Glasilo Socialistične zveze delovnega Ij
j. ....V!
~* o tira j a Novo mesto
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalnioanki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24
fttev. 23 (328)
-eto VII
NOVO MESTO, 8. JUNIJA 1956
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva In uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevaleet v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel
Vsestransko delo sindikatov
naj
napore vseh družbeno-gospodarskih činiteljev za napredek in dvig naših občin
Listam Po novinarski Delež niči z zadnjega plenuma okraj, nega sindikalnega sveta in iz Zapiskov vstajajo obrazi posameznih tovarišev, ki so razpravljali po poročilu predsednika Jožeta Plavca in tajnika repub liškega sindikalnega sveta Ma-vricija Borca. Precej vzpodbudn ih misli je bM0 izrečenih, dobrih nasvetov in potrebne kritike, p a tudi premišljenih napotkov za bodoče delo In naloge sindikalnih organizacij v okraju. So naši sindikati resnična Šola gospodarjenja, skrbijo dovolj in pravilno za idejno, družbeno-go spodarsko in Ostalo vzgojo, pomagajo s konkretno vsakodnevno pomočjo v podjetjih, obratih, delavskih svetih in upravnih odborih naših kolektivov? — to 80 bila vprašanja, o katerih so posredno ali neposredno razpravljali člani plenuma.
Začel bom tam, kjer je plenum predzadnjo nedeljo nehal, ffovariš Stane Hladin iz Šentjerneja je pred zaključkom razstavljanja dejal tole:
»Devetdeset odstotkov ljudi je prišlo v podjetja na Dolenjskem po vojni; največ je med njimi
mladih delavcev In delavk. Ti sploh ne vedo, kako je bilo nekoč v stari Jugoslaviji, ne poznajo razlike med kapitaliscovirn priganjanjem in izkoriščanjem ter med delom v naših socialističnih podjetjih. Ce prej kdaj delavec ni dosegel vsaj 80 od-
Pomoč družbenim organizacijam in društvom
Med izdatki letošnjega okrajnega proračuna, ki bodo znašali 410 milijonov in 385.000 dinarjev, so predvidene tudi dotacije (prispevki) družbenim organizacijam in društvom v ' skupnem znesku 20 milijonov in 115.000 din. Od tega bodo dobili: '
Okrajni odbor Socialistične »veze 6,600.000 din (od tega za fivoje potrebe 3.500.000 din, za Dolenjki list 3,000.000 din In ea okrajni sindikalni svet 100.000 din);
Okrpjjni odbor LMS 1,200.000 din (od tega za Okr. odbor LMS 850.000 din, Studentski klub okraja Novo mesto 100.000 din, Dolenjski taborniški svet 200.000 din in Počitniška zveza 50.000 din);
Tajništvo za Šolstvo, prosveto ln kulturo 6,200.000 din (od tega za okr. svet Svobod in prosvetnih društev 2,000.000 din, ea Ljudsko tehniko 1,900.000 din,
Socialno zavarovanje zasebnih obrtnikov
Dolgo so čakali privatni obrtniki na sociaJno zavarovanje, se-«iaj |>a le kaže, da se bo uresničilo. Okrajna obrtna zbornica je že dobila potreben praviJniik in izračun, iz katerega je razvidno, da bo to zavarovanje boiezensfco in pokojninsko. Obrtniki bodo razvrščeni v štiri ustrezne razrede. To zavarovanje se pripravlja po tozadevnih zaikonsfeih predpisih in pod nadzorstvom ZSZ. Tako bo tudi privatnu; obrtnik, kakor drugi stanovi, zavarovan za praner bolezni  in  starostne onemoglo s vi.
Da bo to zavarovanje čirmpraj Urejeno, je Zveza obrtnih zbornic v Beogradu razpisala mod obrtniki piriv. sektorja cele države posebno anketo. Anketne liste j* pred kratkim OOZ Novo mesto razposlal vsem privatnim obrtnikom novomeškega okraja v ictpotl-ri'Jrev, odnosno so to na'logo prevzeli teirenskii zbornični odborniki. Vabimo vse obrtnike, da anketni list pravilno jn pravočasno izpolnijo in ga pošlijejo svqji obrtni tbornici, odnosno oddajo terenskemu od1x>rmiku. Od tega popiisa je odvisna čimj^rejžn.ja ureditev ' socialnega obrrnilškega zavarovanja, -r-
VREME
ZA ČAS OD 8. DO 17. JUNIJA
Nestalno s pogostimi padavinami oz. nevihtami, vendar pa bo prevladovalo sončno vreme, zlasti v drugi polovici prihodnjega tedna.
(Napoved priredil M. V.)
za telesno vzgojo in šport 1.350.000 din, za šolsko telesno vzgojo 450.000 din, za strelsko organizacijo 100.000 din, za društva prijateljev mladine 250.000 din, za Pedagoško društvo 50.000 din in za Šahovsko društvo 100.000 din).
Ostale organizacije in društva 6,115.000 din (od tega: okr. odbor Zveze borcev NOV 3,500.000 din. Okrajni odbor UROJ 285.000 din, Dolenjska gasilska zveza 1,580.000 din. Okr. odbor Rdečega križa 450.000 din in Pripravljalni odbor za proslavo L brigade VDV in VOS 300.000 din).
sto'lkov norme, je moral iti konec meseca na zagovor k obratovodji in če ni opravičil svojega zaostajanja v proizvodnji, je moral na cesto! Danes pa je mnogim dekletom in fantom, ki so prišli v podjetja z vasi, prav vseeno, če dobivajo zaradi slabega gospodarjenja svojih kolektivov morda le 80-odstotne plače; pravijo samo: saj imamo delavski svet, na nam bo »sko-mandiral« višje plače!
Zato mislim, da imamo člani sindikata na podeželju še veliko važnejšo vlogo kakor sindikata v mestih.«
' O tej vsakodnevni ln prav za-0 toliko važnejši vlogi sindikalnih podružnic v okraju, kakršen je naš, danes nekaj več. Odveč bi bilo ponavljati že tolikokrat povedane in znane mi^li o šele nastajajočem delavskem razredu na Dolenjskem. O naši prejšnji nerazvitosti in vsestranski zaostalost smo popisali v zadnjih desevih letih že za celo jezero črnila, morda kar preveč. Neredkokdaj še naletimo na pojmovanje, da «Dolenj-ska mora dobiti pomoč, ker je revna«. Saj to v bistvu drži in s prav precejšnjo pomočjo skupnosti smo zadnja leta odločno prelomili nekdanje zaostajanje za razvojem. Vse preradi Pa se ob vsem tem pozabljamo vprašati, kaj smo sami naredili, da bi pokrajino gospodarsko dvigiili in š>li v korak z naprednejšimi okraji. Tu pa že zadenemo na vzgojno delavnost sindikatov in je zato misel  o   njihovi odgovornosi
za raizvoj ln nadaljnji dvig dolenjskega delovnega človeka vsestransko pravilna,
0 vlogi delavca in nameščenca na vasi
Plenum je ugotovil, da je med člani sindikatov še vedno veliko nejasnosti glede naše gospodarske politike na vasi. Večina naših delavcev in precejšen del nameščencev .preživi v podjetju, delavnici ali ustanovi le tretjino dneva. V ostalem času se vrača naš delovni človek na vas, v okolico mest, kjecr stanuje in živi. Ce je na sestanku v podjetju in pri svojem rednem delu napreden v besedah in mislih, ta naprednost v stiku z vaško okolico dostikrat le prerada obledi in ostaja ■ neopazna. Naš polproletarec, kakor mu pravimo v praksi (čeprav ta pojem danes ni več 'to, kar je bil nekoč), niha med napredno miselnostjo industrijskega, socialističnega proizvajalca in drobno-lastniškim gledanjem zasebnega kmeta. Prav tu pa je potrebna jasna in odločna beseda, ki naj pomaga mnogim našim kmetom iz položaja, v katereea so prišli zaradi vseh dobro znanih posledic naše vsestranske dosedanje zaostalosti:
Napredka kmetijstva ne moremo ločevati od socialistične preobrazbe vasi. Ne gre za pi-kako podružabljenje zemilje, o čemer se zadnje čase precej namiguje na vasi, temveč izključno   le   za podružabijenje
(Nadaljevanje na 2. strani)
S počastitvijo padlih tovarišev in žrtev fašističnega terorja so v tem tednu v Mirni praznovali svoj krajevni praznik. Mirna zadnje čase čedalje uspešneje razvija gospodarska podjetja in z dviganjem moči celotne občine utrjuje komunalno ureditev.
Nadaljevanje gradbenih del pri belokranjskem vodov odu
Prva skupina otrok odpotovala na letovanje
6. junija Je odpotovala iz novomeškega okraja prva skupina otrok na letovanje. To je 50 predšolskih otrok, ki so bili poslani po nasvetu zdravnikov na letovanje v Crikvenico.
Letos je prijav otrok za letovanje zelo veliko. Starši so spoznali, d« je za mladino to nadvse koristno. Spričo manjšega proračuna OLO in splošnega varčevanja pa je letos bolj kot prejšnja leta pereče vprašanje denarja za kolonije. Povprečno stane oskrba za enega otroka okoli 7.000 din, za predšolskega« otroka, ki gre v zdravstveno kolonijo, pa še znatno več.
Da b! navzlic omejenim sredstvom omogočili čimveč j emu številu otrok preživeti del počitnic v kolonijah, je komisija za otroška letovanja pri tajništvu za zdravstvo in socialno varstvo določila, naj bi tudi starši prispevali del stroškov za svojega otroka. Ta prispevek naj bj znašal od 1.000 do 3.000 din,   pač   po   gmotnem stanju
Toča na VivodinI
Neurie s točo, ki je zajelo nekatere predele v metliški občini, kakor smo poročali v zadnji številki, je zajelo tudi nekatere kraje v sosedni Hrvatski. Toča je napravila največ škode na vinogradih v VivodinI. V kamnolomu v Ozlju je prišlo zaradi nalivov do težje nesreče. Takoj po nalivu so delavci v kamnolomu nadaljevali z delom. Miner Ivan Štrukelj j« pričel vrtati, ko se je pod njim odtrgala skala s kupom kamenja in ga potegnila s seboj. Ostali delavci so se rešili z naglim odskokom, njega pa je zasulo. Težko, da bo ostal pri življenju. Do nesreče je prišlo za'to, ker je voda razmočila teren.
staršev. Ostali del stroškov plačata Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo ter Okrajni zavod socialnega zavarovanja. Razveseljivo je, da so mnogi starši pravilno razumeli ta sklep.
Letos bodo kolonije otrok novomeškega okraja v Bočni (zgornja Savinjska dolina), v Cerknem, Poljanah nad Skofjo Loko ter Banjoli pri Kopru. Okoli 90 otrok bo letovalo ali taborilo v Sekiri na Koroškem. Za predšolske otroke bo še ena
Avtobusne zveze s šmarješkimi Toplicami
Šmarješke Toplice so privlačna izletniška točka za bližnjo.:n daljno okolico. Ugodne avtobusne zveze omogočajo iz Novega mesta vsakodnevni obisk topilo.
Poleg redne avtobusne proge Noto mesto — Krško s prihodom v Novo mesto ob 8.30 in z odhodom ob 15. uri. vozi v-<aiCa popoldne iz Novega mesta v Šmarješke Toplice avtobus podjetja »Gorjanci«. Odhod imji Novega mesta ob 17.30, povratek iz zdravilišča pa ob 19.30. Vsako soboto, nedeljo in ponedeljek vozi. Se poseben avtobus iz No-vegja mesta ob 10. uri dopoldne in se vrača iz Šmarjeških Toplic ob 13, url. Po potrebi da na razpolago za prevoz gostov še svoj mali avtobus tudi uprava zdravilišča.
kolonija V Jeseni v Mallnski. Zveza borcev bo oskrbela letovanje za okoli 400 otrok padlih borcev, približno Joliko pa jih bo šlo v kolonije, ki jih organizira komisija za letovanje otrok. Za določeno število otrok bo oskrbel zdravstveno letovanje v Debelem rtu pri Kopru Rdeči križ. Taborniki se pripravljajo na taborjenje ob morju; na prostoru, kjer bosta 2 njihova tabora, naj bi bil avgusta tudi 3-tederiski tabor za vajence novomeškega okraja, ki bodo poleg tega šli tudi na letovanje v Sloveniji.
V kratkem bodo pričela obsežnejša dela pri gradnji belokranjskega vodovoda. Zajetje pri izviru Dobličanke je v glavnem končano. S prostovoljnim delom so delovni kolektivi in prebivalci Črnomlja in okolice že izkopali G0O metrov jarka za cevi proti Črnomlju in že položili 400 m cevi. Pri teh delih so Se zlasti izkazali posamezni kolektivi, medtem ko so zasebniki doslej izpolnili komaj 60 odstotkov obvez. Kot je znano, so zborj volivcev sprejeli sklep, da bo vsak delavec ali uslužbenec, zaposlen na tem območju, izkopal 2 metra jarka, zasebni gospodarji v Črnomlju pa vsak po tri metre. Eni so to obvezo že izpolnili, nekaj pa je takih, ki bi radi dobili zdravo pitno vodo zastonj — odnosno, da bi vsa dela opravili zanje drugi. Sklep zborov volivcev velja za vse.
Ker ni bilo upanja za kakšne kredite za večja dela, so nameravali dobiti vodo vsaj za mesto na ta način, da za sedaj ne
bi gradili glavnega zbiralnika nad zajetjem, stroj pa bi potiskal vodo od zajetja do Črnomlja. To bi bila zasilna rešitev. Ker je občinski ljudski odbor dobil 40 milijonov din pomoči, bodo z deli nadaljevali po prejšnjem načrtu. Najprej bodo zgradil] zbiralnik nad zajetjem. Do zbiralnika bodo vodo potiskale črpalke, od tam pa bo tekla samotežno v Črnomelj in ostale nižinske vasi v okolici.
Občinski ljudski odbor In svet za gospodarstvo si zlasti prizadevata, da bi poleg Crnornlja čimprej dobile vodo tudi vasi, ki jo najbolj potrebujejo, to je od Doblič do Talčega vrha. Res ne bo mogoče napeljati vodo v področja nad traso, vendar botfo s tem vodo zelo približali prebivalcem Dobličke gore, Maver-lina, Roščega vrha in ostalim na tem sektorju, da jim ne bo treba več ponjo v dolino. In kar je prav tako važno, imeli bodo zdravo pitno vodo.
Načrti za gradnjo so pred revizijo in takoj, ko bodo potrje-
NAROČNIKOM DOLENJSKEGA LISTA1
Pri vseh zamudnikih, ki še niso poravnali naročnine za prvo polletje 1956, se oglašajo te dni pismonoše z našimi izpolnjenimi položnicami. Prosimo naročnike, da olajšajo pismonošem njihovo naporno in odgovorno delo ter jim dolžno in zapadlo naročnino takoj plačajo.
Zamudnikom izven Slovenije smo opomin« poslali na njihov naslov in jih pravtako prosimo, da po možnosti poravnajo celoletno naročnino, s čemer nam prihranijo mnogo dela in opominskih stroškov. UPRAVA LISTA
ni, bodo pričeli z deli v večjem obsegu. Računajo, da bo do jeseni mesto Črnomelj preskrbljeno z vodo tudi po tem načrtu. Ce bi gradili po zasilnem načrtu, bi. jo imeli že prej, vendar bi bilo to dražje in samo začasna rešitev le za Črnomelj.
Ne uničujte gnezd fazanov!
Da so i&zanj koristna pernata divjad, ki uniči mnogo mrčesa, med drugim tudi koloradskega hrošča, je že splošno znano. Lovske družine prosijo vse, ki bi pri delu na polju našli faza-nje gnezdo, da ga ne razdirajo, pač pa zaščitijo, če ne drugače, pa vsaj s tem. da ga puste na miru uo izvalitve kebčkov. Lovska družina Novo mesto pa bo tudi letos vsakomur, ki bi slučajno našel gnezdo in ga varoval do izvalitve, izplačala 500 din nagrade. Poleg tega je potrebno opozoriti, da je po zakonu prepovedano razdirali gnezda koristne perjate divjadi. •
PRELOŽEN JE PRIČETEK FLU0R0GRAFIRANJA
Ker priprave za pričetek obveznega fluorografiranja v nekaterih občinah ne bodo končane do 10. junija, ki je bil prvotno določen datum za pričetek te velike akcije, so sklenili, da se bo fluorografiranje pričelo 25. junija. Časovni razpored za posamezne kraje bo pravočasno objavljen.
Nekaj značilnosti družbenega plana in proračuna novomeške občine
Na 7. redni seji 30. maja je občinski ljudski odbor Novo mesto razpravljal o postavkah letošnjega družbenega piana in proračuna ter o rednih tekočih zadevah. Družbeni plan in proračun bosta sprejeta na prihodnji seji, ker še mso potrjena osnovna načela za izvajanje proračuna. Ljudski odbor je zaradi tega sprejel odlok o začasnem financiranju potreb občine v mesecu Juniju.
Kot za okrajni velja tudi za občinske proračune: skrajno varčevanje povsod Osnutek pro. računa kaže za ObLO N. mesto
Razpis kmetijske šole na Grmu
Kmetijska šola na Grmu p r| Novem mestu razpisuje vpii za večje število gojencev v novem šolskem letu. Sprejemamo samo fante, stare nad 16 let, ki so uspešno dokončali osnovno Šolo, so duševno in telesno zdravi ter imajo veselje do kmetijstva. Soia je enoletna. Vsi gojenci imajo celotno oskrbo v šolskem internatu. Za dodelitev štipendije naj se kandidati takoj obrnejo na pristojno kmetijsko zadrugo ali občinski ljudski odbor. Lastnoročno spisane prošnje (kolekovane) je treba poslati v upravo šole najpozne je  do  konca  meseca avgusta.
Prošnji morajo biti prilože ni sledeči dokumenti: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige, zdravstveno spričevalo, življenjepis in obvezo pristojne kmetijske zadruge ali staršev o plačevanju vzdrževal nine.
UPRAVA KMETIJSKE SOLE GRM
Za slovo od lepih dijaških let so novomeški osmošolci tudi letos ob zaključku šolskega leta organizirali sprevod po mestu s ključem in zvoncem. Se nekaj dni, pa se bodo zadnjikrat odločilno spopadli s srednješolsko učenostjo. Pri zrelostnih izpitih jim želimo mnogo dobre volj« ln uspehovl
107 milijonov din dohodkov, po trebe pa so izkazane v višini 118,800.000 dih. Ker bo po sklepu seje OLO dobil zdravstven, dom še tri milijone dotacije, s« ratlika za toliko zmanjša. Odborniki so resno razpravljali, kako bi Izravnali primanjkljaj, ker so potrebe občine dokajćnje. Načelno so sprejeli sklep, <la bodo zvišali prometni davek v občini za 2 odstotka, prav tako bo potrebno zvišati občinsko ao-klado. Pri tem so pametno sklenili, naj ne bo doklada enako visoka za kmete v odročnih vasen kot za kmete v bližini mesta ln prometnih zvez, saj tudi dohodki niso enaki. S tema dvema ukrepoma in varčevanjem bo mogoče izravnati dohodke in izdatke.
Občina bo Imela letos 21 milijonov   investicijskega skladi.
Od tega b0 šlo za pospeševanje kmetijstva najmanj 8 milijonov. Na seji so razpravljali, da je treba napraviti raj oni zaci j o kmetijskih površin v občini, da bi vedeli, kakšen je sestav zemlje v posameznih področjih, kaj potrebuje ta zemlja in kaj tam najbolj uspeva. Take ugotovitve so osnova vsakega načrtnega razvoja kmetijstva.
Za cestni sklad je določenih 3.250.000 din. Ta oenar bo porabljen za občinske ceste in pota. Toliko sredstev za to svrho doslej še ni bilo. .Med drugim je-' načrtu vsaj pričetek del na povezovalni <;esti Ratež — Otočec.
Za komunalno dejavnost je predvidenih deset in pol milijona din, od tega polovico za podeželske kraje. Sredstva za sto-
cialno zdravstvene namene so
predvidena v vi&ni lanskih izdatkov, od tega samo za socialne podpore 3 milijone din. Za dotacije družbenim organizaci ■ jam so določili 2 in pol milijona din. Pri tem niso prezrli nobenega kulturno prosvetnega društva v občini.
Sklad za stanovanjska izgradnjo bo tnašal letos 87 mHiSonov. Od tega bo mogoče koristiti letos 65 milijonov. Kredit za gradnjo stanovanjskih hiš iz tega sklada bodo lahko dobile stanovanjske gradbene zadruge, podjetja, ustanove stanovanjske uprave, uslužbenci in delavci. Občinski ljudski odbor je sprejel pravilnik o poslovanju tega sklada. Delavci in usiužbenni bodo lahko dobili Iz letošnie vsote skupno I4 milijonov din kredita Z3 gradnjo stanovanjskih hiš. Prvenstveno bodo upoštevani prosilci, ki so že pričeli graditi ali so pred dokončanjem stavb.
Ob tej priložnosti je predsec-nik obč. LOMaks Vale ponovno omenil iizredno pereče pomanjkanje stanovanj v mestu. Da bi lahko /.adostili vsem prosilcenv med katerimi je veliko izredn> kritičnh primerov, bi morali zgraditi skoraj za polovico s-.-danjega stanovanjskega prostora v Novem mestu. Okoli 7(K> prošenj Že leta in leta čaka rešitve! Pravilen je sklep občinskega ljudskega odbora, da je treba giaditi manjša in cenejša stanovanja, da je treba pri tem upoštevati urbanistični načrt komunalne naprave in druge pogoje. Podjetja se bodo mora-
la bolj brigadi za stanovanja svojih delavcev in uslužbencev. Ce eno samo ne more zgraditi stanovanjskega bloka, naj se podjetja povežejo in grade skupaj-
V razpravi o postavkah proračuna, zlasti o izdatkih za komunalna dela se je pokazalo, da odborniki prinašajo na sejo vs* tiste drobne stvari.ki bi jih morali obravnavati in reševati krajevni odbori. Dokaz, da odbori nič ne delajo, kar je delna krivda posameznih občinskih odbornikov, ki so člani krajevnih odborov. Pri izdatkih za socialne podpore in štipendije so bili mnenja, da je treba napraviti revizijo, ker se še vedno dogaja, da prejemajo socialno podporo ljudje, ki niso do nje upravičeni, prav tako pa tudi štipendije. •To je potrebno napraviti zlasti zaradi tega, da bodo lahko dobili pomoč tisti, ki so v resnici potrebni in upravičeni.
Prihodnji zbori volivcev, ki bodo v juliju bodo razpravljali tuđt o družbenem planu in proračunu občine.
Jutri koncert zbore-PD Dušan Jereb v Noyem mestu
Mo*kj r*»vki rb^r PD *Du< 1 Jereb«, poznan tudi izven mestnih meja, bo nastopil jutri, v
soboto 9. junija v Domu ljudske prosvete. Spet bodo zado-ne.^e z njegovega odra prelepa melodije umetne m narodne pesmi. »Večer narodnih in umetnih pesmi« ima precej obširen program.
fctran t
»DOL ENJS KI LIST«
Stev. 23 (338)
Vsestransko delo sindikatov
(Nadaljevanj« s 1. itranl) osnovnih sredstev za proizvodnjo v okviru kmetijskih zadrug.
Taka stališča gospodarske politike morajo sindikati v našem jzrazito agrarnem okraju pognati in jih nenehno .olmačiti na vasi. Tu j« njihova točno določen« vloga in poliična naloga. Občni »bon kmetijskih zadrug so pokazali, da so ljudje povsod tam, kjer so odkri.o govorili o teh vprašanjih, razumeli pomen zadnjih ukrepov in da vedo, da brez načrtnega gospodarstva v kmetijs.vu ne bo moč doseči napredka.
Seveda pa morajo sindikalne podružnice svojim članom pomagali, da bodo gaml vse to razumeli in dojeli. Z različnimi predavanji, sestanki, seminarji in vsemi ostalimi oblikami dela je OTeba zagotoviti, da bodo člani imeli od svojih podružnic korist.
Občinski  sindikalni sveti naj bi predvsem organizacijsko utrdili podružnico
Precejšen del dosedanjih nalou okrajnega sindikalnega sveta so Že prevzeli nase novi občinski sindikalni sve".d. Res je, da v celoti se ne obvladajo svojih nalog, so se pa Izkazali zlasti pri političnih pripravah pred volitvami organov soc. zavarovanja ln novih delavskih svetov. Da ne delajo uspešneje, so v zna ni meri krive sindikalne podružnice. V teh je premalo discipline; poročil o delu ne pošiljajo, ne plačujejo redno članarine, ne vabijo na seje in r.e zahtevajo pomoč-; od občinskih sindikalnih organov, marsikje pa *udi same prav malo ali celo slabo delajo. To seveda nikaikor ne velja za vse. Vendar, kaj naj rečemo o »članih« sindikata v Dol. -Toplicah, ki pravijo, da več kakor 50 din članarine ne bodo plačevali (čeprav imajo višje plače) ln da raje niso več član; organizacije? Al-; o malomarnosti članov »ugaslega« sindikaa v Skoc-janu, ki nimajo v redu obračuna članarine za leti 1954 in 1955? Do raznih prekrškov Imajo nekatere podružnice sploh mlačen odnos. Vse take ln podobne primere je treba uredil in vzpostaviti med podružnica-
mi m občinskim svetom »talne, trdne odnose.
Povsod tam, kjer podružnice zares delajo in   nudijo svojim članom načrtno  izobrazbo, pomoč  pri  usmerjanju gospodarstva v podjetju in kjer kritično gledajo na gospodarjenje celotnega kolektiva, ni vprašanj, »kaj bi delali v sindikatu«. Na plenumu so delegat opozorili, da konkretnega   dela   ne manjka Vprašanj« proizvodnosti v kolektivih, nagrajevanja (po normah  dela   zdaj   pribl. 35 odst. delavcev v okraju, možnosti za normirano delo pa je še precej več), tarifne politike, problemov posredovalnice za delo, vključevanja   vajencev   t podjetja (več sto mladih ljudi v okraju bi slo rado v uk, naša podje* ja pa  so  do  nedavnega prijavila vsega 15 — petnajst! — delovnih mer.!),   higiensko-tehnične zaščite  ▼  Podjetjih   (imamo 855 delovnih invalidov,  kar je več kakor š'evllo vojnih invalidov!), zlasti pa aktivno sodelovanje pri pripravljanju   gradiva za seje delavskih  svetov  — vse to so dnevne, stalne naloge sindikatov v okraju. Sem sodi seveda tudi obvezna skrb za splošno izobraževalno delo med delavci in nameščenci. Svobodam v Bršljinu, S raži in Kanižarici bi se lahko pridružila   nova delavsko-pro-svetna društva v Kandiji, Šentjerneju, Semiču in morda še kje. In končno je skrb  za telesno-vzgojno  delavnost med delavstvom spet naloga sindikatov: v okraju   bi   kazalo organizirali zlasti    pri    večjih kolektivih špor-ne   aktive,   kolesarje (ki imajo  na  Dolenjskem  že lepe tradicije),   mladini pa bi pripravili nove taborniške organizacije   v   Črnomlju, Metliki, Straži in drugje. Planlnsiv-i m taborništvo naj bi zlasti utrjevali v oVavskih centrih, kjer so tudi pogoji za društva prijateljev narave..
Skratka — kakor je pestro življenje samo, takšna naj bi bila splošna delavnost sindikatov. Tesno sodelovanje vseh občinskih oblastvenih, političnih in kulturnih činiteljev t občinskim sindikalnim svetom pa je pego} za napredek v sleherni občini. Treba je povsod sodelovati, pri čemer morajo biti sin-
dikati v vsakem vprašanju aktivna soustvarjalci.
O vsem tem Je plenum obširno razpravljal ln se bomo k njegovim zaključkom še povrnili, saj je opozoril na toliko vprašanj, da jih v enem članku nikakor m moč obdelati in ponovi tU Tg.
Podpora republike družbenim organizact/am
V republiškem proračunu ]• določen.h 400 milijonov din za pomoč družbenim organizacijam in društvom. Od tega prejmejo:
SZDL Slovence.89 milijonov, Zveza borcev Slovenije 50 milijonov, Slovenska izseljenska matica 8 milijonov, Prešernova
Spet padajo široke
sočne
gosta;
le vreme prevečkrat nagaja pri snienju.
družba 15 milijonov, Gasilska zveza Slovenije 5 milijonov, Svet Svobod in prosvetnih društev Slovenije 20 mdili Jonov, Ljud. mladina Slovenije 20 milj., Zveza prijateljev mladine 9 milijonov, Zveza študentov Ju-goaiavij« — univerzitetni odbor Ljubljana 4.5 milijona. Turistična zveza Slovenije 15 milijonov, Počitniška zveza Slovenije 3.5 milijona, Društvo LRS za združene narode 2 milijona, Zve«a inženirjev in tehnikov LRS 1,5 milijona, Glavni odbor Združenja rezervnih oficirjev 3 milijone, TVD Partizan 35 milijonov, Športna zveza Slovenije 30 milijonov. Strelska zver« Slovenije 7 milijonov, Šahovska zveza Slovenije 2 milijona, Zveza za konjski šport Slovenije 2 milijona, Letalska zvera Slovenije 15 milijonov, Ljudska tehnika 15 milijonov. Planinska zveza Slovenije 10 milijonov in Združenje tabornikov 3 milijone din.
Ostanek tega sklada se bo porabil do višine 25 milijonov *a pomoč družbenim organizacijam za usposobitev počitniških domov in taborišč, 12 milijonov pa Je določenih za rezervo.
Kdaj bo konec verižnega zaslužkarstva na račun potrošnikov
Spekulacija — lahek način zaslužka na račun drugega ali družbe, je pojav, ki ga preganjamo že dolgo časa. Zal več-kra; ne dosežemo zadovoljivega uspeha. Ta pojav je trdoživ ko malokatera stvar. Ko ga preže-%nemo na enem koncu, se pojavi % na drugem. Spekulantsnvo in zaslužkarstvo je krivo, da so cene blaga v nesorazmernem razponu od prodajalca do potrošnika. Najbolj žalostno pri tem pa je, da se v *.ake posle spuščajo tudi kmetijske zadruge, ki bi sicer morale biti po svoji vlogi najcenejši posredovalec med kmetom-prideloval-cem in potrošnikom v mestu aH na podeželju. Na žalost pa ni vedno iako, za'o je treba vse take primere ostro grajali in tudd kaznovati.
Za boljšo disciplino
v lovskih družinah Bele krajine
20. maja je bil v Črnomlju zbor lovcev iz Bele krajine, na katerem so obravnavali nekatere nevšečne stvarj v posameznih lovskih družinah. Zbora so se udeležiti tudi predstavniki republiške ln okrajne lovske zveze Novo mesto.
Čeprav so bili vabljeni odbori vseh lovskih družin Bele krajine ln ostali člani, udeležba nI bila zadovoljiva. Iz lovske družine Črnomelj je prišlo 7 članov, it LD Loka 12, iz LD Gradac 8^ lz LD Metlika 5, iz LD Semič 4 člani, iz LD Suhor 4, iz LD S:rekljevec 3 člani. Iz lovskih družin Vinica, Dragatuš
in AdleJlftt nI bilo nobenega na zbor, kar so vsi navzoči ostro grajali. To toliko bolj, ker so
ravno v teh lovskih družinah razmere najmanj zadovoljive. Glede pošiljanja poročil je najslabša lovska družina Draga:uš.
Nekaterim lovcem nikakor ne gre v glavo nov duh v lovstvu. Nočejo razumeti, da je treba divjačino 'Udi gojiti in ne samo ubijati, da je potrebno Izvrševati lov kolektivno, da je treba redno pošiljati najbolj nujna poročila, ds lov in divjačina nista njihova lasmina, pač pa družbena lastnina, katero jim je družba dala v upravljanje, da je
Obvezno zdravljenje TBC bolnikov
Uradni list ljudske republike Slovenije je 24. maja (*f. 16-56) prinesel odredbo o obveznem zdravljenju tuberkuloznih bolnikov. Odredba pravi, da se morajo obvezno zdraviti v oddelkih protituberkuloznih dispanzerjev aH drugih s acionarnih zavodih bolniki s pljučno tuberkulozo, če jih je po medicinskih indikacijah mogoče uspešno zdraviti samo v takih zavodih; če se km ambulantni bolniki protltuber-kuloznh dispanzerjev ne podrejajo sanitarnim odredbam zdravnikov zbper prenos -uberkuloze in so neposredno nevarni za okužbo drugih ljudi; če so nji-hove ekonomske, družMnske, stanovanjske in druge osebne razmer« take, da jih je treba izolirati in zdraviti v zavodu, ker so nevarni za prenos tuberkuloze na druge.
Bolnike, ki so določeni za obvezno zdravljenje, pa se te-
mu izmikajo, se lahko kaznuje Po zakonu o preprečevanju in
zatiranju nalezljivih bolezni. Lahko se določi tudi prisilno zdravljenje v zavodu.
Zdravljenje in zdravniški pregledi so za bolnika brezplačni.
Sporazum o dolgovih z Madžarsko
Pred dnevi je bil v Beogradu podpisan sporazum med jugoslovansko in madžarsko gospodarsko delegacijo o medsebojnih finančnih in gospodarskih vprašanjih ter sporazum o tehnično znanstvenem sodelovanju.
Finančna' in gospodarska vprašanja, ki so ostala nerešena po enostranski prekinitvi gospodarskih odnosov od strani Madžarske so sedaj rešena tako, da bo Madžarska izplačala Jugoslaviji v petih letih 85 milijonov dolarjev z Izvozom raznega po-trosnega blaga In opreme.
potrebna tudi v tem upravljanju načrtnost, red in disciplina Ud. Vsi iaki smatrajo vsako dobrohotno navodilo, opozorilo ali zakonit predpis za nepotrebno birokracijo aH celo za podcenjevanje njihovih zaslug med NOB in osebno zapostavljanje.
Tako na primer v LD Dragatuš skoraj ne poznajo skupnih lovov razen na divje prašiče. Vsak član lovske družine ima nekako svojo lovsko »ohišnico«, kjer gospodari po svoje. Dopise in okrožnice Okrajne lovske zveze nosijo kar po žepih. Tudi v nekaterih drugih družinah ■tanje ni zadovoljivo. Neposi-ljanje porodil opravičujejo pač s tem, da niso »doktorji«, da bi znali sestaviti taka poročila, kot se zahtevajo — in podobnimi izgovori. Več družin *e nima svojega poslovnika. Vlniškl loved prodajajo kožuhovino uplenjene divjadj vsak na svojo roko, pa tudi drugod se dogaja podobno.
Po resnih besedah predstavnikov republiške ln Okrajne LZ
o vseh takih in podobnih napakah v lovskih vrg.ah so soglasno sklenil;, da bodo storili potrebno, da se napravi red v lovskih družinah ter zlasti utrdi disciplina.
Tak primer so t« dni odkrili organi Tržne inšpekcij« okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Res je tele'ina v novomeškem okraju cenejša ko v drugih okrajih, naslednji primer pa kaže, da bi bila lahko še cenejša.
Kme-ijski zadrugi Šentjernej in Prekopa Imata vsaka svojega nakupovalca za živino. Nakupo-valec kmetijske zadruge Prekopa, Bakše, nakupuje teleta tudi na območju šentjernejske občine. Teleta nakupuje za kme"ij-sko zadrugo Šentjernej, čeprav je uslužbenec KZ Prekopa. KZ Šentjernej tudi izplačuje kmetovalcem nakupljena tele'.a. Od časa do časa pošlje KZ Prekopa dobropls s priznanjem zaslužka pri nakupu telet, čeprav ta nima pri tem prav nobenega opravila.
Primer: Bakše je pred kratkim" kupil šest telet v skupni živi teli 372 kg. Za teh šest telet je KZ Šentjernej izplačala kmetovalcem 52.832 din. Teleta je KZ Šentjernej dala zaklati in očistiti. Taka so tehtala 311 kg. Za to količino je KZ Šentjernej izdala dobrfe^if KZ Prekopa po 215 din za kg, kar znese 66.86i
dinarjev. Tako je torej samo pri teh šes'ih teletih KZ Prekopa zaslužila 14.033 din, n« da bi za to samo mignila s prstom adi potrošila en dinar! Njen naku-puvalec kupuje tudj, drugo živino.
Zakaj je K Z Šentjernej ■ tem priznanjem zaslužka KZ Prekopa dvignila ceno'teletine za 15 dinarjev pri kilogramu, je vprašanje, katerega lahko postavijo potrošniki in tudi kmetje. KZ Senjernej je imela še stroške z zakolom telet ter manipulativne stroške, zao je k ceni 215din za kg zaklanih m očiščenih telet priračunala svoj zaslužek — po 15 din na kilogram. Ta zaslužek nI či»: m je torej upravičen. Povsem neupravičen pa Je v tem primeru zaslužek KZ Pre-pa. Za ta neupravičeni zaslužek b; bila lahko cena teletini nižja, kar pomenj vsaj 15 din pri kg.
Seveda ni ostalo samo Pri teh še9\ih teletih, pač pa j« bilo v poldrugem mesecu letos takih kupčij še več. Organi tržne inšpekcije bodo poskrbeli, da se taki pojavi zatro. Prav je, da za to vedo tudi potrošniki in prodajalci in da s skupnimi na-»©ri preprečujejo take nesocla-Habične pojave.
Združitev nekaterih novomeških podjetij
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
ZIDAR
ii
KOČEVJE
»prejme tako} na delo:
15 kvalificiranih tesarjov
20 kvalificiranih zidarjev
nekvalificiranih delavcev
80
Stanovanje za samce satjotovlleno.
TV'ffttjs Ima svojo menzo Finca po teriinem pravilniku.
Kettejev vodnjak na Glavnem trgu
'Ni se mi'itio leto, kar stoji na Glavnem trgu v Novem mestu Kettejev vodnjak. Kmalu po odkritju se je v vodnjaku nekaj po-kvanio in vod t m Vtć hn igala. S!isuU je bito, da so temu krivi otroci, ki so pokvarili vodovodno napeljavo. Tudi lui v žarometih v dnu vodnjaka je ugasnila, ker }4 nekdo razbil zaščitno steklo. Tudi pri tem so bih najbti otroci po sredi.
Ce človek opazuije pranje otrok okrog vodnjaka, ki na vse načine in z razrumi zamaski zatikajo vodometne cevi, bra/dajo po Vf di, d* Je okrog vodnjaka vedno vst mekro, si drugega ret ne more mishti, kot da so prav otroci krivi okvare. V idej sem otroke hoditi celo po dnu vodnjakov* školjke, ko ni bilo vode v njej. Menim, da je zelo narobe, da sUr'si svojih otrok ne pouče, kaj te sme m kaj ne. Vodniak ni bil pottavbien na trg tati, da bi rmr-/i v ntem in ob rnem otroci svoje igrišče in bi kv.t rt'i crk>tno napra-vo, marveč v tporrvn in počastitev nase NOB in se pesnika Dra-fotina Kette ia. Nuj s>tarVi to do-govedo svojim otr »kom vf jih po-uČe kako n.v ir oh vodnfaku vede Iv da bo pravi
Na 7. redni seji Je občinski ljudski odbor Novega mesta rešil tudi vrsto tekočih upravnih zadev. Med drugim Je potrdil združitev gradbenih, podjetij »Gradnje« in »Pionir«. Tako je sedaj na območju obelne od prejšnjih štirih (Pionir, Krka, Gradbenik In Z'dar) samo eno gradbeno podjetje. Z ozlrom na zmanjšanje investicij J« bilo to potrebno. Novo gradbeno podjetje »PIONIR« ima v svojem sestavu posebno remontno skuipino za manjša gradbena dela ln razna popravila stavb, ki dela po ugodnih cenah, vod: pa Jo Angel Ga-brlrjelele. Ta skno'na prevzema tudi gradnje manjšin hiš.
Po »klopu delavskega sveta Putnika v I.lubljanl Je bila ukinjena poslovaln'ca Putnika v Novem mestu. Na mesto te Je osnovan Biro za turlzem-Putn'k, ki posluje v letih prostorih. Kot prej se dobijo tam vse informacije o potovanjih, Izletih, letovišč h In podobnem Biro prodaja vozovnice, razglednic« in drug propagandni material.
Združita se tudi obe krojaški podjetji »Krolaf« v Novem mestu in »KroJaStvo« v BršlJInu. Uprava bo ena, poslovalo pa bo podjetje v obeh dosedMillh. dela»/nlcah.
Občinski ljudski' odbor je potrdil tudi opustitev gostinskega podjetja Caven pri kolodvoru. Podjetje Pionir Je dovolilo, da postane njegova menza obrat od. prtega tipa. torej doetopna tudi drugim, ne samo članom ko'ektl. va. Združita se tudi zadružni mlekarni v Novem mestu In na Gomili. Tovarni za predelavo mleka •« prizna proizvodni način poizkusmeRa obratovanja.
Več prosilcem »o bile dodelje. n« stavbne parcele. Zaradi preselitve ln spremen tve zaposlitve Je bMo potrebno razrešit! in Ime. • nov .it I na novo pet predsednikov svetov Ker Je IJud^k' odbor •prejel delno apreniembo obč'n-skega statuta. Je temu pr.memo prilagodil organizacijsko strukturo nvetov. osnovna šola in ni J. J a gimnazija v »marjeti doslej nista imeti šolskega odbora, zato Je bil imenovan na tej seji.
Imenovani so bllt tudi novi upravni odbori za Zdravstveni dom, Javno zobno politehniko in Lekarno ter upravni ln nadzorni odbor Komunalne banke.
Sovjetsko razoroževonje in ameriške borze
Takoj po objavi Sovjetske vlade, da bo znižala število vol-ske za 1,200.000 vojakov, so na borzi v New Yorku padle delnice velikih družb za skupno 2 milijardi dolarjev. Upi za zaslužek v vojni industriji »o se pač zmanjšali.
Smrtne žrtve zarodi alkohola v Franciji
Statistična poročila govore, da
je lani v Franciji umrlo zaradi prekomernega uživanja alkohola 17.400 ljiudl, to J« znatno ve« kot zaradi j etike.
(^d tedna do tedna
V ospredju'zanimanja svega sveta Je te dni obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi, kjer so naSega maršala sprejeli i največjimi častmi. O političnih razgovorih, ki so se razvijali na najvišji ravni, bomo obširno poročali prihodnjič.
Varnostni svet OZN Je v ponedeljek zvečer soglasno sprejel britansko resolucijo o Palestini. V njej je izraženo priznanje generalnemu sekretarju OZN Hammarskjttldu za napredek, ki ga je dosegel v svojem poslanstvu na Srednjem vzhodu, od nJega pa tudi zahtevajo, naj svoje dobre usluge še nadalje nudi zainteresiranim državam, da bi tako zagotovili vsestransko spoštovanje sporazuma o premirju med Izraelom ln arabskimi deželami.
Ne glede na to, da do soglasnega sprejema te resolucije nI prišlo brez težav, ne glede na to, da j« morala britanska delegacija ta svoj osnutek resolucije večkrat spremeniti, Je pri tem bistveno tole:
Poslanstvo generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskj81» da je nedvomno obrodilo precej pozitivnih sadov. Ce zdaj ie ne moremo i gotovostjo trditi, da je docela odstranjena vojna nevarnost vzdolž meja, ki ločijo Izrael od arabskih dežel, pa je docela jasno, da se je nevarnost, da bi vojna vihra spet zajela Palestino, precej zmanjšala. Največji uspeh tega poslanstva pa je nedvomno v tem, da je tako imenovano tristransko deklaracijo ZDA, Velike Britanije in Francije Is 1950. leta, ■ katero so te tri velesile jamčile za premirje v Palestini, dejansko nadomestilo aktivno sodelovanje Združenih narodov v obravnavanju tega spora.
Na svojem potovanju v Izrael, Egipt, Sirijo, Libanon ln Jordanijo je generalni tajnik HammarskJBld dobil vsestransko podporo, ln sicer tako v arabskih deželah, ki jih je obiskal, kakor v Izraelu. Oboji so izrazili svojo pripravljenost, da sprejmejo Hammarskjoldove predloge, usmerjene na to, da bi zagotovili trajnejši mir na teh nemirnih mejah, kjer je orožje i« nedavno pogostokrat Imelo glavno besedo.
Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je izjavil egiptovskemu novinarju Ibrahimu Izatu, ki je z odobritvijo izraelsko vlade na skrivaj obiskal Izrael, da je pripravljen sestati se a svojim ifajvažnejšlm partnerjem, egiptovskim ministrskim predsednikom Naserom, da bi se pogovorila o ureditvi spornih vprašanj med obema deželama. Po drugi strani pa je očitna tudi podpora, ki so jo HammarskjdJdu nudile arabske dežele, predvsem Egipt.
Spričo vsega tega je prišlo do resničnega popuščanja napetosti na nemirnih iaraelsko-arabskih mejah. Incidenti, ki so v minulosti terjali mnoga človeška življenja, so bolj redki. Obe strani sta pokazali večjo popustljivost druga do druge. Vse to so tudi pogoji za prve neposredne stike med Izraelom in sosednimi arabskimi državami. Če pa bo do njih priSlo — takšni upi pa niso brezpredmetni — bo moč vojno nevarnost na tem področju docela odstraniti. .
Ce že ni nedavno poslanstvo generalnega tajnika Hammar-skjolda, ki mu je Varnostni svet v ponedeljek izrazil priznanje za njegovo prizadevnost, privedlo .do obojestranske egiptovsko-izraelske svečane deklaracije o miru, pa je vsekakor položilo prve temelje za njo. Po tega pa bo prišlo veliko laže, če bodo to koristno pobudo Združenih narodov dejansko podprli tudi tisti, ki imajo v tem delu sveta svoje posebne politične gospodarske ali, še jasneje rečeno — petrolejske interese.
Po drngl strani pa je treba pribiti, da sklep Poveljstva Združenih narodov o začasnem prenehanju dela nevtralne komisije za nadzorstvo nad premirjem na Koreji, n| prav nič v skladu niti s poslanstvom generalnega tajnika OZN na Srednjem vzhodu niti z načeli. Združenih narodov. S tem ukrepom so nedvomno podprli politiko osovraženega diktatorja Južne Koreje Sing Man Rija, ki nI, kakor vemo, prav nič v skladu s težnjami korejskega naroda po združitvi obeh delov te razkosane dežele. S tem enostranskim ukrepom so rasen **ga potrdili sklep šestnajstih dežel, ki so se udeležile korejske vojne, da ne bodo sprejele kitajskega predloga, naj bj sklicali novo mednarodno konferenco o Koreji.
% V začetku tega tedna sta s« v Luksemburgu sestala francoski ministrski predsednik Guy
Mollet In zahodnonerpškj kancler Adenauer. Glavn« namen tega sestanka je bil, odstraniti nesoglasja med obema deželama glede bogate pokrajine Posarja, ki naj bi bila priključena k Zahodni Nemčiji.
# V Beogradu sta bili te dni podpisani madžarsko - jugoslovanska gospodarska in finančna konvencija ter konvencija O tehničnem ln znanstvenem sodelovanju. Kmm'.u zatem ao so začela gospodarska pogajanja med predstavniki obeh vlad.
% V London Je prispel guverner Cipra Harding, da bi se posvetoval z najvišjimi vlaflni-mi predstavniki o nadaljnji britanski politiki na nemirnem otoku Cipru. Medtem ko uradni predstavniki še nadalje izjavljajo, da vlada ne namerava obnoviti pogaianj s pravimi predstavniki ciprskega • prebivalstva, pa v Veliki Britaniji čedalje bolj naraščajo zahtev«, d« j« treba zavreči sedanjo politiko, ki uporablja vojaške in policijske metode.
$ V Pariz je prispel Indijski minister brez lislnlce In delegat v OZN Krišna Menon, ki se Je
razgovarjal s francoskimi državniki o mirni ureditvi alžirskega vprašanja na podlagi petih točk načrta ministrskega predsednika Nehruja o odstranitvi alžirske krize.
% Predsednik Burmanske vlade U Nu je odstopil, da bi s« lahko docela posvetil reorganizaciji burmanske Antifašistične lige — vladajoče »tranke v tej deželi. Svoj položaj je prepustil dosedanjemu obrambnemu ministru U Ba Sveju.
^ Sovjetska vlada Je izdala od'ok o decentralizaciji industrijskih podjetij v SZ. Na podlagi le-tega bodo veliko število • industrijskih podjetij in gospodarskih organizacij prenesli v pristojnost republiških ministrstev.
0 DosHanj sovjetski zunanli minister Vjačeslav Molotov ja odstopil. Ostal j« še nadalje podpredsednik vlade, zunanj« ministrstvo Pa Je prevzel Dmi-trij Sepilov. dosedanji glsvni urednik »Pravde« in član Sekretariata CK KP SZ.
Delo Rdečega križa v Šentjerneju
Slovenski sadjarji! Založba »Kmečka knjiga« vam nudi med štirimi knjigami knjižne zbirko tudi odlično delo mg. Franceta Adamiča: Obnova našega  i a d 1 » r « t v «.
.S« danes naročit« knjižno zhlrko »Kmečke knllge«, ki stane samo 300 din ln obsega štiri odličn« knjige: Koledar Kmečke knJK« *» 1957-živthno pisano povest Antona lriHolifa U i i « I i d o 1 1 -n a . tretji zveiek dr. Grafen-aiierjeve Zgodovin« slovenskega naroda in pa i« zgoraj navedeno knhgo Ing. Franceta Adamiča Obnova naleta sadjarstva.
Uok prijav bo zaključen 1. Julija.
Založba »Kmefka knjujaa, Ljubljana, Miklošičeva «
Na nedavnem občnem zboru Rdečega kriza v Šentjerneju je bila i-.cvi!na udeležba nijbotl/jši dokaz za pravdno in uspemo delovanje druirva.
Odbor i pre<feednico Anko Stembergorjevo, s tajnoco in blaga jničanko Anico Cveticevo, j« bil sve lato delaven. Avgusta lani so vsd občinski podpiranci preje!« olje in nekaj obleke. SoJe, ki spadajo v i a okoliš, to dobile o-nurice s sanitetnim mater a!om za prvo pomoJ. Trideset članov je bilo obdarovanih s C*re paketi. K razdeljevanju ie odbor vedno pritegnil prednamke vseh krajevnih množičnih organizacij, da so skupno ugotovili najpotrebnejše. Zaito ni bilo nikoli nobenih pritožb. Skoda I«, da društvo ni mog'!b dobiti vei paketov, saj je n.iSe podi;i>rje rolo revno in je v času NOB mnogo frrvovaJo. Na pobudo RK to k javili tudi pri nas prvi krvodajalca, če pomieli-m.< d* -i« *a akcija na podezelru h ,v m nekaij novega, je kar <l >''\, Jeprav so se neka-
teri priiavljencri zadnji trenutek T>restraAili in mtali doma, Čeprav rh je čakai! Pučnikov arvtobu« in dobra malica. Skupno t občinskim odborom sodeluje RK pri hiniemki nred'tvi vasi, pH napravi novih vodn.iakov, ^nojiW, pe-rišČ in kan.rlov.
N'.iAi'i "e delo drnltva pa je hi'a organizacva zdravjtveno-orotvetne^a "c^aia. ki ie b!! naj-številnrii v okraju. Priobčilo se je 72 deklet, tako <k >c biA pouk
v dveh paralelkali. Tečajnice so redno in z velik <m vo«i!)em obiskovale predavanja jn ob zakljupku usOtovule, da je bul tečaj zelo poučen, koristen in zanimiv, le — prekratek! Kor je bili tečaj pohvaljen kot najboljši v novomeškem okraju, je oblina obljub:la, da bo pritoževala za »let na morje. Vodja in predavateljica tečaija je brla učiteljica Atvca Cvetičeva, zdravstvena predavanja pa i* imela medicinska sestra Tončka Roži jeva.
Veliko deklet se je ob koncu tečaja vkljuČiilo ▼ članstvo RK, m, brez izrjeme. so p* postale termUtc obvesčevalke. Vsak mesec se bodo sesta.jai!e in poda-ale patrona-ski   se*rn Zdravstvenega
AmerlSkl kapital se polašča kanadske rude
Vs# napredne poltttPne stranke
v Kanadi ndlofno nasprotujejo nafrtu, d;i bi \cllkanskt zaloge teto/ne rude v pokrn.linl Ojuthec, Ki Jih cene na Trn milijonov ton, prev/ela v IzkorKf .inje ameriški dru*n% United ni.u.s sieel Corporation.
Vse napredne politične «trr»nk« zahtevajo, da rudno bog/aivo oatane v rokah Kanadčanov in »luža za gospodarski rarvoj lastne države. Zagovornik prrrtijo rtirt-neg.i bogastva ntnerllkl rirml, pro-vinelalni pro(lM>'lnlU l>uplr«si«, J» v ame'ii*kt-m listu New Y«Tk Times 'ohlavll osla« na ?s strineh, kjer dokazuje, knko velik • doi.l/1-ke bo lihko ini.-u jm.rHka kompanija pri lakorilčanju tega rudnega bogastva. Haeunalo le U oglas Mal lOo.iHHI dolarjev, pla-fan pa Je Ml s kanadskim Javnim deuatJem,
doma, tov. RoSlIjevi, poročila o higienskem, socialnem in zdravstvenem stanju srvoilih vasi.
Število članstva se je v preteklem letu dvign;.lo za 170%. Človekoljubno dedo te preipotrebn« org.mizac: e večina naših ljudi ceni »n upošteva. 2al imamo v Sen> jerneju nekaj vaŠčanov, ki se pomena RK ne zavedajo in so ii društva izsioprh. Teh ne bomo posnemaili, pač pa podpirali prizadevno delo RK. V.
V TEM TEDNU NABIRAMO:
Cvet šinamice — 800 din, mačjih tačic — 450 din, arnik« 4ii(i rim. bel« deteljice — 1-: 1 din, rdeče deteljire — 90 din, Up« 220 din, bezga osulega 200 din.
List šmarnice — 100 din, ozko-1'stnega trpotca — 80 din, gozdne ja*od« — inodin, pekoče koprive ~ 40 din. pelina — 70 din.
Hastllno hribske rese — 2n'0 dnarjev, jetičnlka — 100 dm, niivsk« mačehe — 140 din. ko-pitnlka s korenino — 7" din, d,*Ve Perle (valdmajstra) — l?o .11 n. krvavega mlečka —j 100 din.
Korenine replnca — 180 din, bodeče naže — 100 din, gladcla
— flrtdln, trobeiitiee — 130 din, baldrijana ~ 200 din, srčne moči
— 200 din. sladkih koreninic ||Q .1 .n. habata -- 20 din. .
Lubje kil,I.k,;     tKi a ni.
e
Bttv. tS (320)
•OOCENJBK1 CT8T«
STRAN I 1
t/AJ BI HODILI ' DRUGAM
NA DOPUST!
Lepo in zadovoljnome počuti izletnik v prijaznem Domu Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih. Tudi tu je nadvse lepa priložnost za letni oddih — gorjanske košenice in gozdovi vabijo na vse strani.
ze Bukovec V petih sobah ima stSče Sprmgar — Arko Ima 5 po-na razpolago 11 postelj, celodnev- stelj, oskrba na dan pa stane 450 no oskrbo pa nudi za 300 dinar- dinarjev. GostiJče Cdlarič ima 8 jev. Kopanje v topli Kolpi pri posnel j in nudi celodnevno oskr-Metluki je za vsakogar prijetno, bo po 400 dinarjev, gostišče Opa-Oskrbo nudita gostom gostišči ra pa ima šest postelj, oskrba pa Zvonko Gerbec, ki inu 7 postelj stane, 465 dinarjev dnevno. Na m sicer celodnevno po 370 dinar- Mirni sp-relme goste gojišče Ko-iey, m pa gostilna Žarko Meznar- lene s celodnevno otfcrbo po 400 ste po 300 dinarjev na dan. dinarjev,  gostilee  Prešeren v Kro-
V frebnjem so tri gostišča. Go- novem pa za 500 dinarjev dnevno.
Partizanski dom na Frati vas vabi na prijeten oddih sredi lepih gozdov.
št.
dnevni penzion pa Je 590 — 670 'es ni potrebno, da bi delovni dinarjev ljudje iz Dolenjske hodili na letni dopust daileč v tuje kraje. Doma je najceneje. Naši dve zdravilišči sta za vsakogar, ki potrebuje zdravja, planinske koče pa za tiste, ki se 1*4«' odpočiti v tihi in ■prijetni naravi. Imamo drugih gostišč, kjer j« za gosre dobro preskrbljeno po zelo ugod- ni,ri*v vam nudi celodnevno oskr nih cenah. Okrajna gostinska bo v tem^prijatnem planinskem »bornica nam je dala seznam go- kotičku, 10§0 metrov nad mor-stiŠč in cen za dnevni penzion v .;em. Dom ima tudi električno našem okraju ter podatke o Ste-, razsvetljavo, vilu posteči v posameznih gosti1
Izredno poceni nudijo oskrbo v naših planinskih postojankah. Planinski dom na Mirni gori je naša najmočnejša planinska postojanka. V devetih sobah ima na razpolago 22 postelj, poleg tega tudi več Pa ^e vcliko prostora za skupna ležišča (za izletnike). Za 545 d:-
Sčih.
Kako je letos še prav posebno poskrbljeno za goste v Dol. Toplicah, smo že pisali. V 88 sobah gfjg zdravilišče okodi 220 posteli. Cena za celodnevno oskrbo je 700 — 800 dinarjev, samo hrana
Ali pa v domu Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih! Samo 350 dinarjev stane celodnevna oskrba. Sprehodi po Gorjancih so nfkaj prelepega, kar Ve že veliko Uubi-eljev Gorjancev. Tam ima svoo postojanko tudi vedno š.-gavi Nace Hudoklm. Tudi on vnm nudi celodnevno oskrbo po
500    din*;rjev.     Zdravilišče 350 dinarjev. Do doma na Polo-Smaneske Toplice ima v 46 sobah 110 ležišč. Celodnevna oskrba v tem tudi zcio znanem zdravili-
mfl na Opatovi gori pri Kostanjevici pelje lepa pot. V domu je na raiJitvuiago  12  povelj, celodnevni
je 680 — 74C dVnar.jev. samo p^zion pa stane samo 400 dinar ,a.,;Pa  50.° d"'nari<v;    Zraven :cv. z* to lepo plaminsko po«to
Žču hra>na
zdravilišča je tudi p«va*no go- janko vedo že inozemski turisti, stišče Beti Bailoh, ki razpolaga v sam; pa j0 premalo poznamo. Tu-6 sobah z desetiimi posteljami, j. Partizanski dom na Frati je Dnevna oskrba  j« 600 dinarjev. .-ita pr;;etna postojanka. Ima 8
postelj, cena pa je prav rako samo 35C dinariev na dan.
Novomeški hotel Metropol ima v 17 sobah 27 posteli, cena penzi-
ona v tem hotelu pa je 700   —    Semič je lep turisricni" kraj in dinarjev. Tudi hote! Kandija najblžie izhodišče za M'irno go-razpolag z 19 posteljami,   celo- r0i Tik postaje ima gostišče Loj-
run
^
JJL9
novomeških aasilcev
^Samo Še dober mesec nas loči od slovesne proslave 80-letnice prostovoljnega gasilskega društva v Novem mestu. Vsekakoi je to lep in pomemben jubilej, ki ne sme neopazen mimo nas Dolenjcev, zlasti pa ne Novome, ščanov. Z njim se bomo častno oddolžili spominu požrtvovalnih gasilcev in dali priznanje za njihovo prizadevno delo in skro, g. katero so .bedeli nad varnostjo mesta, gasili požare teko v mestu .kot v njegovi bližnji »ji daljnji okolici, vedno pripravljeni in zvesti svojemu geslu: Na pomoč! Kaj in koliko vsega so .rešili v teh osmih desetletjih, bi ne zajela niti statistika.
Gasilske razmere v Novem mestu tudi pred 80 leti niso bile mnogo boljše ko v starih časih. Meščani so kaj maio skrbeli za gasilsko službo, ki je takrat v našem današnjem pomenu sploh
premoženjem. Seveda so bili tj nočni čuvaji hudo nezanesljivi znanilci požarnih nesreč, oziroma njih preprečevalci. Za gasilske rede,, ki so jih od časa do časa izdajale tedanje oblasti, zlasti še po velikem požaru v Hamburgu leta ' 1842, ki je dal pobudo za ustanovitev cele vrste gasilnih društev v Evropi in tudi v naših krajih se komodnl Novomeščani niso prav nič zanimali. Skrbeli niso niti za najnujnejše orodje ali gasilske priprave. Vse to Jim je morala oblast vsiliti s tem, da so jim predpisovali visoke kazni za neupoštevanje predpisov ln da so na njih račun nabavljali primitivno gasilsko orodje, kasneje celo brizgalno. Nočni čuvaj Us sv. Florjan, sta bila po njihovem mnenju najboljša zaščitnika proti ognju. Zato so raje sezidali na čast sv.   Florjanu ka-
ni bilo. Nastavljeni so bili no*. ^lo- namesto da bi za ta denar
ni čuvaji, da pazijo »če se bo kje pokazal ogenj«. Izklicevali so ure, da so jih meščani sliša-1. in se prepričali, da čuvaji res bedijo nad njihovo varnostjo in
Ve zaoemarjajn.0 izobraževanja!
Pismo iz politične šole pri CK ZKS
OIOIOBOIOIObOIOBODOIOhOIOIOI
o
RAZPIS
0 Uprava PAPIRNICE VEVČE
bo
Vevče, p. Ljubljema-Polje
v Šolskem letu 1956-57 vpisalo v I. letnik Industrijske papirniške šoie v Vevcch večje število gojencev.
o
■
o
■
o
m
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
pj m
10 ■ o ■ o b o a o ■ o ■ o ■ o i a I o o o d cd ■ o ■ o
Pogoji za vpis so naslednji:
1. Starost ne manj kot 14 let ln ne več kot 18 let.
2. Duševno in telesno zdravje.
3. Veselje do papirniške stroke.
4. Uspešno dovršeni 4 razredi gimnazije ali osemletke? v Izjemnih primerih 3 razredi gimnazije z obveznostjo podvreči se sprejemnemu izpitu v septembru 1956.
Šolanje traja tri leta. Šola Ima lasten internat, kjer so učenci v poP°hit oskrbi. Razmerje med podjetjem ln ■tarši odn. varuhi gojencev se uredi pismeno s pogodbo.
Prošnjam ra vpis, naslovnjenim na upravo Papirnlct Vevče, Je treba priložiti: rojstni list, zdravniško potrdilo, zadnje šolsko spričevalo.
Za natančnejše informacije se obračajte na upravo podjetja.
Pošiljam vam članek o življenju in delu iz Politične šole pri CK ZKS v Ljubljani ter vas prosim, da ga objavite v eni izmed naslednjih številk vašega lista. Vzrok, da sem se odločil poslati ta članek, je v tem. da ie prav iz Dolenjske v tej Soli najmanjši odziv. Trenutno sam zastopam cel novomeški okraj. Pa tud:i pred tem tečajem stanje ni bilo dosti boljše. Po mojem sta tega kriva dva vzroka:
Prvi je, da se med delovnimi kolektivi premalo dela na popularizaciji in pojasnjevanju u potrebi obiskovanja Me, drugi vzrok je pa v tem, da čutij^ podjetja z upravnimi odbori in delavskimi sveti ter sindikalnimi organizacijami vse premalo potrebe po izobraževanju svojega članstva, kar je popolnoma zgrešeno. Dolenjska indust n.fc. je še mlada. Razvijati se je začsla Šele po vojni in to s precejšnjim tempom. Da bi se moglo naglo razvijajoči se industriji zagotoviti dovolj delovne sile, jo je bilo treba iskati na vasi. To pa pomeni, da je treba prav t*j delovni sili pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da 0> se usposobila In obvladala vsaj glavne temelje delavskega samoupravljanja.
Naloga Politične Sole pri C K ZKS, je, da seznani slušatelje z osnovnimi pojmi politične ekonomije in znanstvenega socializma. Obveznega študij dnevno je 7 ur: od 8. — 12. in od IG. — 18. utre, razen sobot popoldan in ob nedeljah. Poleg obveznega študija so *e dodatna predavanja, na primer iz Mkovn« umetnosti, glasbe, književnosti, in svetovne politične situacije itd. Metoda dela in učenja je tako organizirana, da J« n/i primer predavanje od 8. — 10. urs dopoldan, od 10 do 12 ter 15 — lfl ure pn Je individualni študij Po krožkih, kjer se temg ponovno predela. Ce je tema težja, se individualni    Itudij nadaljuje
Posle) samo 2 razreda
Kot pri nas, so tudi v drugih evropskih državah s -8. Junijem uvedli samo dva razreda na vlakih. V večini držav, kt so sedaj uvedle samo dva razreda, •o to napravili! tako kot pri nas, da so spremenili Številke na vagonih.
še naslednji dan, da se slušatelji lahko -temeljito pripravijo na predkonferenco dopoldan in konferenco popoldan, kjer s« ocenjuje znanje posameznika. Predavanja so kljub temu, da predmeti niso ravno lahki, tan.y prirejena, da je vsebina razumljiva tUdI slušateljem z nižjo šolsko izobrazbo. Seveda Pa se je treba v Studii poglobiti, kajti snov, tako lz politične ekonomije kakor iz znanstvenega sode llttina, je precej obširna, čas tr-ajanja šole, to je ne polnih pet mesecev, pa je z ozirom na to kratek.
Za učenje Je v šoli na razpolago primerna literatura. V šoli vladata red in disciplina. Sola ima lasten  internat,  v prvem
nadstroju so spalnice,- v pritličju pa so sobe za (individualni študij in predavalnica. Znanje, pridobljeno v šoli, je veliko in koristi neposredno samim slušateljem, posredno pa tudi tovarišem iz gospodarske organizaci. j« ali ustanove, iz katere izhaja obiskovalec šole.
Na koncu poudarjam, da bodo morala   podjetja   z upravnimi odtaori. delavskim svetom in sin_ d i katom skupaj polagati v bodoče več pozornosti za strokovno in politično vzgojo svojega članstva, če hočejo, da se bo zakon o   delavskem samoupravljanju pravilno in    -•■:?^ <•>■---< Vinko Smrek ar s>!ušate'j   Politične šole pri CK ZKS
kuoill potrebno gasilsko orodi
V takem vzdušju je meščane našlo leto 1876, ko ie bilo Ju ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo, ki se je kreoko spoprijelo s ted3nj;m.i nezdravimi razmerami glede gasilstva, pa tudi z miselnostjo meščanov. Društvo je imelo kmaht po osvo_ b"id:M zai0 hude težave v po-1't'čnem ln narodnostnem oziru. Vodstvo nove?? društva ie kmalu prešle v roke naprednih slo. venskih mož, ki so se neustrašeno postavili v bran mpčn-o zakoreninjenemu nemškutarstvu, ki je holelo imeti tudi tu prvo besedo. To je izzvalo med novtr-meškimi nemškutarsk^mi krogi tako veliko ogorčenje, d? so drug za drugam odpovedali dru. štvu svoio podooro, kar je bil zelo tenrak udarec za m1«, do, vsesa potrebno društvo. Toda nenodnjaki v gasilstvu se za tri r»1sn zmenili. Tn prav to Jim je romi«1') pr^-t težav. Ko so n*mškutarji u^t-deM. da so «e zale^eU in do?*?li prav na-sn-n+no, kar so hoteli, so popu-st'M.
Val političnih strasti in trenj Pa pozneje tudi temu društvu ni prizanašal. Žalostno, toda re-
snično  je,  da  se  je zanesloi
strankarstvo celo v gasilsko organizacijo. Tudi gasilce ,so vpre. zale v svoj voz- vsakovrstne vladajoče politične klike, kar je netilo med člani, ki jih je človekoljubnost privedla v društvo Iz vseh mogočih strank in političnih mišljenj, dostikrat ostre in pogubne prepire. Take razme. re se tudi po prvi svetovni vojni niso izboljšale, še poslabšale.
Sele narodnoosvobodilna voj» na je rtreznila tudi Novomesča-ne; prijeli so za orožje in se po. stavili v bran ne samo okupatorju, marveč celotnemu narodnemu uničevanju. Strašno sito zadnje vojne je temeljito prečistilo tudi gasilske vrste, osvoboditev pa jih je združila v re-rvčno družino in močno če'o.
Ko smo pred tako važno obletnico, nikakor ne moremo mimo dela teh tihih in skromnih Uu-di. ki g3 opravljajo nesebično in brezplačno, z vso požrtvovalnostjo m dostikrat v nevarnosti za lastno življenje.
Naj Jim b0 za njihovo težko delo nagrada naša zahvala!
Zlaganje zemljišč v LR Srbiji
V ekretarlatu za zakonodajo izvršnega sveta LR Srbije pripravljajo osnutek zakona o komasaciji (zlaganju) zemljišč.
Zammivo je. da kmetje v posameznih predelih sami zahtevajo zlaganje- zemljišč, ne glede na to, da ni zakonitih predpisov za urejevanje te zadeve s pravne plati. V večin vasi so na zborih volivcev izjavili, da se v naprej odrekajo vsakršnim pritožbam zaradi zložitve zemljišč. Zdrobljene in razkosane parcele so velika ovira za smotrnejšo obdelavo zemlje, kar spoznavajo vedno bolij tudi srbski kmetje. V nekaterih predelih republike so izvedli z-lcžltev zemljišč že pred vojno, vendar dela ponekod niso končali.
Zskon o komasaciji zemljišč so že lani sprejeli taidi v LR Hrvatski.
Ce zapoje 1300 mladih grl...
Lepie pionirji novomeškega okraja ne bi mogli pc-častiiti nojstnega dne dragega maršala Tita in dneva pomladi, kot so Ka z množičnim nastopom pionirskih pevskih zborov na L okrajnem fesi i valu v Novem mestu 27. maja. Ta jes sledil občinskim pionirskim festivalom v okraju, na katerih je nastopalo 31 zborov. Od teh je bilo 21 zborov določenih za nastop na okrajnem festivalu. ,
To je bila mogočna prireditev, manifestacija mladostnega raspoloženja in prelepe slovenske pesmi, ki je vrela 1* *'l več kot 1.300 mladih ipevcev ln pevk. Izredno leno vreme in dobra organizacija nastopa sta pripomogla, da je bila prireditev res pravi praznik pomladi, mladosti in petja.
Na festivalu so nastopili pionirski pevrAii zbori: Dolenjske Toplice. Vavta vas, Mirna pe-\ Dol. Nemška vas, Mirna, Stopile, Kostanjevica, Šentjernej, Smihel pri Novem mestu, gimnazija Novo mesto, etcihanl Vrtca Novo mesto. Crnomel)-c*novna šola, Crnomelj-gimna-zdja, Vinica (pevski in tamburaški zbor), MetHka, Sre|\rjeta. Skociftn, Semič, Orehovic*, Sentrupert ln Dvor.
Nepozaben je bil skupni nastop vseh zborov. Ob spremljavi orkestra PD Dušan Jereb \% Novega mesta in pod vodstvom pev^vodje Ernesta Jazbeca so združeni pevski zbori   zapeli 4
pesmi. V imenu okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev je pozdravil festival načelnik Ta'niatva za prosveta in kulturo Slavko Kastelic, v imenu okrajnega odbora Društva prijateljev mladine pa prosvetni Inšpektor Ivan Graji«. Za vso skrb. ki jo ljudska oblast in organizacije posvečajo mlade-, mu sicdu, se Je prisrčno zahvalil v imenu vseh pionirjev di-
jak prvega razreda novomeške glmn^Tije Franc Kusič.
Skupnemu nastopu so sledili nastopi posameznih zborov, vsak se je potrudil, da je zapel kar najlepše, vsak pa je bil tudi deležen toplega priznanja poslušalcev, ki so napolnili dvorišče ?rm«ke šole. k'er \e m'i^ prireditev. Menimo, da Je potrebno po eg priznanja nastopajočim, ki sc pokazali, da množič-
no go je   slovensktt   narodno in
borbene pesem, dati priznanje tudi pevovodjem vseh zborov, ki »o v učenje prav gotovo vložil] mmogo truda. Skratka, prireditev je bila mogočna, debro pripravljena in Izvedena ter res množična. To je priznal med drugimi tudi znani organizator mladinskih pevskih zborov Avgust Suligoj, ki je prisostvoval prireditvi.
Pred praznikom brigad VDV
Proslave bodo 30. junija in 1. julija v Dolenjskih Toplicah in Mirni
Zadnjeg' ti'n*JB 'n *. Julija, proslava ustanovitve I. flovent nosil (VDV). Prvi dan bo v brigada ustanovljena, odkritje 1. Julija pa bo v Rolah pri Mi bataljoni prve briRade se bodo Peti bataljon VDV, ki Je-delov proilavo 3. Juniji na Okrožnem tega se tudi oslmli bataljoni in nost v Dolenjskih Toplicah 1» novltve 1. brigade praznik vseh
Brigade VDV so bile ustanovljene tbarea 1H44, njihovi zametki pa segajo v avgust 19.41, ko je nastala na pobudo Komunistične pamlje Varnostna obveščevalna službn (VOS). Njene naloge io bile: odkrivati namere okupatorlevlh vojaških, policijskih ln polklčnih sil, preprečevati selitve, aretacij«, mučenja ln terorizirani«, uničevati Okupatorjeve krvnike, raakrla-
leto« bo v novomeškem okraju ke brigade Vojske državne var-Dolenjgklh Toplicah, kjer Je bila spomenika In zbor patrulj VDV, rni gilavna proslava. Posamezni
/brali še pred glavno proslavo, al   na   Primorskem,   bo Imel
brdu pri ilirski Bistrici. Rezen
brigade pripravljajo na sloves-v Rojah. Tako bo proslava usta-
enot ln borcev VDV,
kavatl skrivne zveze domače reakcije z okupatorskimi oblaat-ml, unlč<«va>H domače izdajalce, petokolonoH*> ln druiie sovražnike, slovenskega nurodn, obsojene PO Odloku Slovenskega narodno osvobodilnega odbora glede zaSilte slovenskega naroda ln njegovega gibanja za osvoboditev ln združitev. Oktobra 1H41 Je bila po sklepu IOOF »lovenskega naroda ln Povelj-
stva slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet ustanovljena še Narodna zaščita, ki Je kot sestavni del slovenskih oboroženih Sil preprečevala nasilja proii slovenskemu ljudstvu na osvobojenih ozemljih, pa tudi varovala red in mir ter se borila proti kriminalnim pojavom.
Varnostna obveščevalna služba, ki jo je »početka vodil kolegij, nato pa Centralna komisija VOS, je najprej delovala v Ljubljani, v začetku 1942. leta pa že nudi na Dolenjskem. Decembra 1942 je Izdal vrhovni komandant NOV ln POJ tov. Tito Ukaz o ustanovitvi enotne jugoslovanske obveščevalne službe pri Vrhovnem štabu, pri glavnih štabih ln enotah NOV, februarja 1943 pa CK KP Slovenije Navodilo za Izgraditev Varnostne obveščevalne službe na terenu ln v vojski,
Po Izidu teh navodu je morala začeli VOS razvijati svojo dejavnost tako, da je ustrezala »menjaiočemu se karakterju osvobodilno borbe, monjajbčim se odnosom sil, menjajočim se bazam glavneaa sovražnika slovenskih demokratičnih ljudskih mno'iic«, kakor je rečeno v navodilih. Zato Je tudi Cetstralpa komisija VOS odšla maja 1!)43 lz Ljubljane na osvobojeno oiemije.  Hkrati je VOS razši-
rila svojo dejavnost po vsem slovenskem ozemlju in se reor-gafl;/.iiraIa. Poleg posebnega vojaškega obveščevalnega sektorja, ki je v glavnem deloval pri štabih vojaških enot in bil povezan v Glavni obveščevalni center, je delovala tudi VOS na lerenu, ki jo je vodila Centralna komisija VOS. Postavljene so bile tudi Pokrajinske komisije VOS za Dolenjsko, Notranjsko, Gorenjsko, Štajersko, Primorsko in posebna za Ljubljano. V sestavu teh »o bili okrožni in rajonski centri ter grupe VOvS.
Drugo zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega, sveta februarja 1944 v Črnomlju je med drugim sprejelo. Odlok o ukinitvi Varnos-ne obveščevalne službe, Odlok o dodelitvi oborožene sile Odseku za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS, ki je bil z ostalimi odseki postavljen na tem zasedanju, Odlok o uvedbi in organizaciji Narodne zaščit« in Odlok o ustu-novitvi okrožnih Izpostav Odseka zn notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. Novo formirani odsek za notranje zadeve, ki je bil odgovoren Slovenskemu narodnemu osvobod*!nemu svetu kot demokratično izbranemu parlrmientu. Je bil razdeljen v glavnem na dva sektorlu: sektor za borbo proti petokolo-
naštvu in na Narodno zaščito, ki je bila na razpolago krajevnim, okrajnim in okrožnim narodnoosvobodilnim odborom za varnost prebivalstva in njegove imovine.
Za boj proti pe1!! koloni je dobil Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS na razpolago oboroženo silo — Vojsko državne varnos".i. Njeni kadri so se spočetka rekrutirali iz grup in enot VOS, pozneje pa ludi lz rednih enot NOV. Določeno je bilo, da ne bo razdeljena po posameznih postojankah, marveč koncentrirana v nekaj večjih enot. V primeru potrebe bo Vojska državne var-nosi uporabljena za boj proti petokolonašem In domačim izdajalskim ostankom, sicer se pa kot sestavni del NOV Slovenije udeležuje bojev proti okupatorju.
Odlok o dodelitvi oborožene sile Odseku za notranje zadeve je Izdalo Predsedstvo SNOS 1. marca 1944. 15. marca pa je bila v Dolenjskih Topilih že ustanovljena I. brigada VDV lz dotedanjih grup ln bataljonov VOS, Za komandant* brigade Je bil imenovan Jože Mlrtič-Zldar, za komisarja pa Tone Kranjc-Mlrko. I. brigadi VDV je bilo določeno, naj operira na območju od Trs-ta ob železnici
do Rakeka, dalje po »tari jugoslovanski meji in nato po meji do Ljubljane dn dalje do slo-vensko-hrvaške meje na Gorjancih ln ob Kolpi ter Cabranki do Jadranskega morja. Brigada je imela pot bataljonov, ki so tudi imeli vsak določeno operacijsko področje.
Kmalu po ustanovitvi I. brigade je bila formirana II. brigada VDV, ki je delovala na preostalem področju Primorske, v Dolomitih in na Gorenjskem. Na Sajerskem ln Koroškem je bil formiran najprej bataljon VDV, avgusta 1944 pa III. bri-gada VDV. Vse tri eno'e so bile povezane najprej v poveljstvo Voiske državne varnosti in nato v divizijo VDV.
Enote Vojske državne varnosti so se razen v borbah pro'1 najrazličnejšim petokolonaškim tolpam proslavile v mnogih skupnih bojih z eno'arni NOV. Iz njih so prišli mnogi poznejši kadri Oddelka za zaščito naroda, ki je bil po ukazu vrhovnega komandanta maršala TUa formiran 13. maja 1944 in je prevzel v Sloveniji wd\ naloge sektorja za borbo proti peto-kolonaš'vu odseka za notranje zadeve. Enote Vojske državne varnosti pa so bile po ukazu vrhovnega komandunta o formiranju Korpusa narodne obrambe
Jueoslavlje jeseni 1944 reorganizirane v II. divizijo KNOJ. V 'em sestavu »o nato skupno z organi Oddelka za zaščito naroda in Narodno zaščito nadaljevale boj proti oboroženim ostankom belogardlstičnih, čet-niških, ustaških, okupatorjevih in drugih kriminalnih tolp tudi po končani vojni vse do njihovega uničenja, hkrati pa jim je bilo poverjeno varovanje meja naše socialistične domovine.
Enote Vojske državne varnosti niso obstajale daljši čas. Nastale so kot izraz določenega razvoja ln potreb narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda in se prilagodile novim uspehom in zmagam naše oborožene revolucije in »jtladno s tem novim nalogam vrr'nosne službe. Toliko daljša pe je zgodovina njihovega nastanka in nadaljniega razvoja. Borci VDV in z njimi vsi slovenski pari-zanl se bodo zato prihodnje tedne, ko se bodo pripravljali na proslavo ustanovitve I. brigade VDV, spominjali tud. vse slavne ter z zmagami in žr vami posute po.il nastajanja Vojske državne varnosti od prvih skupin VOS in NZ do Oddelka za za5čito naroda, KNOJ in Narodne zaščite.
(Po »Ljudski pravici*), j
Razveseljive novosti otrn0ašwh obiaeu Pomen ze,en*ave v Prehranl
Kadar smo hoteli otroku kupiti gotovo oblačilo — konfekcijo, smo bili skoraj vedno nezadovoljni, đa v trgovinah niso imeli tega, kar bi mu radi oblekli. Pri nekem oblačilu nam ni ugajal kroj, pri drugem barva, najčešće pa velikost. V večjem kraju smo obšli več trgovin, včasih prav tako brez uspeha kot v manjših, kjer ena ali dve trgovini nista imeli sploh nobene izbire.
Tu in tam so članki opozarjali proizvajalec, kaj si kupci želimo, a 'odziva pogosto ni bilo. Želeli smo, da bi naša tekstilna in oblačilna industrija več in ceneje proizvajala za najmlajše, a prav zato najzahtevnejše potrošnike, t. j. dojenčke, predšolske in šolske otroke.
Zdaj nam je vsaj obljubljeno, da bo počasi tudi tu zavel nov veter, ki bo razgibal ua-še proizvajalce. Razstava otroških oblačil, ki je bila pod geslom »Za mladi rod« v začetku maja odprta v Ljubljani, jc razveselila mnoge obiskovalke.
To, da sta razstavo pripravila Zveza prijateljev mladine in Centralni zavod za napredek gospodinjstva, sodelovala pa je tudi strokovna komisija zastopnikov CZH, oddelek za šolsko higieno in zastopniki selske poliklinike, govori dovolj zgovorno, da so razstavili taka otroška oblačila, ki so najbolj praktična, higienična in otrokovi starosti prilagojena.
Razstavljena oblačila so izdelali po načelu, da je otrok lahko praktično, lepo in ceneje oblečen, če imamo primerno blago primernih vzorcev, primerne kroje in prave mere.
Oddelek oblačil za dojenčke je pokazal nekaj uovosti, ki jih bodo vesele vse mamice rievorojenčkov. Lepe volnene garniture (št. 1 in 2) so že doslej bile v prodaji, a njih cena jih mnogim materam napravi nedostopne, čeprav otrok brez njih prvo leto ne more
oblekce,   preko   katerih   jim (tudi s toplimi podlogami), za
oblečemo oblačllca, ki so hkra- igro pa prevladujejo »kavboj-
ti oblekce in plaščki. Ker so v ke« z živobarvnimi zavihki ali
barvah, ki se lepo ujemajo, tričetrtinske in dolge hlače la
in prikupnih krojev, si jih je močne, a lepe hlačevine.
prav  gotovo zaželela mnoga Razstavo so ponazarjale slt-
mati za svojo hčerko. ke in grafikoni, izmed kate-
Večji otroci bodo seveda še rih je bil najbolj nazoren ti-
največ nosili obleke za igro, a sta, ki je pokazal, kakšen priprav tako za šolo in cesto. V tlikavec je proizvodnja otro-tem oddelku je novo, da so ške konfekcije v primeri z ve* puste šolske halje za naše di- likanom, ki prikazuje potroš-jakinje zamenjale šolske blu- nike — ves naš naraščaj, ki bi ze. Ker krilce ni pokrito, so ga radi lepo, praktično in ce-tleklice še vedno lepo pestro neno, a zlasti trpežno in higi-oblečene. Otrokom te starost- enično oblačili. Ce bo »pritli-ne dobe nabavimo seveda tudi kavec« dorastel »velikanu«, že vetrne jopiče, dežne plašče bomo veseli vsi starši, ki nam
bo oblačenje otrok postalo manjša preglavica,
Poglejmo na kratko, kako je danes pogosto v trgovinah:
— Imate otroške žabe v svetlomodri, rožnati, sivi barvi, ali takšne za zapenjanje na bluzico?
— Ne, jih ne izdelujejo.
— Imate barvaste otroške nogavice, močne, številka 7 ali 8?
— Ne, smo jih prejeli le majhno količino.
— Imate otroške trenirke, toplo perilo za bolnika, potovanje, taborjenje?
— Ne, zdaj ni sezona zanje.
— Imate kaj več izbire nizkih čevljev štev. 32, 33. močne deške čevlje št. 35, 36?
— Ne, so pošli...
Nealastičnost trgovine, nepoznavanje zlasti nevsakdanjih potreb potrošnikov, pomanjkljive zaloge, pogosto vse premajhna febira, zlasti pa premalo trpežni izdelki so krivi, da naše otroke sorazmerno z našimi možnostmi še vedno preslabo oblačimo.
Če je razstava napotila vsaj nekaj tistih, ki se s tem ukvarjajo, da odpravijo te in takšne slabosti, če bo skoraj dosegljivo kaj novega, lepega in praktičnega za otroke, je dosegla svoj namen.
Med poglavitne napake v prehrani spada pomanjkanje zelenjave. Prehrana našega prebivalstva izkazuje namreč pomanjkanje skoraj vseh takozvanih zaščiilniih snovi. To so rudninske snovi ln vitamini. Najvažnejša naloga teh snovi je, da ščitijo telo pred raznimi boleznimi, odtod tudi njihovo ime.
Rudninske snovi so potrebne za izgradnjo kosti in zobovja, vitamini pa so snovi, ki so nujno potrebne za naše zdravje in rast in bi človek brez njih obolel ali celo umrl. Zato je potrebno uživati hrano, kd je sestavljena tako, da jih vsebuje v zadostni meri. Uživajmo čim več sadja in zelenjave, s tem bomo dobili dovolj vitaminov in rudnin! Zelenjava vsebuje vitamine A, B, C, od rudnin pa predvsem železo, kalcij, fosfor.
Ce hočemo, da bo dobila dru-žr.na  dovolj   vitaminov   in ru-
zelenjavo denimo kuhat vedno v malo vrele vode in jo kuhajmo samo toliko časa, da postane mehka. Posoda naj bo med kuhanjem dobro zaprta. Cim mano mešamo, tem več vitaminov ohranimo. Krompir kuhajmo neolupljen, tudd ostalo zelenjavo zrežimo šele, ko je kuhana. S tem namreč preprečimo zraku dostop v notranjost, zrak, ki vsebuje kisik pa uničuje vitamin C. Vode, v kateri se je kuhala zelenjava, ne zlijmo proč — v njej so razstopljene rudninske soli in vitamini, zato zaliijmo z njo juho ali omako. Ce zelenjavo in sadje pred kuhanjem le lupinjo, moramo storiti to čim tanj še, ker je največ vitaminov tik pod lupino.
Jedilna soda, ki jo uporabljajo nekateri za zmehčanje živil, uničuje vitamine! Bakrena posoda je najhujši sovražnik vitaminov, zato je pri kuhi ne upo-
Nad dvesto staršev na roditeljskem sestanku
dninskih snovi, moramo posta- rabljajmoj Paziti pa moramo pri viti na mazo vsak dan presno pripravi zelenjave tudi na to, in kuhano zelenjavo. Pri tem moramo pripomniti, da se v surovi hrani ohranijo vitamini in rudninske soli v mnogo večj1 meri. Nekateri vilamini so namreč zelo občutljivi in jih delno uniči že pranje živila v vodi, kuhanje pa popolnoma. Zato Si zapomnimo: kar je užitno, < ponudimo kar presno.
Pozimi, ko je za zelenjavo najteže, si pomagamo s presnimi solaitami: kislo zelje, kisla repa, korenček, surova rdeča pesa, koleraba, hren, por. Taka uzimljena zelenjava je izgubila že precej vitaminov, vendar je n'. zametovati; pripravljamo jo
da delamo vedno s čistflmi rokami; tudi posoda in pribor naj bosta vedno čista.
V zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih, ko je za zelenjavo najiteže, mora biti gospodinja zelo iznajdljiva, da bo kljub pomanjikanju in visoki ceni zelenjave, postavila pred družino vsaj enkrat dnevno presno zelenjavo.
Zdaj je čas, da sejemo por in glavičasti ohrovt, ki ga pozneje presadimo na stalno mesto, kjer ostane vso zimo in ga uporabljamo pozimi in zgodaj spomladi. Bliža se tudi čas setve poletne endivije, kii bo nadomeščala mehke solate v hudi vročini. Oskrbirno si seme za zimsko endiviijo, motovileč in špi-načo, ki jiih bomo sejali v avgustu in pokrili, da ne bo seme v vročini razpokalo. Ce nismo že zgodaj spomladi sejali zelenega oziroma rdečega radiča, ga sejmo sedaj, da ga bomo imeli za zgodnjo spomladansko solato.
J. S.
Kako kaže letina
pregledana v splošni in zobni ambu'amti. Šolarji Imajo zdaj zdravstvene kartone, lz katerih Je razvidno, kakšno je zdravstveno stanje posameznika. Na roditeljskem sestanku je govoril najprej zobni zdravnik dr. NIKO SEVER, ki je razložil * staršem pomen zdravih zob.
Za nJim je govoril splošni zdravnik flr. JOŽE KRIŽNIC. Poročal je starcem, da Je tudi naSel primere rahitičnih obolenj, dalje, da je mladina iz hribovskih predelov podhranjena, pri nekaterih Je ugotovil, da so se prezgodaj srečali s tobakom, opozoril ie na slabo drlo otrok itd. Nadrobneje
naribano    ali    tanko zrezano.
pevskega festivala v Novean me- Je zdaj 33 cicbbanov, ki redno Zgodaj spomladi, ko zelenjave stu sto pevcev, zleta Partizana v   obiskujejo svoj novi domek. ge   ^U£^   primanjkuje, moramo
k TVD      Posebno poglavje zasluži zahte-   posebno skrbno ravnati z mali-Pmim v S;Sd!  da   so mi količiinami vitaminskih za-
kladov. Pomagamo si  s cene-
V nedeljo 3. junija Je bilo na   udeležilo   okrajnega   pionirskega   novi jen na Dan pomladi. V nJem zaključnem roditeljskem sestanku v šolskem letu 1955-5« okoli dve sto roditeljev. Vsa šolska mladina  je  bila  medtem sistematično
shajati; spalna vrečka je neka- i* poročal o tistih primerih, kt
ka udobna sraička-   ki   io  ob S(> P°"trebni operacije in re^tgen-
*a unoona srajčka,   ki jo od sk,h preglenov> gotska poliklinika
spodnjem  robu zapnerao,  da bi bila v občini potrebna.
otroka ne zebe, čeprav se raz-brca; povija!ne hlačke (št. 3) bodo nosili otročki zlasti poleti, pleteno volneno ogrinjal-ce (št. 4) pa jih bo grelo v vetru; praktični slinčki z žepkom bodo ohranjali dojenčkove srajčke in jopice čiste. Tu vzbuja pozornost posteljica s prestavljivim dnom. Enostavni posteljici z ograjo dno dvignemo ali znižamo, zaradi česar je sklanjanje nad otroka pri povijanju in hranjenju manj utrudljivo.
Drug oddelek na razstavi je
Kostanjevici, bili vsi razredi na ekskurzijah: nekateri v Zagrebu, drugi v Brežicah v muzeju in pri JLA, kjer so Jih vojaki še prav posebno prisrčno sprejeli, velik del pa v Novem mestu, kjer so si ogledali Dolenjski muzej ln Studijsko knjižnico. Nekateri pionirji so ob tej priložnosti obiskali tudi predsednika OLO tov. PIRKOVItA, ki jih je zelo ljubeznivo sprejel in se dalj časa razgovarlai z njimi.
Prav talko so  bilj  deležni ljubeznivega   sprejem^   na   uredni-   nek z besedami: Vse najboljše in štvu  Dolenjskega  Usta.   kjer   so   najlepše za našega otroka! — Ce jim tovarRj  pokazali,   kako pri-   bodo starši Se naprej tako čvrsto pravljajo Dolenjski list   za   tisk,   sodelovali s šolo. bomo to prav kakšni so klišeji Itd.   Iz Novega   zanesljivo dosegli, mesta se je ekskurzija nadaljevala na Bazo 20. Vtisi, kti smo jih dobili, »o nepozabni.  Pionirji so
Posebno poglavje zasluži zahteva .
naše mladine, v tej zvezi se Je skristaliziral naslednji predlog: Dvakrat tedensko naj bi hodil na šolo glasben" pedagog iz novomeške ali pa brežiške glasbene šole, ki bi učil klavir in harmoniko. Prijavljencev je toliko, da bo četrtina zadostovala, če se bo pri treh četrtinah navdušenje poleglo. z novim šolskim letom moramo začeti. .
Pogovarjali smo se še o marsičem in slednjič zaključili sesta-
nimi nevrtnimi solatami: z regratom, motovilcem, koprivami,
kislico.
Ko smo zelenjavo oprali, je ne   smemo   namakati   v vodi.
Letošnja zima je prihod pomladi močno zadržala. Kakor je bil januar znosen, je februar pošteno pokazal zobe. Imeli smo dovolj snega, burje ln mraza, ponekod do — 26o. Tudi dež in poledica s:a napravila precej škode.
V aprilu, ko bi moralo že vse brsteti in zeleneli, se je poznalo da je sadno drevje, tata, okrasno drevje ln grmičevje močno pozeblo.
Letos je ves razvoj za najmanj 3—4 tedne zakasnjen. Včasih smo konec aprila že imeli na tirgu prve češnje, letos pa so okoli 12.—15. maja vse zgodnje in pozne češnje naenkrat od-cvetele. Vreme je bilo med cvetenjem za vse sadno drevje ugodno, sončno in brez vetra.
Nastavek hrušk, češenj in jabolk je zelo dober. Pokazalo pa
pri tem se raztooijo in izgubijo se je, da so vse vrtnice, brstje
nekateri vTtamini in rudninske raznih dreves in mlade veje po-
snovi. Ce imamo na vrtu spina- zeble. Vsak dober gospodar je
Čo, jo ponudimo v solati. Rman, dal   sadno   drevje pravočasno
kislico   in   koprive   pa   lahko poškropiti in je prej ali kasne-
uporabimo za pripravo špinačne je, kar je bilo suhega, obrezal
omake. Kadar zelenjavo kuha- in očistil, mo, upoštevajmo tale pravila:
Po   obeh   načelntih   predavanjih   ^ z velikim zanimanjem ogledali
zdravnikov Jp sledila razprava splošnih problemih. Šolsko vodstvo je poročalo staršem o delu, opravljenem v času. od zadnjega sestanka.   Poročalo. Je, da se je
barake, v katerih so delali In živeli nasj vodilni ljudje v času najtrše preizkušnje.
S starši smo se pogovorili tudi o otroškem vrtcu, ki Je bil usta-
Čas češenj je tu
Čebulnice in kar je bilo pod   dobre letine
r
snegom, je zimo lepo prespalo in vzcvetelo. V Beli krajini so od 20. do 25. aprila krasno cvetele breskve in marelice. Tudi zgodnje sejane ozimne žitarice lepo kažejo.
Vsi zavedni sadjarji so se pravočasno pripravili za napravo novih sadnih nasadov, ki se v vedno večji meri obnavljajo. V tem oziru prednjačita državni in zadružni sektor.
Tudi škoda po zajcih ni bila tako Velika, ker je bilo mlado sadno drevje namazano aH pa ovito. Upajmo, da nam toča ne bo uničevala pridelkov. Kakor kaže, bomo le veseli dobrih pridelkov na polju in vrtovih, v vinogradih in sadovnjakih. Vsi škropljeni sadovnjaki so polni temnozelenega listja — torej zdravi, kar se posebno odraža v mladih nasadih v novomeški Koloniji in njeni okolici. Slišimo pa mnogo pritožb o slabi kaljivosti semen, čeprav so se znatno podražila.
Vsi   pridelovalci, vrtičkarji, kakor  vsi   ostali, pričakujemo F. M.
Dolenjk je premalo...
Pismo iz kmet. gospodinjske šole na Mali Loki
Češnje so sad, ki nam v sgod- ko, n.pr., na drevesu, če dežu-
njem  polenu prinese  prijetno je in če je dežja preveč, plo-
spremembo  v   vsakdanjo  pre- dovi popokajo. Ravno tako se
hrano.   Bogate  so   z vitamini, napoji češnjevo meso s tekočl-
vsebujejo  obilo kalcija,  železa no v želodcu in zato prevelike
pa tudi drugih rudninskih &no- količine napenjajo. Da ne pov-
vi. Prijetni okus jim dajejo raz- zročimo napenjanja, ne smemo
ne sadne kisline in aromatične Piti vode ali druge tekočine ni-
Današnji družbeni razvoj zah- vadi v eni sami veliki družini,
teva od gospodinje, da se čim- Požrtvovalne in dobre učitelj l-
bolj  izobrazi, saj pravi prego- ce nam podajajo učno snov ta- »novi. Češnje pa nas vabijo tu-   ti prej, preden jih jemo, niti
vor, da podpira gospodinja tri ko lepo in jasno, da jo z lahko- di s svojo lepo barvo ln obliko  potem.  ]jW_fcU«Nm_j češenj
vogale hiše. to doumevamo. plodov.
To bodo naša dekleta lahko Praktični  pouk  je  dve  uri Po računih strokovnjakov za
pokazal oblačllca za otroke, ki  dosegla, če se vpišejo na eno- dnevno, povezan s prakso vseh prehrano zadostuje pol kg če-
so zlezli iz prvih hlačk in ple-  letno gospodinjsko šolo v Mali predmetov.   Razdeljene  smo  v šenj   na  dan, da pokrijemo z
ničk v ljubke igralne hlačke,  Loiq na Dolenjskem. T0 je ena štiri skupine: kuhinjsko, gospo- njimi dnevno potrebo po vita-
najstarejših in najboljših šol v dinjsko, šivalno in gospodarsko, minlh.  Za  tvorbo krvi  pa je
Sloveniji.   Sola  sprejme  vsako Na<š delovni dan se začne ob važno železo, ki ga češnje vse-
leto 48 gojenk, katere se tu na- petih zjutraj in konča ob deve- bujejo.
uče ne le pravilnega priprav- tih zvečer. Sobotne popoldneve Pogosto pa prevladuje mne-
ljanja zdrave in okusne hrane, in   nedelje  imamo  proste,  da nje> ^a g0 težko prebavljive. To
temveč  tudi  krojenja,  šivanja, imamo tudi dovolj čas« za uče- ^rij ^ £e jih prehlastno jemo,
ki  v  tej dobi  nosijo  ljubke  ročnih del, pravilne oskrbe ži- nje in razvedrilo. tako, da požiramo skoraj cele
hlačhe z bluzicami, deklice pa vine( svjnj  in  kokoši,  vrtnar- Se en mesec in zaključile bo- [n v velikih količinah. Tedaj
stva  in na splošno vsega, kar mo pouk, ki nam bo vsem v nam zares obleže v želodcu kot
mora vedeti dobra gospodinja, življenju veliko koristil. Nikdar kamen, posebno pa, če je vmes
Tu se vsako leto zbirajo na- mi ne bo žal, da sem prišla v je nekaj koščic. Cešnrje tudi bo-
predna,   ukaželjna   dekleta   ix to šolo,  ki jo  vsem dekletom
vseh krajev Slovenije. Le nas toplo priporočam.
Dolenjk, ki bi se morale za to Marija Gašparao,
gojenka Kmet. gosp. Sol« Mala Loka
oblekce, predpasnike. Kombinacija hlačk in predpasnika je primerna tako za sinka kot hčerko. Hlačke, ki se' nogam tesno prilegajo, so priporoč-1 ji  j za igranje v pesku. Fant-
»Rcs i     trašno, da nimam niti minute časa samo za sebe!«
šolo najbolj zanimati, Je med nami še vedno premalo. Nas imajo za zaostale in neuke žene. Dokažimo, da smo se tudi me prebudile,, da se hočemo učiti in prizadevati, da bomo svojim dragim znale napraviti življenje čim lepše in udobnejše.
Tudi letos je šola povsem zasedena. 48 deklet se z največjim veseljem pridno uči in se pripravlja za učenje. Med nami vladata najlepša sloga ln prijateljstvo, kakršno je po na-
Ije izkoristimo, če jih dobro zgrizemo, preden jih pogoltnemo.
ustreza po svoji hranilni vrednosti 14 dkg kruha ali cca pol litra mleka.
Češnje moramo pred uživanjem dobro oprati, prav tako tudi, če jih kuhamo, da odstranimo z njih morebitne ostanke raznih škropiv in nesnago. Peremo jih na cedilu pod tekočo vodo. Cedilo večkrat pretrese-mo, da se češnje premešajo in operejo po vseh straneh. Uporabljamo popolnoma osušene, posebno še, če delamo iz njih sladice.
Recoptf
SKUTNI NARASTEK S ČEŠNJAMI
pol rlmone,   tri eetrt kilograma
razpečfkamih češenj.
Skuto dobro zmešamo, da naraste, nato Ji prllijemo mleko ln vse skupaj dobro stepemo z metlico za sneg, dodamo sladkor, rumenjake, limonino lupinico, zdrob, pomešan s pecilnim praškom in nazadnje izmenoma trd sneg iz beljakov in raizkoščiičene češnje. Vse skupaj denemo v poni a&čeno kozico alt manjši peka* in pečerno pri srednji vročini 50 minut. Narastek ponudimo lahko goraflc ali pa ga ohladimo in damo mrzlega. Okus mu izboljšamo, če mu s češnjami vred primešamo 5 dkg na debelo zrezanih mandeljev ali orehov.
KRUHOV NARASTEK S ČEŠNJAMI (za 4—5 oseb)
90 dkg belega kruha, 3 del mleka, 4 jajca, 10 dilcg sladkorja, 6 do 8 dkg surovega masla, limonina lupinica, 1 kg razkoščičenih češenj.
Kruh »režemo na tanke rezine in jih polijemo z mlačnim mlekom, nato pa razmešamo
, , 40 dkg skute, l in pol litra mle-
Češnjevo meso ima poleg tega jca, 8 žlic pšeničnega zdroba, 2 še to lastnost, da nabrekne; ta-   žlički pecilnega praška, lupine od
Da ne bo kislih obrazkov pozimi, ko manjka sadja, vložimo zdaj češnje in druge dobrote!
Vroče sadje se v kozarcih alt steklenicah ohladi, pri tem skrči, s tem nastane med sadjem in po-tlico ter nazadnje dodamo še krovom brezzračni prostor, ki j* češnje. Maslo penasto umešamo popolnoma brez glivic s sladkorjem ln rumenjaki. Temu dodamo sneg in limonine lupini-ce ln vse skupaj narahlo zmešamo med kruh in češnje. Na-rastkovo zmes denemo na poma_ ščen pekač in pečemo 50 minut. Pekač napolnimo samo do dveh tretjin, ker lepo naraste.
Delo DPM v Trebnjem
Odločili smo se »bili, da priredimo v aprilu proslavo pomladi za predšolsko in šolsko mladino s čim večjo soudeležbo staršev in prijateljev mladine. Neugodno vreme pa je pomaknilo proslavo na 13. maj. v čas, ko smo proslavljali občinski praznik.
Tega dne Je bila mladina že »godaj v veselem razpoloženju zbrana pred občinskim poslopjem. Večina ni vedela za smer pohoda, dokler ni učiteijstvo odredilo zbor, nakar je mladina krenila*na pot pod Grmado, v gozd, na znani »Bukovcev štant«.
Se pred tem pa je naš požrtvovalni Jože Zupančič odpeljal na vozu vso kuhinjo, vodo, ma-linovec in ostalo na določeno mesto. Kaj pa, da so kuhinjo spremljale kuharice, članice našega druitva.
Kmalu je pod kotlom zag-irel ogenj. Nato so pa tudi že prihajali prvi ogledniki -mladine, dokler se ni vse zgostilo v pisan roj. Začele so se igre z žogo, razne druge, kolo in kdo ve, kaj še. Veselje in ra/.položenje pa so še dvignili zvoki harmonik«.
Bilo pa Je tudi nekaj resne zabave, katero je pripravil Nace Bukovec. Iskati je bilo treba v gozdu pisanice in poleg tega rešiti 12 točk orientacije na terenu. Tudi to je bilo mladini v veselje in zadoščenje.
Iz razgledne točke na Grmadi smo mladini tolmačili z uporabo daljnogleda kraje ln hribe do obzorja, tja do kamniških planin.
Nato si je mladina utešlla lakoto pri kotlu s slastno obaro, žejo pa s sladkim malinovcem.
Ob zaključku smo skušali ujeti vse udeležence na slik!, kar pa seveda ni uspelo, ker jih Je bilo preko tri sto.
V zadovoljstvu se je mladina vračala na domove, člani OPM ln 03tali pa z zadoščenjem ln odločeni, da se enake prireditve v bodoče posplošijo v merilu celotnega občinskega šolskega okoliša.
Zi uspeh se mo.amo zahvaliti vsem sodelujočim članom, predvsem pa načemu ličiteljatvu ia šolski upravi.
B. K.
Otrok na balkonu
Polonca }< drobna, ljubka de~ samotno? Mogoče ne bo prifako- proti nje), a vsaka izmed nas je
klica. Čigava  je m kaj  so njeni vala, da bi jt kdo pomahaj, se ji memla, da Polonca tega njej ne
starši,   žal ne vem.   Poznam pa nasmejal ali raklicoi kaj veselega, kliče. Gledale smo nio in njeno
drobec njenega samotnega življe* ka* bi ;o udobrovoljilo, jo napravilo obnovljeno punčko, zaradi katere
n;a, ki je tako žalostno, da mi je se bolj ljubko trt jo prestavilo v je bila tako vesela. Molčale smo;
vedno hudo, kadar jo ugledam, resničen svet Mnogo ur preživiva s Polonco v neposredni bližini. Loči naju le ozko, temačno dvorišče in dvoje nadstropij. Ne po/.nava se in zaradi razdalje med njenim in mojim oknom doslej s Polonco se nisva spregovorili. A vendar vem o tej drobni punčki že mnogo.
Prvič sem jo ufilcdalu lani. Zgodcn sneg je naletaval. Dvoje živih očk }e trlo skozi sipe v zimski dan, ,po gibih ust sem sodila, da svoji lutki govori kaj lepega. Tisti sneg je skopnel, a Polonce nisem na sankališču nikoh srečala. Ko je postalo topleje, je prišla na balkon. Sonce je posijalo le v tisti kot, kjer je visel na kavlju nagačen ru'evec. Deklici je bila edina družba naučeni ptič, ki so mu kilo ve kda\j uplenili prostost. A če v mrtvih, steklenih očeh ni bilo obtožbe, jc bila ne
niti drobnega, spodbudnega nasme ha nismo privoščili samotni, a trenutno tako srečni živi punčki in punčki iz celuloida. Zarile smo se med naše akte. Misli pa so nam uhajale k našim ovrokom. Ka{j neki počnejo prav zdajle doma? Kažejo tudi njim twji ljudje nerazumevajoče obraze, ki v svoji sebičnosti poznajo in razumevajo le svoje otroket
Oxrle smo se spet kvišku, ko je
Polonca zajokala. Hudo stara ha hica je na njene klice prikrevsala na balkon, deklico sprva okregsla, potem pa še celo s palico zamah nila po njej. »Kaj me strašiš, kaj vpKješ?!* je karala Polonco in j* jezno iztrgala igračo iz rok.
7a!o<tna, pred nami vsemi osra močena, je joka je zagrabita preostale  igrače in »tekla   babici t Ko pmogolerat minute dolgo zre   balkona. Ni se ozrla na nas; ve,
ocen n, r>::o oeiozm,  v: tnta ne- »-     ,              j ,           ,        .     . ...... ---~ ---» „
ma obtožba v Ustih lepih Polon- J. nasa °u'u'J„Til,           ^a ? P" zaSČi
črnih ockah. 1 okna zre na Pu- Zl™>. m«hno           > '      te ah razumevanja. Še globlje smo
sto dvorišče in še bolj pmto stav- tff9.                "'C "f- " »** ™"
bo njej naproti, kadar je mrzlo in
A ta in oni se ozre k nje\j, se za
iešetke pustega balkona so o
, i hip zamisli in spet odvrne pogled. , ,
vetrovno, v lc\p:h dneh pa z bal- r                                 r ° stale pnea rnauega aogott.va. Jutri
kona, kjer se pogovarja z divjim Ko je včeraj sijalo sonce, je bilo bo za njimi Polonca spet preii-
petelinom,   svojo lutko,   kdajpa- še leipše, ko se je Polonca spet po- vehi nekaj ur.    Ne bo nam več
kdaj tudi z otroci na dvorišču. Za javila na balkonu; s sabo je pri- razkazovala svojih punčk, ne bo
okni nas vidi, sklonjene in zave- nesla  punčko, medvedka m ko- nam govorila o svoji sreči ali ža-
rovane v naše delo. ifotovo ve* šarico. Vsa radostna nam je za- losti, pa čeprav bo v.čja, kot jo
da popoldne ne bo nikogar za te- klicali: »Glejte, moja punčka ima more prenašati osamljeno otroško
mi okni, toda ali ft bo zato bolj novo  oblekko!*   Ozrle smo se srce.                             Z, G,
CESNJEV RI2EV NARASTEK
20 dkg rlža, slab Hter mleka, malo soli, i žilico rladkorja, l kg češeru) (celih), 10 dkg sladkorja: za poliv še dve žlici sladkorja ln 1 del smetane.
RI2 skuhamo na mleku, ga malo solimo ln sladimo, Polovico nekoliko ohlajenega rlža denemo na pomaščen pekač ali v kozico. Na riž zložiimo češnje, Jih potre-semo s sladkorjem, nato sledi druga polovica. Povrhu zlljemo ■ sladkorjem zmešano smetano ln pečemo dobre pol ure. Smetano latato tudi opustimo.
Ta narastek lahko naredimo' lz vloženih češenj, ki pa jih moramo prej dobro odceditl, sok pa ponudimo posebej.
CESNJE  ZA ZIMO
Zelo priporočljiv način shranjevanja češenj je vioče polnje_ nje. Cas kuhanja je pri tem načinu kratek, ohranijo se vitamini in aroma.
Češnje operemo, nato Jim potrgamo peclje in jih denemo v vrelo sladkorno raztopino. Za 1 kg češenj vzamemo 4 del vode ln H—8 žlic sladkorja. Kuhamo Jih tako dolgo, da se začno hitro dvigati mehurčki; pokati ne smejo. Nato Jih poberemo s prekuhano pt^noVko in vložimo v pogret kozarec do l cm pod robom Sladkorno raztopino še enkrat pre-vremo ln vlijemo vrelo na češnje, tako da sega popolnoma do roba. kozarec zapremo z gumijastim obročkom, steklenim pokrovčkom in čez to nataknemo vzmet.
Ce pa imamo navadne kozarce, Jih hitro zavežemo z dvojnim ce. lofansklm papiriem, ki ga zbrišemo po obeh straneh z alkoholom ali žganjem.
Kozarec ohladimo, čuvamo Jih pred  prepihom.   Patente na«led
Da pa se nam ta preprosti na« č:n konserviranja posreči, moramo kozarce dobro pomiti in jih neposredno pred uporabo razkužiti s tem, da Jih ugrejemo v vreli vodi. Prekuhati pa moramo tudi vse orodje, ki ga pri delu, uporabljamo.
višnjev ali cesnjev sok Izberemo samo lepe in zdrave plodove, Jim potrgamo peclje in izločimo koščice. Nato jih denemo V koaiCO. Priblrižno tri četrtine koščic stolčemo, jih denemo z jedrci vred v platneno culo in dodamo sadju. Na 1 kg plodov prllijemo še en četrt litra vode in skuhamo višnje aH češnje do mehkega. Sok oucedimo skozi pr-tič. Na 1 kg soka primešamo 1 kg sladkorja ter to še dobro prekuhamo, nato pa še vrel sok na. lijrmo v steklenice. 1/. ostankov s.adja skuhamo džem ali jih porabimo za kompot. , dzi.m iz CESENJ in ribeza Češnjam odstranimo pečke, Jih zmešamo z ribezom, ki ga vzamemo tretjmo do polovico od količine češenj. Na 1 kg sadja vzamemo 75 dkg sladkorja. Sladkor dobro zmešamo med sadje ln pustimo na hladnem čez noč. DrugI dan džem skuhamo, kot smo povedali v prvem receptu.
cesnjeva juha za tri osebe
1 kg češenj, 5 del vode, 3 žlica sladkorja, malo c meta, po mož-nostl sok od pol limone; opečene kruhove kocke.
Češnje razpe&kamo In Jih sku. hamo 7. vodo In sladkorjem ln. naito pretlačimo. Pest Češenj obdržimo celih. Juho ohladimo. Na. lijemo jo na krožnike, na katere smo prej pripravili 2—3 žlice na masti opečenih kruhovih kock.
češnje v oslajenem kisu
lkg češenj, še bolje višen), pol litra vinskega kisa, pol do tri četrt kilograma sladkorja, lupinica od pol limone, malo cimeta in nekaj klinčkov.
Češnje operemo, Jim nato po-režemo peclje na 1 do 2 cm dolžine. Kis zavremo s sladkorjem in dišavami ter ohladimo. Hladnega
nji dan pregledamo, če so dobro   "Demo  na   Češnje,   ki   smo Jih
medtem zložili v kozarec. To ponovimo v presledkih po dva dni (kis zavremo, ohladimo in ponovno zlijemo na če*n]e). Nato odvzamemo dišave In kozarec zavežemo ter postavimo na hladno.
(Iz »Naš« žene*)
zaprti Ako pa iz češenj Izluščimo koščice, Jih lahko konservl-ramo tudi » navadnih steklenicah s širokim vratom. Postopek je isti. Zamažtmo Jih s prekuhanl-ml zaroaSkl, mrzi« zalijemo ob vratu ■ parafinom.
fetev. 2S (Mo)
»DOLENJSKI CIST«
Stran I
Paradamladostiinzdravia s Suhoria nam Piše^°
* W m mm Jfc\ VW Wm V W m^m m«« wmm   WW   V    ■ WW     Mogoče bi kdo misM,   da na gmili zavese, ko je nastopila šol- in bo zaživelo svoje ftvlrjenje
P Suhorju spimo, ker se nič ne ogla- ska mladina in igralci z »Zupano- v jeseni,   ko bo manj polj
Wse bi bilo, ko bi le vreme n« nagajalo!« so se v petek in 8/jboto ozirali v težke, nabrekle iioblake organizatorji! I. okrajnega zleta TVD Partizan v Novem mestu, Črnomlju in v vseh društvih, ki so prijavila za prvi •okrajni zlet nad 1090 svojih članov. Navzlic hudim ploham in nestalnemu vremenu se udeleženci zleta niso ustrašili Poti v Črnomelj in je bila udeležba tudi ia najbolj oddaljenih krajev (Kostanjevice in okolice, Žužemberka, Mokronoga in drugod) prav zadovoljiva. Krasno poletno vreme je v nedeljo dalo iletu ie prav posebno obeležje ln pripomoglo, da je ta po vojnj, največja telesnovzgoj-na prireditev na Dolenjskem *elo tfobro uspela.
Uvbd v zletne prireditve je bi'/) sobotno slavje domačega Partizana, ki se je začelo ob jtO. uri v navzočnosti kakšnih <00 ljudi na malem stadionu pri dijaškem internatu v Crnomltju. Pod vodstvom okrajnega načelnika TVD Partizan je prikorakala ob zvokih črnomaljske godbe na stadion skupina članov partizanskih društev iz Novega mesta, Metlike in Črnomlja. Po oddgranii himni je zbrane telovadce in predstavnike ljudske oblasti in organizacij pozdravil predsednik domačega društva ing. Branko Peternelj ter dejal, da Partizan na Dolenjskem čedalje bolj narašča. V Črnomlju Izročajo ob tej priložnosti mladini nov stadion, ker se vsi zavedamo, da je dober športnik in telovadec najboJiiši dijak, delavec in nameščenec.
Za njim je pozdravil začetek okrajnega zleta podpredsednik OLO Nlko EelopavloviČ, kj je razvil društveni prapor črnomaljskega Partizana, prvi ▼ okraju. Po krajšem nagovoru ga je   izročil   praporščaku Ivanu
NAD 2600 LJUDI JE NA NEDELJSKEM OKRAJNEM ZLETU PARTIZANA V ČRNOMLJU NAVDUŠENO POZDRAVLJALO VEČ KAKOR 1000 TELOVADCEV IN ENOTO VOJAKOV JLA ČRNOMALJSKE GARNI-ZiJE, KI SO S PESTRIM SPOREDOM POKAZALI NAPREDEK TELESNE VZGOJE NA DOLENJSKEM
Zunlču in mu dejal' »Nosi to zastavo, kakor so jo nosili Sko-jevoi v borbah v svojih četah, bataljonih ln brigadah, danes Pa v miru nosimo prapore naših društev ponosni, dosledni in borbeni, kot je naša stara navada v Beli krajini!« Ob navdušenem ploskanju množice je Ivan Zunič prevzel lepo zastavo s trakom ntfenega kuma. Sledil je lepo sestavljen nastop pionirjev, pionirk, mladincev ln mladink Partizana iz Novega mesta, Črnomlja in Metlike.
Zleta se je udeležilo 15 društev z več kakor tisoč člani
V nedeljo zjutraj se je po prihodu posebnega vlaka, ki je vozil iz Mokronoga, zvrstila s postaje ob zvokih črnomaljske godbe dolga povorka mladine, ki je prišla na zlet z vseh dolenjskih krajev. Okrašeno mesto je pozdravilo goste z zastavami, zelenjem, transparenti in slikami naših voditeljev v izložbah trgovin. Na novem stadionu so se kmalu nato začele vaje posameznih skupin, ki so zahtevale od voznikov in društvenih načelnikov z organiza-tonji zleta vred nemalo truda, saj tako velike prireditve v vseh zadnjih letih še nismo imeli. Okoli poldneva so se vsi udeleženci zleta zbrali v povorko, ki sta jo spremljali metliška in črnomaljska godba od stadiona do dijaškega internata, kjer je bil pozdrav.
Kmalu po 15. uri je načelnik okrajne zveze Partizan prof. Milan Smrdu dal t zletne tribune znak za začetek mimohoda vseh udeležencev zleta. Za zastavami! so se zvrstile dolge kolone cicibanov, pionirjev, mladine ln članov 15 društev, ki so v strumnih korakih obšli stadion dn se skupno z enoto JLA vred postavil} pred tribune in gledalce, Množica obiskovalcev .ie toplo pozdravljala posamezne skupine, približno 4000 ijudj Pa je naio stoie poslušalo državno himno. Z zletne tribune je predsednik okr. zveze Partizan Srečko Skrt pozdravil vse udeležence zleta in goste, med katerimi smo opazil- zveznega Mudskega poslanca Toneta Fatf-farja, predsednika okr. odbora SZDL Jožeta Borštnar.ia, nred-sednika OLO Novo mesto Franca P5rkovi?a, predsednik* okr. zadružne zveze ViktoHa Zupančiča, predsedniki OB LO Črnomelj Janeza Zenica. oficirje JLA, ostale predstavnike OLO in OB LO Črnomelj, odbornike poJtMcnfh organizacij, več dolenjskih lhidskih poslancev In vodilnih članov renubMSkega in okr. odbora TVD Partizan. Zaželel je TideJežencem rTeta plodne nsnehe ob manifestiranju dosedanjega dela In nadaljnji razmah telesnovzgojnega dela v okraju.
Pod vodstvom okrajnega načelnika in okrajne načelnice prof. Nuše Smrdu se je nato v
dobri uri ln pol razvil pred prijetno presenečenimi gledalci lepo sestavljen in dobro izveden glavni spored zleta. Brez vsakih zastojev so se vrstile točka za točko itn se med sabo prepletale z lahkoatletskimi nastopi. Prvi so nastopilii mali fizkulturniki moška in ženska deca Črnomlja z ljubko, preprosto vajo. Za njimi so pritekli na stadion pionirji jn pokazali vaje z vrvjo, nakar so tekmovala dekleta v štafetnem teku 4 x 100 m; zmagale so Novomeščanke z rezultatom 1:04 pred domačinkami, ki so potrebovale za progo 1:06.4. Z žogicami so zatem nastopile pionirke, mladinci in mladinke pa' s »partizanskimi vsestranostmi« na gredi, bradlji, blazinah in konju. V teku na 1500 m so člani Partizana Novo mesto zasedli tri prva mesta (Lipar 4:27, Tratar 4:32,7 in Doki 4:39). Razgibana Je bila pionirska štafeta, prav tako pa »preskoki«, vaja mladincev in članov. V vmesni švedski štafeti so bili spet prvi Novomeščani z rezultatom 2:23,6 pred člani JLA (2:26,8) in Partizanom Iz Črnomlja (2:40,4). Zelo skladna in učinkovita je bila vaja z ob-"roči mladink in članic, kakor zaključni nastop enote črnomaljske garnizije JLA s puškami. Vsi nastopajoč-i so za konec sporeda sestavili lepo zaključno sliko. S himno Je bil uspeli zlet zaključen. Spored je spremljal poleg metliške godbe pianist Stane Fink.
Trud, vložen v to pomembno prireditev, ni bil zaman. Zanj gre zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali k uspehu prvega okrajnega zleta Partizana, ki nam je dal novih vzpodbud za nadaljnje ustvarjalno delo na področju telesne vzgoje v okraju.
Mogoče bi kdo misM, da na Suhorju spimo, ker se nič ne oglasimo v časopisih. Malo pišemo, res jlt, a zato več delamo. Pa povejmo od kraja.
Šolski obisk je, kar dober. Izostanki so večinoma zaradi bolezni. V nedeljo, 6, maja smo imeli roditeljski sestanek. Udeležba je bila dobra, saj je bilo na sestanku čez 70 staršev. Navzoči so bili tudi nekateri starši, ki nimaijo lolo obveznih otrok. Na roditeljskih sestankih predavamo o vzgoji otrok, kar starše precej zanima, zato je udeležba vedno dobra. Radi vprašujejo tudi za nasvete, ki zadevajo vzgojna vprašanja. Tudi za učni uspeh se starši zanimajo, zato poda vsak razrednik na sestanku .poročilo o delu in težavah v razredu. Lahko rečemo, da smo s sodelovanjem staršev dosegli prav lepe uspehe. Kaij pa mladina? Pozimi je prav pridno delaila igralska družina. Našiudiraili smo pe: iger, katere je režirala Vida Jankovičeva. Ostalo učiteljstvo je tudi sodelovalo pri igrah. Uprizorili smo jih na domačem odru in z njimi gostovali na Božako-vem,- na Radovici in v Podgiradu. Z denarjem, ki smo ga zaslužiili, smo kupili nove kulise. S kakšnim veseljem smo  1. maja od-
(Ui ste Se naročili sinu, kl je pri vojakih, naš domači
časnik? Storite to takoj, hvaležen vgri bo za pozornost in domače novice!
grnili zavese, ko je nastopila šolska mladina in igralci z »Zupanovo Micko« na novem odru, ki ga je mojstrsko izdelal Firm Alojz iz Bereče vasi! Manjka pa nam Še mnogo, da bomo lahko uprizorila zahtevnejša odrska dela.
Dramskega tečaja, ki je bil pozimi v Metliki, se je udeležilo pe« naših mladincev. To znanje s pridom uporabljajo.
Tudi nekaj dobrih šahistov je med traladinci. Šahovski krožek vodi Ernest Šauer. V polletnem času pa pride na vrsto tudi žoga.
Pozabiti ne smemo na »stare« igralce in pevce, ki bodo našli v Prosvetnem društvu svoje razvedrilo, katerega smo že ustanovila
Uspela igra mladinskega aktiva v Grčevju
Mladina z Grčevja je doživela lep uspeh z igro »Poslednji mož«, katero smo uprizorili v domačem kraju. Gostovali smo tudi v Brusnicah, na Trebelnem in na Čatežu.
Potrebno je bilo mnogo naporov in dobre volje za dosego tega uspeha. V zimskih mesecih smo se ob večerih shajali vsi premraženi v bornem razredu ob luči petrolejke. Težak je bil začetek, ker smo skoraj vsi igralci prvič nastopili pred občinstvom. Težili- pa smo za tem, da bi pokazali, kaj se vse da doseči z vztrajno voljo, četudi težkih pogojih.
Uspeh nas je razveselil ln nam dal poguma za nadaljnje deio.
Mladinski aktiv
V ČRNOMLJU: prvenstvo pionirk v malem rokometu
10. junija bo organizirala Rokometna podzvez.-! za Dolenjsko v Črnomlju republiško prvenstvo pionirk v malem rokometu pod pokrovliteljsitvcm Zveze priijaiteljev mladine Slovenije. Na tem prvenstvu bo sodelovalo 8 najboljši ekip iz LRS. Ker smp že zadnjič obljubi'.;, da bomo o vsaki ek pi posebej obširneje poročali, dajemo dairtes kraitek pregled nastopajočih ekto. ker zaradi pomanjkanja prostora ne moremo na dolgo pisati o vaeh sodelujočih.
BRANIK — MARIBOR je tehnično vzvežbana ekipa, ki rima v svoji sredt zelo dobre Igralke, kl bodo lahko že jeseni nastopale v članski ženski ]iei FLRJ,
SVODODA LJUBLJANA Je že sedmo leto zaporedoma prvak LRS.
ODRED   LJUBLJANA   Je zelo
mlada ekj-pa. Njene igralke se marljivo pripravljajo na prvenstvo.
KRIM LJUBU AN A ima včlanjene H?ralke. ki so lertos osvojile I, mesto na srednješolskem prvenstvu okraja Ljubljana.
PARTIZAN   NOVO   MESTO je
mlada ekipa, sestavljena lz vrst dijakinj   ki mnogo obetajo.
PARTIZAN BREZICE nastopi Z ekipo ki je lansko leto osvojila II   mesto LRS.
PARTIZAN ČRNOMELJ bo postavil dve ekioi. Prvo ekipo bodo sestavljale igralke, ki so tekmovale v jesenskem delu na republiškem prvenstvu v velikem rokometu. Druga ekipa so novinke, ki bodo prvič tekmovale na prvenstvu LRS.
Kdo bo zmagovalec Je težko uganiti, kajti vseh osem ekip se bn potegovalo za ta naslov. Branik. Svoboda ln Krim upajo- na uspeh. Partizan Brežice tudi hoče biti prvi. ker Je bil lani drugI, Partizan Črnomelj bi pa rad potrdil lanski uspeh in obdržal prvo mesto. Iz v«ega tega se vidi da bo borba vseh ekip zelo zanimiva.
Tekmovanje se prične ob 8. urt zjutraj in bo trajalo do 11.30, finalne tekme pa bodo ob 14. uri. Obučite prvo republiško prvenstvo-v novomeškem okraju!
bo tudi tam pokaizal svoje obsež- od 200 možnih, 2 Marijan Oterog-
no znanje, ostali strelci so precej lič 99 krogov; 3." Anton Skube 90
za njim m so doseglj ie povpre- krogov. 4. Dani Rtfelrj «0 krogov,
čen rezultat: 5. Janez Segedin Ti krogov. 1. dr. Marijan Pavlic 148 krogov Slavko Doki
NOGOMET: ČRNOMELJ : ODRED
v nedeljo, 10. Junija, bo v Črnomlju za ljubitelje nogometa zanimiv dogodek, v prvem kolu letošnjega tekmovanja za pokal maršala Tita se bosta srečala slovenski   ligaš   Odred   in črno-
REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA
Dvcskrat po 3:0 za Novomeščane
PARTIZAN : MLADOST (Kranj) ženske 3:0 (15:1, 15:2. 16;t4>
PARTIZAN : JESENICE - nO-Skt 3:0 (15:4. 15:10, 15:6).
Novomeš-čancm smo na Jesenicah obetali težiko delo. saj vemo. da je mlado moštvo t Jesenic zmožno pripravit^ presenečenja. Jeseničan; so pred tednom premagali Ksmnbčane z enakim rezultatom kot Novomeščani. TO Je dalo misLi-ti marskemu verjetno tudi našim odibojkarjem. posebno se. ker so brez skupnih treningov. Tekma je .pokazala, da je bil vsak strah odveč; Jeseničan; kijub domačemu igrišču in domači publ ki tiso nudi U večjega odpora, razen v tretjem seiu in so že po treh nizih položili orožje.
Po predzadnjem kolu spomladanskega dela republiške mge. so Novom^ičani v vodstvu z 10 točkami in raz-lHko v serih 15:5. Tesno za peitami so jim odbojka rji Fu-ž'narj« iz Raven. k< so se tudi nepremagani. Odločilna tekma zadnjega kola med obema kandidatoma za prvenstvo bo v nedeljo io. Junija v Ravnah. To bo glavna preizkušnja NovomeSčanov v spomladanskem delu. Upajmo.
da nas tudi tokrat n« bodo razočarali, čeprav ne bodo Imeli pred seboj svojega občinstva.
XXX
Ženska ek:pa novomeškega Parriiana je s tekmo s kranjsko Mladostjo zaključila spomladanski del Ijtgt". Kljub borbenosti in požrtvovalnosti se Kranjčanke niso mogle uspešno upiraj mtinira-nim Novome* čan kam. Imele so sicer lepo priložnost, da osvojijo vsaj en set. ko so v tretjem setu vodile že s 14:8, toda Novome-sennke so se zagrizle in zmagale. Cela ekipa Je bila solidna. S to zmago so po spomladanskem delu prvenstva novomeške odbojikarica zajedle vrh tabele z 10. tačkami In i/.redno razliko v setih 15:1. Upajmo, da v poletnem odmoru ne bedo prenehale s treningom in •pripravami, kajti v Jesen, bodo imele težji posel, ker bodo po drugem delu lige verjetno na sporedu kvalifikacijske tekme za vsiop v zvezno ligo. Talk rat se bo odločevalo ali bo imelo Novo mesto enega a!.! dva predstavnika v aveznih prvenstvih. Moška vrsta je z eno nogo že skoraj v zvezni ligi; ženska pa se Je že tudi pre-pej približala temu cilju.    F. M.
Vinko VVeiss, kapetan črnomaljske nogometne ekipe
maljska nogometna ekipa. Odred bo v Črnomlju nastopil v svoji najbolj?! postavi: Georgijevskl, Medved, Plskar, Zumbar, Ber-ginc, Klančišar, 2ižek, Hočevar, Kranjc, Cuban In ZdTavkovič.
Črnomaljski no^ometail so začeli svojo pot maja 1955. Vključili so se v prvenstvena tekmovanja, v drugi ligi NPZ osvojili
črnomaljci v prvem razredu NPL
V zelo Živahnih borbah za vstop v prvi razred Ljubljanske nogometne podzveze so Črnomaljci zmagali pred obema riva-loma iz Kamnika ln Rakeka. Ce še upoštevamo, da so igrali tudi mlajši igralci, je to za Črnomelj do sedaj največji uspeh.
Lestvica je naslednja: NK »Bela krajina«    4 3 0 1 16:10 6 NK »Javornik«,
Rakek 4 2 0 2 12:12 R
NK »Kamnik« 1 1 0 3 7:13 2
v   T. M.
prvo mesto ln se tako kvalificira.! i v prvi razred. Čeprav Se nI« so nastopili v svoji najboljši po. stavi, so že letos pokazali pomembne uspehe.
V Črnomlju se litijo razne prognoze o tem, malce nenavadnem srečanju. v tem oziru prepuščamo besedo črnomaljski enajstoricl, kl bo verjetno nastopila v tejle postavi: Satošek, Kramarlč, Zlvanovlč, Sekovlč, Erdelji, Weiss Vinko, JelenčiC, Tončič, Welss Jože, Bogotovec 5n CirlC. Brez dvoma je, fla se bo razvila živahna igra, h kateri bo še temperamentna črnomaljska publika prispevala svoj delež.
Ker Je to tekmovanje za pokal maršala Tita in zavzema v Jugoslaviji že 10 let najbolj častno in borbeno Igro med vsemi moštvi, bo tudi Črnomelj zaigral tako, da bo igra vredna naziva. Zato bodo ljubitelji nogometa prihiteli, da vidijo to letošnje najpo. membnejše srečanje na črnomaljskem stadionu. v. J.
S A H t i
Brzopotezno prvenstvo ŠD Novo mesto je osv:;:i dr. Golež
Redni mesečni brzoturnir za prvenstvo Šahovskega društva Novo mesto se je končal s tesno zmago dr. Goleža. Bržoturnirja se je udeležilo 14 Sahlstov. med njimi kot gost n. k a tegom ik Režo-rija iz Murske Sobote. Za ta brzoturnir Je značilna velika izenačenost med udeleženci. Od prvega do devetega mesta J« razlika komaj dva in pol točke.
Dr. Golež Je Začel najsolidneje, toda trije zaporedni porazi z Doki om, pičkom in Bojani čem bi ga kmalu spravili ob prvenstvo. Seveda pa tudi ostaLi konkurenti kot Fnk im Bojanič niso ostali brez; ničel .n taiko Je 9 in pol točke zadostovalo za osvojitev prvenstva.
VrstiM red prvenstva je naslednji:
l. dr. Golež 9 5n pol. 2.-3. Fink in Bojanič 9 točk. 4.*+6. Gajskl, A vse c in Rezoni a 8 točk, 7. pe-Jičič 7 in pol točk. 8.-9. Doki in Piceik 7 točk, 10. MarkelJ 5 in pol itd.
Gasilci Dolenjskih Toplic so počastili 75-letnico obstoja prostovoljnega gasilskega društva z razvitjem druStvene zastave, kateri je 24. maja botroval tovariš Viktor Zupančič, predsednik okrajne zadružne zveze Novo mesto.
in bo zaživelo svoje živLjenje Ide v jeseni, ko bo manj poljskega dela. V Prosvetnem društvu bomo imeli igralsko druženo in pevski zbor. Takrat se bodo tudi starejši igrailci pokazaU na odru.
Pa še to: SuhorČanš se večkrat sprašujejo, zakaij ne prode potujoči kino več na Subor.
t- j.
Če bi bilo res..;
Stanovanjska stiska se je na mah zmanjSalla, ko so vsi, ki imajo veJika stanovanja in majhne družine, zamen jadi stanovanja s takimi, kč imajo majhna stanovanja pa veli.ke družine. Prijetno so presenetili tudi raz.ppisi zasebnih gostincev .po viem okraju, da sprejemajo abonente na hrano po zeJio znižanih cenah. Nekateri zasebna gostrnci so tudi naknadno pojavili lanski promet, ker so se preij zmo-titli in niso napisali: vseh dohodkov. Kamorkoili človek pride v gositinsko lokaJ, mu najprej ponudijo hrano.
Namodina banka je povabtiia podijepja, naij zaprosijo za večji obratni kredit, katerega jiim nudi v taki vasini, da proizvodnija ne bo ovirana. Na sodišču ni več nobene žal'llne pravde! Kaj bi z njiuni, ko Ljudlje med setboii (tudi v mestu) vse iporavnajo z vljudnimi optrostilii drug drugemu. Nihče veČ ne naziva drugega z gospodom, gospo in gospodično, pač pa so vsi med sebo'j lepo tovariši in lovarišice, kot se sjxxlobi med de-lovniiimii napredmiimi ljudmi. Niti eden od starše^ ni v teh dneh reke!, ko ie otrok prinesel »cvek« iz ŠV>He, češ »saj vem, zakaj je to. Mofjega imaro na piki, pa ie cep-nfl.« Tudi vsakoletnega divljanja z zaMjiučnitrn spraševanjem mi bfiip več v soilah.
In irJladina, tako je postaja mirna na vseh prireditvah! V ponos je Oahko srvotjim vagiotrire^jem. Veflji del mlladfoe se je "vpisal v Ptatibaitt, znaten deli ©a tudi med tabornike ''n planince. VaiJeniSki mladlina se je na povratku z maij-niškega izleta na vSaku vtdHa disciplinirano. JL-epo je iedcCa pri miru, ni bilo množičnega rosnanja lz vagona v vagon, ni bJlo brcanja v vrata, nagajamja sprevodniku, ni bilo niti ene nedostojne besede ađii kaj podobnega odnosno nespodobnega.
Kmetijske zadruge so končno obračunal!e z vsakim prekomernim zaslužkarsitrvom v posrednižrvu mod proizvajal!eem in potrošnikom. Zaradi tega so odpustile vse nakupovailce in jih daile na razpolago za izvoz. Ker odkupuje io brez posredovalcev in nakupovail-cer, nudijo velike količine pridei!-kov vseh vrst na trgu po izredno ugodnih cenah'
Da, če bi bilo vse to že res, bi. bil vesel tudi
JANEZ IDEALIST
DOLENMI OBVEŠČEVALEC
SKUBE IN Dr. PAVLIC OSVOJILA ZLATI ZNAČKI STRELCA
Proslava gasilskega dneva v Črnomlju
V nedefljo le bilo v Črnomlju Okrajno strelsko prvenstvo, na katerem so sodeloval; sitrelci. kl so dosegi; najboljše rezultat« 'na dosedanjih družinskih tekmovanjih. Streljali «0 z vojaško puftko na M zda U o M m in « pištolo, Tek-movririle je dobro organizirala domača strelska družina.
Nastopile so štiri ekjpe. strelci lz Mirne peči Pa s0 sodelovali na posameznem tekmovanju. Ze pred ttkmovaniem je kazalo, da sta glavna f*«vo:-lla za prvo mesto ekipi iz Nmega mesta ln Črnomlja. Med te'-.movanjem pa smo videli, da Novomesčnm niso imeli resne konkurence ;n no z lahkoto zmagali t dobrim resuVtatom o?2 krogov od 1WK) možnh iz vseh treh položajev.
Občinski telovadni nastopi v Semiču, Metliki in Žužemberku
Po uspelem nedeljskem okrajnem zi'.etu Partizana bodo v po-6ame«nih občinah organizirali zrlaj občinske telovadne nastope. V nedeljo, 10. Junija, bodo takj nastopi v Semiču. Metliki Jn Žužemberku; člani TVD Partizan bodo pokazali sadove svojega dosedanjega d^la in mani-fo*tirall privrženost telesni vf.go]\, kl zajema v okraj« čedalje več mladine.
Končni vrstni red ekip Je bil
sledeč:
1 »Vinko PadeT&ič« (Novo mesto) 932 krogov. 2. Črnomelj 691 krogov. 3 »Novoteks« 503 krogov 4. Trebnje 487 krogov. \
poleg ekipnega tekmovanja so se strelci borih te za zlato, srebrno in bronasto značko ter morebitno, kvalifikacijo za republiško prvenstvo. To se je posrečlo le novomeškemu strelcu Tonetu Skubetu kl je dosegel odličen rezultat 207 krogov od 300 možnih. T,ik0 se je plasiral v republiško •prvenstvo, hkrati pa osvojil zlato značko strelca.
Vrstni red firve desetorice:
1. Skube Anton 207 krogov (zlata značka). 2. dr, Marijan Pavlic 197 krogov (srebrna značka). 3. Marjjaij Okrog!lč 185 krogov, 4. Miko Hrov«t.:č (Črnomelj) 178 krogov, 5. RifelJ Dani 172 IcrOfOV. B. Slaviko Vidmar 170 krogov. 7. .To?e Macel« (Črnomelj) i«2 krogov. 8. Ivan Bele (Novoteks) 1.V5 krogov, o. Janez Seged.n 153 krogov, 10. Andrej Pieničar 147 krogov (vsi »o oevojiLi bronaste znnčke).
Poleg tega tekmovanja se Je planiralo za streljanje S plfttolo it Irtreloev, ki so dosegi; na ljudski tarči potrebno .število krogov.
V tej disciplini Je pokezal veliko nedra^č dr. Marijan Pavlic ki je dosegel 146 krogov od 2C0 mo>-n h ln s tem 03vojni zlato značko strelca. Dr. Pavlic bo v kratkem zastopal na*o republiko na tekmovanju l Nemčijo ai upamo da
27. maja je občinska gasilska zveza Črnomelj na slovesen način
proslavila svoj praznik.
Ob 8,45 je bil zbor gasilcev iz dcuštev občine Črnomelj, katerega se je udeležilo preko 250 gasilcev in pionirjev. Društva iz Dragatuša, Tribuč, Taljčega vrha in Petrove vasi so sodelovala t motornimi orpail.kami na veliki mokri vaji skupno z matičnim diruštvom Črnomelj. Vaja je prav lepo uspela. Po končani vaji se je razvil^ po mestu parada. Na častni tnboni so bili poleg funkcionarjev Občinske gasilske zveze tudii predsednik črnomaljske občine tovariš Janez Zunič, zastopnik JLA in javni tožilec tovariš Bogataj, ki je zastopal tudi Avto-mo-to društvo.
Predsednik Gabro Lumbar je po/diravil prisoine, se zahvalil vsem za udeležbo in nato v lepili besedah opisal vlo^o gasilca v naši novi družbeni ureditvi. Za nj<m ie govoril poveljnik Franc Mnilerič, ki je ;>ohvailil ^aslllce in se jim zahvalil! za ves trud in po-črtVova^oiit ter ob!'uM, da bodo gasilci, kor so bili do sedaj, ve »o prvi n.i kravj požara in nesreč.
Tovariš Zunič je zatem pohvalil požrtvovalnost gasilcev in^ obljubil vso pomoČ organuzacilji.
Po končanih govorih so razdeli)!! priznanja zaslužnim gasilcem će Črnomlja in okolice: Črnomelj 4, Dragatuš 7, Sinji vrh 1, Pred-grad 1, Petrova vas 4. Tovariš Kaizimir Malic iz Vinice je dobil priznamje II. stopnje Gas'l<jke zveze iz Beograda, medtem ko je orala odJlikovarnja HX stopnje izdala Republiška gasilska zveza v Ljubl.jani.
Takoj po prireditvi je delegacija častnikov-gasilcev odnesla venec na grob padilih borcev iz NOB na Griček.
Manifestacija se ie končala s slavnostnim kosilom za yse udeležence gasilce in zastopnike oblasti.
Rjtjko Skočir
F0T0AMATERJ1 DOLENJSKE! Sodelujte na fetoaninterski razsiavi, ki jo prireja Okrajni odber Ljudske tehnike v letoinji jeseni I
KINO
»KRKA« — NOVO MESTO: od 8.   do  11.   Junija: Jugoslovanski
film »Soteska«. Od 12. do 14. junija: ameriški film »Pot v Ca-ribo«.
DOM JLA — NOVO MESTO: od •. do 10. junija: italijanski film »Vila Borghese«. Od 12. dO 14. junija:  ruski  barvni  lllm »Cvr-
ček«.
ČRNOMELJ: od 7. do 10. Junija; ameriški film ^Onstran gozda«. 12. in 13. junija: mehiški film »En dan življenja«.
METLIKA: 9. in 10. Junija: amenaki film »Hčerka Belie Star«. 13, junija: angleški film »Afera Mauricius'!.
KOSTANJEVICA; 10. Junija: jugoslovanski film »Tri zgodbe«. 13. junija: francoski film »Gospod Hulot na počitnicah«.
TREBNJE; 9. In 10. Junija: amer š-ki barvni film »Najboljši med najslabšimi«. Predstavi v nedeljo ob 14. in 16. uri.
MOKRONOG: t). In 10. Junija: ameriški barvni film »Ljubimec lz New orleansa«.
DOL. TOPLICE; 9. in 10, Junija: ameriški film »Kadar žene ljubijo«. 10. in 11. Junija: angleški film »Skrivnostni profesor«. 12. junija: angleški film »Osebna zadeva«. 13. in 14. junija: ameriški film »Mesto domišljije«.
ŠENTJERNEJ; 9. in 10. juni.ia: »Poročni venec«. 13. n 14. Junija: »Spiion« ln »On in sedem tatov«.
SEMIČ;  9.  in  10.  junija: francoski film »Prepovedane igre«. GRADAC:    10.   iunija; ameriški film »Tajna Indijanke«.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO
predvaja avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«: v petek, 8. junija, ob 20. url v Brusnicah; v soboto, 9. junija, ob 20. url v Straži; v nedeljo, 10. Junija, ob 15. uri na Čatežu in ob 18. url v Sentlovrencu.
PRODAM NA RAKI pri Krškem hiaico z vrtom, pripravno za upokojenca, ln hišo z vrtom, primerno    za    obrtnika. Obe
zgradbi sta na lepem prostoru. Dr. Debeljak Franc, Žužemberk.
POCENI PRODAM trodelno omaro. Naslov v upravi lista. (257-56)
BAKRENO ŠKROPILNICO za vinograd, dobro uporabno, prav ugodno prodam: Sušnik Alojz, Tiska gora 34 pri Novem mestu.
RABLJENO INOZEMSKO ORODJE za ključavničarje in kovače prodam po ugodni ceni: Sušnik
Alojz. Trsk« gora 34 pri Novem
mestu..
POCENI    PRODAM kompletno
lončeno peč. Naslov v upravi lista. (256-56)
OBJAVA
AVTO-MOTO druAtvo NOVO MESTO obvešča • vse ljubitelje motorizacije, da sprejema prijave za tečaj za šoferje - amaitenje. Prijave sprejema tov. Pipan Albin, bencinska črpalka pri Moto montaž«. Novo mesto. £a«reibt\ka ceaita. vključno do 16. junija 1M6.
AMD Novo mesto
IZ MATIC .'JIH URADOV
MALI OGLASI
PRODAM novo žčno vrv 6 mm— 100 m); Sobar, Dol. Toplice.
PRODAM redukcijski manometer za kisik. Naslov v upravi lista (255-56).
POCENI prodam dobro ohranjen, močan strešni stol (grušt) z latam; 'vred. Naslov v upravi lista (254-56).
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno in snažno, sprejmem takoj: Goltes Ivanka, dentist, Kamnik.
ZIDARJE m DELAVCE sprejme takoj Rradbeno podjetje Gradi, telj, Ljubljana, Rmartinska 64. Stanovanje preskrbljeno.
PRODAM HISO z gospodarskim poslopjem. njivo, pašnikom, gozdom in vinograd z zidanico (l ha 63 a); Pekoij Frančiška. Dobrn'č ti.
PRODAM HIBO na Bistrici pri Sentrupeitu. Informacije pr! Antonu Kostanje^cu v Prelesju
NOVO MESTO
V času od 28. maja do 4. junija Je bilo rojenih 15 dečkov in 5 deklic.
Poročili   so   sej   Jerele Franc.
ključavničar, in Strniša Ivana, kuhaiska pomočnica, oba lz Novega mesta. S'.aniša Viktor, delavec iz Zaloga, ln Der&ar Marija, hč; kmeta iz Podgore.
Umrli so: Papež Marija, uži'tka-rica, 72 let, a Novega metrta. Turk Karel, upokojen; sodnik. 68 let. az Novega mesta. Dulc Tončka, olrok. 7 let. iz Gorenje vasi pri Smarjeti.
G0TNA VAS
V času od 28. maja do 4. junija sta b.la rojena 2 dečka ln 1 de-
Um'xla je strajnar Ana, užitka-rica. 87 let. z Dol. Težke vode.
GRADAC
V'maju so bili rojeni trije dečki im Štiri deklice.
Poročila sta se: Stuiar Jože lz Radovlčev in Slmec Ivana iz G:r-iičev.
Umrla sta: Križan Marija z Boršta. 82 let. in Huslč Ivan — otrok iz Zemlja.
Dolenjske Toplice
V maju je bil rojen en deček.
Poročili so se: CeliČ Adolf, zidarski pomočnik in Kulavec Marija, goapodfcnja, oba z Uršnih sel. IW;»e Ivan sin posestnika iz Do-blndola. in Jakie Otilija, hč; posestnika lz Uršnih sej. Avguštin Janez, kolar i'/. Cerovca, in Zajec Štefanija, učiteljica ;z Soteske. Kren Matija, zidarska pomočnik Z Drganjih sel. in Poglajen Dragica kmečka delavka iz Verduna. Klemenčič Jože, železničar iz 7.d nje vas!, in Sobar Antonija, železniška delavka z Uršnih sel. Marc Josip, sin posestn.ka. n Vi-tar Anica, hči posestnika, oba lz Podturna, Blatnik Matija, miličnik lz Kimelja, in Miklič Jožefa, delavka z Drsnih sel. Mar-zildovšek Jakob meh.mik, lh Spel-ko Jožica, uslužbenka, oba iz Vavt« vasi. Pire Anton, voznik s Sel pri Dol. Top! c ah ln Prime Marija, hči posestnika lz Sadlnje vaftl.
Umrl* so; Zupane Ana. gospodinja &7 let, iz Dol. Toplic. JakSe
Frančiška, gospodinja, ai ]«it, im Dol. polja. K obe Jc#e, posestnik. 66 let, io, Dolenjih Su&c.
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v novomeški
porodnišn:«; rodile;
Planine Eirnes>ta iz Kočevja — dečka; Gornik Marija iz Dol, Su-horja — diklco; Skočaj Antonija iz Starega grada — deoka; Zagoro Angela iz Novega mesla — deklico: Mohor Frančiška iz Birčne vaai — dečka; Zajec Vladimira s Sinjega vrha — dečka; Nose Angela iz Rumanje vasi — dečka; Bije Terezija iz Novega mesta — dečka; Urajnar Justna s Hudej — deklico; Ivec Manija iz Metlike — deklico: Mrgole Marija iz Prečilo
— deklico: Lukman Manica ;z Novega mesta — dečka; Kavči« Katica iz Črnomlja — dečka; Klemenčič Jožefa iz Osojnika. Lubsj Zora iz Crmošnjic — dečka; Bobnar Marija lz Koroške vasi — deklico; Pust Genovetfa iz Gor. Glo-bodola — deklico; Adlešlč Marica z Malih Sel — deklico; S log ar-Alojzija z Velke Poljane — dečka; Honiič Pavla  iz Jerneje va&i
— dečka; Turk Marija iz Žužemberka — dečka; Jerčin Milka is CtmoSnJic — dečka; Banovec Ana lz Novega mesta — deklico; Bab č Ivanka iz Draščev — dečka; Cvetan Kristina iz Gor. Kamene
— deklico; Ostanek Ana :z Doia — deklico; Veber Terezija iz Predgrađa — dečka; Debevc Alojzija ia Klinje vasi — deklico.
Kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novome«Vk: boj-nl4nici: Nagli* Miro. gin vojne vdov« iz Metlike, je padel z drevesa in s: poškodoval hrbtenico. Mantelju Jožetu, delavcu z Do'ža. Je pri vrtanju ksmna želozm drog padel na prst. leve reke, Balkovec Francka, bolmcarKa iz Novega mesita, je pivdla s kolesa in st poškodovala glavo. Hoeevrr Ciril, pekovski vajenec lz Kime-• lja. je padel In si poškodoval desno roko, Stravs Ivan. &evtjars4U vajenec lz Gradaca. je padel po stopnicah m s; poškodoval ob-az. Nahtigat Nada, hč; po:;e*tn'i<a • Trebelnego, se je pri sekanju firV s sekiro usekala v levo nogo.
Wran fl.
" IDOEENJSKI BISTl
Stev. 13 (MflTi
Kam po šoli?
V poklic z 2 razredi gimnazije ali s 6 razredi osnovne šole
Pomlad v živalskem vrtu
f INDUSTRIJSKA
Čevljarska Sola Ziri
Pouk na šoli trajl trd leta. Učene; se izučijo za čevljarje, za industrijo čevljev.
Po dovršeni šoli učenci lan_ ko opravijo še posebno specializacijo. Brez specializacije so zaposleni kot izdelovalci težke obu'v«?, po specializaci-i pa «e zaposlijo pri posameznih strojih, kot delovadje ali prodajalci v trgovskih obratih čevljarske stroke.
Po ptedpisani dobi prakse se absolventi te šole lahko vpišejo v čevljarsko mojstrsko šolo v Mar:boru.
Zen?ke se v tem poklicu uspemo udejstvujejo, kot izde-lovalke gornjih dekv. Sola ima internat.
nižja gozdarska Sola Idrija
Teoretični pouk traja 10 mesecev, za tem  pa   še   pol leta
praktični.
Prakso opravljajo učenci na okrajnih ljudskih odborih in okrajn'h upravah za gozdarstvo, ki   j:h   razdeli   na posamezne
praksi   je  zaključni   izpit. Za
sprfe-e^n m to šolo je potrebna starost M 18 do   30 let in *pre-jemn: i7,pit iz računstva ln slovenščine. Sola sprejema samo mcške.
Čipkarska Sola,
Idr?'-« Prelftvppva 9 — 7e'«*-'V; Na tej šoli se dekleta izučijo
ee č:pk rice, kl se po dovršenem šolanju lahko vn-išejo na lo!o za umetno obr< v Ljubljani.
ribiška sola
Piran
Pouk na šoli traja dve let!. Učenci se izučijo za kvalificira-r.e ribič«. ladjevodje ali ladijske motoriste.
Možnosti zanosi Uve so dobre, ker tega kadra zelo primanjkuje.
vrtnarska sola, Medlog pri Celju
Na šoli, kl je dvoletna, se Izučijo učenci za vrtnarje. Šota ima internat,
vinarsko sadjarska Sola,
Svečina prt Mariboru
Sola je dvoletna. Učenci se Izučijo za vinogradnike, sadjar-
je ln kletarje. Zaposlijo ae Lahko na kmetijskih gospodarstvih vinogradniško-sadjarslkega tipa.
splošna kmetijska Sola,
Grm prt Novem mesta
Sola je enoletna. Učenci, k' dovršijo to šolo, se lahko zaposlijo kot vodje hleva, molzni kontrolorji, sadjarski kontrolorji ali kot samostojni gospodarji na privatnih posestvih. Na šoli je živinoreja, poljedelstvo in sadjarstvo.
Sol osne kmetijske šole so Se LOZ pri Vipavi, POLJCE pri Begunjah in RAKlCAN pri Mu~-ski Soboti,
hmeljarska sola, Vrbje pri Žalcu
Na tej šol! *e učenci usposobijo za hmeljarje. Hmeljarja se
lahko zaposlijo v Savinjski dolini ln tudi v ostalih predelih, kjer gojijo hmelj. Sola sprejema samo moško mladino.
MLEKARSKA SOLA, Cirčdče prt Kranju
Sola je dvoletna. Učenci se izučijo za mlekarje-sirarje ln maslarje, ki se zaposlijo prt predelavi mleka,
KMETIJSKO   — GOSPODINJSKE SOLE
Te txy]i so enoletne. Na njih se dekleta vzgajajo zs bodoče kvalificirane delavke v kmetijstvu. Kvalifikacijo dobijo, ko po dovršeni šoli opravijo dvoletno prakso v svojem poklicu v kme. tijstvu strokovni izpit in dosežejo starost nad 17 let. — Po
triletni praksi na kmetijskih posestvih se lahko vpišejo na mojstrsko šolo. Kmetijsko gospodinjske šol« sprejemajo samo žensko mladino.
Kmetijsko' gospodinjske šole so na Mali Loki (občina Trebnje), Gradac prt Črnomlju, Radlje ob Dravi, Rakičan in Šentjur.
Naštel! smo šole s praktičnim poukom, v katere se lahko vp'_ šejo učenci in učenke, ki so uspešno dovršili 2 raz. gimnazije ali B raz. osnovne šole. Kandidatom priporočamo, da se o roku z& vpis na navedene šol<> pravocas.no informirajo pri vod-, stvu šol in da zasledujejo obja_ ve šol v dnevnem časopisju.
(Konec) F. M.
Le tako naprej, pionirji!
Lep napredek dolenjskih pionirjev - šahistov na VI. republiškem prvenstvu
N| še dolgo, kar so v Novem mestu tekmovale pionirske reprezentance posameznih šol za naslove pionirskih moštvenih nr-vakov novomeškega okraja. Tokrat «e Je Iz okraja zbralo 9 pionirskih ekip, najboMsi s tega tekmovanja pa so sp udeležili republiškega pionirskega prvenstva v Llublinnl. To prvpnstvo, kl .le bilo že šesto. Je h'lo prav tako kot prejšnja posvpfrno rojstnemu dnevu  maršala Tita.
Na tem tekmovanju, k1 Je bilo v prostorih Doma Maksa Perca, se Je zbralo 31 ekip lz vseh krajev Slovenije r. okoli 200 pionirji ln pionirkami. Ti okrainl prvaki so po podatkih prirediteljev — Šahovske zveze Slovenije Im Zveze prijateljev mladine — pred. stavljali «*w pionirjev, kolikor Jih je nastopilo na posameznih prpdtekmovanjih ln okrajnih prvenstvih.
Novomeški okraj so zastopali: pri stare)$lh pionirjih ekipa no. vomeške   gimnazije,  pri mlajših
čvrsta starka
Orna Fraziers iz Kttlna (Nemčija) se je nedavno tega odpeljala s kolesom daleč izven mesta, naredila nekaj poskokov z vrvico ('kakor skačejo deklice), nato pa splezala še na visoko drvo. To ne bi bilo nič posebnega za kako dekle, ampak podjetna Orna Je s tem proslavila svoj 90-roj»tni dan! Pravi, da se je le na hvalo vsakdanji telovadbi ohraniila 90 let tako sveža in čvrsta.
pionirjih ekipa črnomaljske osnovne 5o1p. pri pionirkah pa ekipa kostanjeviške gimnazije. Sorazmerno s pripravam! so se novomeški okrajni prvaki dobro odrezali, pohvaliti pa je treba pio. nlrle kočevske in brežiške gimnazije, ki so v Izredno močni konkurenci dobili 3.—*. mesto. Pri starelšib ploniriih so zmarMl pionirji Uubllanske klas:Pne gim-nazlfe. novompiki pionirji so bili na šestem me«:*u.
Pri mlajših pionirjih so se plo. nlrJl P/Tiomoi !<^kp pnnovne šole dcpro orlr"^l!. OsvojMi so 4. me. sto ra prvakom — o«novno šolo Maribor center, za osnovno šolo Iz Šentvida In Celja.
Pionirke iz Knstanlevlee so hite na 5. mestu. Pri plasmaju naših predstavnikov morimo upošte. vati. da n'so imeli n'kakrs"n!h plscan'h Inštruktorlev, kot ekipe Iz Ljubljane m ostalih večjih centrov. Za primerjavo naj navedem, da so za Inštruktorje (veči. noma mojstrske kandidate I. ka. tpcorllei samo v Ljubljani potrosili okoli 35.000 din!!
Kaj takega si naSt pionirji niso mogli privoščiti, zato smo z do. sežpnlml uspeh! lahko zadovoljni.
Zmagovalci na letošnjem prvenstvu LRS so prejeli prehodne pokale, ostale najboljšp ekltpe pa s> nagrade Zveze prijateljev mla. dinp ln Šahovske zveze Slovenije. S tekmovanja so pionir.li-šahlstl postali pozdravno brzojavko maršali! Titu in mu čestitali za roist-ni dan. F, M.
NAPREDEK POLJEDELSTVA
Poljedelstvo je v zadnjih 150 letih izredno napredovalo. Neka ameriška revija Ima tale podatek: leta 1800 je moralo na ameriških farmah delat) 9 ljudi, da so pridelali hrano zase ln le za eno osebo; današnji farmar. k; uporablja pridobitve moderne agronomije in moderne poljedelske stroje, pa na leto sam pridela hrano zase in Se za 17 ljudi.
Dopisujte v Dolenjski Ust!
Pozdrav iz Dalmacije
Vojak Alojz Carman, ki služI vojaški rok v Padjanl v Dalmaciji, nam pi'še:
»Sem z Dolenjskega. Nahajam ae na odsluženju vojaškega roka v JLA. Najprej sem bil nekaj časa v' Zagrebu, sedaj pa »em premeščen sem.
Tu nas je več iz okolice Novega mesta. Meni je oče naroČil priljubljeni Dolenjski list ln #edaj ga vsako soboto nestrpno
pričakujem. Z veseljem preberem novice in članke lz domačih   krajev.   Priporočam vsem
staršem, katerih sinovi služIjo v JLA, da jim naroče Dolenjski list. Veseli ga bodo ln hvaležni za naročilo.
Vsi fantje Dolenjci Iskreno pozdravljamo starše in znance ter bralce Dolenjskega listal«
Alojz Carman
v. P. 6378 .Padjana. Dalmacija
Vzor potrpežljivosti, skromnosti, pridnosti, pa tudi trme je osliček, ki Je v nekaterih žumheraških vaseh nad Metliko Se vedno edino prometno sredstvo. Drugod po okraju dolgouhth siveev nimamo več, le v Metliki ga Se lahko srečale, kjer ga gospodar priveze ob steno, ko si sam krepča dušo ?ln telo...
...   Škofljica...   Rakovnik...
Ljubljana. • ■
Dvajset učencev in učenk se gnete okrog oken In vrat ln željno dojema nove vtise. Mnogi se prvič peljejo proti Ljubljani, tisti, ki so tu že bili, razlagajo drugim, kje in kdaj izstopimo.
Na cilju smo. Nič veliko besed ni treba, že so zvTŠčenl v dvostopih in disciplinirano stopajo proti izhodu. »Jo mahnemo kar peš?« se posvetujem z učenci in učenkami, ker se hočem izogniti prevelikemu Izdatku za vožnjo s tramvajem. Malo oklevajo, nato pa se le drug za drugim strinjajo.
»Čez Rožnik je lepo!« svetuje nekdo, ki se tu počuti že kar doma. Prav, pa pojdimo čez Rožnik. Skoz! Tivoli je v prijetnem hladu in ob neštetih zanimivostih otrokom pot pravi užitek. Pod Rožnikom z veselimi vzkliki občudujejo študentsko naselje, Tobačno tovarno in viški predel. Na Rožniku a tiho spoštljivostjo ogledujejo predmete, razstavljene v Cankarjevi sobi in njegov spomenik. Radovednost pa jih kar sama priganja naprej.
Po strmi, a izbo j eni poti se spustimo z Rožnika ln prej ko v desetih minutah smo pri vhodu v Zoološki vrt. Na poti nas spremlja turobno zavijanje volka, ki mu vsi otroci v strahu prisluhnejo. Malenkostna vstopnina petih dinarjev se zdi nekaterim kar prenizka.
Uslužbenc živalskega vrta nas spremlja in potrpežljivo odgovarja na mnoga vprašanja. Od kletke z opicam! se nikakor ne morejo ločiti. Večina jih poina same s slik; tu se jim od srca smejejo, ko ena izmed njih Sleda svojo pod>bo v koščku ogledala, potem na :šče svojo vrstnico iz ogledala. Zvemo, da s& je opičja družina pomnožila že na 16 članov, od tega sta dva mladička.
Golobi grulljo ln dvorijo samicam. Fazani kdajpakdaj posežejo v prepir, nato Pa spet nemirno iščejo izhoda lz svoje zamrežene Metke. Zlati fazan je kot pisan cvet zlatih, rdečih, rumenih barv. »Se mnogo lepši je bil, dokler nvu ni neki krutež iztrgal repa,« zvemo od vodnika ln se glasno jezimo na takega brezsrčnega obiskovalca. Sove iščejo mraka v kletkah; mnogokdo se spomni ob pogledu nanje na Kekca, k; je s sovjim akovikanjem ugnal Bedanca. *
»Voljka ae gotovo najbolj bojite?« vpraša Peter vodiča. »Ne, zelo sva prijatelja. Volkulja je. Dobili smo jo še čisto mlado. Zdaj spomladi je najbolj nemirna. Malo perepozmi ste, da bi videli, kako mi je iz rok«.« Prisluhnemo pogovoru 4-letne Mar-jance, kl j« tu z mamico na ogledu. »Skoda, da nisva prej prišli,« meni deklica, »bili bi videli še Rdečo kapico, kl jo je ta  volk  zdaj  ie požrl!« soču-
» 61.
»Kdo Je to?« »Bober!« je pojasnil Indijanec. »Pa ne bo* trdil, da zna bober* takole graditi jezove?« Namesto odgovora ga Je peljal Rok naprej in mu pokazal na pol oglodana drevesa. Na površini oglodanega stožca se Je poznalo delo bobrovih zob. »Ko bobri tako podorejo drevo, ga razrežejo na manjše kose, oklestijo ...
62.
... In po Jarkih spuščajo posamezne kose v Je-■ero. Iz lesa potem gradijo jezove. Lubje in manjše veje spravljajo v svoje kolibe aH Jih z blatom pritrdijo na jezersko dno, tako da so za zimo priskrbljeni s hrano.« Vilče kar ni mogel verjeti prijatelju, da bi bila kakšna žival tako sposobna za delo ln pametno gospodarjenje.
63.
»Pa poglejva še v njihovo hišo,« mu Je pomlgnll Rok. »v vsako kolibo vodita pod vodo po dve luknji, skozi kateri bober prihaja ln odhaja.« Rok je pokazal Vilčetu največja kolibo sredi jezerca in mu predlagal, naj gre prvi vanjo. Vilče si tega nI pustil dvakrat reči, čeprav ni verjel, da je vse to o bobrih res.
W4 ....
stvu je pod vtisom pravljice mala obiskovalka. Naši otroci se ji smejejo, a ko volkulja spet zatuli, takoj umolknejo.
»Plešec ali mrhar letos prvič gnezdi. Februarja je v najhujši zimi zvalil jajce. Nismo verjeli, da bo ta prirastek ostal živ.« Druge ptičke nekateri otroci že poznajo, mnogim so vse neznane.
Precej prigovarjanja je treba* da se od medvedov poslovimo iri napotimo še proti ribniku, kjer so mnoge račke in vodne ptice, pa tudi tri dalmatinska kače (gož in blavpr).
Seveda smo videli š» mnogo več, kot smo tu zaradi pomanjkanja prostora našteli. — Od uslužnega    spremljevalca zve-
Ob nekaj mesecev starih lisičkah si težko napasejo radovednost. Veliko pozornost jim vzbudi zanimiva zebra, ki so jo lani dobili iz Zagreba. Za ograjo ji delajo družbo še mladi, a že kar veliki jeleni in košuta, ki segajo po šopih trave, katero Jim ponujajo otroci.
V ribniku se odkrivajo nove zanimivosti. Med vodno perutnino so najbolj zanimive čaplje, štorklje, črni in beli labodi. Slednji gnezdijo in so se menda prav te dni izlegli prvi mladi labodki.
Najlepše presenečenje otroke Šele čaka. Po kratki strmi poti se vzpnejo do betonske ograje, za katero zagledajo medvedko Meto z dvema mladičkoma. Kot kožuhovinasti žogi se premetavata, pretepata, podita za častitljivo, skoraj strah vzbujajočo materjo. Medved Jaka je čez dan za rešetkami, ponoči pa ga spustijo za obzidje, ki so jim ga lani zgradili, in kjer imajo dovolij prostora za gibanje, v bazenu pa tudi nekaj vode, da s« v njej ohladijo.
mo, da ima uprava živalskega vrta še velike načrte, teko zlasti razširitve, ureditev poti do medvedov in ribnikov ter zidar vo betonske ograje vzdolž Večne poti. Za vse to Pa so potrebne velike vsote — ki jih žal primanjkuje. Ob slovesu pohval! naše obiskovalce, ker so disciplinirano in strnjeno hodili od kletke do kletke, vs« drugače kot nekateri mestni srednješolci, ki tu vpijejo, dražijo živali, jim mečejo kamenje in jih vznemirjajo.
Otrokom pohvala prija in vljudno se zahvalijo ter poslovijo, čeprav čutim, da se jim zdi čas za ogled tolikih zanimivosti  kar prekratko odmerjen.
Večna pot se sicer skorajda vleče v večnost, a otroci imajo toliiko zanimive snovi za pogovor, da jih ne utruja. Polni novih enkratnih vtisov so zadovoljni z majskim izletom, jaz pa čutim, da,bo drugo leto pouk prirodopisa marsikdaj lažji. In zvečer smo spet doma — na Dolenjskem. G. Z.
Miško Kranjec:
Pot do zločina
Uprizoritev novomeških učiteljiščnikov v DLP
Za novomeškimi ostnosolci (Ka-tajev; Milijon težav) in dijaki črnomaljske gitnmazije (JTedor; Matura) so v maju u'prtaorili v DLP tudi novomeaki uciitelJiaCniOci dramo Mi6ka Kranjca »Pot do zločina«. To je že lepa tradicija, da oba novomeška zavoda postavita vsako leto na oder vsaj eno dramsko delo. Učitelj iščmki ao z dramo gostovali v Smihelu. Mokronogu, Trebnjem. Črnomlju im Gradacu.
Kranjec Je postavil na oder ljudi naše Štajerske lz dobe med obema vojnama, to Je v dobo kapitalističnih proizvodnih odnosov. Centralna osebnost je glavni negativni Junak Matija Berden; človek, ki ne pozna nobenih ovir. da doseže svoj namen, pa čeprav za ceno umora svoje žene. Matija Berden Je s]aba senca Cankarjevega Kamtorja v »Kralju na Be-tajnovi«. Cankar je postavil svojega negativnega Junaka v dobo mladega kapital,zrna. kj je zmagoslavno prodiral n« agrarno zaostala slovenska tla v začetku tega stoletja. Njegov Kantar raste do simbola zločina ter zmaga brez nasprotnika. Cankar je bil dramatik — psiholog, ki je dobro vedel, da bo na ta način vzbudil vest pri gledalcu. Kranjčev Berden. kl spominja na Kantorja pa Je precej skons'tru.iran, medel, nedognan tn nas ne prepriča. Razumljivo: Ca«i v kraljevski Jugo-sflaviji Jn tedanji proizvajalni od-
nosi so bUl bistveno drugačn; od onih v črno-žolti monarhiji.
Režiser (a. Sega) se je tmidll, da bi posameznim likom dal kri in življenje, da bi zaživel.; na odru. vendar režija neplasJiucnih likov zahteva trdo roko in dobro izbranih igralcev. Tempo igranja Je ustrezal, dinamike pa ni bilo, v6as,h so igrali brez življenja; premajhna vigranost je tu in tarna motila potek dejanja. Z Izjemo nekaterih Jezikovnih spodrsljajev so tekst lepo obvladali. Za iMOM nike je bM to precej ' trd oreh, kljub temu so z resno Igro dokazali, da lahko interpretirajo sicer težak ln včasih dolgovezen Kranjcev tek&t.
Starega poštenega Berdena Je dobro igral L. Peterlin, v maski in kretnjah hi pretiraval, sina Matijo Je Igral Vuga. Njegov temperament ni bil primeren za Kranjčevo zsmiisel oblastnega mladega Berdena. Dobn sta bili mati Verona Antalič (A. Boje) in Matijeva žena Magda (A. Perpn:) posebno z izrazito masko. Sodnik Leskovar (F. Videcnlk) je imel dobro m;mdko, vendar Je bi] glasovno prešibak, igrali so F. Nahtigal (delavec). LovAln M. (Majerjeva). Koce (sluga) in Lln-dlč (tntpkarica na sodišču). Vsem Je manjkala sproščenost živn'n-nost in doži-vljanje na odru. Kljub temu pa Je treba pozdraviti prizadevnost članov dramske sekcije, posebno pa gostovanja na podeželju, -an.
~    Radio tekmuje s tiskom
Radio, tisk, film in v poslednjem času še televizija so vsekakor štiri mogočne sile sodobnega sveta. Vsak dan gre v prodajo na svetu 255 milijonov raznih časopisov, vsak dan se prižiga 257 milijonov radijskih aparatov in 44 milijonov televizijskih sprejemnikov, a več kot 130.000 kinodvoran sprejema številne gledalce. To so podatki, ki jih daje UNESCO.
64.
Globoko je zajel sapo in se potopil. Našel Je odprtino in splaval k njej. Smola! Stari bober je hotel pravkar zdoma po isti poti. Tako sta trčila z glavama; verjetno se je bober ustrašil, ker Je takoj zapustil dom pri di usi odprtini. Videla sta le še njegov rep.
65.
Bobrovo stanovanje je bilo mračno in je Imelo poleg obeh odprtin na eni strani tudi ležišče iz tuhe trave. Ogledala sta si zanimivo hišico, pa •pet splavala na breg, kjer Je Rok pripovedoval Vilčetu mnogo zgodb iz življenja teh razumnih živali. Nekoč je imel tudi sam mladega bobra.
66.
Rok Je vzbudil v Vilčetu veliko zanimanje xa bobre. Ker bi jih rad videl tudi pri njihovem delu, sta se po nekaj dneh spet vrnila k bobrovi naselbini. Imela sta srečo. Pred njima je stal bober na zadnjih nogah, se opiral na svoj rep in z zobmi pridno obdeloval deblo.
V zadnjih petih letih ne Je naklada tiska na svetu povečala za 14%, število radijskih naročnikov Pa za 44»/». V istem razdobju se je izredno povečalo število televizijskih sprejemnikov — za 300%, Vendar je najmočnejše sredstvo za informacije in propagando še vedno film. Kinodvorane sprejmejo v tednu dni eno desetino vseh prebivalcev na zemeljski obli. Na kino so najbolj »udarjeni« Angleži, časopisov največ tiskajo Amerikanci — 11.200 dnevnih in tedenskih časopisov, za njimi so Rusi — 7.880 dnevnih ln tedenskih časopisov. V Ameriki pride na tisoč prebivalcev 794 radijskih aparatov, v Evropi pa 300. In še en podatek organizacije UNESCO: skoraj polovico človeštva Je nepismena.
41% vseh ljudi na svetu - delavci
Po poročilu Mednarodne organizacije dela število zaposlenih delavcev na svetu presega 1 milijardo (41n/o vseh prebivalcev sveta). Število žena — delavk — venomer raste. V ZDA ®o žene leta 1900 predstavljale skupaj 18% delovne sile, sedaj a« je to število povečalo na 29%_.
OKROGLE
PAMETNA MODROST
Modrijana Sokrata so prijatelji pobmali, kako da more sploh trpeti svojo izredno sitno in dolgo-jezično ženo Ksanti\po,
rZa>to je ne spodim, da se lahko doma mrim v potrpljenju, ki mi je zunaj med ljudmi tako zelo potrebno. «
POČITNICE IN CENE
»5cw:e Ji/i danes na sprehod po okolici, ko je dan tako čudoviio lept*
»Ne; za sobo v hotelu plačam S00 din na dan pa bi bilo bvda->to, će ne bi stalno sedel v nji.<
KREPKA REKLAMA
Neki lastnik salona za pomlajevanje in polepsavanje v Parizu ie pred svojo poslovalnico obesil tablo s temle napiwm: »Prosimo moike, da ne koketirajo z damami, ki so pfišle iz našega s.viona, kajti med njim* so lahko tudi nji-gove babice.*
»Ne. ni bila avtomobilska nesreča! Padel sem a osmega klina lestve, ker jih je imela samo sedem...« >  ■ s