira zlata turški pijaster 6-35 6-35 —3365 —34 10-959 10-96 7-08 7-08 27-04 27— —2666 —26 Novi uradni kurzi pokazujejo, umar zopet mednarodno učvrstil. da se je Motvoz Grosuplje. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda promptno 415-5—415-7, za april 416 do 421, 1% Blairovo posojilo 86, 8% Blairovo posojilo 98, investicijsko posojilo 86, agrarne obveznice 54-50. Vsi državni papirji so se ponovno okrepili in šli nekoliko navzgor, zlasti agrarne obveznice, pa tudi vojna škoda, ki je pretečeni teden nekoliko nazadovala. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hr-vatska štedionica 900—905, Kreditni zavod 165, Združene papirnice Vevče 132, Ruše 250 do 260, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8710—8775, Trboveljska premogokopna 467 — 475, Union 208. Delnice »Praštedione«, ki so v pretečenem mesecu šle nekoliko navzdol, so se zopet popolnoma popravile. Ostali papirji so v splošnem trdni in kažejo celo tendenco navzgor. Tržna poročila. kožuhovinski sejem v Ljubljani. On© 25. in 26. marca se je vršila na 'iubljanskem velesejmu druga dražba kož divjačine, ki je bila precej dobro za-l°žena. Kupcev je bilo malo in so se zanimali samo za prvovrstno blago, dočim 1° ostalo slabejše blago neprodano. Cene so bile sledeče (v oklepaju cene Predzadnje dražbe — 28. in 29. jan.): kune zlatice 980 -1120 Din (750—900) kune belice ' 800— 900 Din (700—800) Veverice zimske 4 Din ( 3— 4) !sjce poljske 230- 370 D,in (300—350) bsice gorske luzbeci dihurji Podlasice bele Podlasice rjave 'Pučke domače 'Hlačke divje vidre Volkovi srne Z;,jci domači Zaici divji 350— 510 Din (350—420) 52— 78 Din ( 75— 80) 150— 1&5 Din (150—180) 50— 50 Din ( 40— 50) 7- ' 8 Din 10 Din 100— 170 Din ( 90—100) 850— 900 Din (000—800) 240— 200 Din 15 Din 2 8 Din 15-5— 16-5 Din ( 13— 15) V splošnem so bile dosežene cene celo nekoliko ugodnejše kot januarske, vse- kakor pa še vedno zadovoljive. Škoda samo, da je ostalo slabejše blago brez kupcev. Padanje cene jajc. V Dunavski banovini se prodajajo jajca po 56—62 Din za 100 kom. Tržišče surovih kož. Cene surovim kožam so do konca 1. 1926 stalno nazadovale in so se leta 1927 nenadno dvignile zaradi ruskih in ameriških nakupov, od 1. 1928 naprej pa so v vedno občutljivejšem nazadovanju. Na zagrebškem tržišču se prodajajo telečje kože po Din 24-50, dočim za goveje kože sploh ni povpraševanja. Cene prašičev zopet padle. Na zadnjem svinjskem sejmu v Križevcih dne 31. marca so cene svinjam padle za 1-50 Din pri kg žive tiže ter so se prodajale po Din 12-50 do 13-25. Prodanih je bilo 475 komadov (približno polovica od pripeljanih), večji del za Avstrijo. TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 1. aprila 19 JO. Govedina: V mesnicah po mestu: za 1 kg 3. vrste 22, II. 20 Din; na trgu: govejega mesa I. 18 do 20, II. 16 do 18, III. 12 do 16, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 15 do 20, ledic 18 do 24, možganov 20 do 25, loja 5 do 12 Din. Teletina: za 1 kg telečjega mesa I. 24 do 25, II. 20 do 22, jeter 25 do 30, pljuč 20 do 22 Din. Svinjina: za 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 22 do 24, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 21 do 22, slanine mešane 22 do 23, slanine na debelo 24, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25 do 28, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12, jezika 30 Din. Drobnica: za 1 kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20 Din. Konjsko meso: za 1 kg I. 8, II. 6 Din. Klobase: za 1 kg krakovskih in debre-cinskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 dinarjev. Perutnina: piščanec 25 do 30, kokoš 25 do 50, petelin 25 do 40, nepitana gos 70 do 80, domači zajec, manjši 8 do 15, večji 20 do 30 Din. Ribe: za 1 kg krapa 25 do 30, ščuke 35 do 40, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10 dinarjev. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 44 do 56, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10, eno jajce —-75 do 1 Din. Pijače: 1 liter starega vina 18 do 22, novega vina 14 do 18, 1 čaša piva 3 do 3 50, 1 vrček piva 4-50 do 5, 1 steklenica piva 5-50 do 6 Din. Kruh: za 1 kg belega 5, črnega in rženega 4-50 Din. Cene lesa v Solunu. Po poročilu naše trgovske zbornice v Solunu, se dosežejo za naš les tam sledeče cene: drva za kurjavo 280 Din, oglje 1050 Din za 100 kg,'doge 1/1 40 dinarjev za kom., borove grede 840—860 Din za m3, smrekovina 850—880 Din za ni3 in bukovina 750—050 Din za m3. Olertalna prodaja lesa na panju. V versko - zakladnih gozdovih v območju šumske uprave v Bohinjski Bistrici se odda: Sofije: za 1 kg luksuznih jabolk 12, jabolk I. 10, II. 8, III. 6, ena oranža 1 do 3, limona —‘50 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10, dateljnov 24 do 40, orehov 10 do 12, luščenih orehov 36 do 40, suhih češpelj 10, suhih hrušk 6 do 8 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80 do 84, Santos 52 do 54, Rio 36 do 40, pražene kave I. 100 do 110, II. 80 do 90, III. 66 do 70, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14,’ kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli debele 2-50, mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: za 1 kg moke št. 0 na debelo 410 do 4-25, na drobno 4-50, št. 2 na debelo 3-55 do 3-75, na drobno 4-25, št. 4 na debelo 3-20 do 3-30, na drobno 4, št. 6 na drobno 3-75, kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 1-75 do 2, koruzne moke 3 50, koruznega zdroba 4 do 4-50, pšeničnega zdroba 5 do 6, ajdove moke I. 6 do 8, II. 6, ržene moke 4 Din. Žito: za 100 kg pšenice 260 do 265, rži 230 do 235, ječmena 210 do 225, ovsa 200 do 240, prosa 210 do 220, koruze 170 do 180, ajde 200 do 220, fižola ribničana 380, pre-peličarja 460, graha 8 do 10, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, 1 kub. meter trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: za 100 kg sladkega sena 100, polsladkega sena 80 do 90, kislega sena 75, slame 50 do 75 Din. Zelenjava in gobe: za 1 kg endivije 10, motovilca 14 do 15, radiša 7 do 8, poznega zelja 5 do 6, rdečega zelja 7 do 8, kislega zelja 3-50, ohrovta 5 do 6, karfijol 7 do 10, špinače 8 do 10, čebule 1-50 do 2, česna 10 do 12, krompirja 1 do 1-25, repe —-25 do —-50, kisle repe 2-50 do 3, korenja 2 do 4, peteršilja 3 do 4 Din. trg. 4.969 m3 mehkega tehničnega lesa, 180 m3 (približno) mehkih drv, 18.910 m3 trdih drv in okoli 180 m3 smrekovega lubja. Pojasnila in obrazci pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici. Ljubljanska lesna borza. Stanje na ljubljanski lesni borzi še vedno mlačno, neizpremenjeno. Zaključki običajni za manjše množine. Cene lesu franko nakladalna postaja se gibljejo v sledečih mejah: r,j ™re —jelka za m3: hlodi I., II., monte “ <200 do 240 Din, brzojavni drogovi od 240 0 260, bordonali merkantilni 320 do 340, »•ami merkantilni od 275 do 300, škorete, konične, od 16 cm naprej od 630 do 650, j Orete, paralelne, od 16 cm naprej od 675 'j0 ®90. škorete, podmerne, do 15 cm od 500 o 540, deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 0 hrastova, suha od 15 do 17 Din. železniški pragovi: 2-60 m, 14X24, hrastovi od 53 do 56 Din. Of/ljc: bukovo za 100 kg od 84 do 86 Din. Povprašuje se po sledečem bla^u: Tesan smrekov les na živ rob: 7 kom. ~'-/27 cm, dolžina 1250 ni; 14 kom. 20/25 cm. dolžina 7 m; 2 kom. 20/25 cm. dolžina 9 m; kom. 9/18 cm, dolžina 420 m; 12 kom. 10/28 cm, dolžina 4 20 m; 500 kom. remelj-iiov 4/8 cm, dolžina 4 m: 100 komadov re-'neljnov 6/8 cm. dolžina 4 m. 1 vagon remeljnov, 80/80 mm. dolžina 5 m. ^ena franko vagon meja via Postojna tran- Vt vagona moralov, dolžina 4 m. 68/68, ca. 10—12 m3 in Vt vagona moralov, dolžina 5 m, <'8/68, ca. 10—12 m3. Cena franko vagon meja '*ia Postojna tranzit. Trami, merkantilni, po približni sledeči Hoti: 4 4 20 kom. 7 m in 20 kom. od 8 m: J/5 20 kom. 8 ni; 5/6 60 kom. 5 m; 6/7 50 komadov 5 m; 5/7 20 kom. 5 m; 7/8 10 kom. ni; 7/9 10 kom. 6 m. Cena fco vagon italijanska meja. Dobava takoj. _1TK)0 do 2000 komadov hrastovih pragov: 250 X 25 X 15 X 16 cm. Dobava do konca aprila 1930. Cena fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon ca. 15 m3 hrastovih plohov, [., II., Juhih dve leti, od 2 20 m naprej od 30 cm ■'•rine naprej, z 10% od 25 do 29 cm, v debelinah 70, 80, {H) mm, največ 70 in 90 nun. Cena fco vagon italijanska meja. Hra.stvoi pragovi, 230 X 22 X 14 X 14 cm. Cena fco vagon nakladalna postaja. Večjo množino topolovih hlodov od 2 m dolžine naprej, kvaliteta po mogočnosti I/IIa. Cena fco vagon Sušak pristanišče. Hrastovi remeljni: 80 cm dolgi, 40% 71 X •1 nun, 40% 76 X 76 nun in 20% 81 X 81 nun, blago mora biti izdelano iz -suhega bla-Sa. izključeno srce, razpokline in beljave. Nadalje tudi suh jesen, javor in bela bukev brez srca in razpok v dimenzijah 43 X 43 nun, dolžine od 510, 660, 715, 765, 815 mm. Ozke frize: do 90 cm dolžina, to je kratke, 5, 6, 7 in 8 cm široke, popolnoma brez grč, na obe strani brez beljave in razpok. Ca. 1000 m3 desk, smreka - jelka, 4 m. tombante (izključeno gnilo in razbito in z izpadajočimi grčami), medija 22/23 cm, v ori-enlnih širinah 17. 19. 22. 25. 28, 30, 33 cin. paralelno, ostrorobo. očeljeno, in sicer: 30% od 12 miti. 30% od 18 nun, 30% od 24 mm, 10% od 28. 38. 48 nun. Cena fco vagon via Postojna tranzit. 6 vagonov škoret, 12 mm, od 8 do 20 cm širine, medija 14 cm, v dolžinah 1-50. 2-25, 3, 3-60, 6 ni, tombante (brez izpadajočih grč)r paralelnih, ostrorobih. očeljenih, dobava v aprilu, oziroma do 15. maja 1930. Cena fco vagon meja via Kotoriba. Potrebuje se za čimprejšnjo dobavo hrastove pragove sledečih dimenzij: 130 X 018 X 012 m, komadov preko 2000. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit. Ca. 70 m3 bukovih n (»obrobljenih plohovT suhih, I., II., III., od 15 cm širine naprej, mddija 20 cm, ca. ena tretjina od 2 do 4 m, ca. dve tretjini nad 4 in dolžine in sicefr 20% od 27 111111, ca. 30% od 38 nun, ca. 50% od 58 mm. Cena franko vagon prihod Sušak pristanišče. 1 vagon bukovih testonov, debelina 20 in 15 mm, dolžina 120 in 1 m. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit. 6 vagonov bukovih dog, debelina 20 mm in 15 mm, dolžina 130 in 1 ni. Cena fco vagon meja via Postojna tranzit. Trami: debelina 3/3, dolžina 4 m 100 kom., 5 m 100 kom., 6 m 100 ikoni., 7 m 30 kom: debelina 3/4, dolžina 4 m 100 kom., 6 m 100 kom., 7 ni 50 kom.; debelina 4/4, dolžina 4 m 50 kom., 5 m 150 kom.. G m 50 kom., 7 m 50 kom.; debelina 4/5, dolžina 5 m 150 kotn.. 6 m 75 kom.. 7 m 50 kom.; debelina 5/6, dolžina 4 m 30 kom., 5 ni 30 kom., 6 m 30 kom., 7 in 30 kom., 8 m 10 kom.; debelina 5/7, dolžina 5 m 20 kom.; debelina 6/7, dolžina 5 in 20 kom.; debelina 6'8, dolžina 5 m 20 kom., 6 m 10 kom., 7 m 5 kom., 8 m 10 kom.. 10 m 10 kom.: debelina 7/9, dolžina 6 m 10 kom., 7 m 10 kom, 8 m 10 kom., 9 m 10 kom., 10 in 10 kom., 11 ni 5 kom.: debelina 8/10, dolžina 7 m 3 kom., 8 m 3 kom., 10 m 5 kom., 11 m 3 kom., 13 m 3 kom., 14 m 3 kom.; debelina 9/11, dolžina 11 m 3 kom, 12 m 3 kom., 14 m 3 kom. Cena naj se glasi fco vagon Sušak pristanišče; debelina 8/8, dolžina 4 m 100 komadov, 5 m 100 kom., 6 m 100 kom.; debelina 8/10, dolžina 4 m 100 kom., 5 m 100 kom.; (i m 100 kom.; debelina 10/10, dolžina 4 m 70 kom, 5 m 70 kom., 6 m 70 kom., 7 m 40 kom., 8 m 40 kom., 9 m 40 kom., 10 m 40 kom. Cena fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon smrekovih letvic 30 X 35 nun in 35 X 40 nun, vezano, dolžina od 3 do 4 m, največ 4 m. Ali ste poravnali naročnino ? Lepilo za marmor in alabaster. Razbite predmete iz marmorja in alabastra zlepimo lepo s sledečim lepilom: K enemu delu ugašenega apna pride-nemo 4 grame kaseina, ki ga dobimo v drogeriji in to močno stremo in zmešamo ter namažemo na oba razbita dela, ki smo ju prej skrbno očistili s ščetko in bencinom ter ju hitro močno stisnemo skupaj. Čiščenje kovin. Razne kovine zamoremo prav lepo očistiti z milom, ki si ga napravimo na ta način, da raztopimo v vreli vodi 35 dkg terpenlinovega mila in tej raztopini pridenemo 5 dkg zmlete krede ter po 3 dkg vinskega kamna, magnezije in svinčene kisline. Ko smo Naši državni dolg La Revue economique de Belgrade« prinaša zanimivo razpravo o naših državnih dolgovih v inozemstvu, iz katere posnemamo: Naši državni dolgovi se dele v štiri skupine: 1. predvojni dolgovi Srbije; ‘2. vojni dolgovi nasproti zaveznikom; 3. nasledstveni dolgovi, vsebujoči tudi dolgove Črne gore; 4. povojni dolgovi Jugoslavije. Povojni dolgovi Jugoslavije niso zanimivi, ker so se inozemska posojila porabila za razne prometne in druge gospodarske investicije, vsled česar se država ne samo ni obremenila z njimi, marveč je svojo notranjo vrednost s tem tako pomnožila, da so ti dolgovi rentabilni že sedaj ter se plačujejo rednim potom, večinoma iz naslovov podjetij, za katera so bila porabljena. Zato se tudi s temi dolgovi ne borno bavili. Predvojni dolgovi bivše Srbije, ki so bili najeti predvsem za gospodarsko in financijelno izboljšavo predvojne Srbije, sestoje iz sledečih petih posojil: 4% konverzijsko posojilo iz leta 1895 5% posojilo iz leta 1902 i'A% posojilo iz leta 1908 nasveti. to vse dobro premešali, da je nastala gosta zmes, pustimo, da se ohladi in strdi. Kovinaste predmete čistimo s tem milom na ta način, da pomakamo platneno ali sukneno krpo v gorilni špirit ter si nadrgnemo s krpo mila, ki ga prenesemo na njej na kovino, katero dobro zdrgnemo. Osvetliti moramo potem kovino še s flanelasto krpo. Lepilo za porcelan. Raztopi 8 gramov belega šelaka in en gram terpentina ter mu dodaj še nekoliko cinkovega oksida. Pred lepljenjem moramo lepilo in i a zbite dele močno segreti. Pravilno zlepljeni porcelan vzdrži tudi pranje v vroči vodi. ovi v inozemstvu. 4K-% posojilo iz leta 1909 5% posojilo iz leta 1913 Vsi predvojni dolgovi bivše Srbije znašajo danes okoli 700 milijonov francoskih frankov in se nahajajo v rokah francoskih, švicarskih, angleških in nemških upnikov. Prava vrednost tega dolga se danes še ne more določiti, ker je še vedno sporno vprašanje, ali je ta dolg plačljiv v papirnatih, ali v zlatih frankih. Kakor znano, je francoski frank v letih 1925—1926 znatno padel ter je bil kasneje stabiliziran na nižji zlati podlagi. Da se reši to sporno vprašanje, je pred kratkim pričela razpravljati o tem komisija posebnih delegatov zainteresiranih držav. Razgovori še vedno trajajo in kaže njihov potek, da bo v tem oziru dosežen vsestransko zadovoljiv sporazum. Danes je gotovo, da se uveljavi zlata valuta, vendar ne na predvojni višini francoskega zlatega franka, marveč se določi vrednost sporazumno. S tem bo avtomatično rešena tudi ena najbolj zamotanih točk našega državnega proračuna. Vojni dolgovi nasproti zaveznikom zavzemajo najvišjo postavko naših dr- javnih dolgov in so z raznimi dogovori ze popolnoma urejeni ter jih sestavljajo sledeče inozemske terjatve. Združene ameriške države, katerih 'ojna posojila so z dogovorom iz leta 1926 ugotovljena na višini 62,850.000 dolarjev. Z odplačevanjem je pričela naša država že leta 1926 ter bo to posojilo krito z anuitetami, ki se vedno poležavajo, koncem 1. 1988. Letne anuitete odplačevanja so pričele z zneskom •dlO.OCO dolarjev ter bodo zadnja letna plačila narastla na vsoto 2-4 milijona dolarjev. Angleška vojna posojila naši državi so bila leta 1927 ustanovljena na višini "0,591.429 liver šterlingov in se istota-ko odplačujejo v 62 amortizacijskih letnih anuitetah, tako da bo koncem leta 1989 tudi ta dolg poravnan. Skupno z obrestmi ima naša država v tem roku Splačati 32-8 milijonov liver šterlingov. Anuitete so proračunane začetno na letnih 150.000 liver šterlingov ter naraščajo progresivno, tako da bodo za- ključne anuitete znašale po 600.000 liver šterlingov. Ta vojni dolg nasproti Angliji pa je vezan tudi z vojnimi obveznostmi Anglije nasproti Združenim državam Amerike, ki še niso končnoveljavno rešene. Od rešitve in ustanovljene* višine angleških vojnih obveznosti nasproti Ameriki je odvisno tudi zvišanje, ali pa znižanje naših obveznosti nasproti Angliji. Poleg tega dolgujemo Angliji za njeno poinoč v vojni še nadalnjih 2,068.843 liver šterlingov. Ta dolg se plačuje v petnajst letnih anuitetah in znaša skupno z obrestmi teh petnajstih let 3-1 milijona liver šterlingov. Začetne letne anuitete so preračunane na 51.721 in se končavajo z 116.631 liver šterlingi. (Konec prihodnjič.) Radi preobilice gradiva smo danes morali izpustiti več važnih, aktuelnih člankov, ki jih prinesemo v sledeči številki. Priporočite svoj m odjemalcem vedno: Elida Ideal milo Elida Citron-Cold-cream Elida Creme de cha-que heure Elida Shampoo Elida zobna krema Elida Bath soap Elida Shaving Stick Elida Puder Elida Parfum Ideal i Chypre JUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT, OSIJEK lil. Obvestilo! MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA Lingarjeva — Medarska ulica — Pred Škofijo Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi! NAJCENEJE kupite papirje, pisarniške, šolske, tehnične potrebščine, trgovske knjigo in si preskrbujete tiskovine pri Iv. Bonač Ljubljana — Selenburgova ul. 5 Knjigoveznica Poseben gramofonski oddelek VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! Tiskovine ki jih potrebujete v Vašem poslovanju: Račune, pisemske papirje,' memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah Tiikarna »MERKUR" Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 - Telefon 2552 Za večja naročila zahtevajte proračune I »» V1NOCET" k“/lnsoeBzB LJUBLJANA nudi naJflneJSl in naJokusnefSl namizni kfs vina Zohlevojle ponudbo TehnlCno In hlgllenlčno najmoderneje urejena ktsarna v Jugoslavifl. Hsnrno: Ljubljeno, Dunajskn cesto 1 o, II. nedslr. Telefon ite». 2389. Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.