Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je tO Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Posamezne številke se prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „ Do mol j uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Poštnina plačana v gotovini. Stev. 4. V Ljubljani, dne 25. januarja 1922.__Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z masežno prilogo „@b£inska uprava". 1 M If&sa m te m V nedeljo dopoldne je došla v Ljubljano žalostna novica, da je sv. Oče Benedikt XV. po kratki bolezni — pljučnici — izdihnil svojo nad vse plemenito dušo. Previdnost božja mu je poverila nadvse težko nalogo, da je vodil sv. katoliško Cerkev v času največje svetovne preizkušnje, v času, ko je bilo sovraštvo največja patri-otična čednost, ko je bilo klanje ljudi tem večja krepost, čim več krvi je teklo. Vladajoči svet brez Boga in njegovih postav, brez odgovornosti v večnosti je postal divja zver, ki besni, kolje in trga. Morje solza ie steklo, ves svet je bil en sam velik vzdih, milijon src je bilo potrtih, pod težo neizmezmernih bolečin. In v vsem tem času je bil en sam izmed velikih, ki je z ubogimi prelival solze, ki je vzdihoval z nedolžnimi, ki mu je krvavelo srce s trpečimi. Bil je največji v današnjem času — sv. Oče Benedikt XV., edina svetla zvezda v času, ko je bilo svetovno nebo zastrto z najtemnejšimi oblaki. Skozi celo vojsko si je neprestano prizadeval, da bi pomiril vojne strasti, obračal se je na vladarje in državnike, obračal se je na narode. Narodi so ga razumeli, toda vlastodržci — v službi krvoloka kapitalizma — so bile neukrotljive zveri. Natančno je orisal Benedikt XV., na kakšni podlagi se more doseči in vzdržati mir — ne z vojsko, temveč s tem, da se vsakemu narodu pripoznajo njegove naravne pravice, za slučaj spora pa naj se sestavi mednarodno razsodišče, armade pa naj se znižajo na najnižjo mero, v kolikor so potrebne za vzdržavanje reda v domači državi. Vse, kar je Wilson omenjal v 14 točkah, je že davno in veliko bolje razvil in utemeljil Benedikt XV. Sv. Oče pa ni ostal samo pri besedah o ljubezni. Kristus jc hodil od kraja do kraja in je povsod dobrote delil. To nalogo je prevzela sv. katoliška Cerkev in kedaj je bil svet bolj lačen ljubezni in potreben dobrot kot v tem strašnem času. vec. Črna in temna bo povest svetovne vojske. Toda kakor zlata nit se bo vlekla skozi celo strašno povest ljubezen, ki jo je Benedikt XV. skazoval vsemu trpečemu človeštvu brez razlike vere in narodnosti. Po njegovem prizadevanju je nd tisoče bolnih in za boj nesposobnih ujetnikov že med vojsko prišlo domov v domačo, liubezni polno oskrbo, vatikanska pisarna za poizvedovanje pogre-šancev in ujetnikov je rešila na de-settisoče prošenj, vojnim ujetnikom v raznih državah se je mnogo olajšalo vsled neprestanega posredovanja sv. Očeta pri raznih državah, že med vojsko je izdatne vsote utrgal svojim pičlim dohodkom in jih pošiljal v razdejane kraje — Belgijo, severno Francosko, Poljsko, Srbijo in Črnogoro. Naravnost ogromna in nedosež-na pa je bila njegova dobrodelnost po končani vojski. Organiziral je tako orjaško zbiranje darov celega sveta za stradajoče otroke v raznih državah, da zgodovina ne pozna primera. Pri prvi zbirki je došlo ▼ Vatikan 16 milijonov lir, ki jih je razdelil papež med najbolj potrebne v Nemčiji, Avstriji, Poljski, Madjarski, Čeho-slovaški, Jugoslaviji, Bolgariji, Rumuniji Ukrajini itd, Šo več kot v denarju se je razdelilo v obleki, perilu in zdravilih. Znana je velika papeževa pomoč gladajoči Rusiji, dasi se ta ni hotela nanj obrniti po pomoč. Vlastodržci so skozi tri leta sklepali mir in so ga sklenili z verigami in okovi, ki kriče v nebo po maščevanju, Benedikt XV. pa je hodil od kraja do kraja in povsod dobrote delil. Danes zlatega srca poglavarja Kristusove cerkve ni več med nami. Vsi narodi sveta, katoliški in ne-katoliški, verni in brezverni stoje globoko potrti ob njegovi krsti in se zavednjo, da je umrl največji in najboljši iz sedanjih časov. Iz zadnjih ur sv. očeta. V petek, dne 20. januarja zvečer se je bilo sv. očetu nekoliko izboljšalo in zdrav-niki so ga vzpodbujali, naj se le zaupno podvrže vsem zdravniškim ukrepom; papež je dejal: »Če bo Bog hotel, da še nadalje delam za cerkev, bom na to vedno pripravljen če pa poreče: Zadosti! — naj se zgodi njegova volja!. Na to je najstarejši med zdravniki dr. Battistini vzkliknil: »Vzemi mene, o Gospod, toda reši papeža!« Po polnoči, ko e sv. Oče na lastno željo prejel sv. obhajilo in sv. poslednje olje, je neprestano prosil dr. Battistinija. naj gre vendar počivat, ko je starejši od njega. Tej prošnji je Battistini po 2. uri ugodil in odšel. Zutraj na god sv. Neže, je sv. oče pro-lil, naj mu prineso kip sv. Neže, zavetnice zavoda »Capranica«, v katerem je bil gojenec; ta kip so mu bili poklonili dijaki tega zavoda. Sv. Oče je uprl oči v kip in goreče molil. Stanje se je čimdalje bolj slabšalo. Okolu postelje zbrani so molili. Sv. oče je prisotne vprašujoče pogledal, nakar mu je zdravnik Battistini rekel, da molijo za svetovni mir. Sv. oče je zaklical: >Radi damo življenje za svetovni mir!« Davkoplačevalci razmišljate! Poglejmo si danes Radojevicev (vlad. ni) šolki zakonski načrt, v koliko nalaga ljudstvu novih bremen in koliko pravic mu daje pri šoli. Čl. 24 govori: »Zaradi lažie in popolnejše vpeljave odredb tega zakona se naselbine združujejo v šolske občine, šolska občina obsega lahko eno ali pa več naselbin .< (vasi). To je približno tako kot sedaj. Toda vprašanje je, koliko teh šolkih občin mora biti, koliko šoloobveznih otrok lahko obsegajo. Zakaj Čim nižje je število otrok, za katere se mora osnovati že lastna šolska občina, oz. lastna ljudska šola, tem več novih poslopij bo treba, tem več novih stroškov za vzdržavarie. V tem oziru govori člen 26. takole: »Država je dolžna odpreti šolo v vsakem kraju ali naseljenem središču, kjer je najmanj 30 šoloobveznih otrok.« Če se natančno držimo tega paragrafa, bo imela vsaka vas — svojo šolo, zakaj 30 šoloobveznih otrok (obveznost traja od 6—14. leta, ker je pouk osemleten. Čl. 15.) ima vsaka srednje velika vas. Prav je, če bi imela vsaka vas svojo šolo — toda kdo bo mcgel nositi ogromne stroške, to je drugo vprašanje. Zato se nam zdi, da ie ta člen že vnaprej na smrt obsojen, ker je neizvršljiv, toda nagajači bi se mogli nanj opirati in delati velikanske sitnosti. Čl. 23. pravi: »šolska občina mora dati^potrebno zemljišče za šolo. šolsko igrišče in dvorišče, a po deželi tudi za šolski vrt; zgraditi mora predpisano šolsko poslopje z vsemi potrebnimi prostori: učilnicami, bivalnicami za deco, kopalnicami, stanovanje za učiteljstvo in slugo itd.« »Razen tega je šolska občina dolžna: 1. skrbeti, da vsi otroci šoloobvezne starosti obiskujejo šolo po predpfcih tega zakona >5. skrbeti za ustanavljanje in pravdno vzdrževanje zavodov za sirote brez staršev in za otroke, ki jim zaradi daljave ali slabega pota in drugih neprilik ni mogoče hoditi vsak dan v šolo in domov; 6. skrbeti, da so vsa pota, ki vodijo v šolo, v redu; 7. ustanoviti krajevni šolski fond.« Čl. 30. se glasi: »Vsaka šola mora imeti toliko predpisanih stanovanj za uči-teljsivo, kolikor je na šoli posebnih oddelkov (razred).c Čl. 103. pa nadrobno pojasnjuje takole: »Vsak državni učitelj aii učiteljica ima razen plače in drugih dohodkov po tem zakonu pravico tudi na brezplačno stanovanje, ki ga mu daje šolska občina in drva (ogrev) iz rednega šolskega proračuna. Stanovanje mora biti suho, svetlo in mora imeti dve do tri sobe: 4X4X3 metrov, kuhinje: 4X3X3 metre, klet in pritikline. Pristojna količina drv je 15 kubičnih metrov ali pa odgovarjajoča količina premoga oziroma drugega kuriva, ki se v kraju uporablja.« Dalje govori člen 30.: >Stanovanja morajo biti cli v šolskem poslopju ali pa v neposredni bližini. Brez potrebnih stanovanj se ne move odpreti nobena šola, niti rov razred. Sedanje šole, ki nimajo potrebnih stanovanj, morajo ustreči tem predpisom v teku 5 let računši od dne, ko stopi ta zakon v veljavo.« Čl. 47. govori: >Vse državne osnovne šole se vzdržujejo iz državne blagajne po uredbah tega zakona, toda na ^ačan proračuna dotitnih šolskih občin.« čl. 45.: ; Šolska občina vrši svoje dolžnosti potom krajevnega šolskega odbora, ki je v mejah tega zakona njen prestavitelj in polnomočen zastopnik.c Kdo je to šolski odbor, pojasnujeta člena 100 in 191. člen 190. pravi: »Vsaka šolska občina ima svoj šolski odbor, ki jo zastopa ...« Člen 191.: »Krajevni odbor tvorijo: župan politične občine, v kateri se šola nahaja, voditelj šole, trije občani... ki jih izbere Dbčin.la odbor.. Čl. 195. našteva med drugim tudi tele dolžnosti šolskega odbora: »1. skrb iti, da ivpulimjo šolska cbčina točno vse dolžnosti, ki jih predpisuje zakon; 2. sestavljati vsako leto proračun za vzdrževanje šole v bodočem šolskem letu ter ga poslati v določenem času pristojni oblasti v potrdilo; 4. paziti, da se vpiše vsa za šolo dorasla niladež; 5. paziti, da vsi otroci redno obiskujejo šolo; 8. dovoljevati na predlog učiteljske konference, voditelja ali lastnemu sklepu v obsegu razpoložljivih materialnih sredstev izdatke za kniige, obleko, obutev, zdravila in prehrano siromašnih učencev, za šolske izlete, tekmovanja, knjižnice in drugo, kar pomaga k uspehu pouka in vzgoje; 9. nadzorovati stanovanje in prehrano onih otrok, ki prenočujejo v šoli; 10. skrbeti za povečanje šolakih Ion- dov; 11. prirejati v sporazumu a šolski« voditeljem in učiteljstvoin šolske svečanosti in voditeljske sestanke ter jim prisostvovati; 12. pomagati pri vseh prireditvah v. korist šole, pouka in naiodne pro>\eie.« Čl. 200 pa pravi: »Za neizpolnjevanje predpisanih dolžnosti more predsednika, blagajnika in vse odborove člane kaznovati z giooo: šolski nadzornik od 20 do 100 Din, prosvetni inšpektor (t. j. deželni, ozir. pokrajinski šolski nadzornik. Op. ur.) od 100 do 300 Din, minister prosvete pa od 200 d« 600 Din v korist šolske blagajne. Na isti način se kaznujejo tudi odbor^ niki politične občine, ki ne bi pomagali šoli in šolskemu odboru pri izvrševanja dolžno-ti ali pa se ne bi odzvali njihovim zakonitim zahtevam.« Pravic, ki bi jih imel šolski odbor — ki je edin zastopnik staršev v vseli šolskih oblasteh — zastonj iščemo po teru za-I Konskem načrtu. Zakaj pravic nima, temveč samo velike dolžnosti in ogromna bremena. Niti pri nastavljanju učiteljev nima šolski odbor prav nobene besede, niti so-odločujoče. Zakaj člen 140. pravi: »Imenovanja učiteljstva izvršuje za vsako p.o-svetno oblast (v Sloveniji bi bili morda dve taki oblasti. Op. ur.) posebej posebna komisija, kateri je predsednik prosvetni inšpektor, in šolski nadzornik iz oblasti, ki ga vsako leto določi minister prosvete, , in po en učitelj iz vsakega nadzorovalnega okraja, ki ga izbere za tri leta okrajni učiteljski zbor s tajnim in neposredni« glasovanjem.' Čl. 145 pa pravi tudi: »Ako je vei prosilcev za poedina mesta, tedaj izbira komisija in predloži ministrstvu prosvete za vsako razpisano mesto po dva (dve) učitelja(ici) ali otroški vrtnarici. S predlogom dostavlja tudi vse potrebne podatke o izbrani!) kandidatih. Na podlagi teh podatkov in po mišljenju centralne komisije za nameščanje namesti mini ter pro vete za vsako mesto po enega izmed predloženih učiteljev(ic) ali otroških vrtnaric.« Naj si ljudstvo te člene natančno prečita in potem razmišljuje. Ogromna nova davčna bremena, velike dolžnosti, sužnost svobodomiselnemu birokratizmu, strege kazni na eni strani — na drugi strani pa nobenih pravic in nobene svobode. Nov sad samostojnega in liberalnega centralizma! Versko-nravna vzgoja otrok Med najvažnejša vprašanja spada vzgojno vprašanje. Tu je na tehtnici najdražje, kar imamo: otrok- Gre pa tudi pri tem vprašanju za vso našo bodočnost, A srečo naroda. Kdo je pa poklican za vzgojo, kdo ima odločilno besedo v tej prevai-ni zadevi? Vprašamo najprej starše : Čigavi so otroci? Ali ne vaši? Pa vendarle hoče današnji brezmiselni in brezvestni svet to samoposebi umevno dejstvo in resnico pr®-vreči. Glejte na Rusko, kako se ugonab- « Ijajo tam otroci v skupinih kosama h po duši in telesu! Po sedanji sovjetsko vlado otroke staršem kar kratkomalo vzemo, kajti zakonov ta vlada ne mara; ne mara tudi ne družin. Tudi v socialističnih programih so skriti zelo dvomlijvi stavki in nazori o pravicah staršev. Kljub temu ostanejo in bodo ostale pravice staršev neomajno trdne, kakor zvezde na nebu: Otroci so last staršev. Vprašamo dalje: Kaj pričakujete od otrok? Gotovo želite, da bi bili pametni in pošteni. Kot resnim staršem va-- je gotovo bolj na tem ležeče, da so res dobri. Bati se je pa tega, kar je zapo-padeno v pregovoru: »Bolj ko je učen, bolj je neroden« Take šole, ki vzgajajo samo učene krivičneže in grešnike, pa je treba odločno odklanjati. — Stara šola, četudi ni in ni bila v vsem vzorna, je še vedno postavljala na prvo mesto: nravnost (lepo vedenje), pridnost, krščanski n a u k ... Ali ne spada vse to še vedno skupaj? Ali je mogoče izhajati brez te trojne opore tako, da bi se življenje moglo imenovati pošteno? Ali ni krščanski nauk najtrdnejša opora za nravnost in pridnost? Pa se oporeka od brezvernih posvet-njakov: »Ja, s peklenskim strašilom hočete otroke vzgajati; mi hočemo, da otroci izvršujejo dobro zaradi dobrega samega.« To že storimo tudi mi. Toda izkušnja sedanja in pretekla nam pridiguje, da je treba, tudi najboljšemu otroku od časa do časa resnosti in kazni. Da bi otroci delali dobro samo radi dobrega, to je prazna fabula, ta je bosa. Le eden je dober in k temu, ki od njega prihaja vse dobro, moramo otroke voditi. Nravstven nauk brez Boga, je mrtva stvar, je plačilo in strašilo, ki se ga nihče ne boji; je laž in niti pravljica ne. Zato pa, dragi starši, povzdignite glas za naravne pravice, za varstvo svoje roditeljske časti in zahtevajte ver-sko-nravno vzgojo otrok; če ne vas bodq presenetili in vsilili brezverstveno šolo in prav tako vzgojo otrok, ki pa ni več vzgoja. Nikdar ne smete dopustiti in nikdo vas ne more siliti, da bi se vaši otroci odrejali v šoli za učene hudodelce- Brez-verstvena šola odreja mladino tako, da čuti enako žalost ob smrti staršev, ali pa če pogine kanarček. Dvignite glas: Mi hočemo versko-nravno vzgojo svojih otrok, mi hočemo katoliško šolo — brezversko prepuščamo brezvercem; samo sami naj si jo plačajo 1 Županski tečaj za metliški in črnomeljski okraj. Na Svečnico, 2. febr. ob devetih dopoldne se bo vršil v Metliki v dvorani Kmetijskega društva tečaj za župane in občinske odbornike metliškega in črno-meljskega okraja. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja, ki zadevajo notranje poslovanje občin in pa vprašanje o domovin-stvu. Ker bodo na tečaju navzoči strokovnjaki, bodo lahko dajali strokovnjaške odgovore na vsa vprašanja, ki jih bodo navzoči stavili. Tečaj priredi Županska Zveza za Slovenijo. S tem pa ni rečeno, da naj se tečajev udeleže samo župani. Znanje o občinskih zadevah se mora kar najbolj razširiti. Zato naj se tečaja vdeleže predvsem župani, občinski odborniki in njih namestniki, občinski tajniki, pa tudi drugi, ki se za občinske stvari zanimajo. Ivan Stanovnik, predsednik Županske Zveze za Slovenijo. Gospodarski obzornik. Ribarski tečaj na Bledu. V dneh od 28. do 30. decembra pro-jlega leta vršil se je na Bledu prvi tečaj za umetno ribogojstvo. Vodil je tečaj naš znani in najboljši in svetovno vpoštevani ribarski strokovnjak prof. Ivan Franke ob primernem številu udeležencev. Na Bledu se nahaja še staro ribje va-lišče ob poloku Rečica, ki tvori glavni dotok jezera. To vališče je dal odsek za ri-barstvo Pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo prirediti ter opremiti z novimi modernimi takozvanimi Scherbelhuberje-vimi valilnimi pripravami, v nekaterih bližnjih studencih pa napraviti zasilna vališča, tako da znaša obsežnost cele naprave do pol milijona iker. Te blejske naprave so le začasne, ker se namerava zgraditi to leto nov moderni ribogojni zavod v Bohinju z velikim vališčem (za poldrug milijon iker) in primernimi ribniki za odgojevanje ribjega zaroda. Načrti za to največjo ribogoj-no napravo so že izdelani in zagotovljen je tudi že potrebni kredit. Iz tega osrednjega zavoda 6« nameravajo zalagati vsa manj* ša krajevna vališča z ikrami, dočim bi se zarod dobavljal naravnost ribarskim gospodarjem. Potrebno pa je, da se tisti, ki se za to zanimajo, priučijo temeljito in tudi praktično vsem poslom umnega ribo-gojstva. V to svrho je sklenil odsek -a ri-barstvo pri oddelku za kmetijstvo prirejati večdnevne ribarske tečaje, katerih prvi se je vršil zadnje dni lanskega leta na Bledu. Čas za njega prireditev narekuje narava. Kakor lansko leto, so se tudi letos drstile postrvi radi majhnih voda izredno pozno in tako se je vršil glavni lov za pleme baš o Božiču. Naš izkušenj prebogati ribarski mojster prof. Ivan Franke je obdelal s svojimi predavanji na tem prvem tečaju poleg splošnih naukov o ribah in ribogojstvu predvsem pridobivanje iker, njih umetno oplojevanje in valenje. Udeleženci so imeli priliko praktično spoznati vsa dela v ribjem vališču, osmukanje plemenk in samcev, vlaganje iker v valilnice (ali ležnice) primerno uravnavanje vodnega dotoka itd. Končno se je gospod predavatelj dotaknil tudi .vprašanja prepotrebnega varstva na- ših ribjih voda in zatiranja škodljivcev r barstva, proti katerem treba nastopiti vsemi sredstvi. Poslednji dan se je priredil kratek izlet v Sotesko, kjer nudi Sava-Bo-hinjka vse razne oblike gorskega toka. Tu je videti mnogo drstišč, posebno od postaje nizdol do mostu in pod jezom v Štengah. V zgodnji pomladi, ko pride čas za vlaganje zaroda v proste vode, se bo vršil drugi ribarski tečaj na Bledu, ki bo obravnaval v glavnem odgojevanje zaroda in umno gospodarjenje v ribjih vodah. Želeti je, da se tega tečaja vdeleže poleg kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov posebno tudi naši kmetovalci, ki imajo priliko in veselje udejstvovati se na tem pri nas ša sila zanemarjenem gospodarskem polju.. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar ameriSkl dolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank Ital ian>ka lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka rumunski iej Sv carski frank poljska marka mažarska krona 16. jan. K v 282 £0 — 5 4 70 30. jan. 23. jan. K v K v 291 - 297 - _ n-- 8 15-- 12 40 12 C0 — — --1 92-- - 24 - 23 -- 1 60 2 18 1 57 1 55 2 02 -- - «5 - 42 g Petdinarski bankovci. Pred par dnevi je poštno ravnateljstvo sporočilo vsem listom, da je finančno ministrstvo odredilo, da se vzamejo petdinarski bankovci iz prometa in da jih državne blagajne po 20. januarju 1922 ne smejo več sprejemati, pač pa da jih bodo zamenjavale podružnice Narodne banke do 20. julija 1922, centrala pa celo do novembra 1922. Poiz-vedeli smo tozadevno na finančni delegaciji in smo pooblaščeni izjaviti, da finančna delegacija doslej ni dobila od ministrstva iz Belgrada še nobene tozadevne naredbe. Finančna deželna blagajna in vsi davčni uradi morajo sprejemati petdinarske bankovce, dokler ne dobijo od finančne delegacije kakega drugega navodila. Če kald davčni urad ne bi hotel sprejeti petdinar-skih bankovcev, naj se takoj javi finančni delegaciji. g Kako se najbolje pošilja denar U Amerike. Veliko rojakov imamo onstran morja in njihove denarne pošiljatve tvorijo važno aktivno postavko našega narodnega gospodarstva- Žalibog se pri pošiljanju precej denarja izgubi in amerikanske banke tozadevne vsote še vedno prerade nakazujejo potom tujih dunajskih bank, ozir. njihovih podružnic v Jugoslaviji. Kako se vsemu temu izognemo ter kolikor mogoče največji iznos zagotovimo strankam, katerim je denar namenjen? Najprej izseljencem v Ameriki odločno svetujemo, naj nikar ne pošiljajo bankovcev v pismih, ki pogosto niso niti priporočena. Denar naj se pošilja potom čekov in sicer dolarskih čekov na New York. Naši ameri-kanski rojaki naj ne kupujejo čekov glae sočih se na krone. Nam je treba dobiti dft lavo čimveč dobre valute in davno dolar-Bki čeki, ki predstavljajo najboljšo valuto, nain v tem oziru lahko mnogo koristijo. Kot znano so dolarski čeki na New York dražji kot papirnati dolarji, in seveda tudi dražji kot dolarji v zlatu. Dolarski čeki na New York se lahko kupijo v Ameriki po mestih, koder živijo naši rojaki, pri katerikoli banki. Glase naj se seveda na osebo, kateri se denar pošilja, in sicer je priporočati, da se v čeku omeni tudi natančen naslov, raditega, ker je po mnogih krajih več ljudi istega imena. Tak dolarski ček naj potem pošiljatelj iz Amerike pošlje v priporočenem pismu osebi v stari domovini, za katero je denar namenjen- Prejemnik ga bo za tem izmenjal pri domači banki. Ček se tu doma lahko pošlje v vnovčenje na primemo mesto tudi po pošti ter bi v tem slučaju predvsem priporočali, naj se prejemniki poslužujejo posredovanja domače posojilnice ki v dvomljivem slučaju lahko potrdi, da je ček, ozir. nakazilo res namenjeno za dotično stranko, ozir. da je prejemnik znan v dotičnem kraju. g Papirnatega denarja v Avstriji imajo za 190 miljard avstrijskih kron. DAVKI. Kinotek im Zvezam. V zadnjem Domoljubu smo priobčili obširen obrazec, ki naj služi našim članom pri napovedi osebne dohodnine. Še enkrat opozarjamo vse prizadete, da ta obrazec dobro preštudirajo in na podlagi navedenih točk napovedo osebno dohodnino. K Z imajo o tem oziru važno naloga Svojim članom naj pomagajo, da bodo pravočasno in pra-vino sestavili napoved. Do 31. jan. morate napoved odposlati. Tajništvo Jugoslov. Km. Zveze. g Dohodninski davek so zavezani napovedati vsi tisti, ki so lahsko leto plačali dohodninski davek. Kdor g» pa lansko loto ni plačal, mora dohiti preje od davkarije poziv, da noj napove. Ne ve se še, ali bo veljala kot najmanjša obdavčljiva sveta 4800 K ali 10.000 K,'ker o tem iz Belgrada še ni določnega sklepa. g Izenačenje davkov. Finančni minister je imenoval komisijo, ki naj izdela predloge za izenačenje davkov. Jasno je, da komisija ne bo hitela in da bomo toliko časa čakali na izenačenje, da se bo samo izenačilo s tem, da ne bomo več imeli kaj plačati. Ima vremena. CENE. g Kupčija s kožami divjih zajcev je letos zelo živahna. Plačujejo jih 30 do 40 kron. Največ jih izvažajo v Avstrijo in češkoslovaško. Da zavaruje potrebo domače industrije, namerava ministrstvo vpeljati na zajčje kože visoko izvozno carino do Su kron za 1 kos. Izvoz kož divjih zajcev je bil sedaj prost, dočim so druge države Izdale Izvozno prepoved. g L ubljanski trg. — Določitev tržnih cen mesu in kruhu. Aprovizačni odsek ob-Žinskega sveta je določil v seji dne 20. jamarja sledeče najvišje tržne cene mesu-Prvovrstno volovsko meso po mesnicah in ta trgu enako, zadnji del 42 K, sprednji Jel 38 Kj meso druge vrste, to je debele telice in slabejši voli 36 K zadnji del in 32 kron sprednji del. Teletina 40 K. Prašič)e meso: cel prašič po 44 K kg, meso II. vrste jrebra, pljuča in slično) 46 K kg, hrbet brez privage 60 K kg. Dvig cen je bil nu no potreben, da se vsled pomanjkanja blaga cene ne pospnejo še višje. — Sedanji ceni moke primerno se je določila cena kruhu sledeče: 21 K bel kruh, črn kruh 17 K, ržen 18 K kg. Žemlje in drugo slično pecivo je prosto. — V ostalem je večji tržni promet samo ob sredah in sobotah. Skromne dnevne potrebe občinstva se krijejo; primanj-ku e precej občutno moke. Jajca plačujejo po 6 kron. Krompir plačujejo na trgu po 6 kron kg. Mestna aprovizacija ima zadostne zaloge krompirja po ceni 4.80 K kg. Krompir je zdrav. g Ceno senu padajo. Pred tednom dni so prodajali v Mariboru seno po 850 do 900 K, sedaj pa ga prodajajo že po 750 do 800 K 100 kg. Vzrck padanju cen leži v tem, ker so mnogo živine poklali in izvozili. g Žitni trg. Cena pšenici vedno bolj skače. Za slavonsko pšenico zahtevajo že 1550 K pa tudi več s postaje Vukovar, v Bažki 1500 do 1520 K, kjer je cenejša vsled prekinjenega prometa. V Zagrebu plačujejo pšenico 1580 do 1600 K. Ker vladajo pri nas še vedno velike prometno težave, se trgovina ne more razviti. Večji promet je s srbsko pšenico, ki je vsled slabše kakovosti cenejša za 50—80 K od sremske in vojvodinske. — Vojvodinsko rž ponujajo zelo malo in se zdi, da so zaloge že izčrpane. Za srbijansko zahtevajo na pamiku v Belgradu 1160—1170 K, dočim stane v *Za jrebu 1400 K. — Ker ni krmo, pa še polovice zime ni v kraju, je veliko povpraševanje po ovsu. V Bački je oves še malo cenejši ter se dobi za 920 do 940 K, dočim je cena srbijanskemu in bosanskemu blagu 1050—1070 K, slavonskemu pa celo 1080—1100 K. V Zagrebu je cena 1100 K. — Tudi ječmen je v ceni poskočil. V Bački in Slavoniji stane postavljen na železniško postajo 1150 K, nereše-tani srbijanski in macedonski ječmen od postaje Belgrad 1000 K. V Zagrebu stane 1230 K. — Koruza je zadnje dni poskočila za 10-20 K pri 100 kg. V Bački stane 1100 do 1120 K, v Sisku 1200—1210 K, dočim zahtevajo v Zagrebu za staro koruzo 1320, za novo 1250 K. — Cene moki rastejo, V Bački plačujejo moko št. 0 po 2020 kron z vrečami vred, v banatu 2180—2200 kron z vrečami vred za 100 kg, na železniški postaji v Zagrebu 2220 K z vrečami vred za 100 kg. — Mekinje stanejo v Bački 720 K za 100 kg. g Cena semenu detelje v Zagrebu. Rdeča detlja 110—135 K, lucerna (come) 100—115 K za 1 kg. g Cene v Bački. Svinje plačujejo za kg žiye teže 38—40 K, mast 70—72 K, sol-jeno slanino 62 do 64 kron. g Cone kruhu v Zagrebu so se zvišale. Kilogram belega kruha stane 21 kron, črnega 19 kron. Cena krompirju K 5.50, jajca so po 6 K. g Cena vina v Modmurju. V Medmurju prodajajo vino 14 do 18 kron liter. g Drag kruh na Dunaju, kg črne-ra kruha stane na Dunaju 420 K, žemlja, tež- ka 3 in pol dkg, 30 K, hlebček kruha, težek 32 dkg, 360 K. Pred letom dni so bile cene na Dunaju neznatno višje kot so sedaj pri nas. Mi gremo počasi za Avstrijo. ŽIVINA. g Nova svinjska kuga se pojavlja v naših krajih. Svinjam se začnejo sušiti čreva. Žival se vlači nekaj dni, trpi hudo vročino, nato pa pogine. g Na zadnjem svinjskem trgu v Mariboru so bile naslednje cene: Prašiči, stari 5 do 7 tednov 300 do 400 K, 6 do 8 tednov 500 do 600 K, 4—6 mesecev 800—900 K, 8—10 mesecev 1500—1600 K, 1 leto stari 2500—3000 K za 1 komad, plemenske svinje 30—32 K, polpitane 30—41 K za 1 kg žive teže. PROMET. g Vsled pomanjkanja vagonov čaka samo v Sloveni,i na raznih železniških postajah za okoli 30 tiso-č vagonov raznega blaga za izvoz. PODJETJA. g Zopet nova banka v Ljubljani. Z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo ustanove slovenski trgovci >Trgov-sko banko* s sedežem v Ljubljani. g Zadružno elektrarno v Horjulu so si ustanovili tamošn;i posestniki. Ta zadruga namerava zgradili elektrarno. g Hranilnico in posojilnico so ustanovili v Dravogradu. g I. južnoštajerska vinarska zadruga v Celju je sklenila povišati svoj zadružni kapital na 800 tisoč kron. RAZNO. K Teiuj za keramično slikanje. Za razvoj keramične industrije v Sloveniji so dani vsi predpogoji. Primankuje pa tehničnih moči. Ker v naši državi še nimamo posebnih keramičnih šol. keramična obrt je pa vendar zelo razširjena, četudi še na najprtmitivnejši stopnji, se ,;o odločil urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, da priredi po svojem strokovnem učitelju tekom le a več v keramično stroko »padajočih tečajev. Koncem leta 1921 je priredil za lončarje, ki so še ponajveč zaposleni v domači obrti, splošen keramični tečaj, na kale-rem so se obiskovalci seznanili z napredkom keramične industrije ter so se jim pokazale vse napake v njihovem «Lratovanju. V kratkem namerava prirediti specijalen tečaj za keramično slikanje na majoliki in porcelanu. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za tozadevno slikanje ter ima že predizobrazbo v risanju in slikanja. Interesenti naj ustmeno aH pismeno priglasijo svojo udeležbo v uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. g Obrtne šole v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se nahaja skupaj 200 obrtnih šol, ki jih obiskuje 34.502 učenca. Od teh je v Srbiji 92 šol z 12.300 učenci, v Vojvodini 52 z 9.992, na Hrvaškem in Slavoniji 48 s 5200, „ v Sloveniji 42 s 3.800, v Dalmaciji 8 z 400 in Črni gori 4 z 200 učenci. — Z ozirom na to poročilo listov glede obrtnega šolstva v Sloveniji bi pripomnil da imamo sledeče obrtne šole: Tehnično srednjo šolo z raznimi pododelki in Osrednji zavod za žensko domačo obrt, oba v Ljubljani, puškar-sko šolo v Kranju, pletarsko šolo v Radovljici, par čipkarskih tečajev na Goren skem oziroma Notranjskem in 1 pletarski tečaj v Kamni gorici, pa smo z vsemi pri kraju, Številka 42 vsebuje obrtno-nadaljevalne — šole, ki so pa vse kaj drugega kot pa prav« obrtne šole. Obrtne šole so pri nas res po-Irebne, saj jih nimamo. V Belgradu sicer vse obljubijo, toda nam ne dajo ničesar. Kar smo preje imeli, to imamo. Tiste obrtne šole, ki jih danes imamo, se pa bore za svoj obstanek. g Uravnava Savinje. V smislu tuuradnega razglasa z dne 22. novembra 19*?1, 51. 6207 se je sestavila komisija za tehnično in ekonomsko izvršitev zgradbe in vzdrževanja naprav za uravnavo Savinje v progi od Mozirja do Celja sledeče: 1. Zastopnik Generalne inšpekcije voda in vodja komisije: generalni inšpektor inž. Ivan Sbrizaj. 2. Pravni zastopnik: kr. okra.!ni komisar pri okr. glavarstvu v Celju dr. Leon Hruneko. 8. Za za-atopnika okrajnih načelnikov in občinskih predstojnikov je bil izvoljen Franc Stebiovnik, posestnik v Rečici (obč. Šmartno ob Paki). 4. Gradbeni vodja: gradbeni svetnik inž. Ivan Marek. g Gimnazije v Srbiji in črni gori. V Črnigori ;e 17 gimnazij, tako da pride na vsakih 17 000 ljudi po ena gimnazija. Pre-Čanski poslanci zahtevajo, da se število teh gimnazij zniža. V Srbiji je 30 gimnazij, za katere pa ni dovolj profesorjev niti dijakov. — Čisto prav! Mi rabimo kmetijske in obrtne šole, ne pa samo gimnazij, g Zborovanje čeških kc:etov v Avstriji, Dne 21. januarja so otvorili na Dunaja drugo zborovanje čeških kmetov v Avstriji. Zboro-vana sta se udeležila tudi gg. Kandut in Santič, prvi v imenu Slovencev, drugi pa za Hrvate. Razgled po svei«, 1©JS ŽITA, bivša eesarica, že vedno ni obupala. Dasi se je že dvakrat ponesrečilo, da bi se Habsbur-žani vrnili vsaj na Mažarsko, upa Žita, da bo vsaj svojemu prvemu sinu Otonu priborila vladarski prestol v Budimpešti. Pod pretvezo, da je eden njenih otrok ki so še v Švici, !>olan, je zapustila Madeiro, kjer biva s svojim soprogom, in se vrnila v Švico. Od tam je baje nameravala oditi z Otonom na Mažarsko, kjer naj bi se prog asil Oton za kralja. Italija na skrivaj drži z njo, podpirajo jo visoki francoski krogi. Toda mala antanta ima precej čuječe oko in je takoj odločno protestirala proti kakšnemu novemu poskusu. V Budimpešti pa so odkrili taino habsburško organizacijo, ki se imenuje »habsburška brigada«, ln neki poslanec ie Govoril v odrskem državnem zboru, da je postava o odstavitvi Habsburgov s prestola neveljavna, ker je bila sprejeta radi zunanjega pritiska. Antanta je sedaj sklenila, da se mora Žita vrniti naravnost na Madeiro in jo je ob-vestila. da bo vsak poskus imel za posledico še bolj oddaljeni otok, kot je Madeira, NEMČIJA. 15. t. m. je imela velika nemška krš^asrlca stranka svoje g'avno zborovanje. Poučno jo po-silarjanje, da je stranka predvsem dulnla za po-vzdig države — zato pa uživa povsod tako neomejeno zaupanje. Vodstvo stranko kakor tudi ministri vedno delali v sporazumu s poklicanimi strankin.mi kor;;oraci.iami. Cilj «.en'.ra os --o. da fi-rii.i t enoto vse krščanske elemente Nemčije, ki stoje na temelju republikansko ustave. Državni delovni minister (lr. Brauns zahteva, da se socialna politika centra ozira na potrebni dvig dela. Delavstvo mora uživati dobroto esmnurnega delovnika, zato pa je delo dolžnost vsakogar. Glede šolske postavodnie se imajo predvsem ščit,ti pravice slanev. Glede zveze z drugimi strankami je slejkoprej potrebno sodelovn-, "j!? "0 demokracijo, ker morajo pri vodstva državnih poslov priti vpoštev predvsem de- toiit™• TrebR "a i0 0krepiti driaf0> *T' V debati je fabrikant PfetHer izjavil, da 1« brezpogojne za oaemurni delavnik. Krščanhko delavstvo se zaveda svoje delorne dolžnosti; te je treba toplo pozdravljati. Minister Graw is Wlirtemberga se otro obrača proti poizkusom rentrafizarije. Obraba se proti državnim šolam. Državi ge ne smejo brez potrebe naprtiti nove nalogo ln razširjati njen delokrog. Stojimo glejkoprej za avtonomijo dežela in zavračamo centralizem, ki pomenja podrojenje uprave in stroškov! AVSTRIJA. Število uradništva bodo izdatno znižali, da si država prihrani stroškov. — Slovani, živeči na Dunaju, so se organizirali v »Slovanski svet«, ki ima nalogo potegovati se za narodnostne man šinske,, pravice, ki so določene v mirovni pogodbi. — Proti češkoslovaški-av-strijski mirovni pogodbi so nemški zagrizenci dvignili mnogo hrupa, češ da se je Avstrija s teni odrekla češkim Nemcem in priklooitvi Nemčiji. Krščanski socialci pa pravi'o, da je Avstriji treba naiprvo živeti, potem šele na drugo misliti in zagovarjajo pogodbo. M1LIARDE V MORJE. Da se sklep washingfonske konference glede na omejevanje graditve velikih bojnih ladij tealralično proslavi, se |e skleniio, naj se slovesno potopi bojna ladja »Kentuckv«, ki je bila spuščena v morje 1. 1910, »Kentucky« bo odplula na visoko morje v spremstvu vsega at antskega brodovja, tam bo moštvo odprlo takozvane »sealocks«. to je odprtine v ladji-nem telesu pod vodo, nato bodo pomorščaki ladjo zapustili. Medtem ko se bo lad a potapljala, bodo ladje posestrime pozdravljale to-nečo družico vsaka z 21 streli iz topov, — Po našem mnenju bi bilo bolj pametno, da bi to in še druge nepotrebne ladje prodali kot staro železo in ta denar na kak pameten način porabili, saj je revežev dovolj v Ameriki. LAKOTA V RUSIJI. Nansenova pomožna akcija objavlja naslednje poročilo o položaju v pokrajinah, kjer razsaja glad, i dne 1. januar u 1922: V. Rusiji strada 33 milijonov ljudi, od teli preti 10 milijonov smrt vsled lakote. Vsak dan dobiva 300.000 otrok hrano *od Uooveijeve pomožne akcije, 375.009 odraslih in otrok pa od Nansenove. Ostale pomožne akcije oskrbujejo okoli šest milijonov ljndi. Ostanek bo umrl od lakote, ako Evropa takoj no priskoči na poinoč. Moskovski kmetski list »Bednota« poroča iz Samare, da so gladujoči v vaseh te pokra ine začeli jesti meso mrličev. iMnogo takih slučajev so ugotovili tudi zastopniki mednarodnih pomožnih akcij, ■ Sirom domovme. IZ METLIŠKE OKOLICE. Dne 6. januarja sem bil zopet enkrat na Ra-doviri Po maši jo oznanil samostojni župan, po domače mu pravijo Vokov Jožo, piše se pa Pe-trič, da bo v nedeljo vcbk shod samostojnoiev v Metliki in vabil je vse, da se gotovo udeležijo. Mi, ki poznamo samnstojneže, smo se čudili n e-govi predrznosti. Hotel je tudi malo pozabavljatl čez SLS. Rekel e, da nam ne bo vedno ona davkov nakladalo. In rekel je: ne dtjte si peska t oči metaii. To je pa prav pove-lal. To vam tiidi jaz svetujem, posebnn vam na Itadovicl. Ne dajte ni peska » oči metati' Kdo pa nam davke naklada? Poglejte vaš župan je zahteval za tajništvo G000 K na leto, a prej, tudi m -d vois';o. ko je bilo vse kn' drugega biti župan, je opravljal župan Kranmrif še veliko več poslov za 444 K na leto. Kdo vam boče davke zvišati? Da bomo mogli mi Slovenci 4 krat višje davke plačevati kot Srbi in Črnogorci; kdo je pa tega kriv? Ali je SLS v vladi? Rekel je tudi: da se naj ne pustimo, da bi nas gospoda komandirala! Sam pa za vsak prazen nič leti k gospodi v Črnomelj •>» tolažbo. Pa čul som, da se je pobuhal: da mu bo okrajno gla- ' varstva preskrbelo tajnika, plačati bo mogla ps občina. Kdo vam toraj hoče davke nakladati. Ja, is Vam rečem, Radovei: »Ne dajte si peska v oči metati U DOLENJA VAS PRI RIBNICI. Ce to spomnimo na tik in kr'k, ki so ga gotovi ljudje pri nas zaznali ob času občinskih volitev, češ, kdo drugi pa bo .-odil --bčino kot stari župan, saj občina propade, če njega uo bo vež, se danes človeku zdi še b »j smešno. Saj jo minilo ie nad pol leta in novi odbor je pokazal krepko moč, da pač nikomur ul žal za prejšnjim gospodarstvom. Nasprotno sedaj ljudstvo avidota, kaj so je tekom 30 let zamudilo, ko je vodil županstvo človek, ki je imel več smisla za korist nekaterih, nego za splošni blagor. Gospodarstvo v občini se paš najbolje kaže nb poračuni], ki mora stremiti za tem, da se ljudcm-davkoplačeralc-eni olajša vsaj od strani občine davek, ki ga danes tako neusmil eno nalaga država, res.ai odbor, šola, zdravstveni zastop itd. Našega davkoplačevalca obvarovati pred prehudim kremenom — to naloga si je stavil naš novi odbor. In posrečilo se mu me. Proračun izkaiujo, da so so splošno občinske ifa-kliule za občino zmanjšale «a 56 odstotkov po celi občini. Pri tem pa so všteti stroški za obč. tajnika, za orgauista, za občinsko pisarui, a navzlic temu so jo davek znižal. Umetnost namicč tiči v tem, da se je letos prvikiat v naši občini obdavčil alkohol. Povsod, kamor so šli naši ljudje, so plačevali davek ondotni občini na alkohol, le pri nas ga nikdo ni. Tako gospodarstvo je seveda vodilo davkoplačevalce v vedno večjo davke. Drugo j« to, da jo sedanji odbor začel izvajali načelo, če si sam dobiš, nikar ne bahaj in ne dajaj drugemu, dokler svojega dolga no poplačaš. Doslej j« bilo pri nas tako. Za meščansko šolo v Ribnici naj bi občina plačevala, na domači šoli pa še danes leži stari dolg od časa, ko so io šola povečala, io občina pa plačuj vsako leto večje obresti! Nov odbor je pa odločil, naiprvo domači dolg poravnaj-mo, potem gremo drugam na pomoč. Tudi v tem je imel odbor srečo. l'o dolgem pravdanju je dosegel odbor izjavo vlade, da naša občina ni dolžna prispevati meščanski šoli v Ribnici. S tem je občinski odbor pokazal, da ne gleda ne na levo ne na desno, pa tudi na žlahio ne, ampak le na ljudsko korist in taki mora o biti zastopniki Ljudske stranke. S tem si je večina odbora pridobila ljtid-sko zaupanje, kar je p'vi pogoj sa nadaljno delo, ki ga je pri nas še obilo. SV. MIKLAVŽ—IHAN, Na gričku prijaznem pa cerkev stoji, od cerkve se doli zTonenie glasi. Zvonovi creleoo ti n ti pojo. častijo Boga in nebeško Gospo. Pozdravljeni novi zvonovi, srčno, v čast svet mu Miklavžu donite leno. le vedno ubrano v čast božji zvonit«, in srca k pobožni molilvi vabite. Nai Bo i? -vam oovrne, dobrotniki blagi, sai pač ra zvonove velik) ste dali. ste cerkvi dar dali — Bogu posodili, novrnieno tisočkrat boste dobili. Ko trupla že bodo vam ▼ grobu tr hnela zvonov bo še oesem v čast božio donela. B3D0-IHAN. Vsem dobrotnikom in prijateljem naše po* družne ccrkve, sv. Miklavža, sporočam, da bo t nedeljo, 29 januarja ob deseti uri maša pri sv. Miklavžu i slovesno blagoslovljenje noriii zvonov. Ker so nabavni stroški vsled naraščajoče draginje precej, narasli, se prosijo blaga srra, d« še prispevate, kolikor pač morete, da se vsi stroški pokrijejo. Pridite torej v obilnem števila. Vsem pa, ki so na kakršenkoli način pomagali, da so 6e zvonovi nabavili ter ozaljšani pripeljali z Jesenic k sv. Miklavžu, in nato dvignili v zvonik ter uredili, kličem: Bog plačaj! — Anton Kavka, cerkveni ključar. MIRNA PEČ. Večkrat se ljudje pritožujejo, da si pridobe otroci v šoli premalo praktičnega znanja Iz kmetijstva. Žalibog je res tako. Toda kdo j« pa temu vzrok? Glavni je gotovo ta, ker nI učiteljev-strokovniakov, a žalibog se ne stori niti tistega, kar bi se lahko storilo. Imamo šolski vrt, ki pravzaprav ne vemo, zakaj ga imamo. Koristi od njega ima samo g. naduči-telf, ki ga obdeluie fn uživa njegove pridelka. Včasih je peljal učitelj otroke ua vrt, kjer so ae učili cepiti drevesca, sedaj pa le tega ni. In kako fe to potrebno za kmetski naraščal, mora vsak uvideti. Naj se vendar kaj ukrene v tem oziru. Krajni šolski svet ima lepo priliko pokazati malo volje in razumevanja za kmetske koristi in ljudstvo mu bo za to hvaležno. Pa tudi (J. nadučitelj naj pokaže malo več •misla za ljudske koristi fn naj pelje otroke večkrat na vrt. da se bodo kai naucdi. Eomo T,deli' DOLE PRI LITIJI. V tukajšnji tupniji se jc začelo lepo razvijati »ri mladeničih in deklotali Marijine družbe lepo krščansko življenje. Na sv. večer so pokončani polnočni službi priredili taiitje in dekleta Marijine družbo tukajšnjo župnijo" božično igro: »«o-flehem«. V polni dvorani so naši iant.c m dekleta krasno igrali. Na dan novega leta so je igra lopet ponovila s sijajnim uspeliom. Vsa hvala našim mladeničem in dekletam, ki so res trudijo lu so drugo vabijo, da bi pristopili k njim. Tudi se sliši no tari govoriti, da »Domoljub« obišče vsako hišo v naši župniji, da ga eden drugim dajejo Siliti. MEKINJE. Začeli smo ibiiati t.a nove bronaste zvono-rc. Toliko lati ko prerokujemo, da dobimo veliki ivon, vsaj tako velik, kot je bil njegov prodnik; mnogi so pa sa tOj da dobi veliki avou najmanj onega tovariša, če no celo dveh. Kdo bo unagal, o tem bomo poročali. - Iiobr. društvo priiedi v nedeljo, ilne 29. t. m. točno ui) pol štirih popoldne predstavo. -Na sporedu so mični prizori, kuplet in otroška igra s petjem: »Dckliea s tambnrieo«. — V našo župnijo prihaja v tem let« na skupen naslov 95 »Domol.ubov«, 57 »Bogoljubov« iu ■»Glasnikov«. (Zuvedna župnija! Op. ur.) RETEČE. Drsiii Domoliuoi Tvoja že!ia se ie izpolni-,a: z« iest izvodov prihajaš v našo laro več kot iani. — Kako potreben fe društven d m v naši župniji, smo videli na sv. Treh Kraiiev dan. ko so naše tnale dcklice priredile igrico: »Pastirice E.;ibikc sv. večer« in nekaj dekla-macii. Posebno se mi ie donadia deklamaciia Žagarieve osem let stare Cilke »O škratu«. Tudi Urbanova »Mala kuharica« se mi ie prav zelo dopadla. Udeležba ie bila ta&.> velika, da ie bil »Žuidariev pod« mnogo premajhen, zalo sc ic prireditev ono vila, Pcteru so pa darovale dohodek za -idavo n :vetfa drntšve-nega doma v Retečah, kar ie vse hvale in posnemanja vredno. Le tako naprei. vsi z ve-seliem na delo spomladi, da se čimprcie mesnici pregovor: »Kamen do kamena palača«. IZ PODZEMELJSKE FARE, Vncdelio dne 8. januarja se ie vršil shnd SLS v župcibtu. Poročal ie noš domač n poslanec Nemanič. Shod ie bii siiaino ob. Hntfclin SMtner. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Partitura 8 dinarjev, glasovi p.i 3 dinarie. Pokoini Miklošič ie to mašo z'ožil v letih 1860 —1870. za ?hcr ii so io posebno Hi'sSki zbori pri šolskih maSah radi peli. Prirejena je bila pozneje tudi za mešan zbor. na slabo. Naš skladatelj n. Hutfolin Sattner ie to delo na novo leno in nravilno harmoniziral in io s tem rešil popolne pozabljivosti. Skladba ie s:cer preprosta, a vseskozi v pobožnem duhu in v cerkvenem slogu zloženo delo, katero bo na pokušajoče vernike posebno učinkovalo. Priporočamo to leno mašo vsem našim cerkvenim zborom prav toplo. d Napoved dohodnine. Z letom 1922 odpadejo uradni pozivi za napoved dohodnine in rentnine; odpravljeni so pa tuci plačilni nalogi. Nujno potrebno ie torej, da vloži vsakdo, ki je ime! leta 1921 vsaj K 4800.— dohodkov pravočasno napoved in sicer do 31. januarja. Kdor tega ne stori bo zadel večkrat na brezobzirne oosledice. ker se mil bo davpk predpisal po uradnih informacijah in prisilno iztirit!. Knjižico Valentina Žuna nod na-•lovom: »Dohodnina« naj si vsakdo nabavi, da bo znal sestaviti pravilno napoved in vpciteval vse dovoljene ocbitke. Knjiga Zun, Dohodnina ie izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Liubliani in velia 4 dinarie Istotam se dobi še knjižica: Kakšne neposredne davke imamo in kako jih olačuie-tn o. Cena 2 dinarja. Naš dom. Angleški pregovor pravi: »Moj dom }e moj grad«. To znači mnogo. To znači predvsem, da je dom zaščita družine pred neprijatelji in krije v sebi naše premoženje in življenjske potrebščine, da je zaščita pred vremenskimi in drugimi nezgodami. To znači dal,e, da je dom toplo, prijetno ognjišče, pri katerem naj si človek, gospodar in njegova družina, odpočije po in o ju in delu dneva in po truda polne m »DOMOLJUB« 1922- tednu pri tem ognjišču praznuje praznik. To znači naposled, da je dom vzrejevali-šče otrok, da j» temelj zdravega, krepkega kmetskega za« oda. Zdravje ve prav ceniti le bolnik, ki ga pogreša. Tako tudi udobnosti in dobrote doma ve prav cenili tisti, ki pogreša te udobnosti in te dobrote, ki pogreša varno streho doma. Kako toplo in varno se čutimo v domu v viharni noči ali v hudi zimil Nehote s pomilovanjem in sočutjem mislimo na potnika, ki mora morda v viharju in dežju ali v mrazu iskati zavetja pred neurjem pod drevjem, ali se kakor zver skrivati po vollinah. Najvažnejša naloga, ki jo ima naš dom pa je v tem, da je on loplo ognjišče, okoli katerega se zbira družina k počitku. Od izvirnega greha sem stojimo pod težo božje sodbe: »In v potu svojega obraza si boš služil svoj kruh.« Ravno tako pa že od stvarjenja sveta velja zakon, da imamo po delu pravico in dolžnost do počitka; božja postava je, da šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj! Po delu in znoju dneva, veliko bolj pa še po delu in znoju tedna se moramo od-počiti telesno in abrati novih sil za ju-trašnji delavnik. Ravno tako si moramo cdpočiti duševno in razvedriti duha od morečih skrbi za kruh, za obstanek. Gotovo je za počitek telesni kakor duševni najpotrebnejši prijazen dom. Žalibog pa v tem pogiedu marsikateri dom ne odgovarja tem zahtevam. Marsikateri dom nima svetle in zračne sobe, ki je pogoj za zdiavje in odpočitek. V domu marsikje ni reda in ubranosti. Okna so majhna in zamazana, da komaj prepuščajo svetlobo, na njih visijo zamazane zavese ali pa jih sploh ni. Strop je nizek, da skoro mora upogibati tilnik, kdor hodi po sobi. Pod je gnil in razkopan, stene so od prahu sive. Pohištvo je borno in še to polomljeno, tako da bi se komaj smelo imenovati že pohištvo. Po kotih in klopeh ter okrog peči ležijo razmetane cunje in uma-zarfo perilo. Ob steni stoji postelja nepo-stlana. Na mizi so vidni še ostanki včerajšnje jedi. Po tleh so smeti in pljunki. Zrak je zaduhel. Mnogokrat se k vsemu temu pridruži še golazen in mrčes, ki najde ugodne razmere v nesnagi. In v tej bedni, umazani sobi živijo raztrgani in zamazani otroci, skoro slabše kakor volčiči v brlogu. In kot dodatek k vsemu temu slišite mnogokrat iz take hiše prepir, kletvine, mogoče celo prelep. Poreče kdo, da prečrno slikam in da ni tako hudo. Pa vam pravim, da je tako, marsikje še mogoče slabše. Res je, da smo Slovenci v tem oziru veliko pred našimi južnimi brali in da imamo že mnogo domov po Slovenskem, o katerih bi lahko podali svetlo, veselo sliko in bi jih lahko postavili kot vzor urejenih domov. Toda niso še ti dobro urejeni domovi večina, ampak na splošno redki in skoro izjema. Pa so drugi narodi, ki so v tem oziru pred nami in od katerih se moramo učiti. Da bi mogli pogledati v hišo švicarskega kmeta: kaka snaga, kak red, kakšna skrb za udobno in zdravo stanovanje! In tudi hiša na zunaj, kako Hčna in kako ukusno grajena! Ali j« kaj čuda potem, če v zanemarjenem domu za družino in gospodarja ni pravega odpočitka in ni pravega obstanka! Ali je polem čudno, če gospodar išče razvedrila in ognjišča drugod, žal premno-gokrat v krčmi, če gre tja enkrat, drugič in začne naposled redno zahaiali v krč-mol Ali je kaj čuda, če tudi sinovi nimajo veselja biti doma, ampak gredo v druščino, žal premnogokrat v vslabo, in začenjajo že v mladih letih pohajati v beznice in si zastrupljati zdravje in dušo z alkoholom in še bolj s slabo družbo. Tudi otroci v takem domu nimajo obstanka; rajši se potepajo, magari po miazu, kot bi sedeli v neprijetnem domu. Priznati je treba, da je v tem oziru splošna slika slovenskih razmer žalostna in da nas na tem polju čaka resno in zelo važno delo. Enkrat moramo začeti in začeti temeljito z zboljševanjem in urejevanjem naših domov. Ako gradimo novo nišo, gradimo tako, da bo res dom, ne pa lemni brlog! Glejmo na svetlobo in napravimo velika okna, ne da bi se bali zraka in svetlobe! Ono, kar dela naš dom neprijeten, ni mraz, ni pomanjkanje toplote, ampak pomanjkanje zraka in svetlobe, reda in snage. Najmanj vsako leto enkrat pobelimo, da bo soba svetla, pa tudi za zdravje je beljenje potrebno! Skrbimo za zadostno množino zraka in zato gradimo visoke sobe in preskrbimo za zračenje tudi po zimi! Ne bojni o se izdatkov za čedno pohištvo in naj narn bodo v tem oziru vzgled naši dedje, ki so z okusom in rs boječ se izdatkov gledali na lepo pohištvo. Le poglejte stare javorove mize. kako okusno so izdelane! Poglejte izrezljane stole, lepo slikane skrinje in omare, ponajveč iz trdega lesa, celo zibelka je lepo izrezljana in slikana! Na steni ličen sklednik in žličnik, oba lepo bela in izrezljana. Da, resnica je in žalostna resnica, da se moramo glede smisla za opravo in pohištvo učiti od svojih prednikov in da v tem oziru moramo kljub splošnemu gospodarskemu napredku ugotovili nazadovanje, ne pa napredek. Za bodoče moramo, kakor glede zgradbe doma same, tako tudi glede oprave in pohištva, veliko bolj gledati na lep, udoben in zdrav dom, kakor pa tukaj štediti z izdatki. Kar prihranimo tukaj, je izguba, ne pa prihranek. Glavna naloga, urediti prijeten in zdrav dom pa je na gospodinji, na tebi, slovensko dekle in slovenska žena. Dom s tremi ogli sloni na tvojih ramah in le z enim na gospodarjevi. Pripravljaj se že z mladih nog na težko nalogo biti gospodarica doma! Vežbaj se že kot otrok! Že šola M morala dajati začetne nauke o gospodinjstvu in že šola bi morala vzbuditi v otrocih smisel za lepo urejen, zdrav dom. Žalibog šnla danes te naloge ne vrši. Vsak0 dekle bi moralo dovršiti praktično gospodinjsko šolo ali najmanj daljši gospodinjski tečaj, predno se omoži. Dobro bi tudi bilo, da gre dekle, pa magari iz dobre hiše, za pol leta ali za celo leto v službo v tu]0 hišo, h kaki znani dobri gospodinji. Do-na je mogoče materina roka marsikaterikrat premehka in dobro je tudi, da vidi, kako aelaio drugod, kako se marsikaj v domu da urediti še lepše. V šoli, v tečajih in potem ij službi bo imelo dekle dovolj prilike, da se zadostno zvežba v kuhanju, šivanju, pra-»ju, zlasti pa v ureditvi prijetnega in zdravega doma, da ji smisel za red in snago, za vzrejo in vzgojo otrok preide v meso in kri. Priznati moramo, da sq v tem oziru gospodinjske šole in gospodinjski tečaji, ki se vršijo po Sloveniji, napravili vkljub svojemu tihemu delovanju mnogo, mnogo koristnega. Priznali pa moramo tudi, da je z ozirom na važnost gospodinjske izobrazbe gospodinjskih šol in tečajev še veliko premplo. Vsaj tečaji bi se morali vršiti vsako leto v vsaki občini. Tako pa se zgodi, da mirsikatero dekle postane nevesta in žena, ne da bi imela za to potrebno izobrazbo, posebno če že v domači hiši ni že vršila gospodinjskih poslov, ampak mogoče samo delo dekle. Ali je kaj čuda, če je potem nesrečna taka hiša in nesrečna družina in nesrečen gospodar, kjer žena nima potrebne gospodinjske izobrazbe in ne uredi družinskega ognjišča tako kot je potreba. Tako se zgodi, da mnoga dekleta, ki nimajo prilike udeleži'i se gospodinjskih šol in tečajev, iščejo nadomestila v tem, da gredo v mesto v kak hotel ali restavracijo učit se kuhanja. Tu se pač ne učijo pripravljati takih jedil in tako, kakor bodo potrebovale v kmetskem gospodinjstvu. Mnogokrat je to združeno tudi z veliko nevar-nos'jo za njihovo poštenje. In pa kar je glavno, kuhanje je sicer važen del gospodinjstva, a ni še niti polovica. Zakaj še važnejši je smisel in sposobnost vzdrževati prijeten, zdrav dom. Te dni pišejo časopisi o veliki množini alkoholnih pijač, ki jih popije Slovenija, pišejo o tem, da pride povprečno 49 litrov opojnih pijač na vsako osebo na leto. Pri tem razglabljajo vzroke takega pijančevanja. Ne vidijo pa. da leži eden glavnih vzrokov v tem, da *e mnogim slovenskim možem in fantom postala gostilna dom, ker nimajo pravega doma v svoji — hiši. Zato je v veliki meri vaša naloga, slovenske žene in dekle'a, to brezmerno pi-i jančevanje, to nn?o težko rano zdraviti s tem, da može priveežte na dom in jim uredite prijazen, čist, zdrav in vabljiv dom. Trdre volje je treba, pa boste videle, da bo šlo. Res, spočetka je težko, ker se morate ne le same na to privaditi, ampak morate takorekoč premagati upor cele družine, da se navadi vsa družina snage in reda in vas v tem delu podpira in z va-' mi sodeluje. Brez te^a ne gre. Le začnite pridno čistiti pod v hiši vsak teden, vsak dan pa pometati sobe I Le skrbite, da bo javorjeva miza vedno bela in čista in da bo ob praznikih ookrita še bolj belim platnenim prtom! Skrbite, da bo perilo čis'o, postel:e lepo postbne, čiste zavese na oknih in čista, neraztrgana obleka na otrocih! Skrbite, da bodo nji-ovi mali obrazki omiti, glavice počesane, ako da bo veselie za vas in za očeta podati na njel Glejte, da bo zvečer na izi čista svetla luč, da družina, ki nima rugega posla, lahko bere kako knjigo ali asopis! Skrbite pa zlasti za to, da ne bo hiši prepira, da bo vladal mir in prijatelj- stvol Ravno tu ženska s svojo potrpežljivostjo in svojo nežnostjo lahko vse doseže. Pravijo, da čim več mila porabi narod, tembolj je kulturen, da je torej množina porabljenega mila takerekoč merilo za kulturo naroda. Glejte, da bomo Slovenci kulturni vsaj po množini porabljenega mila, seveda porabljenega tako, da se bo videla čistost in snaga v celem domu in pri vsej družini. Sicer pa ni čistost in snaga važno samo za kulturo naroda, važno je tudi za zdravje naroda. Poraba mila je torej v gotovi meri tudi merilo za narodno zdravje. Tudi zdravje naroda je na vaših ramah. Mogoče mi bo katera ugovarjala: lahko in lepo se o tem piše, toda stopi na naše mesto, pa boš videl, kaj se pravi dobro gospodinjiti in gledati na red in snago, ko imaš pa cel dan polne roke drugega dela, tako da gospodinjska opravila moreš samo mimogrede in površno opraviti. Žal, da je to mnogokrat tudi resnica, da je gospodinja večkrat čisto navadna delavka in vsled tega ne utegne niti površno opraviti gospodinjstva. Toda, ako je tako, tedaj to ni v redu, to ni v korist družine in mora to postati drugače. Gospodinjstvo je prav tako važno kot vsako drugo gospodarsko delo, če ne še važnejše. In ker je gospodinja povrh tega največkrat še mati, zato zasluži tembolj obzira in zato potrebuje tem več prostega časa in sil, da se posveti vzreji in vzgoji otrok. Slovenska žena je bila in je vse preveč delavka in trpinka in vse premalo časa ji ostane za gospodinjske in za materinske dolžnosti. Preveč se gleda enostransko samo na vrednost njene delavske moči. Preveč se prezira t o, da ima ona višje naloge, višje dolžnosti, ker ima tudi višje sposobnosti kot jih ima navadna delavka. Tega pa nihče ne pomisli, koliko je tahko škode pri slabem gospodinjstvu in da se škoda pri zanemarjeni vzreji in vzgoji otrok sploh preceniti ne da. Ne pomislijo, koliko več je treba izdati pri slabem gospodinjstvu za obleko in peri'o, ko'iko več stroškov 'e za gosoodinistvo in koliko manj se iz gospodinjstva dobi. Saj je v kmetski hiši gospodinjstvo zelo važen del gospodarstva in postaja pri današnjih razmerah še vedno važnejši. Mlekarstvo, ki predstavlja d?nes važen del dohodkov iz zemljišča, sloni na ramah gospodinje. Perutninarstvo se bo moralo razviti v donosno panogo gospodarstva pod spretnim vodstvom gospodinje. Porabo sadja v gospodinjstvu in čim mogoče smotreno vnovčevan'e sadja, ki se danes sploh ne vrši aH vrši le v nezadostni meri. ie zopet pretežno nnloga gospodinje. In koliko lahko prihrani dobra gospodinja v kuhinji, če zna srretno porabiti za kuhinjo predvsem domače stvari, če ne tracka. Zato je nujna zahteva današnjega časa. naj se gospodin;a vrne k gospodinjstvu in naj se ne ponižtre na stopnjo zadnje dekle. To zahteva korist gospodinjstva, to zahteva kmetski dom, to zahteva posebno skrb za družino in vzgojo otrok. Zakaj dom je tudi vzrejevališče in vzgojevališče našega naroda. Skrb za zdrav in dobro vzgoien zarod se na kmetih preveč zanemarja. Vse delo, vse misli in vsa skrb so posvečene le grun- tu, ki je postal bog. ki je postal malik Mo-loh, kateremu se žrtvujejo ljudje, kateremu se žrtvuje zdravje in kateremu se žrtvuje-otroci, kakor so jih žrtvovali nekdaj mali-kovalski sosedje Izraelcev. Grunt je postal cilj, ljudje pa samo sredstvo, namesto da K j^runt služil kot sredstvo za življenje. AH Vam ni hudo, matere, da mnogokrat že otročiček vsled nezdravih razmer, vsled neurejenega doma, v katerem se mora razvijati, dobi kal smrti, zlasti ietike, ki ga potem pobere po mnogih otrokih v. najlepših letih? Ali ni domača hiša prva šola, prvo vzgajališče, katerega vplivi so najmočnejši, najtrajšnejši? Deklica, ki raste v lepo urejenem domu, ki vidi. kako dela neumorno skrbna roka gospodinje red in snago, ne more postati nič drugačna kot je njena mati, to je zopet dobra gospodinja. Smisel za gospodinjstvo je njej takorekoč prirojen. Zato je prva gospodinjska šola in prvi gospodinjski tečaj dobro urejen dom, v katerem raste deklica. Kjer je mati dobra gospodinja, so dobre gospodinje tudi hčere. Šola in tečaji imajo le nalogo, smisel in zanje gospodinjstva izpopolniti, podati dekletu nauk o gospodinjstvu urejeno v celoti in z utemeljitvijo važnosti, vzbuditi jim zlasti zavest, kako važne so naloge gospodinjstva. To se z uspehom more izvesti, ko je dekle že odraslo in umsko toliko dozorelo, da lahko dela z zavestjo in s premislekom to, kar je prej delalo iz navade. Delajte torej, žene in dekleta, z vsemi močmi in ob vsaki priliki na to, da postane slovenski dom toplo, mirno in prijazno ognjišče, okoli katerega si odpočiva družina od dela in znoja, okoli katerega praznuje svoje praznike, okoli katerega se zbira k izobrazbi in razvedrilu. Delajte pa ti"'? m fo, d« ^n -'"venck' zares vzre-jališče in vzgajališče na duši in na telesu zdravega zaroda. Ustvariie možem in fantom v« M j'v dom, da ne bodo iskali slabega doma in slabe druščine v gostilnah in beznicah. k)er se zapravlja denar in zdravje, mnogokrat pa tudi poštenje. Čudodelna skrinjica. Povest. Spisal Pieničan. (Dalje.) »Morda nikdar več — kdo ve,« se je otot* no nasmehnil. »In če se ne vrnem,« je segel po torbici, »tedaj mi pozdravite prijatelje, vi pa vzemite od mene ta-le spominek.« Odprl je torbico, iz katere je položil na mizo lično izdelano skrinjico, pr,pravno za žep. »Shranite jo za spomin,« je dostavil; »de-nite jo kam na varno, da ne bo nihče vedel zanjo. Velika je njena vrednost, zato je n« odpirajte po nepotrebnem, ker sicer bi izgubila čudovito moč. Ako je vi ne boste rabili, jo izročite svojemu sinu, tudi njemu bo koristila v hudih časih.« Hlastno je segel Griželj po skrinjici, da io ogleda in pokaže ženi. Narejena ie bila iz finega . trdega lesa, ki se je svetil kakor steklo. Majhen pokrovček je bil pritrjen na tanke stranice brez vsakega znamenja, kako «e odpre. Vanj sta bili vrezani začetnici njegovega ime- na in letnic« 1868 — dokaz, da je skrinjica umetno delo tistega leta. »Sam Bog ve, kaj ie notri/« ie ugibala Marjeta. »Kar odpr.a bi jo,« ie pogledala gosta ki se je uiruien zleknil po klopi ter ie potegnil plašč čez obraz. . »Bog obvarujl« ji je prepovedal. »Niti iaz te je ue dotaknem; pri luši naj bo in potomcem naj prinese srečo,« »Ti, Jože,« ga je pogledala I|uteznivo, »radovedna sem, kdo jo bo odprl.. — Kalilo je potresla skrinjico na ušesu, da bi uiela kako znamenje n ene vsebine. »Jutri jo skrijem, da mi je kdo ne ukrade,« ji je vzel skrinjico iz roke. »Kam?« ga je vpraša.a radovedno. »Kam?« je zategnil posmehljivo. »To bo zate skrivnost. Prepovem ti govoriti o tem — ne doma, ne drugod. Da vešl« »Jakooo?« je obledela. »Potem pa — lahko noči« „ . ..,,... »Lahko noči« ie Griželi stisnil skrinjico pod pazduho ter ie šel počivat. Ura na steni {e izpoddrknila in udarila dve. Ob svitu rumene zarje se je Pavel Liberat pomikal iz Pšenišča proti domu. Dospevši na vrh sv. Urha, sc je zamaknil v dolino, kjer so riavi zidovi mogočne lipške graščine kalili snežno belino.JPo bradi in obrvih se mu je delalo ivje in pridno ie dihal v robec ter brisal zmrzle trepalnice. Kmalu se je oprostil neljube uvire in tedaj mu je zažarelo oko. »Aha, sedaj te vidim — ponosno domovje grofinje Jadvige —,« ie mrmral v tujem jeziku. »Res, Jadviga. ti si bila angel... A jaz? — Postal sem tat... Marjeta, prstan sem ti ukradel, da ga prodam in postanem bogat. — TI si molila — vzbudila si mi vest... Pustil sem •lužho — potikal sem se po samoti — in sedaj — Mamert ie zadobil mir.« Izgovorivši zadnjo besedo ie kreni' proti koči, kjer si je pripravil otrp!e ude za potovanje. na katero se je podal čez nekaj dni. Bliskoma se je raznesla novica, da ie Pavel Liberat ostavil svojo kočo. Marsikako oko so zalile so)?e ob izgubi modrega učitelja in svetovalca. Mnogi so hile'i na grič sv. Urha v prazno hišico v nadi, da iim 'e nepozabni prijatelj pustil kaj za soomin. Našli pa niso drugega, kakor na mfzi zganjen listič. na katerem ie bilo zapisano: »Odhaiam v domovino — ohrBP'te mnjc besede — ne vidimo se več.« Shajanja pri Griželju so se odslej vršila redke e in v manj zanimivem obsegu kakor nekdaj. Kdor si je iz prejšnjih govorov največ zapomnil, tisti ie razlagal drugim; splošno pa so se menili o Pavlu Liberatu, o njegovi znanosti in skromnem življenju. Griželj je po dolgem ra7mišljevan'u našel prostorček, kamor jc shranil svojo skrinjico. Ko se ie Marjeta nekega jutra odoeljala s Štefanom v mesto, se je lotil de'a. Dve pedi pod stropom je vdolbel v zid malino luknjo, vanjo ie postavil skrinjico, katero ie zazidal in pobelil zid. Tam ic že od nekdai visela slika sv Florijana in zopet io je o' esil tjakaj, da zakrije še sveže sledove, vodeče do shrambe njegove dragocenosti. Nato se jc sklonil nad mizo in z okorno roko je zapisal s svinčnikom na listek: »Dve pedi od stropa in dva metra od tal — v zidu pod sliko sv. Floriinna —« Takrat so se odprla hišna vrata, vstopil fe hlapec, v čigar navzočnosti Gri*elj ni hotel nadaljevati svojega pisanja. Zganil je listek ter ga r nedovršeno vsebino shranil med druge papirje v svojo češnjevo skrinjo. • • • Devetnajsto stoletje je tvorilo v morju brezbrežne večnosti. Polnočno zvonen e je odmevalo po valoviti lipški dolini in srca so se topila v veselih in grenkih spominih pretek o-sti na pragu novega stoletja. Sirila so se v upanju ali krčila v strahu, kakšna bo bližnja in dal na bodočnost. Stoletna pratika je kazala obilo lasnih, pa tudi temnih in viharnih dni. Vas Išenišče se je proti koncu stoletja pomnožila za nekaj številk ter je pridohi'a ravno toliko novih gospndarev. Tu se je med drugimi naselil gospod Avbelj, otvoril je prodajalno ui gostilno, pečajoč se poleg teh obrti le z drugimi postranskimi kupčiiami. Dobro je shajal in na račun drugih tudi napredovaL Kmetje so mu po ceni prodaiali in dčlavci »o mu nosi.i svoj zaslužek. Semint a ie priredil tudi kako veselico, pa le poredkoma, zakai poglavitna zabava v njegovi gostilni ie bi o igranje za denar. V ta namen je služila mala zakotna sobica z zeleno mizo, na kateri so bili razgrnjeni časopisi, pisani v duhu moderne prosvete. ^ ^ je na pjenjjeu umaknil novemu rodu, ki je marsikaj dobrega in slabega začel. V vasi ie na videz vladaia edinost, v resnici pa se je majalo tuintam, dokler se ni ✓sa vas razdelila v dva nasprotna tabora ob Koncu devetnajstega stoletja. ,, . . Spori in razdori so potegnili tudi Štefana, mladega Griželja, v svoj vrtinec. Prebrisani Avbelj je poznal lastnosti in zmožnosti svojih sosedov; Štefan ni bil posebno trdega značaja in ni sam niko.i globoko mislil: pre e, kakor je mislil, je obvisef na zgovornem krčmarju ne meneč se za prislovico, ki ie krožila po Pše-nišču: »Kdor se z Avbeljem brati, nima s čim orati « Tako daleč še Griželj ravno m bil, čeprav se ie govorilo, da ni bogvekaj vzoren jtospodar. Posestvo, ki ga ie prevzel po očetu, brez občutnih bremen, so še težili dolgovi rastoči z obrestmi, katerih ni sproti plačeval. Polovico teh dolgov mu ie povzročila nesrečna pravda, pa tudi sedež pri Avbelju ob zeleni mizi je zahteval svoj delež; k temu so se pridružile še razne nesreče in — njegov Gospodarski voz se je polagoma pomikal navzdol. (Dalie.l Prstan kraljice Iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec. (Dalie.l Šadrah ie imel prav. zakai iz tega ali one-io rpšli Špdrphs in ostMe. la beste ko-nnj hoteli preiskovati, zakai konča se v veliki panj, kjer hranijo Fitn^i svoie svete leve « »Zares.« ie deial Oliver, ki se ic za stvar zelo zavzemal iz svojih ooseVnilt raz'oi»ov in nomeJiVtvl ;e Kviku, ki ie z (»lavo prikimal in požvižgljal. Nato smo šli vsi za Šadrahom in smo nenadoma dosoeli na nlanoto, ki ie in\eln nekako nodobo Itfrišča in so io ali narava sli človeške r^ke poglobile v ospredje te oGromne oečine. Šli smo proti robu nlanote. ki ie po niei rast'o orecei nranroti in pokai dosteGa zelenega grmov a, ki bi n*s skrilo noiledom od snodai. če bi bil pbč kdo tu. da bi nas opazoval Videli smo sladek oreoa^. ki se ie sp"šč.-1 nekai sto čevliev Globoko. Za te zijajoče Globine se pa v tem liiou pismo prida brigali. deloma zato ne, ker si bili ooGreznieni v senco, deloma oa iz neke«a druGeGa vzroka. , , Kar smo naiorei opazili, ie bilo to, da se ie iz globočine dvigal okro'i'aSt Grič iz črne skale, pod lcaste oblike; iz nierfa ie molel ogromen ročai. ki se končaval v nekak raz eden Grm, ki ie sam imel velikost hiše. Vrh te grmu podobne skale ie bil mali planoti, na katero smo se dvignili, ravno nasproti in ni bil od rje oddulien več kot trideset ali kvečjemu štirideset čevliev. »Kaj je to?« le pralala Makeda Sadraha in pokazala ortdse, ko ie vrnil« «»«'»nu tor-taacu čaio, iz katw« i« PiU vodo. »To, o Valda Natfasta.« ie odgovoril, »ni nič druzega kot hrbet mogočnega funšketfa malika. ki ie upodobljen kot lev. Veliki skalnati ročai z grmom na koncu ie levji rep. Brez dvoma ie ta planota, kier stojimo.orostor, kamor so se skrivali stari svečeniki, ki »o vladali Mur in funško deželo. Gleite.« in pokazal ie proti nekim udrtinam spredai na skali, »tamle je bil nekdaj most, ki so ga mogli Spu-stiti na rep božanskega leva, dasi ie že davno sprhnel. Vendar pa sem nekdai hodil do tej poti brez n.ega. Strmeli pa smo začudeno vanj in v tihoti, ki ie sledila, sem slišal Makedo Oliveriu Je. peta ti: »Morebiti ie to, da ie on, ki da imenujejo Mačka, ušel Fungom: ali morebiti .ie to, da t njimi občuje kot ogleduh.« »Ali oa ie lažnik, gospa,« se ie vmešal Kvik, ki ie n.iiu pogovor tudi slišal ta rešitev se ie, priznavam, sama priporočala. »Zakai si nas sem pripelial?« ie Makeda nenadoma prašala. »Ali ti nisem, gospa, povedal v Muru — da rešimo Črna okna. Poslušaj zdai. Fungi imajo navado dovoliti tem. ki so zaprti v ma-liku, da se zjutraj in zvečer brez straže iz-prehaiaio po n,egovem hrbtu. Vsai s črnimi okni tako delajo — nikar me ne izprašui. kako da to vem —; to je resnica, to prisegam na svoje življenje, ki sem ga zastavil. Zdaj imam oa tale načrt. S seboj imamo lestvo. ki bo segla od tu. kjer stojimo, do malikovega reoa. Če se tuii gospod, če še živi. kar mislim da, če se prikaže na bogovem hrbtu, kar sknro gotovo dela ob zatonu, saj človek, ki ves dan rrebiva v temi. vedno ljubi svetlobo in zrac, samo če ga more uieti, tedai bo tnoral eden izmed nas tia čez in ga nazaj k nam pripeljati. Morebiti bi bilo najbolje, če bi šli vi. gospod Orme, zakaj če bi šel iaz sam ali tudi • temi možmi, bi mi Črna okna do vsem tem, kar se ie dogodilo, ne hotel zauDati « »Norec,« ie Makeda oosedla vmes, »kako more človek kai takega narediti?« »O gospa, to ni tako težko, kot se zdi. Nekai stopenj Dreko Dreoada in nato kakih sto čevliev ali kai oo leviem reDU. ki io « vrhu ološčnnt in tako 5'rok. da more človek po njem teči, če gre skrbno za krivinami, to ie vse. Če ie oa seveda gospoda Orme strah, česar ne mislim, ki sem toliko slišal o njegovem pogumu — —« in poteDuh ie skomignil z rameni in obmolknil. »Strah, lot>ov,« ie deial Orme. »dobro. nI me sram. če me ie take Doti strah. Vendar oa, če je treba, jo naredim, dasi ne prej, preden r.e vdim mnje-tn b-at"< «■•>• ne"a doli na sk'11, sai bi vse to utegnilo biti tvoja zvijača, da rre izdaš Funtom, med katerimi, vem. da imaš prijatelje.« »T»ie norost, ti ne pojdeš,« jc dejala Makeda, »Padel boš in se razdrobil na drobne kosce. Pravim, da ne <;cideš.« »Zakai nai bi re šel. npfnkin!a mnl»?« f« ie vteknil vmes Jozva »Šadrah ima oriv: veliko smo si šali o DOgitmu tega neievernika. Daj, da ksj vidimo.« Kot tigra se ie zasukala proti Drincu. »Prav dobro, stric. r»~tem noiHe* na t"® ti z njim. Gotovo sc potomec starodavne ab»t-ske krvi ne bo ustrašil tega, kar si upa kak r.ejevernik.« Ko je Jozva to za#'išal, se ie zopet oo-greznil v m.lk in iaz se več natančno ne sdO-miniain tega. kai ie storil ali rekel pri ostanka tega nretvesljiverta orizo'a. Sledil je odmor, sredi njega pa je Oliver sčdel in začel čevlje 'ezuvati. j »Zakai se sezuvaš, priiateli?c ie Make« razburieno vprašala. »Zato, gospa, ker če moram hoditi ti® Dre!;, ie brli varno v nogavicah. Ne boi se.« • vljudno dejal. »Iz mladosti sem vajen takih umetelnosti; in kp sem bil v domači deželi on vojakih, mi ie bilo v zabavo, poučevati v tem druge, dasi je res, da to prekaša vse. kar »e® kdai poizkusil.« »Vendar se bojim.« je dejala. Med tem ie sždel Kvik in začel sezuvati Cevlie. jKaj delat*, narednik,« sem orašal. •Pripravljam se, da spremim kapitana ta Izgubi i en i m upanjem, gospod doktor.« »Neumnost,« sem deial. »prestari ste za to Uro, narednik. Če tire kdo. bi jas moril iti, saj vidite, da menim, da ie moj sin tam. toda ne morem poizkusiti, ker vem. da bi se mi v tlavi zvrtilo in bi v prvi sekundi padel v prepad. kar bi nam vse preobrnilo.« »Kajpada.« se ie vteknil vmes Oliver, ki naiu ie poskušal, »jaz tu zapovedujem in moje povelie ie. da nobeden vaju ne poide. Pomnite, narednik, da če se mi kai primeri, ie vaša dolžnost soreietl zaloge in^ iih voorabiti, če treba, kar morete samo vi. Zdai na poidite in poglejte po pripravah in si izmislite načrt za boi, zakaj iaz moram počivati in se mirnega ohraniti. Jaz pač menim, da ie vse skup goliufiia in profesorja ne bomo prav nifi pred oči dobili; vendar pa mora biti človek vseeno pripravljen« Tako sva šla Kvik in iaz nadzirat, da so zvezali dve izmed lahkih lestvic skupaj in vrh klinov pritrdili nekaj derk. ki smo jih prinesli s seboi: tako sta postali ti lestvici pripravni za hojo. Prašal sem. kdo bi razen Ša-draha in Ormeja hotel iti, pa so mi rekli, da nobeden, ker ie bilo vseh strah. Naza^nie pa se ie neki mož po imenu Jafet, eden izmed gorjancev, prostovolino prijavil, ker mu ie Ilči kraljeva sama obljubila zemljo za darilo. Pied vsemi ie proglasila, da bo v slučaiu nic-gove smrti to zemljo dala niegovim domačim. Nazadn e ie bilo vse oripravlieno in zopet je napočil trenutek molka, zakai živci nas vseh so bili tako napeti, da nismo mogli govorili. Prekinilo ga ie nenadoma strahotno rjovenje. ki se ie dvignilo iz globine pod nami. To ie čas, ko krmijo svete leve. ki iih ima-io Fungi zaprte v jami ob malikovem podnožju«, ie razlagal Šadrah. Na to ie dodal: »Če ga ne rešimo, bodo, menim. Črna okna vrgli levom nocoi, ko je polna luna in Harmakov praznik, dasi ga morebiti prihraniio c'o prihodnje polne lune, ko vsi Fungi pridejo k praznovanju.« To qbvestilo ni bilo tako. da bi komurkoli dvignilo pogum, dasi je Kvik, ki se ie vedno izkuSal veselega kazati, pripomnil, da ie to skoraj gotovo napačno. V dolini ob Harmaku so se začele zbirati senes, po čemer smo sooznali. da ie solnce zalivalo za gore. In ko bi se z vzhodnega nebesa ne odbiial svetel, nenavaden žar. bi bila tflo-bočina pogreznjena v temo. Nenadoma se ie v daliavi na neki skalnati viš'nt. ki smo vedeli, da mora biti sfingina g'ava ogromnega malika, prikazala maihna postava, ki se ie odločevala od neba, in ie začela neti. Tisti hip, ko sem zaslišal daljni glrs, sem skoraj omedlel in gotovo bi bil nadel, če bi me Kvik ne bil ujel. »Kai ie to Ada/ns.« ie nrašal Oliver in gledal s kraia,« kier sta z Makedo sede'a in si Šepetala, debeli Jozva pa ie buljil v nju iz ozadja. »Ali se je Higrfs nrikazal?« t »Ne,« sem odgovoril, »toda. hvala Bogu, moj sin Se živi. To ie niegov glas, 0. če morete, še n:ega rešite.« Tedai ie nastalo veliko vznemirienie in nekdo mi ie potisnil v roko daljnogled pa ie bi! ali s'abo naravnm. ali pa mi stnnie moiih živrev n> dalo skoraj ničesar videti. Zalo ga je vzel Kvik in opročal. ! »Visoka vitka postava v beli obleki, obra-ea pa na to daljavo in v tej svetlobi r.c morem razločevati. Lahko bi ga morda poklical, samo to bi nas izdalo. Ai. pesem ie končana, on pa ie izginil: zdi se, da ie skočil v neko odprtino v skali; to Icnže, da V« zdrav, in sicer nej i.1 ,motfel skočiti. Razveselite se torei, pnsood doktor, sai morate biti zato zelo hva-lezni.« ■ »Da,« sem za njim ponovil, »zelo hvaležen zato. vendar na bi no vseh teh letih iskania želel imeti več. Če to pomislim, da sem mu tako blizu, on pa o tem nič ne vel (Dalje.) Karfeldova svetilka. Ker tako primanjkuje drugih svetil, petroleja, svetilnega plina, voska, steari-na, zato si je v zadnjem času marsikdo omislil karbidno luč, če tudi z nekim strahom. Prejšnja leta, ko je bila acetilenska razsvetljava bolj redka, smo večkrat či-tali o groznih eksplozijah; danes čujemo le malo o njih, menda največ zato, ker so svetilke znatno boljše ustrojene za to luč. Ako ravnaš z acetilenom previdno ni nevarnejši od petroleja ali svetilnega plina. Karbid je umeten izdelek; dobivajo ga na ta način, da zmešajo zmleto žgano apno in smleto oglje v razmerju 65 delov apna proti 35 delom oglja in segrevajo to zmes v električni peči na 3000 do 3500° C. Zmes se stali, apno in oglje se kemično spojita in ko se spojina oliladi, dobe kot kamen trdo, temnosivo snov, znani kalcijev karbid. V novejšem času ga pridobivajo tudi v posebnih pečeh (retortah) pri vročini 1300 do 1500° C. Najboljši karbid da apno s črnim premogom ali koksom, manj vreden je oni narejen iz rjavega premoga, šote ali katrana. Ker karbid hlastno vleče vlogo iz zraka, ga je treba imeti zrakotesno zaprtega v posodi. Na zraku razpade v sivobel prah, ki ni nič drugega kot navadno, ugašeno apno. 1 kg karbida da približno 300 litrov acetilena, ki brani svetilko za 16 sveč svetlobe skozi 40 ur. Acetilen je plin brez barve ,ki obstoji iz 93 odstotkov (%) ogijenca in iz 7 Jo vodenca. Ker ima tako veliko ogljenca v sebi odtod izvira njegova močna svetloba, ki je 18 do 20 krat večja od petrolejeve. Njegov duh je znan, večini ljudi pač vse drugo preje nego prijeten. Izvira pa od fosforja in žvepla, ki se nahajata v vsaki surovini in tvorita pri razvijanju acetilena neprijetno vonjajoče spojine. Karbidovka so ustrojene po dveh sestavih; ali kaplja veda na karbid ali pa prihaja voda od spodaj do karbida potom občujočih cevk. Oba sistema imata svoje prednosti, pa tudi svoje napake. Gorivec obstoji iz posebnega mehkega kamna, lojevca. Gorivčeve luknjice morajo biti tanke kot las, kajti plinov tlak mora biti acetillenu 3—5 krat močnejši nego pri svetilnem plinu. Pri vseh novejših konstrukcijah sta običajni dve luknjici v go-rivcu, tako da nastaneta dva plamena, ki tvorita skupno en sam tanek, a širok plamen. Ker ima acetilen v sebi toliko ogljenca, zaco izgoreva ob veliki vročini (pri 2420° C) ter porablja zelo veliko zračnega kislcca. Oboje je velika napaka acetilen-ske razsvetljave, zato si omislite kjer vam je le mogoče večjo skupno električno razsvetljavo na vodo. Tudi se acetilenski gorivec rad zamaši s sajami. Če pride na karbid preveč vode, nastane silovit sikajoč plamen, ki povzroča glasno šumenje. Na drugi strani pa prekaša acetilenska luč vse druge po svoji veliki svetlobi, tudi očesu d6 njegova bela barva jako prijetno. Zaradi hude vročine je acetilen kaj pripraven za taljenje; ako ga zmešaš z enako množino kisleca dobiš do 4000° C vrečine. Apno, ki ga dobimo iz uporabljenega karbida je dobro kot gnojilo. Pred vojske je stal 1 kg karbida 40 do 50 vinarjev. Za Tudi zugortr. Gospa' /-Ti ueioda (i, k«ko ni pa nioge! izgubili klobaso iz kosa.< — Vaj.mpc: >Oh, gospa, med poiji, »em vzrtiRuil pokrvvčok, pa sem zagledal klobaso in takrat — taki.it ;« bila pa izgubljena U Uo konca navihan Xa um rt obsojen hadede-lec jo imel nastopili zadnjo pot. Havnatelj jeta Usnjen na vpra'-a, kaj hi najra;« nazadnje jedel. »JagorleU so o-lreže zločlufe — i-JagodeU so m. čudi ravna eli. »Tri četrt leta jih sodu j »pl/>b ne bo mogoče dobiti it — vi rosim, betu pistv rad počakal,t odgovori nnvihanec. PrikupljivoV 2ena: >To ti lahko it-feni: Co ti jaz umrjein. take Jene ne bo5 več dobil.< — Mož: j-Kdo pa ti pravi, da bi spet hotel imeti tako ženo?« Po kom? Ona: >No vem, po kom je podeto-val nas Janezek toliko napak? Po meni gotovo ne.< — On: jl.e brez skrbi bodi, ti imaš Se vse.« Ni plašen Na sejmu vprašajo kmeta: »Oče, ali je vaš konj zelo plašijiv?« - Kmet: »O, čisto nič; koiiko noči je bil že sam v hlevu!< fiidno: France: »Ali ni Čudno, da kamel« lahko osem Oni dela in nič ne pije?* — Janez: »Kaj t-o to čudno! Jaz tudi lahko osem dni pijem, pa nič na delam U Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče ia krepiluo deluje lekarn. Felleija prijetno dišeči »Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kot Franc, žganje za drgnenje rok, nog, hrbta iu celega telesa, tudi kot kosrnetikuin za negovanje kože. las in ust, priljubljen že 23 let. Tri dvojn. sledil, ali ena Sjircij. stekl. i z!'molom in poštnino pošlje za 48 K: Kugen V. Fellcr, Stu biča donja, Elsatrg IS, Hrvatsko. VarCna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. Naznanjam slav. občinstvu otvoritev krojaške obrti v Vel. ftačni pri Grosupljem, izdelujem moške in ženske oblek«' po najnovejši modi. Vioroi na iibiro. — Sprejmem učenca. ANTON TONKLI. ___ Proda se Je nova, preigrana, o vrstna hn^STtntfil/SI visokih in močnih glasov, lepo liui IlEUllmu vglažena in trpežna ter lahka za igrali. — POT V R02N0 DOLINO štev. 34, Ljubljana. 267 Qieho hmčlro zo žganjekuho, dokler trejo OUIIC III UdlVC zaloga, po 800 K za 100 kil. FRAN POGAČNIK, Ljubljana. Dunajska cesta 36, Slavnemu občinstvu si u so jam priporočati svojo zalogo pohištva RAKEV lastnega Izdelka. Za točno postrežbo io nizke cene se priporoča Hinko Biten«, Viimarj« 77 H|n nrnrfai j® majbn« posestvo v S L Rupertu l!d JJI UUdJ št. 42 pri Mokronogu na Dolenjskem, obstoječe iz bišn vrta tn njiv«. Hiša j« primerna tudi za trgovino ali obrt. Ve4 m poizv« pri: VOJSK, Beltinci, Prckmurje. 260 Odvetnik Je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Miklošičeva : cesta št. 6 (hiša »Ljudske posojilnice«). Poroč. prstani Double * erižice S.enske u e Bu like 2e ure Uhani Halstsreiialroovinrur.zlJlnliei« srebrniite p# C UDE Iv LlUBUANA £2, Kre anova 1 j.j Zahtevate ponudbe' rintrtlinn rnma iu vse dru8c Pri(lelke P1*" uetoljno SeiJie čuje najbolje SEVER * ROMI'., Ljubljana, VVolfova ulica 12. Zahtevajte jase tržno poročilo, ki se vam bo ob vsuki pre-saeuibi ceu brezplačno doposlalo. 4LiU Hiša s sadnim vrtom, njivo in Pozor lovci! Pozor lovci! 1'lačam kože divjačino do 24. tcbruarja: KUNE, lepe, do LISICE, lepe, do . . . VIDRE, lepe, do . . . DIHURJE, lepe, do . . DIVJE ZAJCE, lepe, do POLHE. KRTE, JAZBECE, SRNE itd. po najvišji oeni. POZOR I No pozabile sedaj prodali, ker so cene najvišje! :-: KLOBUČAR, NOVO ij MKSTO. 693 3500 K 800 K 1500 K 250 Iv' 40 K PFT>rinmf4 tH-n 00 ProiQsr. Posredovalci so dobro plačajo. 150 Tovorna čemerna Zideoftnosi je pritela iidelovati in priporoča: SeleTrior FortlaadoemaBt (Flagsta-ib) najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega r.ms v Porllandcemcntu, kvaliteta konkurira vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1:3 cm'. S:(lefeter-FJ.n Portifiaticonsent pričenja vezali t poldrugi uri in završuje ▼ petih urah iu je za vse železobetonske zgradbe naj-boijši cement; s tem fino zmletim cementom ?e bode iudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo ustreglo. Ker se vslea pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila. 4005 Ravnateljstvo tovarne cementa Zidauiinost. fllfl&l-fHDdfl S E E SiEKiCE- ' CfJrMS in vsa jole-zen mor« poginiti tko porabljat« mo,» najbolja preizkuš. in sploino hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K.uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 30 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obieki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zeleuj. 10 in 20 K, proti mravljam iO in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Petriniska ul. 3, ZAGKEI5 1. Gospodarska zveza je uitanovlia mlekarski oddelek ki prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne slroške kmetske mlekarne v vsdi krajih Slovenije, kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla, kislega in sladkega siia od kmetov in mlekarn. Lastni prodajalnici v Ljubljani, Dunajska cesta 29. v in Šolski drevored štev. 14. (Pod semeniščem.) Kupim brinjevo olje, prodam puše za kolesa. F. CVEK, Kamnik. Tisoče lindi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno diseCi Feller-iev Jlii" kot koimciikum za negovanje zob, zobnega ir.esa, glave, kot do-d.ilek k vodi za um vanje, ker je r.jdi svojega antlseptičn, čistega, osvežujočega delovanja najbols ya učink«. Kavnothko |e pnliui.lieti kot krepko, blugo delujoče in nio pr.jattio sredstvo sta črg. ne»Je lubta, rok, nog in ceieija telesa. Je mnogo motnejsi in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sreilstvo te vn>te. Tisoče pr.znan I Z znmotoni in poštni:.o za vsacega: 3 dvojnate ali 1 Spe-cijalna steklenica . . . , .98 K, Za prodajalce t 12 dvojn. ali 4 Spec. steklenice.....!68 K. S : :.! : : :::: poSnine prosto na Vašo pošto. Kdor posije den ir naprej, dobi Se popust v naravi. Bobi se tndli El-a obli« za kurja očesa 5 In 7 5C K Elza nicmoinl Crinik 12 K; Elza posinaini preSck 11 K; pr str,o K zh rib e ol|« »5 K; f- za voda /a u:.ta 36 II; Elza voiln ho-1> ri^ka 41 K; Elza Sum Iti mirls 11 K. Glijccr.n i In 5 K; Lusol, LysofiTm K. ktneSkl Cai a K; Et a mrCcsnl prašek 1 j K; sirup za podgane in miSi po o do i'J K. Engen V. Felier, lekarnar Stublca donja, Elsatrg 18. Hrvatsko. draginja je velika, zaslužek pa majhen. Ako ho-I čete z malim trudom — doma v svojem kraju I a prodajo nekega izdelka | gotovo do 100 kron na dan zaslužiti, I mi posilite » pismu svoj natančni naslov in znam-; ko za odgovor. - JOSIP BATIC, Litija. 41M in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniško oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske eprme, železne postelje, velike in otroške, vsake vrste. |io nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEViii!, Ljubljana, (Kolizej), Gosposvetska c. 13. Slovenske eskomptne banke LJOBLJRriR nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valule : po najugodnejših dnevnih cenah. : Ima m itn fierzsl lUtiet. Prema vse bančne pasle. Telefon Stev. 3. kdaja koatorcij »Uomoljaba«. V Udfiovorni urtdnik Anton Soinik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarna-