"■■■■■■■■•■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■ **■■■■■■■■DB■■■■■■■■■■■■■■■■&■ Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. BMtfiiMMBBBBBBBBBBBBMI BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI Haifičnma znaša: celoletna .... K 4 — polnletna..........Z — četrtletna.........r— Posamezna štev. „ 010 AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. St. 44 V Ljubljani, dne 30. oktobra 1913. Leto VI. Ker se leto nagiba h koncu, bo pa Že čas tnali letne račune poravnati. Zalo vljudno prosimo p. n. gospode naročnike, ki »Naše Moči« še niso poravnali, da bi to blagovolili prav kmalu storiti. Upravnišivo. Delavska organizacija in inteligenca. Veseli smo lahko naše kmečke organizacije, zadružnogospodarske in politične. Zvesta je, zavedna in zato hiočna. In naša je! Organizirani kmet je otresel gospodstva liberalcev in Senicev. Liberalec gleda ne kmečko organizacijo kakor popotnik na cesti na Ihje polje, lahko kritizira, lahko zabavlja, lahko tudi vrže blata na cvetje, *akor pač prija njegovi naravi, gospodariti, ukazovati ne more in ne sme. Vernec na meji skuša s pomočjo nem-C!h'j e v - poturic dobiti saj malo vpliva našem kmetu. Če ne bi bili Nemci bavno na meji najbolj omejeni in vsled 28anja degenerirani, bi bili že davno spoznali, da je njih trud zaman. Naše slovensko katoliško kmečko ljudstvo si v svoji organizaciji samo voli vero in Postave. Kdor ni njegove narodnosti in ^ere, nima besede. Z Jugoslovansko Strokovno Zvezo Je postavljen temelj za drugo tako organizacijo, mogoče nekoliko šibkejšo, toda za narod še važnejšo, za delavsko organizacijo. Slovenski krščanski delavci še ihso zedinjeni v samostojni, ”eo,dyisn} organizaciji. Nekateri delajo staiazo liberalcem v narodni delavski organizaciji, drugi tlačanijo nemškim socialno-demokratičnim generalom na Ounaju. Našim slovenskim socialno-aemokratičnim voditeljem se sicer po-žba, da bi najraj še služili samo liberalcem slovenskim, ker so jim to pač Popolnoma sorodne duše, pa je pač ta-na svetu, da navadno ne more izbi-,ati gospodarja srce, ampak želodec. In dr bihče ne more služiti dvema gospo- o.0lha, je slovenska socialna demokra-bleda in nadušljiva, brez idej in smotrenega dela, zato pa bogata :laz in zabavljanja. O liberalizmu pa itak znano, da je kakor opij za de-.dv'sko gibanje, uspavalno in oslabujo-6 sredstvo, ki ga je treba zatirati in Prepovedati. j. Tu mora zastaviti svoje delo vsak, °biur je na srcu neodvisnost in moč ,‘°yenskega ljudstva. Naš cilj mora Ui organizacija vsega krščanskega °Venskega naroda na samostojnem Orodnem temelju. Tudi naš delavec j.“ sme tlačaniti tujcu po prepričanju 1 narodnosti. Veliko imamo še ireden- ^Hođba z Montagujevlmi demanti. ^Pgleški Rib. Marš; slovenski dr. J. K ^ . Ko se vrnem v svoje stanovanje, 'ajdem Miss Herris še pri spanju. Iz-Jj.Va je nisem nameravala sprejeti v j j Je delo, toda na njeno prošnjo sem £ Pala od mojega lastnega. Čim dalj sem jo imela pri sebi, tem ljubši £ * je bila. Komaj se pokažem, že izre-cbdno reč: ^Kamorkoli grem, pride takoj tat-Zg. a za menoj. To se je že ponovno jedilo. Jaz pa nisem tatica. Toda zdi aa bi bila. Bolje bi bilo, da bi me Prti ali pa spodili na cesto.« ilaa 0 me ie Pogledala, sem bila izne-We“a zavoljo bledosti v licih, brez-to- • usten in žarečih oči. Poznam > ’ m bila pravzaprav histerična, mar-e le preobčutljiva. Ukv.>>Jaz sodim><< Pravim, »da vi niste radii Miss Maršalinega ovratnika in rPgih reči.« Ö »Nisem ne, nisem ne! Ali ne veste, 4 Pisem?« Pa »Nikdar nisem trdila, da ste; zato 6m težie razumem vaše tako ne-besede.« Ko sem videla, da je ela zopet govoriti, sem jo ustavila. te, delavske množice, ki v organizaciji uboga tujo komando. Vse slovensko delavstvo moramo poučiti, da je boljše zanj, če se nasloni na organizacijo slovenskih kmetov, kot če išče pomoči pri delavcih nemške narodnosti, ki se čuti čedalje bolj kot »Herrenvolk«, kot narod gospodov, kateremu naj služi slovanska para in katerega vodijo nemški generali, bivši Vsenemci ali pa judje. Koliko slovenskih delavcev ima brate, starše in sorodnike v kmečki organizaciji ! V vrstah nemške socialne demokracije pa imamo samo ljudi, ki jim je slovenskih delavec dober samo, da jim veča število in moč; kadar bo pa slovensko delavstvo zahtevalo svojih pravic, plačila za svoje delo, bodo pa pokazali hitro svoj nemški značaj in nemško srce. Češki zgled naj nas uči! Tudi boj je skupen. Delavec se bori proti nemškemu podjetniku, ki mu krati pravice in naš kmet se bori proti istemu nemškemu industrijcu in veletrgovcu, ki mu združen v kartele, tako draži potrebščine, ki jih kmet kupuje, da jih kmet ne more zmagovati. Ali ni boj zoper skupnega istega sovražnika najbolj umesten v skupni armadi. Zato bo delavska organizacija Jugoslovanska Strokovna Zveza rada podpirala slovensko kmečko rganizacijo v njenih bojih, prepričana je pa tudi, da ji bo v lastnih bitkah, kakor doslej stal zvesto na strani slovenski kmet. Tudi nemška organizacija v rajhu pripravlja reformo agrarno političnega programa. Opustila bo načelo, da je najboljše, če kar najhitreje .zgine s po-zorišča mali posestnik, mali kmet, postavila se bo na branik malega kmeta, nas veseli, da tudi trezni socialni de-mokratje spoznavajo resnico, ki smo jo mi že davno učili. Avstrijska socialna demokracija je razdrapana, kakor nikoli tega, spor med nemško in češko organizacijo, ki se po lastnih zatrdilih ne bo dal več poravnati, še bolj pa neuspehi v državnem zboru, jo slabe. Še nikoli ni socialna demokracija tako močna prišla v državni zbor kakor pri zadnjih volitvah, po »osvojitvi Dunaja«, pa tudi še nikoli se ni v zbornici za delavske koristi tako malo storilo kot v tej zbornici. Socialno demokracijo je korumpirala zveza z dunajskimi finančnimi judi, s pomočjo katerih je zmagala. In ta zveza je tudi za slovenskega delavca dovolj tehten vzrok, da pokaže hrbet tej stranki. Poskrbimo, da prodrejo nauki naj-navejše zgodovine socialno - demokratične stranke do zadnjega slovenskega delavca in socialni demokraciji bo pri nas odklenkalo. Naš krščanski slovenski delavec se bo organiziral samo- »Pustiva ta pogovor, Maggia. Miss Mar-šalina izguba nima nič posla ne z vami, ne z menoj.« Skrivnost, tatvine v Miss Maršalovem stanovanju je ostala nerazrešena. Nič se ni čulo o rečeh, ki je trdila o njih, da jih pogreša. Kakih deset dni po tatvini me ustavi Wheeler, naš vratar, ko sem hotela vstopiti v lift. »Preden vas dvignem, Miss Lee, bi vam rad, če marate, povedal par reči.« »Kaj Wheeler?« sem vprašala. »Pretekli teden sem jih dopolnil 42 Miss Lee,« je začel nepričakovano toplo. »Mati mi je umrla več nego pred 12 meseci in mi je zapustila nekaj denarja. Nameravam začeti lastno trgovino, toda prej potrebujem žene, ki bi gledala na hišo in gospodinjstvo, medtem ko bi jaz skrbel za prodajalno in kupce in, če dovolite, Miss Lee, sem jaz mislil .'na Miss Harrir.« To me je nekoliko iznenadilo in razveselilo. Bil je velik močan možak s poštenim obličjem in uljudnim obnašanjem. »Ali hočete reči, da ste že govorili z Miss Harris, Whesler?« »Na inekak način. Miss Lee, sem in tudi nisem. Ni me hotela poslušati za- stojno brez judovskega, nemškega vpliva, kakor je to storil njegov sotrpin, brat po srcu in misli, slovenski kmet. Odstranjena bo sramota narodne odvisnosti, hlapčevstva. Dela je dovolj in hvaležnega, delavcev je malo. Na tem polju je žito zrelo. Inteligenca, kje si? Akademiki, delavsko vprašanje na dnevni red, vsak dan in povsod! Ali bivši deželni zbor res ni storil ničesar za delavstvo? Liberalci so se zadnje čase začeli laskati delavstvu. Kadar začno biti liberalci prijazni z delavstvom, takrat se v kratkem vrše volitve. Tako so delali liberalci od nekdaj in tako delajo še danes. Nikdar pa bi ne bilo verjeti tega, kar se sedaj vrši na Kranjskem. Socialna demokracija sovražnica kapitala in birokracije, kakor tudi sploh meščanstva, se druži z liberalci, ki imajo vse lastnosti, katere socialni de-mokratje tako zelo sovražijo. Liberalci in socialni demokratje pišejo in po svojih shodih vpijejo, da S. L. S. v deželnem zboru ni ničesar storila za delavstvo. Ali je to res? Ni res! S. L. S. je v deželnem zboru po možnosti, ki je dana deželnim zborom, storila za delavstvo več, kakor kak drugi deželni zbor. Oglejmo si to delo in ga pošteno in pametno presodimo. S. L. S. je odprla vrata delavstvu v deželno zbornico. Delavstvo pod liberalno - nemško zvezo na Kranjskem sploh ni vedelo, da je deželni zbor. Ko se je pa delavstvo začelo zanimati tudi za deželno gospodarstvo, tedaj je S. L. S. napela vse moči, da tudi delavstvu pridobi volilno pravico za deželni zbor. Koliko truda in dela je veljal ta boj S. L. S., to pač vsak pamenten človek ve, kdor je pametno zasledoval delo S. L. S. pred desetimi leti in potem skozi šest let. S. L. S. je zmagala in danes tudi delavci lahko volimo v deželni zbor. Ako pa ta volilna pravica ni idealna, je pač krivda pri centralni vladi, ki je nasprotnica takih deželnih zborov, ki si jih želimo mi. S. L. S. je odprla delavstvu vrata v občinske zastope in v mestni občinski svetv Lj ubij ani. Kdaj so delavci, ki so bili davkoplačevalci, prej prišli v občinske svete, dokler je vladala v deželi liberalno - nemška zveza? Še vsem je dobro znano, kako je bivši ljubljanski župan Ivan Hribar farbal ljubljansko delavstvo z neko volilno reformo, ki pa nikdar ni prišla na dan. Pred volitvami voljo nekega malovredneža, ki ima znanje ž njim in ki, prisegel bi na to, ne misli dobro ž njo.« »To je novo zame, Whesler. Nisem slutila, da imia v Londonu moškega prijatelja.« »Ima dva, Miss Lee. Boji se za svoje življenje, ko zagleda enega in morala bi se bati, ko vidi drugega.« »Ali je to gotovo, kar pravite? Kako ste to iztaknili?« »Nekega popoldne priteče Miss Harris sem vsa iz sebe. Kar po stopnicah jo udere, ne da bi čakala lifta, in zakliče: »Ne pustite mu, da bi se me dotaknil.« Takoj nato se pokaže svetlolas, tenak, zanemarjen faint v vratih. »Tu sem ne morete. Kaj bi radi?« ga vprašam. Srečava se z očmi. »Ali stanuje mlada gospica, ki je ravnokar prišla sem, tukaj?« vpraša. »Kakšna mlada gospica?« pravim. »Sami si to uredite. Moj posel ni, da bi odgovarjal takim ljudem, kakršen ste vi. Če hočete kaj vprašati, pojdite sami v pisarno in tam vprašajte!« Tri ali štiri dni kesneje je šla Miss Harris ven, kakor navadno popoldne. Jaz sem imel tudi prosto. Bar — moj nadomestni vratar — je opravljal službo. Stal sem poleg njega ib se razgovar- jim je obljubil vse, ko so bile volitve izvršene, pa o kaki volilni preosnovi ni bilo niti govora. Danes imamo po zaslugi S. L. S. v Ljubljani volilni red, po katerem je izvoljenih več delavcev občinskih svetnikov. Etbina Kristana seveda ne prištevamo k delavcem, pač pa več občinskih svetnikov S. L. S. Liberalci seveda tudi niso volili v občinski svet nobenega delavca, ker jim je delavec »prenizek«. In na deželi. Ali ne sede v občinskih odborih, kjer je kaj industrije, delavci: Idrije bi socialni demokratje nikdar ne dobili po starem volilnem redu. Zato pa se danes družijo socialni demokratje s tistimi, ki so najbolj nasprotovali volilni reformi za občinske odbore. Liberalci, ki so imeli prej vse občine, kjer je bila industrija, v svoj ih. rokah, ki so imeli v oblasti deželni zbor kranjski, ves čas svoje vlade niso upoštevali delavstva in mu tudi niso dali pravico. P o hudem boju je to storila S. L. S. in si za vedno utisnila pečat, da je tudi delavska s 11 a n k a. Važnega pomena za delavstvo so tudi obrtna sodišča, ki jih je sprejel kranjski deželni zbor 1.1909. na predlog dr. Kreka za deželo in dr. Trillerja za mesto. Pri obrtnih sodiščih so poleg sodnika tudi zastopniki delavcev in delodajalcev: obenem je določeno, da advokat ne sme imeti zastopstva pri teli sodiščih. Zato uživajo zaupanje in so poceni. Zlasti za delavce so neprecenljive važnosti. S. L. S. prireja gospodarske poučne tečaje po deželi. Znano je, da je naj-večji vzrok delavske bede prevelik pritisk kmečkega ljudstva v mesta in industrijo. Z vsako osebo, ki pride z dežele v mesto in industrijo, raste konkurenca dela. Čim večji pritisk, toliko nižje delavske plače, dražja stanovanja in živila. Na deželi primanjkuje delavstva, v mestu ga je preveč. Pri nas na Kranjskem bi ne bilo treba niti enega brezposelnega delavca, ako bi se z dežele rekrutiralo le toliko delavstva, v kolikor napreduje industrija in v kolikor delavstvo pri industriji izumira. Kako temu pritisku odpomči? Temu odpomoči je mogoče le po načinu, katerega uporablja S. L. S.. S pametnim gospodarskim poukom vcepiti kmečkemu ljudstvu ljubezni do rodne grude in veselje do kmetijskega gospodarstva, potem bo pritisk v mesta manjši, pa tudi izseljevanje v Ameriko in na Vestfalsko bo ponehalo. Delavski stan pa bo, olajšan po konkurenci delavske moči z dežele, lažje bojeval boj za svoj boljši položaj. Tega ne uvidevajo liberalni in socialno - demokraški politiki. Rdšitev delavskega vprašanja ni mo- jal. Ko je šla mimo, sem jo nagovoril; pa ni se zmenila zame kakor bi me ne bilo. Sklenil sem, da grem za njo. Nekaj je bilo v njenih očeh, česar nisem razumel. Šla je dol krog vogla Pimliko ulice. Tu sreča visokega, tenkega možaka, v črni vrhnji suknji z velikim, mehkim, črnim klobukom. Spredaj je stal avtomobil. On ji ni ničesar rekel in ona njemu tudi ne; vstopila sta i»i se odpeljala. Nazaj je prišla krog šestih bleda in bolehna in videl sem, da je vzdihovala. »Upam da ni nič hudega,« sem rekel. Pogledala me je za trenotje ali dva, kot bi ne mogla- spoznati, kdo govori ž njo, in nato je rekla: »Vse je hudo. — vse. Rada bi, da bi ne bila nikoli rojena.« Whesler je prenehal za par sekund, in ko je nadaljeval, je bil njegov glas že čudno resen. »Imam vzrokov, da mislim, Miss Lee, da se je s tem možakom sešla od takrat še dvakrat in vsakokrat je prišla nazaj ravno taka. Ker so moja čuvstva do nje taka, kakršna so, sem si mislil, da bi bilo mprda najboljše govoriti z vami. Imam tako čuvstvo do nje, da bi ložje več povedal nego pomagal. Prepričan sem, da je ženska, kakršne potrebujem, in jaz bi ji bil dober mož; morda bi vi, Miss Lee, izpregovorili kako besedo ž njo.« mentano mogoča, ampak to stvar je treba pričeti pri njenem izvoru. In to dela S. L. S. Dela električnih naprav v kranjski deželi. S. L. S. gradi in namerava graditi v kranjski dežli električne naprave. Socialni demokratje in liberalci so proti tem napravam. Oglejmo si jih z delavskega stališča. Kolikor imamo v deželi industrije, je skoro vsa v tujih rokah. Znano je tudi, da ta podjetja zaposlujejo v svojih podjetjih najraje tuje delavce in rabijo domačine le za najnižja in naslabše plačana dela. Ako bo gonilna moč iz deželne elektrarno cena, potem je gotovo, da bo nastalo več domačih podjetij, ki bodo sprejemala v delo domače delavce. Industrija se bo razvila v naši deželi in delavstvo bo dobilo svoj košček kruha. Pa tudi dežela bo rabila pri svojih podjetjih delavce in ker svoje dosedanje uslužbence pošteno plača, bo tudi z delavstvom tako ravnala. Največja korist bodo električne naprave ravno za delavstvo, ker bo delavstvo prišlo po njih do kruha, s časovna pa bo tu d i v svojem domačem gospodarstvu vpeljalo elektriko mesto dragih drv in premoga. In ker gradi dežela taka podjetja, ki so velikanskega pomena in koristi za delavstvo, zato napadajo deželno gospodarstvo S. L. S. takozvani delavski prijatelji liberalci in socialni demokratje. Tudi posredovalni uradi so za delavstvo velikega pomena. Kolikokrat se zgodi, da se v hipni razburjenosti kaj reče ali izgovori, kar je po zakonu kažnjivo. Prično se tožbe radi razža-Ijenja časti. Koliko je stroškov s poti na sodnijo, zamujen dan in potem navadno še zapor, ker delavec navadno nima denarja, da *bi kazen plačal. S. L. S. je pa v kranjskem deželnem zboru sklenila zakon, da se take stvari obravnavajo in poravnavajo brezplačno pri županstvu, in sicer se to vrši sedaj navadno od nedeljah ko imajo vsi čas. Kakor kažejo sedanji uspehi, je stvar res prava dobrota za ljudstvo in kjer je mnogo delavstva, tudi za delavstvo. V Ljubljani, kjer vladajo soci-alno-demokraški prijatelji in zavezniki liberalci seveda doslej še nimamo takega urada. Škoda, da je ta zakon prostovoljen in ne obvezen za vse občine. Delavstvo je za te urade S. L. S. lahko prav hvaležno, ker marsikak vinar bo ostal v žepu delavstva s posredovanjem teh uradov. Dežela na predlog S. L. S. gradi v deželi mnogo stvari, pri katerih je zaposlenih mnogo delavcev. In pri vsaki taki zgradbi se mora podjetnik zavezati nasproti deželi, da bo rabil domače delavce in jih tudi pošteno plačal. S. L. S. skrbi torej za delavstvo tudi tam, kjer se navadno drugi ne menijo za delavstvo. S tem S. L. S. jasno priča, da ji je delavstvo res na srcu. Za časa stavke v Vevčah je deželni odbor, ki je v rokah S. L. S. dejansko pomagal delavstvu. Očitek, da je S. L. S. zapeljala delavstvo v štrajk, ne drži, ker je neresničen. Delavstvo je bilo samo od sebe primorano do tega koraka in tu ne zadene krivda S. L. S. Ali S. L. S. je pokazala, da ji ljubezen do delavstva ni samo na jeziku, ampak dejansko in moralno je podprla delavstvo v onih hudih dneh, ko so liberalci zabavljali proti delavstvu v Vevčah in ščuvali oblasti in podjetje proti njemu. S. L. S, je uredila službeno razmerje deželnih uslužbencev. Državni uslužbenci se še danes bojujejo za službeno pragmatike, naši deželni uslužbenci jo že imajo. Ko je prišla na Meni je bil mož všeč; deklico sem tudi rada imela. Čutila sem, da bi ne bil slab par. Najprej sem sklenila paziti nanjo, kar se da. Namesto da bi se ji boljšalo zdravje, se mi je zdela vedno slabša. Taka je bila, kot bi vedno nekaj poslušala; neznano čuvstvo je vzbudil pogled nanjo. Nekega dne, ko je pisala na stroj, sem opazila tisti povžiti pogled na njenem licu, ki sem ga že tako dobro poznala. »Kaj pa se trudite poslušati?« sem jo vprašala z nasmehom. Pogledala je krog mene z osuplimi očmi. »Ne morem si misliti, kaj je to,« je rekla. »Ali veste, da se vedno najdem, da se trudim nekaj poslušati, — včasih sredi noči — in vedno se čudim-, kaj je to.« Izpremenila sem pogovor rekoč: »Ali veste, kaj mislim, da potrebujete? Moža.« »Kaj mislite?« je vprašala. »Ali ni g. Whesler nikoli govoril z vami?« Molčala je. Naslonjena na pisalni mizi si je pokrila obraz z rokami. Potem je vstala in obrnila samo obličje, v katerem je bilo nekaj skrivnostnega, česar nisem mogla razumeti. vlado v deželi S. L. S., je bila prva njena skrb, da pošteno uredi delavno razmerje svojih uslužbencev in jih tudi pošteno plača. Liberalci so preje samo obljubovali, a dali niso nič za delavstvo. Le vprašajte danes deželne uslužbence, kako so sedaj zadovoljni s svojim stanom. Veselih lic vam bodo povedali. da je S. L. S. dobrotnica delavstva. Na šolskem polju je S. L. S., odkar je na vladi v deželi, storila neprecenljivo veliko. Koliko šol, katere obiskuje danes na stotine delavskih otrok je otverila in razširila S. L. S. Izobrazba je danes pogoj do boljšega kruha. In če je komu treba izobrazbe, jo je gotovo treba delavstvu, da uspešno konkurira tujcem. Naravnost žalostne so bile v nekaterih krajih na Kranjskem šolske razmere. Danes je za 50 odstot-kov boljše, odkar gospodari v deželi S. L. S. Danes se nudi v prav vsakem kraju, kjer prebiva delavstvo, delavskim otrokom večrazrednica, medtem, ko je bila prej samo enorazrednica. In zato, ker se daje delavski mladeži več prilike kot zdaj do izobrazbe, zato pa napadjo socialni demokratje S. L. S., ki je to dobro storila za delavstvo. Za delavstvo koristno delo S. L. S. je tu opisano le v veliki potezi. Omenjeni niso vodovodi, ki jih je gradila S. L. S. v deželi in ki jih uporablja na stotine delavstva, omenjenih pa tudi ni še več drugih koristnih naprav, ki jih je napravila S. L. S. in katerih koristi so deležni tudi delavci. A iz vsega tega pregleda je jasno razvidno, da ]e S. L. S. delavcem odkrito naklonjena ih za delavstvo ne samo skrbi, ampak tudi stori. Zdaj pa pridejo socialisti in liberalci, pa upije j o, da S. L. S. za delavstvo še ni ničesar storila. To kar smo tu našteli, je samo delo S, L. S. v kranjskem deželnem zboru, kaj pa je S. L. S. storila že vse v državnem zboru, o tem pa drugič. Socialni demokratje in liberalci so še povsod, kjer so prišli do vlade, pokazali, da ne umejo dela za ljudski blagor. Liberalci delavstvo že sploh po svojem naziranju zaničujejo in zatirajo, socialni demokratje pa veliko govore, pravega in koristnega dela za delavstvo pa vsaj naši slovenski socialisti ne poznajo. Prijateljstvo z liberalci pa jim bo vzelo še tisto malce razsodnosti, ki so jo včasih imeli. Našemu delavstvu prav toplo priporočamo, da se z vnemo udeležuje letošnjih deželnozborskih volitev v zavesti, da, ako voli S. L. S., stori zase največ, kar je sploh mogoče. Pod gospodarstvom S. L. S. v deželi se bo za delavstvo kaj storilo, ker je ta stranka s svojim delom že doslej pokazala, da je vredna delavskih glasov. Jugoslovan. Strokovna Zveza. DELAVSKI SOCIALNI TEČAJ priredi J. S. Z. dne 9. novembra 1913 v Tržiču. Vršil se bo v prostorih društva Sv. Jožefa. Prične se ob 9. uri in traja dopoldne do 12. ure, nadaljuje se ob 3. uri popoldne in se konča točno ob ob 5. popoldne. Gorenjsko okrožje J. S. Z. ima svojo sejo od. 1. do 3. popoldne. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj si nemudoma preskrbi pri načelstvu naše skupine v Tržiču vstopnico. Na socialnem tečaju se bodo obravnavali predmeti, ki so pereči in ki jih mora vsak zaveden delavec in delavka natančno poznati. Tržiški krščansko-so-cialni delavci in delavke, skrbite, da bo udeležba ob tečaju ogromna! Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani. Načelnik: Dr. Ivan Zajec. Zapisnikar: Frančišek Krhne. ZA VOZNIKE LJUBLJANSKE ELEKTRIČNE ŽELEZNICE. Načelstvo J. S. Z. je naprosilo poslanca Gostinčarja, da vloži sledečo prošnjo v državnem zboru: Visoka zbornica! V Ljubljani obstoja električna poulična železnica, ki nima prostorov, kjer stoji voznik, zaprtih, marveč je izročen voznik popolnoma vremenskim nezgodam: veter mu piha naravnost v obraz, dež mu bije v lice, sneg tudi. Kako da glede na to trpe vozniki na zdravju, ni treba biti, da je človek zdravnik, marveč to lahko vsak laik izprevidi. Radi nezavarovanih sprednjih prostorov električnih železniških voz pa niso vremenskim nezgodam izpostavljeni ves čas svoje službe le uslužbenci poulične električne železnice, marveč tudi vsi, ki se vozijo z električno železnico in ostanejo na nezavarovanih prostorih, kjer se sme edino kaditi, ker se v kupeju ne sme kaditi. Uslužbenci družbe, ki je lastnica te električne železnice, so že družbo prosili, da naj se nezavarovani prostori zavarujejo, a odgovorilo se je, da družba tega z ozirom na svoje finančno stanje ne more storiti. Opozarjamo na dejstvo, da imajo malone že vse električne poulične železnice s šipami zavarovane prostore, kjer delajo službo vozniki in izprevodniki. Zato prosimo: Visoka zbornica skleni zakonito določbo, ki zaukazuje, da morajo biti prostori, kjer delajo službo uslužbenci, zavarovani proti vremenskim nezgodam. Dne 28. t. m. je pa odbornik J. S. Z. občinski svetnik Štefe pozval v ljubljanskem občinskem svetu župana dr. Tavčarja, da naj izposluje, da družba zavaruje prostor, kjer delajo službo vozniki električne železnice. Župan je obljubil, da bo to storil. Shod J. S. Z. v Sori. Dne 26. t. m. je priredila J. S. Z. pri nas shod, na katerem je poročal Moškerc o potrebi, da se delavci organizirajo v J. S. Z. Župnik Finžgar je govoril o delavskem nezgodnem zavarovanju in priporočal delavstvu izobrazbo. Priporočal je pristop v J. S. Z. Pri D. M. v Polju se je pretečeno nedeljo vršil zelo dobro obiskan shod. Razpravljalo se je o vevški delavski bolniški blagajni. Sklenilo se je za delavstvo več važnih točk. O tem je govoril tovariš J. Mejač. Nato je tovariš Janežič ožigosal nesramno pisanje »Slovenskega Naroda« in drugih liberalnih listov napram našemu vrlemu gospodu županu J. Dimniku, nakar je bila sprejeta sledeča izjava: Delavstvo vevške papirni c e, z b r a n o na svojem shodu v Ljudskem Domu pri D. M. v Polju dne 26. oktobra 1913, ogorčeno obsoja nesramne laži in sumničenja napram našemu vrlemu županu g. J. Dimniku, ki se že več časa k u piči j o, zlasti v »Slov. Narod u« in drugih liberalnih listih. Delavstvo izreka svojemu zašč itniku neomejeno zaupanje in vdanost. — Vevško delavstvo. Ta izjava je bila z velikanskim aplavzom enoglasno sprejeta, kar bodi vrlemu možu v zadoščenje. Nato nastopi prisrčno pozdravljen gospod župan, ki opiše zgodovino zadnjega štrajka kot pojasnilo na nesramne napade napram njemu. Nato se je shod zaključil. Glede bolniške blagajne bomo še pisali pozneje. Trbovlje. Pretečeno nedeljo je imela naša skupina shod. Predaval je gospod dr. Veble iz Celja o potrebi organizacije J. S. Z. za delavce; dokazal je, da socialni demokratje niso pravi prijatelji delavstva in da bo delavstvo šele takrat doseglo svoje pravice, kadar bo pretežna večina istega organizirana v res strokovno delavski organizaciji J. S. Z. Tovariš Zupan st., načelnik skupine, je pozival rudarje, naj agitirajo za pristop novih članov. Pripomniti moramo, da shod ni bil obiskan kot bi lahko bil. Mislimo, da je iskati vzroka v tem, ker se shodi pri nas vrše le malokdaj in da je agitacija za iste preslaba. Ako bodo shodi vsaj vsak mesec redno in ako bo agitacija za iste živahna, smemo gotovo pričakovati, da bodo isti bolje obiskani kot zadnji. Želimo, da nas gospod dr. Veble kaj kmalu, zopet poseti. Tovariši rudarji, na delo v svojo korist! Izobražujte se s posečanjem shodov! Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Podporno društvo in Avstrijska krščansko soc. tob. del. zveza priredita sveto mašo za svoje umrle člane v nedeljo, dne 2. novembra, ob pol 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. Daroval bo sveto mašo č. gospod Kerhne. Pele bodo pevke Katoliškega društva za delavke pod vodstvom č. gospoda Ferjančiča. Prosi se obilne udeležbe. Gospodu Brzobohatemu v beležko. Delavke ne moremo biti in tudi nismo z našim gospodom Brzobohatim zadovoljne. Če smo prav poučene, g. Brzobohaty predstavlja v organizaciji uradnikov tobačne tvornice precejšnjo vlogo, delaven je v organizaciji državnih uradnikov, ko gre za težnje in za zahteve uredništva. Naravnost čudimo se zato, ker gospod uradniški organizator postopa tako čudno s svojimi delavkami, kakor tako pač drugi uradniki, ki niso organizatorji, ne postopajo. Enkrat smo ga že opozorili, da njegovo početje ni pravilno, zelo žal nam pa je, ker mu moramo zopet izprašati vest. Pri premeščanju se gospod, v katerega beležko to-le pišemo, čisto nič ne ozira na predpise, da se mora pri premeščanijh v prvi vrsti ozirati na službeno dobo delavk. Vse delavke znamo, da se gospod Brzobohaty ozira predvsem na tiste delavke, ki mu stoje k obrazu, čisto nič pa na veljavne predpise glavnega ravnateljstva, da se mora postopati pri vseh premestitvah tako, da se v prvi vrsti ozira na starejše delavke. Odločno zahtevamo, da se gospod Brzobohaty ozira na predpise. Gospoda ravnatelja prosimo, da naj omenjenemu gospodu uradniškemu organizatorju pojasni stališče. Potrpežljivo smo dozdaj marsikaj prenašale, a če se razmere korenito ne izpremene, mislimo še na nekega »poštentrogarja« in »denuncianta«, nam lahko kdaj zavre kri, ko bo oddelek kak organ ravnateljstva skontriral. Prosimo in zahtevamo red in le red! Šikan, denunciranja in protekcij smo pa že do grla site! Kaj pa stroji za izdelovanje smodk. Se še (Spominjamo, koliko ^se je pri smodkah pričakovalo, ko so uvedli stroje. Zdaj se pa kaže, da se stroji za izdelovanje smodk niso obnesli. Ne glede na to, da izdelujejo stroji trde zavitke, ki jih zavijalke ne morejo popolnoma poraviti, izdeljujejo stroji smodke, ki so tako trde, da jih kadilci ne morejo kaditi. Dobro je vse, kar stroj napravi, če so tudi smodke čisto za nič. Kadilci so se začeli že pritoževati, ker so smodke, ki jih na strojih izdeljujejo, tako za nič. (Pač dober meh mora imeti, kdor hoče take cigare kaditi. Opomba stavca.) Ne kupujejo jih več. Vedno bolj se pa zahtevajo take smodke, ki jih z rokami izdelujejo. Več strojev že počiva. Izkazuje se vedno bolj, da se stroji za izdelovanje smodk niso izkazali. Sloves avstrijskega tobačnega erarja trpi, ker so smodke, po strojih izdelane, zanič. Delavki se izvrže ismodka, če ji tudi ne manjka dosti do vzorca (muštra), na stroju izdelane smodke so pa vse dobre, če so tudi naj večji izvržki. Mi beležimo te izkušnje, ki kažejo, kako slabo so se novotarije obnesle, katere so stale tobačno režijo lepe denarce. Beg iz Avstrije. V Avstriji kakor tudi na Ogrskem popušča kmečko prebivalstvo vedno bolj domačo grudo in se po mestih naseljuje, zapušča domovino in se izseljuje v Ameriko in druge kraje. Tisti časi so že davno minuli, ko se naši ljudje za nobeno ceno niso ločili od rojstvenega kraja. Naša država gospodarsko nazaduje. Nič prida se ne stori, da bi se industrija razširjala in da bi se v tovarnah ljudje pošteno plačevali. Slabo gospodarsko stanje pa izrabljajo agentje bogatih prekmorskih družb, ki so agentsko organizacijo za izseljevanje do skrajnih podrobnosti izpeljale. Prekmor-ske družbe so izvabile iz države, osobito v Galiciji, silno ljudi, kar se je zlasti ob zadnjih nemirnih časih pokazalo. Armadni krogi so zato zaropotali in gališka vlada je, kakor znano, prepovedala vojaščini podvrženim mladeničem in možem se iz države izseljevati. Ta prepoved da veliko misliti. Koliko mladih mož je moralo v Galiciji že izginiti, da so to prepoved izdali! Iz Galicije, z Ogrske, s Hrvaške, iz Slavonije, s Kranjskega, da, tudi s Koroške, Štajerske in že iz Tirol se čimdalje več ljudi izseljuje iz domovine. Ni več tako, kakor takrat, ko je rajni Trdina hvalil izseljevanje, češ, koliko denarja da ljudje domov prinesejo nazaj. Ogromna večina izseljencev je za na« izgubljena; ostane v Ameriki in v Nemčijh kjer imamo že tretjo generacijo naših slovenskih izseljencev, ki več slovensko nc zna, medtem ko je druga generacija še slo' vensko znala. To, kar velja za Slovence, velja v isti meri za Hrvate in Poljake. Nobena vojska, nobena nalezljiva bo' lezen ni stala naše države toliko žrteV; kolikor nam jih je že tujina požrla. Kmečkj stan tarna in jadikuje, v dolgeh životab naprej. Dohodke kmetij poberejo obresti» odvetniki, razne pristojbine in davki. Kme* namreč davčnemu vijaku ne more ničesaf skriti kakor bogataš, ki se zato tako upira' da bi smele imeti davčne oblasti v njegov2 knjige vpogled. Ena slaba letina pomeni3 za kmeta beračijo. Na teh tleh lahko deh1' jejo organizacije agentov prekmorskU družb, ki jih vzdržuje zdaj predvsem kmC' tič naše monarhije. Agentje slikajo krasot2 in sijajne plače v Ameriki z najlepšin1 barvami. S kačjo lokavostjo in tudi s izvabijo ljudi na morje. Kako se ubogi j2' seljenci vozijo? To, če nisi slep, že v Ljubljani vidiš. Spravijo jih kakor čred^ ovac v najslabše železniške vozove, Nemčiji v tiste vozove IV. razreda, kjer mora na svojem kovčegu sedeti, če ga h1? Povsod ga gledajo postrani. »Avstrijski * seljenci so,« se Nemci v rajhu rogajo, dar vidijo, da se naši reveži po raznih P stajah gnetejo. To ve tisti, ki sliši ^CIT0j, v rajhu, če mislijo, da so sami med sf »Ali ni nobenega socialnega zmisla prl šem sosedu in zavezniku? Ali je taka sl maščina v Avstriji? Ali vlada tam nič ne stori, da bi se mogli ljudje doma preživeti?« Kako je pa šele v Ameriki! To povejo tisti reveži, ki tam ponesrečijo in se kot pohabljenci domov vrnejo. Drugi ne, ker se sramujejo. Trdo delo, plače pa tudi take, da se le s težavo izhaja. Avstrijska javnost se zdaj precej z izseljevanjem peča. Neobhodno je potreben predvsem zakon v varstvo izseljencev, ki ga še zdaj ni. Bogataši so znali rešitev te postave, ki je bila že pred 10. leti predložena, do zdaj preprečiti. Za povzdigo kmečkega stanu, se pravzaprav stori le toliko, kolikor je za največjo silo potrebno, da konca ne vzame. In za delavstvo? Rajši molčimo. Še zdaj ni delavstvo za slučaj starosti preskrbljeno, dasi socialno zavarovanje čaka že celo večncst rešitve. Kar se glede na izseljevanje stori, je storila edino krščanska kariteta po Rafaelovi družbi, ki jo pa tudi država ne podpira niti gmotno niti moralno tako, kakor bi to bilo Potrebno. Avstrija kriči po velikih in korenitih Socialno-gospodarskih preosnovah, če ne, bodo v nekaj desetletjih cele pokrajine našega cesarstva popolnoma razljudene. Skrb za zdrava stanovanja. Poročal pri soc. ustavnem odseku kat. shoda dr. Adlešič. Na Dunaju so izračunali, da je na Ringu, kjer so velike, lepe hiše z lepimi svetlimi in prostornimi stanovanji 1 m2 stanovanjskega prostora, oziroma 1 m2 stanovanjskih tal, veliko cenejši kot ista količina v najmanjših stajnovanjih. Odkod to pride! Znano je, da je največje pomanjkanje dobrih delavskih stanovanj, to je stanovanj z dvema stanovanjskima Prostoroma. Ker je vprašanje večje kot Ponudba, so cene toliko višje. Neradi zidajo, ker imajo radi trdne stranke, zato pomanjkanje ravno pri nižjih slojih. Kaj povzroča draginjo stanovanj? Kdor hoče graditi hišo, naj misli ?a.iprej na stavbni svet. Navadno se ^Pjejo pritožbe; Bi že zidal hišo, če ne bil svet tako drag. Kdor nima toliko Spitala, da bi si nabavil za lasten de-k'h stavbišče, si ne upa zidati hiše. Draginjo stavbišča pa povzroča največ prekupovanje zemljišč. Špekulan-R Pokupijo svet na onem delu mesta ali trka, kjer upajo, da se bo v doglednem času zidalo. Svet drže nekaj časa y Svojih rokah, potem ga parcelira j o in oddajejo z velikanskimi dobički. ' časih zidajo nalašč par hiš na tistem svetu, da jih nekoliko cenejše oddajo ’R privabijo s tem stanovalce na do-Rčni del mesta. . Zato je prvi pogoj stanovanjske po-hike, da naša mesta, trgi in industrijske občine pokupijo po možnosti same ji?6!, kjer se bo v doglednem času ši-11° mesto, trg in bo nastala potreba. r*0 dobrih stanovanjih. Tudi če vzame li^sto posojilo v ta namen, in pri pro-posameznih aprcel po nabavni ce-jP bo prišlo zemljišče, oziroma stav-^šČe veliko ceneje, kot v tem slučaju, ?. se še naprej pusti zasebna špekula-Clla z zemljiščem. Naši kraji bi morali iti pri tem po Juedu nemških mest, ki imajo po eno JRrtino ali celo polovico ali še več Postnega sveta v svojih rokah in s tem ekUlarijo cdne zemljišč. . Kar velja za mesta, velja še v večji S^ri za industrijske kraje, ki jih je še seČ v naši domovini, ki trpe še bolj na jPhovanjski bedi kot prebivalci naših Pest. Gre se tukaj v prvi vrsti za naše Plavce po industrijskih krajih. v Če kdo, potrebuje ravno naš dela-6c zdravega stanovanja. Pa tudi naše kmečke občine so po- jRRane skrbeti za stavbni svet svojim JUdem. Morda je na prvi pogled stvar ppdt iha in neizvedljiva. Pa ni. Znano je, da trpe na pomanjkanju ^avcev zlasti naši kmetje. Nihče no-v biti danes kmetski posel ali dela-;vsak hoče čimprdje obogateli v tu ali Ameriki in postati svoj go- he k-^osP°dar iu družinski oče, potem Sn / hm prihajalo vedno na misel me- ~> ;vsak hoče čimprdje obogateli v -estu ali Ameriki in postati svoj go-PR- Če bi pa takim nesamostojnim antskim poslom bilo omogočeno priti ek?a v Rouaačem kraju do samostojne sta+-S^ence’ če bi doma imel priliko po- v ati f bi t_________ [° in Amerika. Če bi si naše občine nabavljale svet oddaiale P°tom stavbinske za-a0bfe takemu kmetskemu poslu, da si tem z8'radi bišico in vrtiček, bi ga s je h Priklenili na domačo zemljo. Ker bjPa kmetih od spomladi do jeseni do-zaslužka, je brezdvomno, da bi bTy delavci lahko izhajali in preskrbi j. Svo.io rodbino. V zimskem času pa Um dala dela domača obrt. Tako bi šla rešitev stanovanjskega vprašanja-;