PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob'« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PP 559 4 linije)
o 1
85723
-vi
o
-G
O'
X'
X*
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 51 (12.683)
Trst, nedelja, 1. marca 1987
Kriza brez jasnih obrisov
SANDOR TENCE
V	našem dnevniku smo večkrat zaskrbljeno ugotavljali, da se je razkol med politiko in družbo, med tako imenovano »palačo« in našim vsakdanom, v zadnjem času nevarno poglobil, za kar nosi v prvi vrsti odgovornost vodilni politični razred, ki v marsičem krepko zaostaja za družbenim kolesjem. Tudi časnikar, ki živi in dela v skoraj vsakdanjem stiku s »palačo«, kljub vsej dobri volji ne razume, kaj se pravzaprav dejansko dogaja, oziroma kaj se v resnici skriva za hermetičnimi (in večkrat nerazumljivimi) izjavami tega ali onega politika ter za skrivnostnimi manevri tega ali onega strankinega tajništva. Sedaj je gotovo edinole to, da je petstrankarska vlada (spet) v krizi in da danes kot danes nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo po torkovem formalnem odstopu ministrskega predsednika. Zdrava pamet bi v teh razmerah narekovala predčasne politične volitve, podobni zapleti v preteklosti pa nas opozarjajo, da ima sedanja koalicija »devet življenj« in da je torej sposobna tudi neverjetnih preporodov.
V	teh dneh se je dvignil zastor nad drugim dejanjem velike predstave, ki se je začela lani poleti (točneje konec junija), ko je Craxi spretno izkoristil nekatere navidez nepomembne parlamentarne spodrsljaje večinske koalicije in odstopil. S tem si je socialistični voditelj, kljub ostremu pritisku krščanske demokracije, praktično podaljšal bivanje v Palači Chigi, pod pogojem, da bo marca leta 1987 odstopil in, v kolikor bodo obstajali pogoji, predal krmilo predsedstva vlade stranki relativne večine. Od tukaj domnevni sporazum o samozvani štafeti, v izvajanje katerega je resnici na ljubo že takrat malokdo verjel, čeprav so mnogi politiki in mnogi časopisi o tem nato dosledno govorili in poročali. Že v začetku avgusta, ko sta senat in poslanska zbornica odobrila zaupnico drugi Craxijevi vladi, ni bilo težko napovedati, da bomo marca (in mogoče še prej) doživeli novo krizo, kar se je sedaj tudi pravočasno zgodilo. Tudi tokrat je za spretno režijo, saj prav o režiji lahko govorimo, spet v prvi osebi poskrbel sam Craxi, ki je pred televizijskimi kamerami, pred milijoni gledalcev dvakrat zaporedoma, izjavil, da je štafeta kratkomalo izmišljotina in da se to vprašanje sploh ne postavlja. S tem je seveda ministrski predsednik hote sprožil neizogibno verižno reakcijo in vladno krizo, ki se bo formalno začela v torek popoldne v senatu, končala pa bogvekdaj.
To je torej sintetična obnova prvega dejanja, scenarij za nadaljevanko pa bo treba še napisati. Vsem je na dlani, da sedanjo koalicijo vsebinsko in programsko gledano, ne združuje več ničesar in da se demokristjani in socialisti že dalj časa vedejo ne kot zavezniki, ampak kot žolčni sovražniki, ki izkoristijo tudi vsako najmanjšo priložnost za medsebojne napade in polemike. To pa, žal, ni novost, a je stalnica v italijanskem političnem življenju vse od trenutka, ko je krščanska demokracija izgubila volilno premoč ter z njo povezano politično hegemonijo. Sedaj so se tem problemom pridružili še nekateri drugi, začenši z ljudskimi referendumi o vprašanjih sodstva in jedrskih elektrarn, ki zelo razdvajajo vladno večino in zaskr-bljajo predvsem De Mito, ki se boji politične osamitve KD.
Ob tej poslednji vladni krizi pa si mora človek hočeš nočeš postaviti dvoje vprašanj. Ali je prav, da Craxi odstopi, potem ko mu tudi mnogi nasprotniki priznavajo, da se je izkazal kot dober in sposoben ministrski predsednik kot dokazuje tudi precejšnja popularnost, ki jo uživa med javnim mnenjem? Z druge strani ali je prav, da o politični bodočnosti Italije odloča človek, ki konec koncev zastopa le 11,4 odst. državnega političnega konsenza? Na ti dve vprašanji bo morda v prihodnjih dneh skušal odgovoriti (politično) neumrljivi Giulio Andreotti, ki bo v primeru sporazuma med socialisti in demokristjani skoraj gotovo vodil novo vlado. In potem govorijo o pomladitvi in o potrebi po obnovitvi vodilnega političnega razreda...
Ob sklepu predsinočnje razprave o županovih programskih izjavah
Tržaški občinski svet odobril resolucijo
VV» i •	1	1	»v«	•
o zaščiti slovenske manjšine m o sožitju
Predložil jo je Spetič (KPI), podprli so jo pa še KD, PSI in SSk
TRST Tržaški občinski svet je ob sklepu predsinočnje seje, ki je bila posvečena razpravi o županovih programskih izjavah, odobril tudi resolucijo o zaščiti Slovencev in o spodbujanju sožitja, ki sta jo predložila komunistični svetovalec Spetič in načelnik skupine KPI Calabria. Za resolucijo je glasovalo 24 svetovalcev KPI, KD, PSI in SSk, proti 12 svetovalcev Liste za Trst, vzdržala pa sta se predstavnika republikancev. Odsotni so bili misov-ci, socialdemokrat in liberalec ter predstavnik Mestne liste. Zaradi njene pomembnosti objavljamo besedilo resolucije v celoti:
Tržaški občinski svet je obravnaval županove programske izjave, tudi v zvezi z vprašanjem zaščite
O manjšini v programski razpravi
NA 6. STRANI
slovenske narodnostne manjšine v Italiji, pri čemer potrjuje svojo privrženost demokratičnim načelom pravičnosti, ki so določeni v členih 3 in 6 republiške ustave, kar je bilo potrjeno tudi v mednarodnih sporazumih, ki jih je Italija svobodno podpisala in zatorej obvezuje občinski odbor
1.	naj spodbudi vsedržavni parlament, da čimprej odobri zakon za globalno zaščito pravic slovenske narodnostne manjšine, ki živi v naši deželi, ki naj zadovolji njena upravičena pričakovanja in naj obenem spodbudi njen nemoten razvoj ter aktivno vključitev v vsedržavno stvarnost kot dejavnik bogatitve njenega kulturnega pluralizma in vezni člen med sosednjimi narodi in zatorej miru v tem delu Evrope;
2.	naj se zavzame, da bodo v tržaški občini uresničene vse pobude, ki so potrebne, da se ovrednoti prisotnost in vloga slovenske manjšine, njene kulturne in šolske dejavnosti, njena zgodovinska ukoreninjenost na tem ozemlju, kakor tudi, da se izdela usklajen načrt spodbujanja kulture sožitja med Italijani in Slovenci v našem mestu in njegovi okolici.
Gorbačov predlagal umik vseh evroraket
MOSKVA — Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je včeraj ponudil umik vseh jedrskih raket srednjega dometa z evropske celine, ne da bi tega pogojeval z omejevanjem strateških raket ali z ameriško odpovedjo Strateške obrambne pobude, tako imenovane vojne zvezd. Še več, Mihail Gorbačov je tudi napovedal, da bi s podpisom sporazuma o umiku evroizstrelkov v dogovoru z vladama NDR in ČSSR takoj demontirali taktične jedrske rakete, ki so jih postavili, ko so ZDA namestile svoje nove jedrske rakete Cruise in Pershing 2.
Sovjetski sklep o ločitvi razoro-žitvenega paketa, ki so ga predložili na reykjaviškem vrhu, bo nedvomno povzročil glavobole tako Reaganovi administraciji kot Zahodni Evropi, saj sedaj ne bo več razlogov, da bi se še izmikali sovjetskim razorožitvenim predlogom s trditvami, da je združevanje vseh treh razorožitvenih predlogov za Zahod nesprejemljivo.
To sedaj z mojstrsko potezo poudarja Gorbačov, ki navaja, kako so v VVashingtonu poudarjali, da bi takoj sklenili sporazum o evrorake-tah, če bi SZ ločila to vprašanje od SDI in strateških raket. Sovjetski partijski voditelj ob tem navaja, da Evropa ne sme sedaj zamuditi te zgodovinske priložnosti, da omili nevarnost jedrskega spopada. Umik evroraket naj bi torej bil le prvi korak na poti popolne jedrske razorožitve.
V svojem revkjaviškem paketu je Gorbačov predlagal, da bi obe velesili ohranili 100 raket srednjega dometa vsaka, in sicer na ameriškem ozemlju in v azijskem delu SZ. Istočasno, naj bi odpravili 50 odstotkov strateških raket, v obdobju 10 let pa naj bi odpravili vse jedrsko orožje.
Sedanji predlog Mihaila Gorbačova prihaja le dva tedna po moskovskem forumu, na katerem so znanstveniki, politiki, kulturniki in intelektualci iz najrazličnejših držav razpravljali o svetu brez jedrskih bomb.
Reagan se je otresel kompromitiranega Regana
Pozitivne prve ocene po imenovanju Bakerja
NEW YORK Ameriški predsednik Ronald Reagan, ki so ga v poročilu Tower označili za »nespretnega«, je zadel pomembno točko, ko je izvedel bliskovito zamenjavo šefa kabineta Bele hiše in na Reganovo mesto postavil neoporečnega republikanca Hovvarda Bakerja. Koliko ima pri tem zasluge prigovarjanje »first lady« Nancy, stare nasprotnice Donalda Regana, ni povsem jasno, znano pa je, da je predsednikova žena vse do zadnjega vztrajala pri trditvi, da se mora Reagan čimprej otresti tiste desne roke, iz katere je škandal Irangate že naredil neuporabno rogovilo.
Da je bil Regan ventil, skozi katerega je zbežal plin, ki je vžgal Irangate, je bilo splošno znano, in znano je bilo tudi, da se je Regan že dalj časa psihološko pripravljal na predčasni odhod v pokoj. Predsednikova odločitev pa ga je kljub temu prizadela, saj je nameraval predati ostavko šele v prihodnjem tednu, po Reaganovem govoru na televiziji. Svojo ostavko je zato skrčil na en sam lakonični stavek, ki ga je že včeraj izročil predsedniku. Tako se je tudi Reganova glava pridružila dvema, ki sta padli zaradi afere Iran-Contras-Connection, Nbrthovi in Poindexterovi. Opazovalci pa so upravičeno prepričani, da to ne bo zadnja. Na prepihu je namreč tudi Robert Gates, ključna osebnost obveščevalne službe CIA.
Medtem ko je moral Regan na vrat na nos zapustiti svoje urade v Beli hiši, se novonameš-čeni šef kabineta z velikim elanom pripravlja na povratek v državno službo. Howard Baker, bivši senator in vodilna republikanska osebnost iz Tennessyja, velja v ameriških vladnih krogih za poštenega, celovitega in neoporečnega politika. Tako podobo pa je utrdilo tudi njegovo delovanje v sklopu preiskovalne komisije, ki je raziskovala tajne Nixonovega Watergata. Poleg tega pa vsi, razen najbolj konservativnega krila republikancev, priznavajo Bakerju dragocene diplomatske sposobnosti, saj je večkrat uspešno vodil pogajanja med svojo stranko in demokrati.
61-letni odvetnik Baker je pričel svojo politično kariero v rodnem Tennessyju, kjer je leta 1966 premagal bivšega guvernerja Franka elementa in si tako priboril svoj prvi mandat v senatu. Ta mandat je nato obnovil trikrat zaporedno, medtem pa je bil izvoljen za voditelja republikanske skupine v ameriškem senatu. Tej funkciji in senatorski karieri se je odrekel leta 1984, ko se je odločil, da se kandidira v republikanskih vrstah na prihodnjih predsedniških volitvah.
Te sanje mu je zdaj razbil predsednik Reagan, ki ga je osebno pregovoril, naj sprejme mesto šefa kabineta Bele hiše. Baker je namreč že izjavil, da ne bo predstavil svoje kandidature, ker bi se sicer ne mogel primerno ukvarjati z delom, ki bo vse prej kot enostavno, v Beli hiši.
Bazovci najduhovitejši
Prizadevanja Bazovcev, s šolskimi otroki na čelu, so se obrestovala, saj je žirija podelila prvo nagrado Kraškega pusta njihovemu vozu
Odbojka: v domačem srečanju ženske B lige
Meblo zlahka do novih točk
Smučanje: po smuku v Furanu
Zurbriggnu svetovni pokal
□ □ □
Košarka: jugoslovanski pokal
Smelt Olimpija praznih rok
□ □ □
Košarka: italijanska A-2 liga
Nov poraz Segafreda
□ □ □
Drevi v moški košarkarski B-2 ligi
Jadranovci drevi v Montebelluni
BRIŠČKI Brez poraza 24. januarja v Padovi bi bil sinočnji uspeh združene ekipe Meblo proti skromnemu Vol-peju iz Fiessa Umbertiana (3:0) že osmi zaporedni. Vrsta uspehov je našim odbojkarskim drugoligašicam vseeno omogočila, da so se zopet približale vodilnim in ohranile upanje, da se še potegujejo za napredovanje med prvoligaško elito. Zdaj pa je lažjih srečanj konec in za Meblo se začenja nov ciklus treh odločilnih srečanj, saj je le v tekmi zadnjega kola doma s Torref-ranco že bolj ali manj jasno, da našim igralkam zmaga ne more uiti. Pravzaprav pa bo že ključno sobotno gostovanje v Coneglianu (ki je sinoči presenetljivo izgubil v Trentu) marsikaj razčistilo.
Daljši uvod o Meblovih možnostih v sklepnem delu prvenstva je seveda delno posledica tudi dejstva, da o sinočnjem srečanju ni kaj dosti povedati. Od Fiessa, ki je Meblu v prvi tekmi
zadal nepričakovan poraz, smo resnici na ljubo pričakovali več, saj se ekipa, glede obstanka v ligi, ne more imeti za povsem varno pred šesterko iz Ferrare, ki zdaj zaseda »vroče« deveto mesto. Toda gostinje so v iskanju novih (in na oko prijetnih) napadalnih kombinacij, ki pa so dvomljivega učinka, po našem mnenju povsem zanemarile obrambo, ki je bila pravzaprav njihovo najboljše orožje. Če k temu dodamo še to, da je bila s servisi nevarna le številka 3 Viarova, je jasno, da je imel Meblo tokrat dokaj olajšano pot do zmage.
Slovenska šesterka je igrala povsem sproščeno (včasih še preveč!) in si je, s tokrat res dobrim blokom (15 točk v treh nizih!) in zadovoljivo obrambno postavitvijo, prihranila dobršen del naporov, ki jih običajno nalaga svojemu napadu. Že pred tekmo je bilo
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Nacistični
plagiat
BEOGRAD — Zvezni sekretar odbora za proslavo Dneva mladosti Milan Lazovič je z zaprepadenostjo komentiral presenetljivo odkritje, da je plakat, ki so ga že sprejeli kot idejno rešitev za letošnjo proslavo 25. maja, plagiat nacističnega dela »Tretji raj h -alegorija herojstva« in ne samostojno delo avtorja ljubljanskega studia za Novi kolektivizem.
Predloženi plakat je v bistvu kopija dela Richarda Kleina iz leta 1936, le da so nacistični simboli zamenjeni z jugoslovanskimi, saj so poteze prikazanega mladeniča in celo sence enake kot na nacističnem plakatu.
Ob takem presenetljivem odkritju bo treba samo po sebi umevno sestaviti nov plakat.
V železarni Štore pet mrtvih na delu
CELJE — Pet delavcev je izgubilo življenje, dva pa sta bila hudo ranjena v včerajšnji nesreči na delu v železarni Štore pri Celju, ko se je iz še nepojasnjenih vzrokov odpela ali pa je počila varnostna sponka na posodi s tekočim železom, da je 47 ton ognjene tekočine pljusknilo na tla in v delavce. Za pet delavcev ni bilo več pomoči, dva pa so s hudimi opeklinami takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Zdravniki ne obupujejo, vsekakor bo njuno zdravstveno stanje bolj jasno šele čez 48 ur, saj imata 15 oziroma 20 odstotkov opečene telesne površine.
Tragedija se je zgodila okoli pete ure zjutraj, ko se je bližalo koncu delo nočne izmene. Po pričevanju enega od preživelih je najprej nekaj počilo, skoraj istočasno pa je iz posode pljusknilo staljeno železo, več ranjenec ni povedal, ker se je nato onesvestil. Vsekakor bo vzroke nesreče morala ugotoviti komisija republiškega sekretariata za delo, sekretariata za notranje zadeve in celjski preiskovalni sodnik. Reševalne ekipe so že na delu za odpravo posledic nesreče, da bi se lahko obratovanje nadaljevalo.
Na izredni seji je izvršni odbor celjske občine proglasil jutrišnji dan za dan žalovanja. Prav tako so prevzeli vse mere, da bi vsaj delno omilili tragično izgubo za svojce. Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj je družinam umrlih in ranjenih ter kolektivu železarne Štore poslal sožalne brzojavke, sožalje je izrazil tudi predsednik ZIS Branko Mikulič.
c

Kljub nevarnosti represalij z novimi bombnimi atentati
Pariško porotno sodišče naložilo teroristu Abdalahu dosmrtno ječo
PARIZ Porotno sodišče je včeraj naložilo domnevnemu vodji »libanonskih oboroženih enot za Zahodno Evropo« (EARL) Georgesu Ibrahimu Abdalahu dosmrtno zaporno kazen. Obtoženca je sedem poklicnih sodnikov (porotnikov ob tej priložnosti ni bilo) spoznalo za krivega sodelovanja pri treh atentatih, ki si jih je prilastila omenjena teroristična organizacija: v prvih dveh sta bila leta 1982 v Parizu umorjena ameriški diplomat Charles Ray in Izraelec Jakov Barsimantov, v zadnjem (leta 1984) pa v Strasbourgu hudo ranjen ameriški konzul Robert Homme.
Razsodba pomeni precejšnje iznenadenje in je tudi že izzvala številne polemike med taboroma, ki različno gledata na to, kako ukrepati proti notranjemu oziroma mednarodnemu terorizmu, to je med jastrebi in golobicami, sicer pa zadeva ni tako preprosta: Parižanov je po bridkih izkuš-njahstrah novih atentatov in že zaradi tega v lepem številu podpirajo čeprav težkega srca golobice. Ne gre namreč pozabiti, da so Abdalahovi privrženci skušali izsiliti njegovo takojšnjo izpustitev z bombnimi napadi, ki so septembra lani v Parizu ubili kar 13 in ranili več kot 250 ljudi. Od tod priporočilo obtoženčevega branilca Jacguesa Vergesa, naj sodišče ne klone zahtevi po strogi obsodbi, ki so jo postavile Združene države Amerike tudi kot zasebna
stranka na procesu: »Uverjen sem, da ga boste oprostili, ker vam je pri srcu usoda Francije in Francozov.« To pa še ni vse: javni tožilec Baechlin je dobesedno rotil sodni zbor, naj ne izreče stroge razsodbe - ne več kot 10 let zapora -»ker bi v takšnem primeru Abdalah postal mučenik, Francija pa talka arabskih teroristov...
Je tožilec ravnal samostojno ali pod navdihom koga? Sam je odločno zatrdil, da ni bil pod nikakršnim pritiskom pariške vlade, ki naj bi se hotela diplomatsko rešiti »nevarnega gosta«: ob obsodbi na 10 let zaporne kazni bi ga z odpusti in podobnim skoraj gotovo izpustili še letos. Toda večina francoskih časopisov je mnenja, da je Baechlin ukrepal po navodilih državnih oblasti in že se govori, da bo prisiljen odstopiti oziroma prevzeti manj odgovorno zadolžitev kje drugje... Ob tem velja poudariti, da je domači tisk že nekaj dni omenjal možnost, češ da se francoska vlada skrivoma pogaja z bližnjevzhodnimi ugrabiteljskimi organizacijami, ki imajo v rokah neka] njenih talcev: v zameno za njihovo izpustitev naj bi Ibrahima Abdalaha blago kaznovali in morda celo oprostili. Abdalahu vsekakor ne bo hudega: v ječi bo kvečjemu 12 let, a Mitterrand ga lahko še pomilosti — in si tako nakoplje sovraštvo tistih, ki pravijo, da je ta razsodba utrdila francosko demokracijo, (dg)
Za odpravo zaskrbljujoče razlike med Severom in Jugom
Države v razvoju gledajo z zaupanjem v pomoč EGS
Nobenega dvoma ni več, da bo gospodarska problematika v znamenju Sever-Jug vključena tudi v sklepno listino zdajšnje konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se nadaljuje na Dunaju. V glavnem mestu Avstrije so udeleženci, med njimi zlasti predstavniki neuvrščenih in nevtralnih držav, dali tokrat niz stvarnih predlogov, kar je seveda korak naprej pri delu konference.
Omeniti velja zlasti predloge, ki zadevajo razorožitev in ki jih zmeraj bolj označuje napor, da o tem problemu ne bi razpravljali le velesili, pač pa tudi drugi dejavniki v Evropi. Problem razorožitve namreč ne zadeva le Washingtona, ali pa Moskve. Pomembno je med drugim, da je na primer tudi češkoslovaška delegacija, ki sicer predstavlja deželo vzhodnega bloka predlagala, naj bi pri pogovorih o tako imenovani konvencionalni razorožitvi sodelovale vse članice helsinške konference.
Pozornost pa gre tudi predlogom, ki so jih na Dunaju dali v zvezi s sredozemsko krizo in stanjem na sploh. Jugoslavija, Ciper in Malta se zavzemajo za »posebno hitro« konferenco o varnosti in sodelovanju na tem vročem področju. V zvezi s tem pa je kar zanimivo, da sta se te dni tudi velesili v bistvu odločili za »široko« konferenco o Sredozemlju, ki naj bi se je udeležile vse sredozemske države, pa še dejavniki, ki so neposredno vpleteni v krizno področje.
Vzlic temu pa se kot celovito vprašanje najbolj prebija v ospredje prav gospodarska problematika v smeri Sever-Jug, ki da je čas, »da jo pripeljemo na glavni tir«, kot je rekel predsedu-
joči Evropske gospodarske skupnosti, Leo Tinde-mans. Ta vzporednost pri razpravi o problematiki Sever-Jug (namreč na Dunaju in, v Bruslju) kajpak potrjuje resnost te teme, obenem pa razkriva niz stališč o stanju in o rešitvah, ki so si dokaj podobni.
Tako na dunajski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, kot na ministrskem sestanku Evropske gospodarske skupnosti, so namreč v bistvu ugotovili, »da problem nerazvitih tare tudi evropsko celino«; hkrati pa so si bili enotni v spoznanju, da so največje ovire pri zapolnjevanju »gospodarske jame« med enimi in drugimi v problemu dolgov, ki kaže znamenja zaostrovanja (bržčas so tako na Dunaju kot v Bruslju imeli v mislih primer Brazilije, ki zaenkrat noče več odplačevati obresti), ne pa, žal, reševanja; pa še v pojavu protekcionizma (na konferenci na Dunaju so obelodanili podatek, da so zahodne evropske dežele lani prepovedale ali pa omejile uvoz nadaljnjih 28 vrst blaga iz nerazvitih dežel) ter pri problemu surovin, kate-
rih cene so, po dogovoru mednarodnih kartelov, še zmeraj na ravni izpred 30 let.
Jugoslovanski delegat je na dunajski konferenci naglasil, da je zaskrbljujoča razlika med Severom in Jugom, ki je že pred leti zazijala zlasti pri problemu dolgov, že prava »tempirana bomba«. Predstavniki neuvrščenih in nevtralcev so se na tem shodu seveda spet zavzeli za takojšen dialog, zanimivo pa je, da so v Bruslju to potrebo izpostavili tudi v smislu, da bi bilo treba »čimprej uskladiti in pričeti mednarodno akcijo«. To je nekaj več kot odtenek v gledanju evropskih razvitih držav.
Zanesljivo ni odveč ponoviti, kar je na ministrskem zasedanju Evropske gospodarske skupnosti rekel nekdanji francoski zunanji minister, Claude Cheysson, ki zdaj v tej organizaciji načeluje posebnemu oddelku Sever-Jug: »razvite dežele, je podčrtal, si bolj prizadevajo za rešitev problema proračunskega primanjkljaja ZDA, kot pa vsaj za skromen napredek v razsežnosti Sever-Jug«. Številni mednarodni komentatorji so
mu pritegnili, češ, stvarna perspektiva tudi nadaljnjega gospodarskega napredka razvitih dežel je v posodobljeni politika do Juga.
Tako na Dunaju kot v Bruslju (nobena tajna ni, da države Juga zmeraj bolj računajo tudi na Evropsko gospodarsko skupnost) so v bistvu menili, da dežele v razvoju utemeljeno potrebujejo poceni sredstva, da si zagotove razvoj svojih gospodarstev. Žal pa Evropska gospodarska skupnost še do nedavnega na to uho ni dobro slišala. Izvozna posojila iz zahodne Evrope so še leta 1980 znašala več kot 16 milijard dolarjev, lani pa so dosegla komaj milijardo 600 milijonov. Seveda se je tudi trgovina, na primer med Zahodno Evropo in Afriko, ustrezno zmanjšala: za več kot 15 odstotkov.
Spremljajoč konferenco na Dunaju ter pozitivnejšo smer Evropske gospodarske skupnosti v zvezi s problemom Sever-Jug, pa obračajo dežele v razvoju konec koncev zainteresirano pozornost na premike, ki prihajajo, denimo, iz Japonske. Ta država se bo bržčas kmalu odločila za zmanjšanje obresti (za to se, kot poglavitno postavko, zavzemajo na dunajski konrerenci), hkrati pa tudi za povečanje posojil neuvrščenim, seveda zlasti tistim, ki so usmerjene industrijsko-izvozno. Japonska posojila nerazvitim so lani znašala že okrog 4 milijarde dolarjev, če prištevamo naložbe na kar 11 milijard in pol. Seveda gospodarski krogi na dunajski konferenci o varnosti in sodelovanju to ocenjujejo kot »pozitivno in perspektivno«.
MIRO KOCJAN
SOBE OTROŠKE (LEPLJEN LES)	600.000
SOBE SAMSKE (OREHOVINA)	■ CD CO O
OMARE SEZONSKE (LEPLJEN LES)	,0 360.000
OMARE SEZONSKE (OREHOVINA)	480.000
POGLEJ
KAKŠNE
DIVANI USNJENI	1.570.000
DIVANI S PREVLEKAMI IZ BLAGA	670.000
DNEVNE SOBE Z MIZO IN STOLI (OREHOVINA)	„ 1.600.000
DNEVNE SOBE Z MIZO IN STOLI (lepljen bel les)	„ 1.135.000
KUHINJE KOMPLET Z ELEKT. STROJI	«, 2.480.000
KUHINJE LESENE Z ELEKT. STROJI	2.900.000
KUHINJE RUSTIKALNE Z ELEKT. STROJI	.0 2.900.000
DNEVNE SOBE RUSTIKALNE, MASIVNE	... 1.670.000
SPALNICE
ZAKONSKE IZ OREHOVINE
SPALNICE
ZAKONSKE, LAKIRANE
1.560.000
1.840.000
SPALNICE
ZAKONSKE, STILNE
2.198.000
RAZTEGLJIVI DIVANI
ZAKONSKI S PREVLEKAMI
790.000
prava vetrnica priložnosti


o:’#'

iillllll
ZERAL
PET NADSTROPIJ
RAZSTAVNEGA PROSTORA (4000 m2)
PREVOZ IN MONTAŽA VKLJUČENA V CENO
CENTER
OPREME
TRST
UL. SETTEFONTANE 62
Kako Američani izsiljujejo srednjeameriške države
Nova sled brodoloma ladje M as simo Garau
»Uskladiščite nam radioaktivne V Sicilskem prelivu odpadke in na mah boste bogati« našli še eno truplo
CIUDAD DE MEXICO — »Iščemo srednjeameriško državo, ki je v zameno za milijone dolarjev pripravljena postati odlagališče okuženih odpadkov iz Združenih držav Amerike.« Oglas s tem besedilom ni bil sicer še nikjer objavljen, bo pa kmalu, a medtem ponudba teče besedno iz ust funkcionarjev zainteresiranih ameriških družb, ki nalašč za to potujejo iz ene srednjeameriške države v drugo. To je tudi dokaz, da ne gre za pustno šalo, pa tudi prvi april je še daleč.
Ponudba je v 'resnici sila vabljiva: 8 dolarjev za vsako tono odpadkov in vsekakor najmanj 30 milijonov dolarjev ali skoraj 11 milijard lir na leto. Če upoštevamo, kako je večina držav, ki jim je ponudba namenjena, revnih in zaostalih, bi lahko sklepali, da bo ta ali ona vlada brž poskočila od veselja, saj bi ji dolarji pomagali pri vračilu posojil ameriškim bankam in mednarodnim finančnim organizmom. Toda zaenkrat le ni tako.
Najprej Mehika, nato pa Gvatemala in Honduras so odgovorili z odločnim ne, kar jim gre šteti v čast, saj to pomeni, da nočejo kloniti perverznemu izsiljevanju. Upati je, da mu tudi pozneje ne bodo.
Problem nevarnih, tudi radioaktivnih odpadkov je v ZDA že star in vedno bolj kočljiv: zakonski predpisi na eni strani in izdatni stroški za predelavo takšnih odpadkov na drugi onemogočajo namestitev ustreznih odlagališč na ameriških tleh, od tod odločitev in-dustrijcev, da najamejo primerna zemljišča na tujem: »Saj že itak izvažamo revežem zdravila, herbicide pa še druge izdelke, ki jih doma ne smemo prodajati, čemu ne bi še nekaj radioaktivnih odpadkov...«. Pri tem računajo v prvi vrsti na možnost tajnega dogovora s tistim, ki bi se jim bil voljan prodati.
Mehika je najbližja in ima prostrane puščavske površine, toda tukajšnja vlada je ogorčeno in užaljeno rekla: »Nikdar ne bomo postali smetišče Američanov!« Potem so se ti obrnili na Gvatemalo, ki je ponudbo prav tako zavrnila, in na Honduras, toda vladi v Tegucigalpi so dejali, naj pohiti, češ da so Gvatemale! načelno za načrt... No, tudi Honduras je rekel ne, in to še predno je zvedel, da se Američani lažejo. In vendar je ta država velika Reaganova zaveznica! Zanimivo je, da so si Američani v južnem delu Hondura-
Rasisti ne marajo pustovati s črnci
JOHANNESBURG V Južni Afriki še pustne šeme ne smejo biti temnopolte. Dokaz o tem prihaja iz mesteca Benoni (30 kilometrov vzhodno od Johannesburga). Ko so učitelji, profesorji in dijaki petih šol zvedeli, da se bodo karnevalskih prireditev udeležili tudi črnski umetniki in policijska godba na pihala, ki jo sestavljajo spet možakarji temne polti, so odpovedali sodelovanje: »S črnuhi se ne bomo družili!«
The Star poroča, da se bojkotu niso pridružile edinole angleške šole. Zanimivo je, da bodo med pustnim rajanjem izvolili tudi novega župana. Prav tako zanimivo bo tudi zvedeti za izid volitev, na katere bo nestrpna poteza šolskega osebja in šolske mladine (ter staršev) prav gotovo vplivala.
sa že izbrali ozemlje, kjer bi uredili odlagališče odpadkov: gre za 10.000 hektarov v pokrajini Valle, ki je ena najsiromašnejših v državi.
Prav tako je tudi zanimivo, da se je honduraška vlada že pred kakšnimi desetimi leti uprla zahtevi, naj Ameriki dovoli uskladiščenje radioaktivnih odpadkov, in to nič manj kot na območju pristaniškega mesta Puerto Cortes, ki je največja honduraška luka.
Iskanje »smetišča« se seveda mrzlično nadaljuje, (dg)
MAZARA DEL VALLO — V Sicilskem prelivu so včeraj našli truplo enega od članov posadke italijanske oceanske ribiške ladje Massimo Garau, ki naj bi se zaradi trčenja v kak tanker potopila pred dvema tednoma. Truplo so našli ribiči z ladje Domeni-co Giordani iz Mazare del Vallo nedaleč od kraja, kjer je neki trajekt našel rešilni čoln z Massima Garaua s štirimi mrtvimi ribiči, prve sledove o brodolomu italijanske oceanske ribiške ladje.
O včerajšnjem tragičnem odkritju so takoj obvestili državnega pravdnika iz Maršale Borsellina, ki vodi preiskavo
o brodolomu. Truplo je sedaj na razpolago sodnim zdravstvenim izvedencem v mrtvašnici pokopališča v Maza-ri del Vallo, ki bodo skušali ugotoviti kdo je mrtvec. Truplo je namreč popolnoma iznakaženo, da ni mogoče ugotoviti, ali gre za belca ali črnca. Preiskovalci pa upajo, da bodo lahko ugotovili istovetnost na podlagi zapestne ure in jopiča, ki ga je imel umrli na sebi. Do sedaj so v Sicilskem prelivu poleg rešilnega čolna našli leseni podstavek in sod goriva z Massima Garaua, prav tako domnevajo, da so kosi polistirola, ki jih je naplavilo na sicilsko obalo del izolacijske opreme hladilnikov potopljene ladje.
Nova odkritja seveda preprečujejo, da bi ta tragedija v širši javnosti tonila v pozabo. Na ladji Massimo Garau so bili namreč le štirje usposobljeni častniki in mornarji, 15 članov posadke pa ni imelo italijanskega plovnega dovoljenja, saj so bili iz Gane, Toga in Senegala. Brodar seveda trdi, da so bili vsi izkušeni mornarji in da je le zaradi tragičnega naključja (trčenja) prišlo do brodoloma. Marsikdo pa navaja, da so bili temnopolti ribiči bržkone sposobni mornarji, a ne za sodobno ribiško ladjo, na kateri je kar mrgolelo elektronske opreme, ki daje skoraj vedno lažni vtis popolne varnosti.
Brodolom ribiške ladje Massimo Garau bi moral torej biti za opomin vsem tistim, ki v posmeh zakonskim določilom vkrcujejo na svoje ribiške ladje »črno delovno silo«, predvsem Arabce iz magrebskih držav, a tudi mornarje iz držav Gvinejskega zaliva. Dobiček za vsako ceno ne sme več biti glavno gibalo sicilske ribiške dejavnosti, saj ta nastaja dobesedno na koži domačih in tujih mornarjev. Oblasti bi morale biti bolj budne, a kaj, ko ima Mazara del Vallo nezadostno pristaniško poveljstvo.
Prvih petnajst diakonis
Robert Runcie, nadškof v Canterburyju, se je slikal z nekaterimi izmed prvih petnajstih diakonis anglikanske cerkve	(Telefoto AP)
Brazilija in Mehika se skušata otresti spon ogromnih zunanjetrgovinskih dolgov
CIUDAD MEXICO Mehika in Brazilija sta celinska velikana, tako po gospodarskih sposobnostih kot po astronomskih dolgovih. Obe državi sta si nabrali po okoli 100 milijard dolarjev dolga.
Če za kroniko prištejemo še ostale manjše nerazvite države, tedaj ta (svetovni) dolg znaša 1000 milijard dolarjev, astronomska vsota, ki so jo posodile (v lavnem) ZDA in Japonska. Če zadolžene države ne odo mogle vrniti svojih dolgov, lahko nastane globoka kriza v svetovnem denarnem sistemu z kdo ve kakšnimi posledicami.
Po tem vložku se vrnimo k poprej navedenima poglavitnima svetovnima dolžnikoma. Mehika je v krizi in gospodarskem nazadovanju, Brazilija pa je sprva prišla na zeleno vejo, sedaj pa spet pada z nje. Od njunega načina vračanja dolgov je v veliki meri odvisna stabilnost mednarodnega denarnega sistema, kot tudi obnašanje manjših dolžnikov, zato ju vsi pozorno opazujejo.
Obe državi sta proglasili tehnični moratorij (odložitev vračanja dolgov). Mehika ga je oklicala 1982. leta in ga je namerala ponoviti tudi lani. Sicer pa Mehika velja za rednega plačnika in discipliniranega dejavnika v mednarodnem finančnem krogu. Z moratorijem leta 1982 je terjala od upnikov spre-
membo ravnanja, lanski moratorij pa je privedel do tega, da so finančniki odprli mošnjo za celih 13 milijard dolarjev in podaljšali plačilni rok na 20 let. Mehika je terjala podaljšanje roka za vračanje dolgov zato, ker jih enostavno ni mogla vrniti.
Brazilija je na enak način poskušala pred kratkim rešiti svoje težave. Prav te dni pa je iz te južnoameriške države prišla novica, da ne more vračati obresti. Ta država je že dolgo v sporu v Mednarodnim denarnim skladom in ne sprejema njegovih pogojev.
Mehika budno in zaskrbljujoče spremlja razplet brazilske krize. Boji se, da bi napetost v svetovnih finančnih krogih podaljšala že itak razvlečeno obdobje soglasnosti bank za vrnitev kredita v višini 13 milijard dolarjev. V pričakovanju te nervoze se z leve in desne povečujejo kritike na račun vladne gospodarske strategije. Vedno bolj pogosto se pojavlja vprašanje, ali bo vlada predsednika De La Madrida vplivala na gospodarsko usodo Mehike.
Kritiki so prišli do naslednjega sklepa: država nima nobenega nadzorstva nad gospodarskim razvojem. V tem okviru se večkrat zastavlja vprašanje: »Koliko De La Madrid sploh lahko vlada, če je odvi-
sen od dobre ali slabe volje mednarodnega kapitala?« Mnogi gospodarstveniki sodijo, da se je mehiška vlada sprijaznila z usodo, da upravlja domače razmere v pričakovanju boljših zunanjih razmer, seveda, če bo do izboljšanja sploh prišlo.
Kritiki priznavajo, da se pojavljajo skromni poskusi širjenja samostojne nacionalno-gospodarske pobude v korist malega gospodarstva, srednjevelikih podjetij in kmetijstva. Kritiki pravijo, da ti ukrepi, zmanjšujejo odpiranje države in njeno vključevanje v svetovno tržišče. Moti jih tudi to, da odpiranje države v veliki meri povezuje nacionalno gospodarstvo z interesi mednarodnega kapitala.
Mnogi gospodarstveniki so črnogledi in sodijo, da bo mehiška kriza prenehala z odpiranjem meje mednarodnemu kapitalu, ki bo mogoče res prinesel nove naložbe, zagotovo pa bo tudi mednarodno krizo.
Kritiki mehiške vlade so se nadalje dokopali do sklepa, da je vlada s povezovanjem s kapitalom in mednarodnimi finančnimi ustanovami sama sebi predpisala omejitve v gospodarskem in političnem pogledu.
Zaradi tega je brazilski primer nadvse poučen.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000 - din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Mon-tecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - sirena De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
rN
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
»Joj! Kam bi del?«
Korenjak na sliki ni slavni Aškerčev »sosed Vid«, pač pa Jon-Pall Sigmarson »najmočnejši mož na svetu«, ki si vneto prizadeva s 140 kilogramov težko kameno kroglo.
(Telefoto AP)
Mussolinijeva senca za pokoli v Lvovu?
VARŠAVA — Strokovnjak Jacek VVilczur, član poljske komisije, ki se ukvarja z zgodovinsko rekonstrukcijo pokolov v vojaških taboriščih pri Lvovu, je zbral nekaj dokumentov, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je sam Mussolini dal pobiti na desetine italijanskih ujetnikov.
Prvi dokument je datiran 24. novembra 1943. V njem piše, da so prve dni novembra postrelili na stotine Italijanov, ki so podpirali vlado generala Badoglia. Med temi je bilo tudi nekaj visokih oficirjev. Smrtne naloge naj bi podpisali, po Mussolinijevem nalogu, trije fašistični častniki.
Med dokumenti, ki jih je predstavil VVilczur, je tudi nekaj poročil Armije Krajowe (poljske ilegalne vojske). V teh poročilih je zabeležena prisotnost »preko 30.000 Italijanov« v Lvovu. Med temi naj bi bilo tudi 200 oficirjev italijanske mornarice, ki so jih pripeljali iz Trsta.
Zločinec na TV zaslonu
LONDON Angleži ljubijo srhljivke. Zato pa si privoščijo tudi televizijsko oddajo'Crimewatch o zločinih in zločincih. Tako se je pripetilo, da je mehiški diplomat Guiller-mo Suarez na malem ekranu zagledal samega sebe v »vlogi« morilca dveh londonskih prostitutk.
Suarez je tako odkril, da je bil (domnevno, seveda) poslednja stranka Rachel Applethwaite, ki so jo našli zadavljeno in s prebito lobanjo v neki garaži nedaleč od njegovega stanovanja. Diplomat je najprej telefoniral ženi, ki živi v Mehiki, nato pa se je napotil v urade Scotland Varda, da bi razčistil svojo pozicijo. S 24-letno Rachel si je res kratil domotožje, umoril pa da je ni. Suarez naj bi ne poznal druge umorjene prostitutke Marine Monti, ki jo je nekdo najprej zadavil in nato odložil na smetišče v londonskem mestnem predelu VVillesden. Njegova pozicija je seveda kritična, zaenkrat pa so ga preiskovalci pustili na svobodo, ker nimajo dokazov, da je res Suarez novi Jack Razparač.
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
IP RVP7A
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Sporoča, da se bo v torek, 3. marca začela VELIKA RAZPRODAJA
VSEH ARTIKLOV do izčrpanja zaloge zaradi prenovitve prostorov
popusti od
50%
O dalje
na vso zimsko, pomladno in poletno otroško konfekcijo od rojsta do 15. leta
Obv. občini 12.2.87
V priredbi ZKO Tolmin in KD L Trinko
V	Čedadu proslavili dan slovenske kulture
V	ospredju pomen medsebojnega sodelovanja
ČEDAD — »Proslavljanje dneva slovenske kulture tako, da imamo med sabo kulturne delavce s Tolminskega, ima gotovo svoj smisel: prvič zato, ker se tako med seboj bolje spoznamo, ker mi sami spoznavamo kulturno delo naših rojakov na Tolminskem in ker s tem tudi poudarjamo skupen kulturno sličen, a odprt in bogat prostor ob meji. Temu skupnemu ustvarjanju daje še poseben pečat dejstvo, da je v zbirki literarnih ustvarjalcev s Tolminskega tudi nekaj naših narečnih pesnikov; kar dokazuje, da so prelivi obojestranski in stalni.«
S temi besedami je včeraj popoldne predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu Beppino Crisetig predstavil Prešernovo proslavo, ki sta jo priredila Zveza kulturnih organizacij iz Tolmina in društvo Ivan Trinko. In prav medsebojno spoznavanje in sodelovanje, včerajšnje in jutrišnje, sta bili v ospredju na vsej prireditvi. O tem vprašanju sta govorila v svojih pozdravih predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppe Chi-abudini in Bogomil Jurančič, ki je pozdravil v imenu tolminskega upravnega in političnega vodstva. Pri tem naj povemo, da so se dneva slovenske kulture na društvu Ivan Trinko med drugimi udeležili pokrajinski odbornik za kulturo Gia-como Cum, didaktični ravnatelj Londero, tolminski župan Klavora,
predsednik Socialistične zveze Franko Simčič. Sledila je nato otvoritev razstave mladega slovenskega slikarja Andreja Skalina, ki je predlanskim tragično umrl, ko je imel komaj 29 let. Gre za zanimivega slikarja, za delo katerega so značilni realistični krajevni motivi in ki je dobro znan tudi v Benečiji, saj je večkrat sodeloval na ex tem-pore v Špetru.
V drugem delu programa je bila predstavitev zbirke Sotočja 1986, ki prinaša besedila dvajsetih pesnikov in pisateljev Tolminske, Benečije in Rezije. Nekaj odlomkov in pesmi sta recitirala Ezio Gosnach in Nevenka Janež. O pomenu in vsebini zbirke je nato spregovorila profesorica Franka Šiljer Rot, ki je med drugim dejala, da »niso slovenske Atene samo Ljubljana, so povsod, kjer živijo ustvarjalni, duhovno močni in pokončni ljudje. S pesniškimi in proznimi deli - je nadaljevala - se vgrajujejo v stavbo slovenske kulture in gradijo z rojaki iz zamejstva most v svet. Zavezujejo nas, da vztrajamo na začeti poti, je zaključila. In v teh besedah je tudi sporočilo čedadskega dneva slovenske kulture in obenem volja oziroma načrt nadaljnjega sodelovanja, poglabljanja in krepitve medsebojnih vezi. Lepo uspelo srečanje se je zaključilo z nastopom Tolminskega okteta.
V	Kopru tekmovali iz italijanščine
KOPER — Včeraj je bilo v Kopru tretje medrepubliško tekmovanje iz italijanskega jezika kot jezika družbenega okolja. Sodelovali so učenci osnovnih in srednjih šol večinskega naroda iz treh obalnih občin in z območja Istre in Reke.
»Tekmovanje je ena od oblik spodbujanja učenja jezikov,« je v pozdravnem govoru udeležencem, njihovim spremljevalcem in gostom dejal Anton Skok, ravnatelj Srednje pedagoške in naravoslovno matematične šole. Podčrtal je tudi pomen poznavanja jezikov za plemenitenje obeh kultur, ki sta most prijateljstva, spoštovanja in sodelovanja med dvema državama v tem občutljivem prostoru Srednje Evrope.
V	atriju šole gostiteljice s častitljivo preteklostjo slovenskega in italijanskega učiteljišča, je zbranim govoril tudi Mario Stepcic, pedagoški svetovalec reške enote Zavoda za šolstvo. Organizatorjem tekmovanja, Uniji Italijanov Istre in Reke, Ljudski univerzi iz Trsta ter koprski in reški enoti Zavodov za šolstvo, se je zahvalil, tekmovalcem pa je zaželel uspešno delo z besedami, da so vsi udeleženci že s svojo prisotnostjo tudi zmagovalci te pomembne manifestacije. Priložnostno lep kulturni program so oblikovali učenci koprskih šol.
Najboljše učence tekmovanja čaka nagradni izlet v Italijo.
MIRJAM MUŽENIČ
O dvojezičnem šolstvu na Koroškem
Politično odločanje sedaj na zvezni ravni
Upanja, da bi se res uveljavili pedagogi
VINKO WIESER
CELOVEC — »Če hočejo koroške deželnozborske stranke pokazati svojo resno pripravljenost za dialog, naj v deželnem zboru ne sklenejo resolucije o manjšinskem šolstvu. Z resolucijo bi »koroški pedagoški model« že v naprej določili kot edino podlago za ponovne šolske razprave na Dunaju.« To je v sredo - dan pred razpravami v koroškem deželnem zboru - izjavil tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm.
Kljub tej zaskrbljenosti koroških Slovencev so koroška SPOE, OEVP in FPOE soglasno sklenile v četrtek popoldne to resolucijo (ki so jo naslovile na avstrijsko zvezno vlado) in tako krepko razvrednotile sporazum med Slovenci in strankami o nadaljnjem ravnanju v šolskem vprašanju.
Na torkovem razgovoru so se zastopniki koroških Slovencev in treh strank zmenili, da bo nova pedagoška komisija na zvezni ravni ponovno obravnavala sklop manjšinskega šolstva na Koroškem. Sestavljena naj bi bila iz zastopnikov bivše koroške komisije, zveznih uradnikov, zastopnikov univerz in koroških Slovencev. Obravnavala pa naj bi znova vse predložene modele za dvojezično šolo, vključno koroškega pedagoškega modela, ki
TW V V • j • j •
Zaščititi w območje Škocjanskih jam!
DIVAČA — V Matavunu so predstavili prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Sežana s poudarkom na zaščitenem območju Škocjanskih jam. Pri tem so izhajali iz ugotovitve, da gospodarjenje v prostoru, ki je uvrščen v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, nikakor ni samo v pristojnosti Turistične organizacije Portorož in sežanske občine, temveč vseh zainteresiranih dejavnikov, vključno s tistimi v republiki in zvezi.
V	razpravi so ugotovili, da je treba v prostorskem planu upoštevati še precej novosti, o katerih bodo zadnjo besedo rekli na republiški ravni. Pri tem so mislili na traso bodoče avtoceste, nekatere naloge železniškega gospodarstva (ureditev postaje Divača in podvoza na nekdanji cesti Matavun-Lokev) izboljšanje cestnega odcepa pri Matavunu, sodelovanje republiške kulturne skupnosti in drugo. Omogočili naj bi boljšo povezanost Škocjana z Lipico, uredili stezo za pešce od Divače do jam in geološko oziroma gozdno pot. Pri načrtovanju razvoja in izboljševanju turistične ponudbe naj bi bolj kot doslej sodelovali tudi kmetijci, gozdarji, interesne skupnosti in drugi. Spodbujali bodo razvoj kmečkega turizma in tistih kmetijskih dejavnosti oziroma obrti, ki bi izboljševale turistično ponudbo. V Matavunu nameravajo urediti center jugoslovanske speleologije. V njem bi predstavili vse jugoslovanske jame, načrtujejo pa tudi manjši muzej, v katerem bodo predstavili zgodovinske in naravne znamenitosti tega predela.
Ob tem, da v bodoče ne bi ničesar gradili neposredno nad jamami in ohranili nedotaknjen gozdni pas na obrobju udorne doline, so predvideli nov vstop v veliko dvorano. Uredili naj bi ga v bližini sprejemnega centra in tako ponudili različno dolge programe ogleda. Nov izhod iz jam naj bi bil po enem od predlogov iz Okroglice, tako da bi obiskovalce pripeljali tudi v Škocjan.
V	zvezi s temi načrti se slišijo različna mnenja, vsi pa soglašajo, da bo treba bodoči kamp urediti celo izven meja širšega zaščitnega območja. Poudarili so tudi, da je treba ljudem pomagati pri obnovi poslopij in jih pritegniti k turističnemu uveljavljanju kraja. Dosledna zaščita tega območja in njegovo večje vključevanje v slovensko turistično ponudbo bo preizkusni kamen pred začetkom postopka za razglasitev širšega krnskega regijskega parka, ki naj bi zaživel po letu 1990.
JANEZ ODAR
Tiskovna konferenca predsednika Cociannija
Letališče v Ronkah ima možnosti za povezave s tujimi letališči
RONKE — Obstajajo konkretne možnosti, da bi leta-' lisce v Ronkah že v kratkem dobilo nove redne povezave s tujimi letališči, vendar pa tisti, ki v Rimu imajo v rokah škarje in platno, ne želijo, da bi se to letališče razvilo tako, kot bi bilo treba. Predsednik upravnega sveta deželnega letališča Gino Cocianni je včeraj novinarjem dejal, da je italijanska državna letališka družba Alitalia prva, ki si ne želi razvoja našega letališča, brez dvoma tudi zaradi tega, ker se boji izgubiti delček klien-tele.
Potem ko je bil usposobljen letalski koridor nad Kanalsko dolino (do pred letom dni so tu veljale vojaške služnosti), so si upravitelji letališča v Ronkah prizadevali dobiti nove kliente. Uspelo jim je, da prihajajo po tem koridoru čarterska letala iz Islandije. Tu redno letijo tudi sovjetska letala, ki prevažajo furlanske delavce podjetij Cogolo in Danieli, ki so na delu v Sovjetski zvezi. Uvedena je bila redna dvotedenska čarterska linija med Ronkami in Londonom.
Možnosti pa je še več. Še v tem tednu pridejo v Ronke zastopniki letalske družbe Avianova ter dunajski turistični operaterji. Radi bi uvedli enkrat ali dvakrat tedensko progo Ronke-Dunaj. To bi zelo koristilo vsem tistim, še zlasti trgovcem, ki imajo opravka v državah Vzhodne Evrope (Dunaj je dnevno povezan z vsemi prestolnicami teh držav). Sedaj ti morajo v Milan ali Ziirich. Zanimanje kaže tudi nemška družba BHL, nekaka podružnica Lufthanse, ki bi rada uvedla dvakrat ali trikrat tedensko progo med Ronkami in Miinchnom ter najbrž tudi Stuttgartom. Madžarska družba MALEV bi tudi pristala na vmesno postajo na progi Milan-Budimpešta, vendar pa želi imeti možnost prevoza potnikov na obeh vmesnih relacijah. Ronke bi tako lahko dobile tretjo dnevno povezavo z Milanom. Ta pa je potrebna, saj sta oba dnevna poleta nasičena. Tem poizkusom pa se proti-
vi Alitalia, ki noče spustiti monopola iz rok. Prav tako bi bile potrebne še dodatne notranje povezave z Rimom (četrti polet), Milanom (tretji polet) ter Genovo.
Istočasno obstajajo možnosti za več čarterskih poletov. V teh dneh prično graditi novo, večje postajališče za letala. Dela morajo končati do letošnjega 6. junija. Tega dne bodo v Ronkah pristala štiri letala jumbo, ki bodo iz Londona pripeljala 1.500 potnikov. Ti se bodo v Trstu vkrcali na potniško ladjo Canberra za daljše potovanje. Prav toliko potnikov se bo z ladje izkrcalo in iz Ronk odpotovalo v London. To bo pomembna preizkušnja za letališče.
Prav tako obstajajo možnosti za trgovsko dejavnost, za prevoz blaga, za ustanovitev nekaterih družb. Koncern Aeritalia, v katerem so združena italijanska podjetja letalske industrije, namerava na robu ronskega letališča zgraditi eno svojih tovarn. Takoj naj bi zaposlili 170 delavcev, kasneje pa bi se to število lahko dvignilo do 700.
Predsednik Cocianni je obrazložil vse te pobude. Dejal pa je, da ni v političnih krogih pravega razumevanja za potrebe ronškega letališča. Parlament je izglasoval več zakonov za finansiranje pristanišč, železnic, avtocest v naši deželi, nobenega za ronsko letališče. Parlamentarci so izdelali sporazumni osnutek zakona o mednarodni kooperaciji (gre za bolj znane zakonske osnutke o gospodarskem razvoju v mejnih področjih naše dežele). V njem ni govora o letališču, ki mora postati eden najbolj pomembnih členov mednarodnega sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in deželami Srednje ter Vzhodne Evrope. Parlamentarcem iz naše dežele je poslal predloge za nekatere popravke, ki naj bi jih ti vnesli v zakonski osnutek, preden se ta dokončno odobri.
MARKO VVALTRITSCH
ga slovenska manjšina odločno odklanja kot ločevalnega...
Sturm je že pred sklepom v deželnem zboru v javnosti izjavil, da so »koroški Slovenci itak preskočili svojo senco s tem, da so privolili tudi v ponovno obravnavo koroškega pedagoškega modela.«
Govorniki vseh treh deželnozbor-skih strank so na četrtkovi seji izključno govorili o pedagoškem modelu, ki ga manjšina ovrednoti kot kompromis med nemškonacionalni-mi silami in koroškimi strankami. Leo Uster (OEVP) je še enkrat vsebinsko tolmačil, zakaj bodo ločili razred na dva dela, če bo najmanj 7 učencev prijavljenih k dvojezičnemu pouku, Jose! Koschat (SPOE) je menil, da Slovenci »sedaj tudi bolj soglašajo« in svaril zvezno vlado, »naj ne ponavlja napake iz monarhije, ko so centrale prezirale odločitve na deželni ravni.« Medtem ko je Kriemhild Tratting (FPOE) v enournem govoru deželnemu zboru »razlagala« zgodovino Južne Koroške in pri tem ponavljala tudi številne tradicionalne predsodke nemškonacionalnega tabora do slovenskega jezika, kulture in človeka na Koroškem.
Razprava o dvojezičnem šolstvu bo torej na zvezni, dunajski ravni, čeprav četrtkova seja koroškega deželnega zbora nakazuje, da hočejo koroške stranke z nespremenjeno odločnostjo vztrajati na svojih pozicijah. Tudi ni bilo pričakovati, da bodo velika dunajska demonstracija in kritični glasovi iz vse Avstrije povzročili premik mišljenja v tradicionalnih koroških strankah. Prisilili pa so uradno Koroško le, da že tretjič preloži začetek napovedanega hitrega poslabšanja dosedanjega skupnega šolanja učencev na dvojezičnem področju. To je nedvomno določen uspeh za demokratično gibanje, ki mu pred leti nihče ni pripisoval te vztrajnosti, Zgleda, da so se aktivisti za mirno sožitje med narodoma na Koroškem oprijeli gesla: »Nimamo šanse, izrabimo jo!«.
Čeprav ostaja Koroška področje glavnih trenj v tem za vso Avstrijo pomembnem vprašanju, se bo politično in strokovno odločanje preselilo na zvezno raven. 16. marca bo zasedala že prvič nova »mešana komisija«. Koroške stranke vidijo v tej komisiji po vsej verjetnosti le kozmetično potezo, ki jo je pač bilo treba napraviti za boljši ugled Avstrije v mednarodni javnosti (in za morebitno preslepljenje Slovencev). Pri tem jih potrjuje vsa povojna avstrijska manjšinska politika, ki so jo v zadnji konsekvenci še vedno odločali v Celovcu.
Nasprotno pa demokratične sile in z njimi koroški Slovenci upajo, da se bodo na tej ravni res uveljavili pedagogi, ki jim po stari avstrijski navadi ne gre samo za površen konsenz najmočnejših političnih sil, temveč tudi za razvoj prizadete narodne skupnosti.
Nova ministrica za pouk Hilde Hawlicek je na dunajskem razgovoru Slovencem obljubila pogajanja, ki se bodo lotila problema znova. Uradna Koroška tega zgleda da noče. Manjšina bo skušala možnosti izkoristiti. Preveč iluzij pa nima.
TRIESTE AUTOMOBILI
S. R. L.
SEDEŽ: Ulica del Giacinti 2 — 34135 TRST Telefon 040/411950
PRODAJA: Ulica dl Roiano 6 Telefon 040/413337
nova podružnica
Bona
v rojanu
Sprevod privabil na Opčine ogromno gledalcev
Domiselne bodice Kraškega pusta
Prvo nagrado je žirija podelila Bazovcem, na drugo mesto sta se uvrstila Šempolaj in Repnic,
na tretjem mestu pa so pristali Gr opoj ci in P adričarji
Kralj 21. Kraškega pusta je skupaj s soprogo, kraljico Lili 21. z gromkim glasom izdal svoj proglas: veselite se veseljaki, pijte ga, dokler je še kaj pod palcem, plešite in norčujte se. In njegovi zvestni podaniki, marljivi pustni delavci, so vestno ubogali in to še preden se je kralj oglasil z Brdine. Veselo razpoloženi so se pikro ponorčevali iz problemov, ki nas tarejo vsak dan, ob tem pa si privoščili marsikaterega veljaka tudi poimensko. Tako so podelili diplomo honoris causa predsedniku Ron Ronu, saj mu je uspelo, da se še vedno prikazuje kot branilec miru, pa čeprav je prodajal orožje Irancem in Arabcem, bil vpleten v Irangate in ... marsikatere druge gate. Tolažilno priznanje je šlo generalnemu sekretarju sovjetske KP z željo, da bi mu mu uspela mavrična demokratizacija rdečega sojuza, veliko pustno priznanje pa je zaslužil tržaški župan Staffieri za kuL.inarični recept, saj je ugotovil, da bo prebavil bilingvizem le, če bo ob Rosetijevem jeziku imel še prašičji jeziček v omaki puttanesca.
Kraški pust, ki že več kot dve desetletji meša kraševcem glave, je tudi letos privabil na Opčine nenavadno veliko ljudi, ki so se trli na Narodni in Proseški ulici, pozorni na realizacije bistrih glav in spretnih rok, ki so si prizadevale, da bo pust res pust, šaljiv in zbadljiv kot se spodobi. In res so vse skupine zadele v živo, čeprav so nekateri imeli v humorju morda nekoliko pretežko roko. Teme so bile zelo aktualne: tako so se Bazovci lotili siri-hrotrona in fizik Carlo Rubbia je z njihovega voza prikimaval, ob tem pa kazal tablico z napisom No, bel... Šem-polajci so si privoščili krajevni italijanski list Piccolo, ki so ga ob tej priložnosti prekrstili v slovenski mičken, Repnič se je lotili Šahove tekme v raju na zemlji, medtem ko so se Gro-pajci in Padričarji spoprijeli s prekup-
Zmaj Direndaj je grozeče pokazal zobe
čevanjem otrok in jih na vozu tehtali in prodajali.
Če so imeli prvouvrščeni srečno roko in dober navdih, tudi ostali niso veliko zaostajali in, kot je večkrat poudaril kralj Pust, mimo odločitev žirije so res zmagali vsi. Domiselna sta bila voza s Prebenega in Mačkolj, ki sta prikazala gusarje, medtem ko so se Openci pošalili s teatrom; Repentabor je pokazal na Zadnjega Kraševca, medtem ko je Praprot z vozom Več veselja manj orožja svojstveno načela eks in biks, ki razdvaja svet. Skupino s Krmenke je premamila kava, točneje Kava do Brasil, medtem ko so se Pod-lonjerci s mornariškim pristopom lotili žlahtne kaplice ter pristali pri Gusarjih malvazije.
Ob vozovih so obogatile kraški pust tudi posamezne maske ali večje skupine. Tako so se Ferlugovci nekoliko pošalili iz svojih strmih klancev in poslali v sprevod kakuše z rajši. Otroški vrtec iz Šempolaja je pripeljal ljubkega zmaja Direndaja, medtem ko so se dijaki učiteljišča Slomšek spoprijeli z nekoliko kontradiktorno Veselo žalostjo. SKD Tabor je plašil gledalce s Kraškimi demoni, Zahodni Kras Grmada pa je za pust dal besedo kar ...ribam.
Napeto pričakovanje skupin na odločitev žirije je na Brdini nekoliko ublažilo nagradno žrebanje. Pa tudi v tem primeru je šaljivec Pust nekajkrat posegel in navdihnil kraljico, da je izbrala neprimerno številko, oziroma številko katere lastnik se je oddaljil. Tako je imela Lili 21. kar trojno delo in je morala večkrat seči v vrečko, a nočna posoda z vinom in klobasami, kolo sira in pršut so ob koncu le našli zakonite in srečne lastnike.
Po sprevodu in žrebanju so si veseljaki privoščili kratek oddih, nato pa so se znova podali na pot, da ob zvokih ansamblov in kapljici domačega praznujejo zmago ali utopijo žalost.
Bazovski voz med sprevodom Kraškega pusta
Tako so si v Repniču zamislili Šahovo tekmo
Bi
Gropajski in padriški Trans Balkan Child Export
Tako po mnenju žirije
Žirija, v katerih so bili zastopniki vseh sodelujočih vasi in zastopniki občil, se je odločila za sledečo uvrstitev:
VOZOVI:
1.	Bazovica z vozom V Bazovici ne...e ...EEE
2.	Šempolaj z vozom Ubogi mičken in Repnič s Šahovo tekmo v raju na zemlji
3.	Gropada-Padriče z vozom Kam bo pala vaga
Sledijo ( po vrstnem redu v sprevodu)
Mačkolje z vozom Gusarji iz reke Osp
Opčine z vozom SOS Gledališče Repentabor z vozom z vozom Zadnji Kraševec Prebeneg z vozom Gusarji Krmenka z vozom Kava do Brasil Praprot z vozom Več veselja manj orožja
Podlonjer z vozom Gusarji malvazije
SKUPINE
1.	Ferlugi — Ferlugovske kakuše
2.	Otr. vrtec Šempolaj — Zmaj Direndaj
3.	Drž. učitelj. Slomšek — Vesela žalost
-Sledijo SKD Tabor s Kraškimi demoni in Zahodni Kras-Grmada z Dajmo besedo ribam
MASKE
1.	Bogateč in Sardoč z Oklepom srednjeveške dobe
2.	Maver z Barcaffe
Kraljica in kralj sta nagovorila podanike	Ta mičken po šempolajsko	Ferlugovske kakuše so znesle jajce
Med programsko razpravo v tržaškem občinskem svetu
V ospredju vprašanje slovenske manjšine Resolucija KPI obvezuje občinski odbor
V poznih nočnih urah je tržaški občinski svet sklenil predsinočnjo sejo, ki je bila posvečena Staffi-erijevim decembrskim programskim izjavam, z izglasovanjem resolucije o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in o ustvarjanju kulture sožitja, ki jo objavljamo na prvi strani. Odobrena resolucija je nekoliko okrnjeno besedilo dokumenta, ki sta ga predložila komunistična svetovalca Spetič in Calabria, saj je iz njega izpadel stavek, da je treba manjšino »obraniti pred asimilacijskimi procesi«, in je v taki obliki prejela poleg glasov KPI tudi podporo svetovalcev KD, PSI in Slovenske skupnosti. Za neokrnjeno besedilo so nato glasovali le svetovalci KPI in SSk (skupaj 11), medtem ko jih je 25 glasovalo proti (Lista za Trst, demokristjani in republikanci), 5 socialistov se je pa vzdržalo, tako da je bilo zavrnjeno. Pri glasovanjih o obeh inačicah resolucije so bili odsotni misovci, socialdemokrat in liberalec, medtem ko predstavnik Tržaškega gibanja se ju ni udeležil iz protesta, ker so omenjeni stavek odpravili, češ da gre za popuščanje nasprotnikom sožitja.
Sprejem take resolucije, ki se nedvoumno zavzema za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite in hkrati za dejavno vlogo same tržaške občinske uprave za ustvarjanje kulture sožitja v naših krajih je vsekakor, mimo delne okrnitve njenega začetnega dela, oceniti kot pomembno politično dejanje tržaške občinske skupščine, ki obvezuje odbor pri njegovem nadaljnjem delovanju. Pomembno je pa tudi, da se je v odnosu do vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ponovno ustvarila v občinski skupščini demokratična večina, in da je ostala Lista za Trst osamljena na svojih zaprtih stališčih. Resolucija torej predstavlja vsekakor pomemben korak naprej in po-
trditev odprtejšega razmerja do naše skupnosti, ki mora usmerjati nadaljnje delovanje občinske uprave.
Resolucijo je v zavzetem in utemeljenem govoru obrazložil komunistični svetovalec Spetič, ki je uvodoma naglasil, da predstavlja vprašanje odnosa do Slovencev pomemben in živ problem, ki pogojuje splošen razvoj in perspektive naših krajev. Slovencev ni mogoče obravnavati kot zavoro pri tem razvoju, ampak nasprotno kot bogatitev družbenega tkiva, zaradi česar predstavlja rešitev vprašanja njihove zaščite odprtje novega razvoja za vse prebivalce našega področja. Zavrnil je stališča listarja Ceco-vinija (ki je sam »asimiliranec«) v prid »prostovoljni asimilaciji«, ker ta dejansko ni nikoli prostovoljna, ampak plod raznovrstnih, tudi nasilnih pritiskov. Cecoviniju je Spetič tudi oporekel, da zagovarja ustvarjanje nekakšnih getov za Slovence, kot je tudi zavrnil vsake težnje k uvajanju štetja po narodnosti, ki mu manjšina nasprotuje, ker ne more biti verodostojno in bi moglo služiti zgolj večini za omejevanje ravni narodnostnih pravic.
Ustvariti je torej treba, je poudaril Spetič, pravo kulturo sožitja, ki mora sloneti na pravičnem uveljavljanju ustavnih določil o zaščiti slovenske manjšine. Pri tem je kritiziral vsebino poglavja, ki v Staf-fierijevih programskih izjavah obravnava Slovence, ker je v njem govor le o »koordiniranju obstoječih zakonov«, medtem ko manjšina potrebuje globalni zakon. S tem v zvezi je očital socialistom in SSk, da popuščata pred nacionalističnimi težnjami ostalih komponent koalicije, demokristjanom pa, da ne znajo dovolj pogumno tolmačiti naprednih teženj v katoliškem gibanju. Na koncu pa je pozval vse demok-
ratične stranke, naj glasujejo za resolucijo, kot so podoben dokument nedavno soglasno izglasovali v skupščini Gorske skupnosti Nadiških dolin.
Socialistični podžupan Seghene je izrazil pripravljenost, da njegova skupina glasuje za komunistično resolucijo, če iz nje odpravijo stavek o asimilacijskih procesih, češ da ti niso možni v demokratični ureditvi Italije in da torej te nevarnosti ni. Kot smo povedali, so torej najprej glasovali za delno okrnjeno besedilo, in je glas PSI po vsem videzu prispeval, da so resolucijo podprli tudi demokristjani. O vprašanjih Slovencev in resoluciji KPI so spregovorili tudi odbornik Lokar (SSk), ki je poudaril nujnost jamstev za nemoten razvoj manjšine ne le na jezikovnem in kulturnem področju, ampak tudi glede na teritorij, na katerem živi, kar lahko nudi le globalni zakon. Odstavek o manjšini v programskih izjavah je mogoče tolmačiti na več načinov, je dejal Lokar, vsekakor pa je pomembno, da je bila ta problematika vključena v program. Zelo ostro proti temu poglavju pa je nastopil Parovel (Tržaško gibanje), češ da Slovence omalovažuje in predvideva zaščito samo v krajih, kjer predstavljajo večino. Svojevrstne teze pa je razvijal listar Cecovini, češ da Slovenci ne potrebujejo novih zakonov, da se smejo prostovoljno asimilirati, da jih je treba prešteti in da naj bi se včlanili v nekako »pravno priznano« Ustanovo (kar sta Spetič in Lokar označila za »getizacijo«).
Pred glasovanjem o omenjeni resoluciji KPI o Slovencih je občinski svet po dolgi razpravi še odobril, z glasovi strank večinske koalicije in ob nasprotovanju KPI, Tržaškega gibanja in Mestne liste ter odsotnosti MSI, programske izjave župana Staffierija.
Mednarodni posvet o Maksimilijanu v hotelu Excelsior
Logično in skoro obvezno nadaljevanje razstave o Maksimilijanu v Mi-ramarskem gradu bo mednarodni posvet, širša predstavitev te zanimive in skrivnostne osebnosti iz »habsburške hiše«. Posvet, ki ga prireja Tržaška pokrajina v sodelovanju z Občino in Deželo FJK, se bo odvijal v tržaškem hotelu Savoia Excelsior od 4. do 6. marca. Na včerajšnji tiskovni konferenci v dvorani pokrajinskega odbora sta namen in program tega tridnevnega zasedanja predstavila predsednik Pokrajine Dario Locchi in prof. Laura Ruaro, skrbnica miramarske razstave.
»Tržaška razstava o Maksimilijanu je pripomogla k popolnejši predstavitvi za naše mesto tako pomembne osebnosti. Točneje je osvetlila njegovo osebnost, ki je bila večkrat predmet stereotipnih ali pretirano romantičnih vizij. Marčni mednarodni posvet bo torej nudil možnost, da razjasnimo dvome in skrivnosti, ki ovijajo življenje Maksimilijana Habsburškega,« je povedal predsednik Locchi.
Prof. Laura Ruaro je prisotne seznanila s programom tega tridnevnega mednarodnega zasedanja in predstavila vse govornike, ki bodo s svojimi posegi obogatili to srečanje. Učenjaki in zgodovinarji iz Italije, Avstrije in Belgije, pa tudi iz Mehike, bodo poslušalcem predstavili sad svojih raziskav ter orisali Maksimilijanovo zgodovinsko podobo in njegovo življenjsko pot na podlagi zanimivih, večinoma doslej še neznanih dokumentov.
Ponuja se priložnost za ugodne knjižne nakupe
V torek začetek tradicionalnega srečanja s slovensko knjigo v TK
Tržaška knjigarna se te dni vneto pripravlja na tradicionalno srečanje s knjigo, ki ga bo priredila v prvih dveh tednih marca. Že vrsto let namreč knjigarna v tem času razveseljuje svoje odjemalce z razprodajo knjig, ki predstavlja lepo priložost za ugoden nakup slovenske knjige, obenem pa tudi možnost za srečanje z nekaterimi našimi ustvarjalci.
Tradicionalno srečanje s knjigo v Tržaški knjigarni se bo začelo v torek, 3. marca, trajalo pa bo do sobote, 14. marca. Pobuda želi ponovno odkriti nekdanje uspešnice, želi biti pobuda k branju in vzpostavljanju novega odnosa do pisane besede. Odjemalci bodo dobili na policah prenovljene knjigarne (prenovitvena dela so pravkar v teku) bogat izbor esejistike, zgodovinopisja, strokovne literature, slovenskega in tujega leposlovja, otroške in mladinske književnosti, plošč in kaset. Cene knjig bodo sila ugodne: z 10% do 50% popusta. Ob tem velja kupce še opozoriti, da bodo za vsakih 25 tisoč lir nakupa dobili še knjižni dar.
Tradicionalno srečanje s knjigo bosta popestrili dve kulturni prireditvi. Prva bo v četrtek, 5. marca, ko bo v okviru praznovanj ob Dnevu žena na sporedu predstavitev knjige proznih del in poezije Irene Žerjal, Nadje Švare in Marije Mislej. Delo z naslovom
"Burja in kamni" bo predstavila prof. Marija Cenda Klinc.
Drugo predstavitev bo priredila Tržaška knjigama v sodelovanju s SPDT. Gost TK bo slovenski alpinist Viki Grošelj, vodja himalajske odprave na Broad Peak in na Gašerbrum 2, ki je ..prav pred dnevi izdal knjigo o takratni nadvse uspeli odpravi v Karako-rum. Knjiga nosi naslov "V prostranstvih črnega granita", predstavil pa jo bo Duško Jelinčič, ki je med himalajsko ekspedicijo osvojil Broad Peak.
Zavodski svet liceja France Prešeren je obsodil dogodke v Športni palači
Zavodski svet liceja France Prešeren se je sestal v četrtek, 26. februarja, in sprejel v zvezi s hudimi dogodki v tržaški Športni palači sledečo resolucijo:
»Zavodski svet obsoja dogodke, ki so se pripetili med polfinalno in finalno tekmo šolskega rokometnega turnirja, še posebej pa se zgraža nad žaljivim zadržanjem navijačev italijanskih šol, s katerimi se je na omenjenih tekmah srečalo moštvo našega liceja. Povsem nedopustno je, da profesorji, ki so spremljali igralce italijanskih šol na obeh tekmah, niso posegli in preprečili grobega žaljenja ne samo naših dijakov, pač
pa celotne slovenske skupnosti v Italiji.
Tako obnašanje je še toliko bolj nedopustno in nerazumljivo, ko gre za medšolska srečanja, na katerih bi pričakovali sicer vroče, vendar nikakor ne žaljivo navijanje, saj je vzgajanje mladih k spoštovanju etničnega, socialnega in verskega pluralizma ena od poglavitnih vlog šolanja in izobraževanja.
Če šole ne poskrbijo za pravo vzgajanje svojih dijakov, potem se ne smemo čuditi, če se športne prireditve vse prevečkrat spremenijo v vandalizem, če na igriščih prihaja do prelivanja krvi.
Zavodski svet liceja Prešeren izreka vso solidarnost nastopajočim igralcem, dijakom-navijačem in profesorjem-spremljevalcem našega zavoda, poudarja njihov čut za odgovornost, ker niso nasedli provokaciji, ki bi se lahko izrodila v resne incidente, obenem pa se zahvaljuje ravnateljici zavoda prof. Lauri Abrami za odločen poseg pri šolskem skrbniku, kakor tudi predsedniku Združenja slovenskih športnih društev v Italiji dr. Odu Kalanu za protestno pismo, ki ga je odposlal šolskemu skrbniku Ottavianu Corbiju.«
Novi upravni odbor TPPZ »Pinko Tomažič«
V petek se je sestal novi upravni odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki so ga izvolili člani ansambla na rednem občnem zboru, ki se je vršil 20. februarja. Glavna točka dnevnega reda je bila porazdelitev funkcij za dveletno mandatno dobo odbora.
Novi predsednik TPPZ bo Igor Pavletič, ki je že opravljal to funkcijo v preteklosti, njegov namestnik pa bo Angel Hafner. Za tajnika je bil potrjen Miran Pečenik, za njegovega namestnika pa je bil izbran Stanko Vodopivec. Blagajniško funkcijo bo opravljal Fabio Viola z namestnikom Stankom Kraljem.
Gospodarsko komisijo, ki ji bo načeloval Oskar Čok, bodo sestavljali Sergio Zampieri, Alojz Škerlj, Marjan Ra-žem in Maks Križmančič.
Umetniški vodja Oskar Kjuder bo načeloval umetniški komisiji, katere člani so Pia Cah-Širca in Aleks Curk. V tehnično komisijo pa so bili izvoljeni Marjan Ražem (načelnik), Ivan Grgič in Silvano Maver. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Renato Čok, Rinaldo Čok in Florjan Sabadin.
Socialno komisijo, ki je zadolžena za stike z' borčevskimi organizacijami in socialnimi ustanovami, bodo sestavljali Marjan Kralj (načelnik), Angel Hafner in Oskar Kjuder; za člane ^disciplinske komisije pa so bili izbrani Miran Batič, Pepi Žagar in Lojze Škerlj. Ža stike z mladinskimi organizacijami ih z mladinsko skupino »Pinko Tomažič« bosta zadolžena Rada Zergol in Paulo Cerkvenič.
Po porazdelitvi funkcij so odborniki sestavil^ program dela, s posebnim ozirom na bližnjo proslavo 15-letnice delovanja zbora, ki bo 21. t. m. v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu.
Uspešen prikaz nabrežinskega kamna na rimski razstavi
V Rimu se iztekajo zadnji dnevi razstave »100 občin velike-male Italije«, na kateri je zastopana tudi občina Devin-Nabrežina. Razstava je žela priznanje publike, prejšnjo nedeljo jo je obiskalo 25 tisoč oseb. Organizator razstave, vsedržavna zveza trgovinskih zbornic Unioncamere, že jemlje v poštev možnost (po nasvetu ministrskega predsednika Craxija), da bi razstavo ponovili tudi drugje. Prva predloga sta bila milanski sejem in sejem Vzhoda pri- Bariju, možna pa je ponovitev tudi izven Italije.
Prihodnjo soboto bo krstni koncert ženskega pevskega zbora Rdeča zvezda
Prihodnjo soboto, 7. t. m., ob 20.30 bo športno-kulturno središče v Zgoniku prizorišče še enega utrinka našega kulturnega ustvarjanja in za ta dogodek vlada še posebno zanimanje. Novoustanovljeni ženski pevski zbor Rdeča zveza se bo namreč prvič uradno in samostojno predstavil občinstvu pod taktirko dirigentke Marte Werk Volk z izvajanjem celovečernega krstnega koncerta, ki bo zajemal deset pesmi. Obenem pa bodo s to prireditvijo na najboljši način obeležili in proslavili mednarodni dan žena. Kulturni večer, ki ga prireja kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža, bo zaokrožil moški lovski zbor Doberdob, ki bo pod vodstvom Janka Simonete zapel pet pesmi. S tem pa se prireditev ne bo zaključila, saj bo kulturnemu programu sledilo še prijetno javno družabno srečanje za vse prisotne (obvezna je seveda udeležba tudi moške komponente), s praznovanjem osmega marca ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Narečni pesnik Atilij Kralj pa bo podal nekaj pesmi iz svojega liričnega opiusa.
Na območju zgoniške občine je vse od prvih povojnih let globoko zakoreninjena ljubezen do zborovskega petja. Tako je v sklopu Rdeče zvezde vrsto let deloval tudi ženski in mešani zbor, ki pa je v zadnjih letih predvsem zaradi pretežno mladega pevskega kadra doživljal vzpone in pavze. Vendar
pa je pevska iskrica še vedno neomajno tlela v srcih in tako se je natanko pred letom dni, pod' okriljem Rdeče zvezde osnovala nova pevska skupina, ki jo sestavlja 21 žena in deklet z območja zgoniške in repentabrske občine. Dosedanje zavzeto delo kaže, da je seme padlo na rodovitna tla in vtis imamo, da si je ženski zbor že postavil dokaj trdne temelje, tako da ima vse pogoje, da v bližnji bodočnosti doseže zavidljive uspehe na težki poti umetniškega oblikovanja in rasti.
Duša in srce ženskega zbora Rdeča zvezda je temperamentna dirigentka Marta Werk Volk, ki je s svojo strokovno ostrino že jasno dala zboru svoj pečat. »Vsekakor je treba upoštevati, da je zbor še izredno mlad in treba bo še veliko garati, preden bo dobro asimiliral vokalno tehniko. Z vajami smo začele marca lanskega leta, če izvzamemo praznike in počitnice, pa imamo za seboj le devet mesecev efektivnega vežbanja pio dvakrat tedensko. V zadnjem obdobju pa smo število tedenskih vaj povečale na tri. Pevke so zelo vztrajne, požrtvovalne, redno obiskujejo vaje in če upoštevamo, da je večina začetnic, sem z dosedanjim napredkom zelo zadovoljna. Krstni nastop pričakujem dokaj mirno in prepričana sem, da bodo pevke uspešno in dostojno prestale to prvo preizkušnjo na, upam, dolgi poti našega zborovskega udejstvovanja«.
Pevke Rdeče zvezde so doslej pokazale vsestransko razgibanost, saj so za reševanje tehničnih problemov tudi osnovale samostojni odbor, ki mu predseduje Sonja Pahor -Budin. V soboto pa se bodo predstavile občinstvu v novih oblekah, ki so jih po zamisli svoje dirigentke same krojile. Na krstnem nastopu jim bomo torej prisluhnili z zanimanjem in s simpatijo. Kdove, da se ne bo ob tej priložnosti navdušila še katera ljubiteljica zborovskega petja in pristopila k zboru, ki bi potreboval priliv še novih glasov.
B. S.
Pobuda Gibanja za davčno osvoboditev
Novinar Giovanni Arpino bo v nedeljo, 15. marca, odprl na Trgu Unita manifestacijo davkoplačevalcev, ki se bo naknadno spremenila v sprevod oziroma v štafeto. Slednja se bo 22. marca srečala z drugo tovrstno manifestacijo v Genovi.
S to svojevrstno obliko protesta hočejo davkoplačevalci opozoriti oblasti na nepravičnost davčnega sistema in njegovo zapletenost. V ta namen so se združili v Gibanje za davčno osvoboditev, ki je apolitično in odprto vsem občanom, ki se s sedanjo davčno politiko ne strinjajo.
Albin Orel 80-letnik
Vsak tržaški Slovenec, ki mu je pri srcu slovenska pesem, si ne more kaj, da bi v svojih spominih ne srečal Albina med pevci. Že kot 12-letni deček je pel v cerkvenem zboru pri Sv. Jakobu. Malokdo med našimi pevci lahko reče, da že 68 let poje, saj je sodeloval v Trstu v mladinskem društvu »Prosveta«, v pevskem zboru »Ilirija«, v moškem zboru »Kolo« ter bil včlanjen v društvu »Ovada«. Tudi v času usodnega leta 1927, ko so morali slovenski zbori utihniti, in se je v Trstu slovensko petje le skrivaj nadaljevalo, je Albin pristopil k zboru pri Sv. Jakobu, kjer se je pod okriljem cerkvenega petja gojila lepa slovenska narodna pesem. Nekaj let je pel tudi v srbski pravoslavni cerkvi.
Ko je divjala nacifašistična vojna, je bil leta 1944 Albin aretiran in odpe-
ljan v Buchenwald, kjer je prestal vse tegobe ujetništva. Ko se je ob koncu vojne vrnil domov, je njegov lepi glas občuteno zadonel v prosvetnem društvu »Ivan Cankar«. Posebno priznanje je žel kot solist v znani makedonski pesmi »Bolen mi leži«, ko je PD Cankar leta 1948 gostovalo v Beogradu, Skopju, Nišu in Novem Sadu.
Kasneje je pel v Komornem zboru in ko so pred leti ustanovili Tržaški partizanski pevski zbor, se je Albin med prvimi vključil kot pevec in član odbora.
Albin Orel se je rodil v Trstu pri Sv. Jakobu 1. marca 1907. Obiskoval je slovensko šolo Ciril in Metod ter tečaj Istituto serale riunito v Ul. Battisti. Zaposlil se je v odvetniški pisarni in v banki. Pri služenju šestmesečnega vojaškega roka so ga leta 1927 zaznamovali kot »elemente pericoloso allo stalo«. Pozneje je bil kot »filojugoslavo« leta 1942 konfiniran v Abruce.
To so skopi, nepopolni in kratki podatki življenjske poti kulturnega delavca in neumornega pevca, ki je okusil vse tegobe in trpljenje zavednega Slovenca. Danes se lahko z upravičenim ponosom ozira na prehojeno pot in mu je v veliko zadoščenje, ko sliši slovensko gostolenje malih vnukov, od katerih dva celo v oddaljeni Švedski govorita in pojeta v lepi slo-
venščini.
Naj slavljenec oprosti preskromnim besedam in sprejme prisrčne čestitke vseh, ki ga imajo radi in mu želijo obilo zdravja ter da bi še mnogo let gojil našo lepo slovensko pesem.
Specifični problemi na sestanku prevoznikov, članov SDGZ
Določila Sklada za Trst so oškodovala prevoznike
Z namenom, da se navežejo tesnejši stiki s člani, je vodstvo obrtne sekcije SDGZ že pred časom sklenilo sklicati sestanke svojih članov po strokah in s tem omogočiti poglobljeno preučitev specifičnih problemov. Tokrat so bili na vrsti prevozniki, njihov sestanek pa se je čisto naključno ujemal z vsedržavno stavko stroke.
Predsednik sekcije Andolšek je uvodoma orisal namene odbora in razloge takih srečanj, predstavnik prevoznikov v odboru Danilo Cunja pa je navzoče povabil, naj izrazijo svoja stališča. Pogosto prihaja namreč do pritožb ali negodovanj, ki pa same po sebi ne zadostujejo: za konkretnejše delo potrebuje vodstvo Združenja predloge, želje in seznam potreb.
Tajnik Kalan je orisal dogodke zadnjih mesecev in ugotovil, da razna zakonska določila s konca preteklega leta niso rešila problematike, nasprotno, lahko bi celo rekli, da so vnesla še večjo zmedo. Obljube ministra za prevoze pa tačas ne morejo biti obvezujoče, saj je politični položaj zelo negotov, morebitna dolgotrajna vladna kriza ali celo razpust zbornic pa bi povzročila večmesečno zamudo pri zakonski ureditvi tega področja.
Navzoči so ugotovili, da je stavkovno gibanje dejansko uspelo in da so prevozniki po dolgem času dokazali navezanost na svoje organizacije. Razprava je nato obravnavala določila
Komisije Sklada za Trst, ki so za leto 1986 predvidevala delno finansiranje le tistih investicij, ki so presegale 200 milijonov lir. Taka odločitev je prizadela obrtnike-prevoznike, saj se cena novega tovornjaka giba med 120 in 130 milijoni. Člani so zato poverili Združenju nalogo, naj skuša doseči pri odboru Sklada znižanje investicijskih vsot za vse obrtnike, ali vsaj za prevoznike.
Ob zaključku je Cunja poudaril, da je šlo za prvi tovrstni sestanek, ki jih bo vodstvo sekcije še organiziralo, da bi navezali tesnejše poslovne stike in koristili vsej kategoriji, (zk)
Vlado Klemenčič se je mudil v Trstu
Član predsedstva Zveze komunistov Slovenije Vlado Klemenčič se je predsinočnjim v Trstu sestal z evropskim poslancem KPI Giorgiom Rossettijem in s pokrajinskim tajnikom stranke Ugom Polijem, s katerima se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih odnosov Jugoslavije oziroma Slovenije z Italijo in Furlanijo-Julijsko krajino ter o odnosih med SFRJ in EGS.
Ob svojem obisku v Trstu je Klemenčič s sodelavci obiskal tudi SKGZ, kjer se je pogovarjal s tajnikom Dušanom Udovičem.
S seje Odbora za šolstvo pri SKGZ
Čimprej se mora sestati Enotni šolski odbor
Delovanje IRRSAE, vprašanje novih učnih načrtov za osnovno šolo, problemi, ki jih naši šoli odpira demografski padec in bližnje volitve, v šolske svete so bili na dnevnem redu seje Odbora za šolstvo pri SKGZ. Predvsem zadnji dve vprašanji sta za naše šolstvo izredno pomembni: Odbor je bil mnenja, da bi moral o njiju razpravljati in se izreči Enotni šolski odbor, zato je nujno, da se ta odbor čimprej sestane.
O delovanju Deželnega zavoda za pedagoško izpopolnjevanje in eksperimentiranje IRRSAE je poročala slovenska članica v Zavodu Stanka Sosič Čuk. Opozorila je, da sta na IRRSAE le dve slovenski operaterki, čeprav je za slovensko šolo predvidenih osem mest. Ta mesta bi morali, po razpisu natečaja, zapolniti, sicer bo slovenska šolska struktura že spet okrnjena.
Po odobritvi novih učnih načrtov za osnovno šolo je ministrstvo za šolstvo dodelilo prav zavodom IRRSAE nalogo za pripravo izpopolnjevalih tečajev za učitelje. Tudi tržaški zavod se je lotil tega dela. Zavod je ustanovil komisije izvedencev za razna predmetna področja. V vsaki komisiji je tudi slovenski strokovnjak. Ti tečaji se bodo končali prihodnji teden.
Zatem pa se za slovenske šole zastavlja pomembno vprašanje: slovenski učitelji bi morali obvezno slediti izpopolnjevalnim tečajem, da se pred začetkom novega šolskega leta pripravijo za nove načrte. Te tečaje bi mora-
KPI za konferenco o državnih podjetjih
Spričo hudih zavlačevanj deželne uprave in osrednje vlade v zvezi s sklicem deželne konference o podjetjih z državno udeležbo je sklenil deželni odbor KPI za Furlanijo-Julijsko krajino sprožiti pobudo za zbiranje podpisov na ljudski peticiji, ki naj bi od deželnega sveta zahtevala določitev datuma te konference, ki bi jo morali po zakonu sklicevati vsako leto, pa je niso že od leta 1983. V teh dneh so že zbrali nekaj stotin podpisov v raznih podjetjih z državno udeležbo, akcijo pa nadaljujejo tako v državnih podjetjih kot tudi med prebivalstvom na vsem področju dežele.
Deželni odbor KPI v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da je sklic omenjene konference, ki naj razčisti prave namene vodstev državnih podjetij, še zlasti nujen, upoštevajoč krizo, ki jo preživlja več tovarn in možnosti nadaljnjega poslabšanja položaja v podjetju Isotta-Fraschini, železarni Terni in Tržaškem arzenalu. Peticijo bodo izročili predsedniku deželnega sveta, medtem ko so deželni parlamentarci KPI že zahtevali nujen sestanek z ministrom za državne udeležbe. Deželni odbor KPI pa je že sklical s tem v zvezi posvet s krajevnimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi silami, ki bo v soboto, 7. marca, ob 10. uri v tržaškem hotelu Savoia Excelsior.
• V ponedeljek, 9. marca, bo v gledališču Cristallo zanimiv koncert pevskega zbora Zavoda združenega sveta iz VValesa, ki je te dni na turneji po Italiji. Na koncertu bo nastopil skupaj s pevci iz devinskega Zavoda. Prireditev sovpada s 25. obletnico ustanovitve waleškega Zavoda združenega sveta.
Še en interni nastop gojencev Glasbene matice
Šola GM v Trstu nadaljuje z internimi nastopi svojih gojencev, ki potekajo v Gallusovi dvorani. V petek zvečer je bil ponovno tak nastop, na katerem se je predstavilo 14 gojencev iz razredov profesorjev Ravla Kodriča, Xenie Brass, Marka Bitežnika, Erike Slame in Rosande Kralj.
Pri klavirju so nastopili Lara Komar, Maja Grgič, Ivana Mahnič, Francesca Simoni, Tatjana Jercog, Nataša Stopar, Alenka Bullo, Marko Ozbič in Claudia Sedmach. Na violino so igrali: Matjaž Milič, Maila Ozbič in David Žerjal, na flavto pa Erika Buzečan in Metka Zeriali.
Tudi tokratni nastop, kot že vsi dosedanji, je bil nekak prikaz dela in napredka gojencev - od tistih, ki so komaj v pripravnici, pa vse do gojencev, ki že obiskujejo šesti in celo sedmi razred Glasbene šole GM. Razpon torej, ki je pokazal, kako se začenja študij na raznih inštrumentih in koliko truda vlagajo glasbeni pedagogi prav temu začetniškemu srečanju mladih z inštrumenti in nato hiter in temeljit vzpon gojencev, ki obiskujejo višje razrede in ki so, prav na teh internih nastopih, pokazali že solidno znanje, pa tudi smisel za pravilno podajanje skladb.
Nastopu so z zadovoljstvom sledili starši mladih nastopajočih, ki so jih želeli vzpodbuditi in so jih nagradili s toplim aplavzom. Naslednji interni nastop bo že prihodnji teden.
Openski glasbeni večeri SKD Tabor
Openski glasbeni večeri se nadaljujejo. Naslednji koncert bo namreč v petek, 6. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Glasbeno srečanje bo tudi tokrat tematsko zasnovano in nosilo bo naslov: Klavir za dva igra, ali pa ne.
Koncertni spored sestavljajo torej dela, namenjena štiriročni klavirski izvedbi. Ta posebna zvrst klavirske literature je v različnih zgodovinskih obdobjih pridobila razne pomene.
Štiriročne klavirske skladbe niso na splošno zelo poznane; zato je morda razširjeno mnenje, da imajo take skladbe v glavnem le didaktični pomen. V resnici so se takim kompozicijam posvetili tudi veliki skladatelji, ki so jim znali vtisniti svoj umetniški pečat.
V petek bomo lahko prisluhnili nekaterim takim primerom, in sicer skladbam Schuberta, Brahmsa in Faureja. Na večeru bosta nastopili pianistki Silvia Tarabocchia in Maria Concetta Sguadrito, ki ju bomo podrobneje še predstavili.
N. K.
Jutri prvi pustni sprevod v Dolini
Pustna nedelja vabi veseljake na številne praznike norčij
Pustni običaji so med redkimi, ki kljubujejo zobu časa in še vedno združujejo ljudi. Po naših vaseh je tradicija, da se na pustno nedeljo odrasli in otroci našemijo in da gredo v skupinah od hiše do hiše, na vozičku pa nosijo dobrote (v glavnem vino, klobase in jajca), ki so jih nabrali med obhodom. Zvečer se domačini zberejo v društvenih prostorih, ženske spečejo frtaljo, vinski koktajl razveže jezike, glasba pa požene pete. Meščani teh navad nimajo, zato pa se množično odpravijo v Milje ali v Skedenj, kjer je pustnega veselja še in še. V Miljah bo sprevod alegoričnih vozov krenil ob 14. uri. Tudi letos se bo za pustno lovoriko borilo deset pustnih skupin, ki so vložile vse sile, da bi njihovi vozovi in maske bili najbogatejši in izvirni. Kot običajno bo zelo živo tudi v Skednju, kjer je množično pustovanje že dolgoletna tradicija.
Račune pustnih delavcev je lani krepko zamešalo slabo vreme: zaradi snega in izredno nizke temperatura so namreč morali preložiti sprevode za teden dni. No, letos je vreme naklonjeno, zato se bo verjetno marsikateri Tržačan odločil za sprehod na Krasu, s suhim grlom in praznim želodcem pa ne bo imel težav, saj ne manjka odprtih osmič in gostiln.
V Bregu pa bo spet zaživel pust jutri. Na veselem sprevodu, ki bo šel od občinske telovadnice, mimo županstva do prvega križišča in nazaj, bodo sodelovale skoraj vse breške vasi. Iz Mačkolj in Prebenega se bodo spustili
"divji" gusarji, v Dolini pa bodo nanje čakali "lačni" zamorci. V Borštu se bo že danes začelo množično "izseljevanje", pri Domju napovedujejo šagrsko vzdušje, na Krmenki pa ni nikogar: vsi so odpotovali v "Brazd". Baje bo priletelo tudi staromodno letalo; nenavadna, toda zanesljiva vest poroča, da palčki čistijo Glinščico.
Imate mogoče občutek, da je to prezapletena uganka? Rešite jo lahko jutri ob 14.30 na prvem pustnem sprevodu v Bregu. Vabljeni so seveda vsi: veseli posamezniki in razposajene druščine, pa tudi resnejši gledalci. S pustovanjem je vseakakor treba pohiteti, kajti že v torek bodo veseljaka pokopali.
Karabinjer iz Trsta ustreljen po nesreči
V petek zvečer je bil v Benetkah-Lido s strelnim orožjem po nesreči smrtno ranjen 23-letni karabinjer Andrea Medveš, doma iz Trsta. Dokler se ni izselil, je stanoval v Ul. Pasteur 2. V nesreči, ki se je pripetila v kasarni takoj po večerji, je bil ranjen še naborni karabinjer Gianni Petruschi. Oba so zadeli streli iz brzostrelke, ki jo je po nesreči sprožil kolega, čigar ime ni znano. Medveš je izdihnil med prevozom v bolnišnico, Petruschija pa so včeraj operirali in ni v življenjski nevarnosti. Zadevo preiskujeta vojaško in civilno sodstvo.
li voditi strokovnjaki, seveda slovenski. Le-teh pa ni (ali pa jih je zelo malo). Slovenski učitelji tako tvegajo, da se bodo morali izpopolnjevati z italijanskimi kolegi.
Drugo vprašanje predstavljata prevod in prilagoditev učnih načrtov za zahteve slovenske šole. Obe komisiji, ki skrbita za prevod in prilagoditev, skrbno nadaljujeta z delom; upati je, da bo kmalu končano in bodo učitelji čimprej dobili v roke slovenski tekst.
Odbor za šolstvo pri SKGZ je ugodno ocenil okroglo mizo o slovenski osnovni šoli, ki jo je priredil z Deželnim sindikatom slovenske šole. Na tej okrogli mizi so se izluščila nekatera vprašanja (na primer dilema o ohranjevanju slovenskih šol za vsako ceno, tudi z obdržanjem enorazrednic), ki so velikega političnega pomena. Prav zaradi tega je Odbor za šolstvo pri SKGZ sklenil, da bo predlagal sklicanje Enotnega šolskega odbora. Enotni organ naj bi izrekel svoje mnenje tudi o bližnjih volitvah v šolske zborne organe, in sicer o morebitni udeležbi, oziroma neudeležbi slovenskih volivcev na teh volitvah.
t
Dne 26. februarja nas je zapustila naša ljubljena žena, mama, nona in pranona
Marija Jelerčič por. Prezzi
Pogreb bo jutri, 2. marca, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo mož Pino, sin Uči z ženo Ani, hči Rosana z Milanom, sestri, brata ter vnukinje Tatjana s Štefanom, Eleonora, Katja ter pravnuka Mitja in Marko.
Trst, 1. marca 1987
Žalovanju se pridružujeta družina Svetina in nona Mimi.
Kolegi Radia Trst A izrekajo Rosani ob izgubi drage mame iskreno sožalje.
t
Nenadoma nas je zapustil naš oče in nono
Alojz Kosmač
Nezaslišano nasilje zaradi prednosti
Včeraj zjutraj je v katinarski bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč 24-letni geometer Giorgio Lacosegliaz iz Ulice Donadoni 1. V obraz je bil hudo zdelan: zdravniki so ugotovili, da ima poleg številnih udarcev in odrgnin, zlomljene nosne kosti in rano v ustih, tako da se bo moral zdraviti mesec dni. Policiji je Lacosegliaz povedal, da je prejšnjo noč z avtom odhajal iz diskoteke La capannina v Ulici Costalun-ga, ko sta si zaradi prednosti prišla navzkriž z nekim voznikom. Lacosegliaz je vztrajal pri svojem, iz drugega avtomobila pa sta izstopila voznik in en potnik, ki sta nesrečnega geometra surovo pretepla. Policija išče nasilneža, vendar Lacosegliaz ji ni v veliko pomoč. Opazil je namreč le to, da sta napadalca bila v avtu alfa sud.
Zbil jo je z avtom
Na oddelek za torakalno kirurgijo katinarske bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 54-letno gospodinjo Luciano Avanzo iz Ulice Bonaparte 2. Med prečkanjem Ulice Alfonso Valerio jo je zbil s fiatom uno 72-letni upokojenec Guerrino Versa, ki jo je opazil le zadnji hip. V nesreči se je ženska močno udarila v ramo, v gleženj in prsni koš, verjetno pa si je tudi zlomila več reber, tako da bo okrevala v mesecu dni.
■ Pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj za mesto ravnatelja oddelka četrtega sektorja ( splošne tehnične dejavnosti). Rok za predložitev prošenj zapade 31. marca letos. Vse informacije nudi Urad za osebje, Ul. Geppa 21 od ponedeljka do sobote.
t
t
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Jožefe Škrk
vd. Žigon
Pogreb bo jutri, 2. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu.
Žalujoči: žena Frančiška, sinova Mirko in Marjan ter hčeri Milka in Silva z družinami, brata Rudi in Angel, sestri Netka in Marija, vnuki ter drugo sorodstvo.
Zabrežec, Križ, Prebeneg, Žavlje, 1. marca 1987
Ob smrti dragega očeta in tasta Alojza Kosmača izrekata iskreno sožalje svojima pevcema Marjanu in Sonji ter ostalim svojcem, mešani zbor in odbor PD Slovenec.
Dne 26. februarja nas je zapustila naša draga
Giovanna Carli vd. Ciuk
Pogreb bo jutri, 2. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev.
Žalujoči: hči Miranda, zet Carlo, vnukinji Elena in Tatiana, sestra Maria in drugo sorodstvo.
Posebna zahvala zdravnikoma Stabi-leju in Flrovatinu.
Trst, 1. marca 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župniku, zdravnici dr. Nevi Daneu, pevcem KD Rdeča zvezda in cerkvenemu pevskemu zboru.
SVOJCI
Zgonik, 1. marca 1987
Ob smrti drage mame Jožefe Škrk vd. Žigon izreka glavni in nadzorni odbor Pokrajinskega združenja rejcev iskreno sožalje svojemu odborniku Miru in svojcem.
Dne 27. februarja 1987 je v Bi-jeli (Črna gora) preminil naš dragi
Avgust Caharija
(STANKO)
ŽALUJOČI SVOJCI
Bijela, Nabrežina, 1. marca 1987
Kmečka zveza izreka občuteno sožalje svojemu odborniku Miru Žigonu in svojcem ob izgubi drage mame Jožefe.
ZAHVALA
Naša dobra mama, žena in nona
Kristina Lavrenčič
roj. Batič
počiva na domačem pokopališču.
Mnogo vas je bilo, ki ste jo prišli zadnjič pozdravit, ji prinesli cvetja, jo spremili do njenega poslednjega doma. V tolažbo nam je bila častita duhovščina, ganil nas je cerkveni pevski zbor iz Boršta, ob strani so nam bili naši dragi sorodniki in njene zveste prijateljice.
Srčna hvala vsem in še tistim, ki boste njen spomin tudi drugače počastili.
Mož Just, otroci Vera, Mira, Milan in Vojka z družinami.
Katinara, 1. marca 1987
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Stefana Rasmana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Dolina, 1. marca 1987
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Marije Trobec vd. Purič
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Pohajaču, dr. Petru Starcu, osebju tretjega pnevmološkega oddelka sanatorija na Obelisku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti.
SVOJCI
Repen, 1. marca 1987
Ob 1. obletnici smrti drage in nepo-
zabne
Barbare Opeke
se je z ljubeznijo spominjajo
starši, sorodniki, prijatelji in vsi, ki so jo imeli radi.
Bazovica, 1. marca 1987
2. 3. 1982
Ob 5. obletnici smrti
2. 3. 1987
Viljema Maverja
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Boijunec, 1. marca 1987
gledališča		razne prireditve		razna obvestila
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo Teatro Slabile iz Bočna ponovilo delo D. Wassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zaprto in v torek ponovitev ob 20.30.
VERDI
Današnja predstava Puccinijevih del ODPADE in je prenesena na nedeljo, 8. marca.
V torek, 3. marca, ob 20. uri premiera Respighijeve opere LA FIAMMA, o kateri bo jutri ob 18.15 v dvorani Baroncini spregovoril glasbeni kritik Gianni GORI. Vstop prost.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 La storia ufficla-
le, dram., Arg. 1984; r. Luis Puenzo; i. Norma Alejandro, Hector Alterio.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. R. Pozzetto, E. Montesano.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 52 gioca o muori, krim., ZDA 1986, 114'; r. John Frankenheimer; i. Roy Scheider, Ann Margret.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. P. Fairman; i. P. Hogan, L. Koslowsky.
NAZIONALE I - 10.00, 11.30 Buon com-pleanno Topolino, ris., prod. Walt Dis-ney. Ob 15.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stal-lone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. S. Corbucci; i. Serena Grandi, Paolo Villaggio. '
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Rimini, Rimini.
EDEN - 15.30, 22.00 La signora del ca-valli, pom., □ □
FENICE - Zaprto zaradi popravil. MIGNON - 15.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 15.30, 22.00 Superfantozzi, kom., It. 1986, 95'; r. Neri Parenti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Cercasi Susan disperatamente, kom., ZDA 1985; r. Susan Seidelman; i. Rosanna Arguete, Madonna.
LUMIERE FIGE - 10.00, 11.30 L'allegra parata, ris., prod. Walt Disney. Ob 16.00, 22.00 Storia d'amore, dram., It. 1986; r. Francesco Maselli; i. Valeria Golino, Blas Roča Rey.
VITTORIO VENETO - 15.15, 22.10 Stre-gati, kom., It. 1986; r. Francesco Nuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuti.
RADIO - 15.30, 21.30 II flore sulla čarne, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 2. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. COHEN.
Gledališče Verdi - GLEDALIŠČE CRISTALLO. Nedeljski koncerti. Dane-sob 11. uri bo v gledališču Cristallo nastopil vokalni ansambel gledališča Verdi, ki ga sestavljajo Elisabetta Brandmayr, Nadia Fabris, Marian Hixon, Giulio Can-nata, Paolo Loss in Erminio Amori. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
SKD Tabor — Prosvetni dom — OPENSKI GLASBENI VEČERI, v petek, 6. marca, ob 20.30 KONCERT dua TARA-BOCCHIA-SOUADRITO (klavir štiriroč-no). Na sporedu: Schubert, Brahms in Fa-ure. Vabljeni!
izleti
Taborniki RMV Trst - Gorica vabijo člane na smučarski izlet na Piancavallo, ki bo 15. marca.
Srenja Boršt priredi v soboto, 14. marca, avtobusni izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Odhod iz Boršta ob 7. uri. Vpisuje Mario Zahar, tel. 228481, do nedelje, 8. marca.
KD Vesna in ŠD Mladina prirejata danes, 1., in v torek, 3. marca, ob 15. uri v Domu A. Sirka otroško pustno rajanje. Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 1. marca, ob 15. uri v srenjski hiši v Borštu.
SKD Vigred priredi danes, 1. marca, OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih od 15.30 do 18. ure. Vsi otroci toplo vabljeni!
Repentabrski pustni odbor vabi vse občane na pustno zabavo, ki bo danes, 1. marca, od 20.30 dalje v občinski telovadnici v Repnu. Poskrbljeno bo za prigrizek in ples.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel priredi v torek, 3. marca, ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
KD Valentin Vodnik iz Doline vabi vse male pustne šeme na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v torek, 3. marca, od 15. ure dalje.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v sredo, 4. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
KD Lonjer-Katinara vabi otroke na veselo PUSTNO RAJANJE, ki bo v torek, 3. t, m., od 15. do 18. ure v društvu v Lonjerju.
SKD Barkovlje (Ul. Cerreto 12) priredi v torek, 3. t. m„ od 15. ure dalje PUSTNO RAJANJE. Sledilo bo PUSTOVANJE za odrasle. Poskrbljeno bo za glasbo, hrano in domačo kapljico. Najlepše maske bodo nagrajene. Vabljeni!
ZSŠDI, Društvo športnih novinarjev Slovenije - sekcija Trst in Kolesarki klub Adria vabijo na predstavitev amaterske kolesarske dirke za 11. trofejo ZSŠDI, ki bo v četrtek, 5. t. m., ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju.
KD L Grbec priredi v soboto, 7. t. m., ob 18. uri DRUŽABNI VEČER OB 8. MARCU. Ob 20.30 govor Brede Pahor in nastop pevske skupine SOVODENJSKA DEKLETA. Vljudno vabljeni!
čestitke
ALBIN OREL praznuje danes 80 let življenja. Vse najboljše in še mnogo let mu želijo žena Ada, hčerki Gabrijela in Zorka, sin Igor, snaha Marina, zeta Ulf in Janez, vnuki Igor, Irina, Aljoša in Ines, sestra Marija ter ostali sorodniki.
Ob visokem življenjskem jubileju iskreno voščijo stricu ALBINU trdnega zdravja in sreče pranečaki in nečaki Alenka, Iztok in Stojan z Bruno.
Dragi ALBIN, ob tvojem visokem jubileju ti želiva mnogo zdravja in sreče Maksi in Meri.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu najstarejšemu rednemu članu ALBINU ORLU za njegov visoki jubilej in mu želi še na mnoga zdrava leta.
Stric ALBIN slavi danes okroglih 80 let. Še na mnoga srečna in zdrava leta mu kličejo Katja, Igor, Bruna in Marjan.
Vse najboljše našemu nonotu AL-BINČKU, ki ga toliko ljubiva in mu želiva mnogo zdravja. Tvoja Andrej in Martin. Voščilu se pridružijo vsi domači.
Jutri praznuje 86. rojstni dan MARIJA BIZJAK iz Skopega št. 29. Vse najboljše ji želi Meri.
Nabrežinska godba bo danes, 1. marca, ob priliki pustnih slavnosti, obiskala naslednje vasi: Slivno, Cerovlje, Mavhi-nje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek in torek pa Sesljan, Vižovlje ter Nabrežino in okolico, da bi z veselo koračnico proslavila kralja Pusta.
V Društvu slovenskih izobražencev, Donizettijeva 3, bo jutri, 2. marca, ob
20.30	govoril prof. Dimitrij RUPEL na temo KULTURNO-POLITICNA SITUACIJA V SLOVENIJI S POSEBNIM OZIROM NA VLOGO EDVARDA KOCBEKA.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, sporoča, da se nadaljuje turnir briškole-trešeta. Vpisovanje v torek, 3., ali v četrtek, 5. marca, ob 20.30.
Slovenska zamejska skavtska organizacija prireja danes, 1. marca, v župnijski dvorani v Nabrežini PUSTOVANJE ZA VEJO IZVOD. Začetek ob 16. uri, konec pa predviden za 19. uro.
razstave
V galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
ŠD POLET
vabi na
PUSTNI PLES
ki bo v torek, 3. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
I. de Felszegv
lastnik O. BETZ sne.
ARTIKLI
ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST
TRG S. GIOVANNI 6
I. nadstr. - Telef. (040)767334/5
—	Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) in lotanje
Vabimo vas v RAVASCLETTO v nedeljo, 8. marca, na
SMUČARSKO TEKMO
spominska trofeja Luciano Petris
Vsi, ne glede na starost in tehnično pripravo, se lahko vpišejo.
Vpisnina stane 20.000 lir ter nudi: avtobusni prevoz, kolajno, eno pijačo na izbiro, špagete in cvetlico za začetnice. Popust pri skipassu za tiste, ki dospejo s privatnimi, vozili.
Informacije: SKI Club Union — Trst, Ul. Valdirivo 30 Umik: od 17. do 19. ure, tel. 61011 ali pri Šoli smučarskih učiteljev na Zoncolanu, tel. (0433) 66043.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 1. marca ALBIN
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.50
- Dolžina dneva 11.06 — Luna vzide ob 7.32 in zatone ob 19.45.
Jutri, PONEDELJEK, 2. marca
JANA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.15 najnižja -36 cm, ob 10.00 najvišja 42 cm, ob
16.14	najnižja -57 cm, ob 22.40 najvišja 52 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.46 najnižja -37 cm, ob 10.33 najvišja 37 cm, ob 16.38 najnižja -49 cm, ob 23.04 najvišja 50 cm.
/SMSf 7/H ZA
'"us
TRST Ul Mo,,.ni 5/ ŠT ^55‘T fV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1016,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Eriča Sossi, Marco Clari, Nicole Gulli, Nicola Ouargnali, Dalila Favale, Silvia Clai, Giulio Um-brella, Annapetra Antonini, Marta Riva.
UMRLI SO: 88-letni Tommaso Tamaro, 77-letni Luigi Vittur, 65-letna Fernanda Sarti, 79-letna Giovanna Carli, 61-letna Ada Grigoletto, 76-letna Apollonia Pajer, 72-letna Giulia Petrucco, 75-letni Agosti-no Brocchieri, 76-letni Laurino Cristallo, 63-letni Luigi Bertos, 81-letna Olivia Zu-bin, 77-letni Luigi Kosmač, 74-letni Gil-berto Giraldi, 75-letna Elena Guzzon. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 1. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delMstria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13. in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 2. marca, do sobote, 7. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg
Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340), ZAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	37	60	85	69	47
CAGLIARI	18	45	79	30	77
FIRENCE	86	34	63	49	80
GENOVA	43	10	73	8	35
MILAN	86	3	51	56	55
NEAPELJ	81	56	18	64	70
PALERMO	64	63	46	23	20
RIM	69	71	47	3	70
TURIN	21	90	10	49	17
BENETKE	72	4	34	70	55
	ENALOTTO				
X 1 2 X	2 2 2	2	1	2 X	2
KVOTE:
12	36.216.000	lir
11	1.552.000	lir
10	123.000	lir
KD France Prešeren in pustni odbor
priredita
v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Pustovanje
SPORED:
danes, 1. marca, od 20.30 do 0.30 - igra ansambel POMLAD; v ponedeljek, 2. marca, od 20.30 do 0.30 - igrajo VESELI GODCI; v torek, 3. marca, od 21. do 4. ure - igra ansambel Pomlad, danes, 1. marca, od 14.30 do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom
Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST in
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
vabita v
PRAVLJIČNI SVET VILINČKA
in
NA VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bo danes, 1. marca, od 15. do 19. ure.
Iz tehničnih razlogov bo ples na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu.
KD F. VENTURINI
vabi na
PUSTOVANJE ’87
DANES, 1. marca, od 14. do 18. ure
OTROŠKO
PUSTNO RAJANJE
z ansamblom Zvezde od 20. do 24. ure PUSTNI PLES -igra Obalni trio Rakar.
V TOREK, 3. marca, od 20. do 1. ure PUSTNI PLES z ansamblom Zvezde
v Kulturnem centru
A. Ukmar - Miro pri DOMJU
TABOR MLADIH
priredi jutri, 2. t. m., ob 21. uri
PUSTNI PLES ZA »ZNANE OSEBNOSTI«
v Prosvetnem domu na Opčinah
Vstop z vabili.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi vse "mlajše in malo starejše" na tradicionalni in priljubljeni
PUSTNI PONEDELJEK
ki bo jutri, 2. marca, od 20. do 24. ure v Dijaškem domu v Trstu. Na sporedu bo ples za "vse starostne kategorije", priljubljeno tekmovanje v plesu in še mnogo drugega. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Vabljeni!
TRADICIONALNI PUST V DIJAŠKEM DOMU
Torek, 3. marca 1987
Vstop samo z vabilom
KD L GRUDEN
priredi v ponedeljek, 2. marca, ob 15. uri v društvenih prostorih v Nabrežini
OTROŠKO
PUSTNO
RAJANJE
__________mali oglasi
IMAŠ TEŽAVE z nemščino? Telefoniraj na št. 281069 od 15. do 16. ure.
UKRADEN je bil avtomobil fiat 500 L, evidenčna tablica TS 147474. Kdor ga je videl, naj telefonira na št. 226573.
VASHICO FR, neuporabljeno, z winder-jem in objektivi (iste znamke) 28, 50 in 200 mm prodam po izredno ugodni ceni. Ponudbe v večernih urah na tel. (0481) 87711.
PRODAM električni štedilnik in kristalno zrcalo v dobrem stanju ter podarim pralni stroj. Tel. 723671 ali 417814.
OSMICO je odprl Ignacij Stranj - Križ-pot.
PRODAM registrsko blagajno INDESIT model R-806 po ugodni ceni. Tel. 251026.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 229476 v večernih urah.
DVOSOBNO mansardno stanovanje v bližini svetoivanske šole oddamo starejšima zakoncema. Tel. 572734.
PRODAM rulotko z verando ELNAGH v dobrem stanju. Tel. 228390.
DAJEM v najem v občini Dolina 70 kv. m prostora, primernega za trgovino ali bar. Tel. 228390.
OSMICO je odprl Josip Lovriha - Dolina 45.
PRILETNI upokojenec išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 816502 v večernih urah.
TRGOVSKO podjetje zaposli osebo, veščo uradniškega dela. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio, 34170 Gorica, pod šifro »Izkušen uradnik«.
KUPIM frezo s prikolico. Tel. 228164.
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajce za rejo in za zakol. Tel. 229285
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajčji hlevski gnoj. Tel. 229285.
IMPORT-EXPORT sprejme v službo dinamično osebo, ki obvlada tehniko zunanje trgovine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Import-export«.
DAJEM v najem opremljeno stanovanje v dvonadstropni hiši nebivajočim v Trstu. Tel. 228390.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno tri mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. (0481) 30890.
V OKOLICI Dutovelj se je izgubil črni pudel (barboncino) z rdečim ovratnikom, vgravirano ime in telefonska številka 040/ 948453 Trst ali Tomaj tel. 74104. Najditelju nagrada.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO Trst, UL Piccolomini 3, tel. 040/ 762488 komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
OSMICO je odprl pod Logom Josip Berdon - Pulje pri Domju št. 123.
menjalnica	27.2. m?
Ameriški dolar............. 1285.—
Nemška marka .............. 709.—
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ........... 626.50
Belgijski frank............... 33.30
Funt šterling.............. 1980.—
Irski šterling............. 1871.—
Danska krona................. 185.50
Grška drahma .................. 9.10
Kanadski dolar ............ 945.—
Japonski jen		7.90
Švicarski frank 		841. -
Avstrijski šiling		100.40
Norveška krona 		182. -
Švedska krona		197.50
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta		9.60
Avstralski dolar 		825.
Debeli dinar		1.90
Drobni dinar		1.80
OrlUR BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
L
nedeljski televizijski in radijski sporedi
9.00	Risanka: Le avventure di Petey
10.00	Rubrika o kmetijstvu
11.00	Maša
11.55	Nabožna rubrika
12.15	Rubrika: Linea verde (2. del)
13.00	Dnevnik - TG Luna
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica... in
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: L'ombra nera del Vesuvio (r. Steno, i. Carlo Giuf-fre, Massimo Ranieri, Clelia Rondinella, 3. del)
22.05	Športna nedelja
23.55	Dnevnik
24.00	Glasbena oddaja: Musicanotte Pianoforum (Simfonični orkester RAI iz Turina izvaja Rahmaninove Rapsodijo na Paganinijevo temo op. 43, dir. E. Tchakarov )
^ RAI 2______________________ |
9.00	Oddaja za otroke: Buongiorno domenica
10.00	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.25	Film: L'amante immortale (kom., ZDA 1947, r. Otto Preminger, i. Joan Crawford, Henry Fonda)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus - I sentimenti umani
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Dnevnik - Studio & Stadio
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.50	Šport: italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.40	Dnevnik. Gol Flash
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -Una famiglia in pericolo
21.40	Aktualna oddaja: Aboccaperta
22.45	Dnevnik
23.00	Nabožna rubrika
23.25	Informativna oddaja: Otrok v 90-ih letih
A RAI 3___________________1
10.00	Pust v Putignanu
12.00	Glasbena oddaja: Rockottanta
12.50	Glasbena oddaja: Dancemania
13.50	Dnevnik - Neposredni športni prenosi (kolesarstvo - trofeja Pantalica, smučanje - policijsko prvenstvo)
15.30	Opera: Don Carlo (glasba G. Verdi, pojejo Ileana Cotrubas, Luis Lima, Giorgio Zancanaro, zbor in orkester Royal Opera Hause, dir. Bernard Haitink, gledališka režija Luchino Visconti)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.45	Glasbena oddaja: Concertone -lan Dury and The Blockheads (ured. Lionello De Sena, rež. Lilijo Gullo)
20.30	Športna oddaja: Domenica gol (vodi Aldo Biscardi)
21.35	Izobraževalna oddaja: Zgodovinski videoclip
22.15	Šport: nogometno prvenstvo A lige
23.00	Dnevnik
23.20	Glasbena oddaja: American Pops
fjT RTV Ljubljana ___________
9.15	Poročila
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.10	Otr. odd.: Lutke in lutki
10.15	Nanizanka: Fračji dol (4. del)
10.40	Nad.: Dempsey in Makepeace
11.30	Glasbena oddaja: Ansambel Vita Muženiča
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.40	Nadaljevanka: Malu (5. del)
15.30	Film: Kako uspeti brez truda (ZDA 1967, r. David Swift, i. Robert Morse, Rudy Valee)
17.10	Poročila
17.15	Inf. odd.: Slovenci v zamejstvu
17.45	Kulturna odd.: Ex libris M&M
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino, Turistični nagelj -Neža
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Potovanje v Vučjak (5. del)
21.05	Reportaža ob Tednu beloruske
kulture v Sloveniji: Prisrčno pozdravljeni prijatelji
22.00	Glasbena oddaja
22.15	Športni pregled
23.00	Poročila
|jP) TV Koper______________________
14.00	Športna oddaja
19.00	Film: Otac na službenom putu(Bosna 1985, r. Emir Kustu-rica, i. Predrag Miki Manojlovič, Moreno Debartoli, Mirjana Ka-ranovič, v 3 delih - 1. del)
20.00	Dokumentarec: Ladje na Jadranu
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Nadaljevanka: II diluvio (5. del)
21.50	Nanizanka: II brivido delLimpre-
visto
22.20	Komični film: Ridolini ispettore
22.35	Nanizanka: I fuorilegge
23.35	Rubrika o filozofiji: Klepsidra
Danes ob 17.15 bosta po ljubljanski televiziji v okviru oddaje »Slovenci v zamejstvu« predstavljena časopisa »Novi Matajur« in Dom. Oddajo so pripravili dopisnik RTV Ljubljana v Trstu Igor Gruden in ekipa Alpe-Adria.
j||] CANALE 5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 11.00 Aliče
11.30	Napoved sporedov
12.00	Informativna oddaja: Punto 7
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
14.05	Film: II federale (kom., It. 1961, r. Luciano Sal-ce, i. Ugo Tognazzi, Stefania Sandreili)
17.00	Sodna rubrika: Forum
18.00	Nanizanki: Orazio,
19.00	Buffalo Bill
20.30	Film: Cassandra Crossing (dram., ZDA 1977, r. George Pan Cosma-tos, i. Sophia Loren, Burt Lancaster.Ava Gardner)
23.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
23.45	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.45 Squ-adra speciale
! ^ RETEOUATTRO
8.30	Film: L arciere del re (pust., ZDA 1955, r. Richard Thorpe, i. Robert TayIor, Kay Kendall)
10.15	Rubrika: II girasole
10.45 Nanizanka:	Bravo
Dick
11.15	Informativna oddaja: Parlamente in
12.10 Nanizanka: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti
15.50	Nanizanka: La famiglia Holvak
16.50	Nanizanke: Arniči per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin
19.00	Nanizanki: College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cammina, non correre (kom., ZDA 1966, r. Charles Wal-ters, i. Cary Grant, Sa-mantha Eggar, Jim Hutton, John Stan-ding)
22.40 Informativna oddaja: Cinema e Co.,
23.15	Film: Cheyenne (vestern, ZDA 1975, r. C. Pi-erce, i. Michael Dante)
0.40 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ITALIA1
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, L isola delle mille avventure, Pic-cole donne
10.30	Športna oddaja: Šport ZDA
13.00	Športna oddaja: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee Jay Television
16.15	Nanizanka: Master
17.15	Nanizanka: L'uomo di Singapore
18.15	Nanizanka: II pianeta delle scimmie
19.10	Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Film: Zapped! - II col-legio piu sballato diA-merica (kom., ZDA 1982, r. Robert J. Ro-senthal, i. Scott Baio, Willie Aames)
I HTjjJf TELEPADOVA ~
13.00	Film: Messalina Venere imperatrice (kom., 1976, r. Vittorio Cotta-favi, i. Belinda Lee)
15.00	Nanizanka: II richia-mo delLOvest
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto
principe dei mostri, Superriridella
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento (i. Diego Abatantuono)
20.30	Film: L'uomo di Santa Cruz (vestern, ZDA 1977, r. J. Monduke, i. Lee Van Cleef, John Marley)
22.20 Nanizanka: Nero Wol-fe - Invito ad una inda-gine
23.30	Aktualna oddaja: V prvem planu
24.00 Nočni film
TELEFRIULI
14.00	Variete: Domenica con Dominigue
14.10 Variete: Buinesere Fri-ul
16.30 Variete: Dry vin
19.00	Športna oddaja
20.00	Dokumentarna oddaja: Gore sveta
21.00	Športne vesti
22.15 Film: L' ultima odissea (r. Jack Smight, i. Dominigue Sanda, George Peppard)
24.00	Newsdalmondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Pozor, črna marela (Adam Bahdaj, dram. Lučka Susič, rež. Marjana Prepeluh); 10.45 Mozaik; 11.45 Vera in nas čas; 12.00 Nediški zvon; nato Glasbeni mozaik;
13.20	Glasba po željah; 14.10-19.00 Glasbene skice; 14.10 Radijski kviz o Primožu Trubarju; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom; 16.00 Športne novice; 17.30 Telefonski razgovori, nagradno tekmovanje s poslušalci in posnetek proslave ob 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža v Peterlinovi dvorani v Trstu.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra za otroke: Lažnivi dedek - skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža;
15.30	Medigra; 15.40 Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec; 16.05 Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra: Zakaj avto zjutraj noče vžgati (Alenka Goljevšček); 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!;- 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 2^50 Literarni nokturno: Elegije (Mitja Šarabon); 0.05 Nočni spored.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
f ram____________________________
7,20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nan.: Llnafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2.del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Otroška oddaja: II sabato dello zecchino - Veliki pust
17.30	Risanka: Tao Tao
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Osmi dan
18.30	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Film: Per gualehe dollaro in piu (vestern, It. 1965, r. S. Leone, i. C. Eastwood, L. Van Cleef)
2-2.40 Dnevnik in filmske novosti
22.55	Informativna oddaja: Obnavljanje umetnin, Botticelli - Venerino rojstvo
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI2	|
11.15	Informativna oddaja: Telematica
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C'e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Medicinska rubrika: Trentatre
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -La percentuale di Schledorn
19.30	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson)
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik
22.45	Informat. odd.: Mixer sondaža
23.30	Dnevnik - v studiu
23.45	Film: La ragazza del peccato (dram., Fr. 1958, r. Claude Au-tant-Lara, i. Jean Gabin, Brigitte Bardot, Edwige Feuillere)
A RAI 3
12.00	Informativna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažah v 14. stoletju (2. del)
12.30	Dokumentarna oddaja: Sredozemlje med mitom in zgodovino
13.00	Informativna oddaja: Manager
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
17.15	Nogometno prvenstvo A in B
lige
18.00	Glasbena oddaja: Concertone -Doobie Brothers Farewell Tour (2. del)
19.00	Dnevnik in vremenska napoved
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: Pierrot -gledališka maska in literarni mit
20.30	Dokumentarna oddaja: Paolo Pa-nelli - Briljantni komik (1. del)
21.40	Dnevnik
21.45	Informativna oddaja: L'occhio Bazaar
22.20	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.45	Dnevnik
i	RTV ljubljana______________
10.05	Rubrika: Zrcalo tedna
10.30	Film: Veliki plavolasec s črnim čevljem (Fr.)
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.35	Spored za otroke od 4. do 8. leta starosti: Radovedni taček - Ura (na veder in zanimiv način bo oddaja uvajala otroke v nove pojme in predstave)
17.45	Otroška oddaja: Vroče - hladno (niz sarajevske TV je namenjen najmlajšim in je zato sinhroniziran v slovenščino - 3. del, tudi v tej oddaji se bodo otroci igrali na iskanje različnih predmetov)
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem Maribor 86 - MPZ Zagorje
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Dragulj v kroni (P. Scott, 10. del)
21.05	Aktualna oddaja: Na obisku v tovarni tkanin Mura
21.45	Baletna oddaja: Plesalec (3. del)
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 14.30 Poročila s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj;
16.30	Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette;
10.35	Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka;
15.00	Kaj je novega?; 15.30 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah (tel. 212658); 15.00 Športna nedelja: vsi rezultati športnih prvenstev v Italiji in Jugoslaviji; oddaje povezuje glasba.
|ffi) TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program, vmes risanke
17.30	Rubrika: Start - premikanje zakaj in kako
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
V današji Odprti meji bodo med drugimi prispevki na sporedu tudi sledeči: OPČINE — Z letošnjega Kraškega pusta
MILJE — Sprevod pustnih voz TRST — Ustanovitev plavalnega kluba Bor
Športni pregled
19.30	TVD Stičišče '
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Ponedeljkov šport
20.25	TV novice
20.30	Film: Colpo grosso al penitenzi-ario (kom., r. G. Piccioli)
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Zdravniška rubrika: Zdravnik in pacient (pon.)
23.00	Šport: Košarka - italijansko prvenstvo A-l Hambay-Giomo
Jfl CANALE 5
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Gente di notte (dram., ZDA 1954, r. N. Johnson, i. Gregory Pečk)
16.30	Nanizanki:	Aliče,
17.00	Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: I due carabinieri (kom., It. 1984, r. Carlo Verdone, i. C. Verdo-ne, Enrico Montesano)
22.30	Tednik: Tivu Tivu
24.00	Nanizanki: Sguadra
speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-di di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 11 gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: Safari express (pust., It. 1976, r. D. Tessari, i. G. Gemma, U. Andress)
22.20	Film: L' amica delle cingue e mezzo (kom., ZDA 1970, r. V. Minel-li, i. Barbra Streisand, I. Montand, J. Nichols-son)
0.50 Filmske novosti
^|> ITALIA 1	^
8.35 Nan.: Fantasilandia
9.15 Film: I figli del divor-zio (dram., ZDA 1980, r. Joanna Lee, i. Barbara Feldon, Lance Kerwin)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Dokum.: Jonathan
21.30	Nanizanka: Ai confini dellarealta
22.55	Film: Staying Alive (glas.) ZDA 1983, r. S. Stallone, i. John Tra-volta)
0.45 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
firoM telepadova
13.00	Risanki: Charlotte, Ca-pitan Futuro
14.00	Nad.: Vite rubate
16.30	Risanke: Super Kid,
Anna dai capelli rossi, Angie Girl, 18.00 Vol-tron - Transformers Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Diego al 100%
20.30	Film: La mala ordina (dram., It. 1972, r. Fer-nando di Leo, i. Mario Adorf, Sylva Koscina
22.20	Film: Reguiem per un agente (akcij., ZDA 1967 i. Steward Gran-ger, Peter Van Eyck)
0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema
T ^ TELEFRIULI
13.30	Nogometna tekma B lige: Triestina-Lecce
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Košarkarska tekma Al lige
19.00	Dnevnik
20.00	Oddaja o obrtništvu
20.30	Nogometna tekma: Verona-Udinese
22.30	Dnevnik
23.30	Medicinska rubrika: Trentatre
24.00	Glas. odd.: Musič Box
j	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
17.30	Ned. koš. tekma
19.00	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (1. del)
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika: II caf-fe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 9.00 Kviz o Primožu Trubarju (pon.); 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Dora Gruden; glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak; 14.30 Glasbene skice: Osebno;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Vlada Sredenška;
20.00	Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki;
14.40	Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz ...; 11.15 V harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Sintonizzatissimi;
16.00	Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja in horoskop; 14.00 Besede in glasba; 17.00 Kuharski nasveti; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Bonton; med oddajami, podnevi in ponočli, glasba.
Pustna Gorica se bo danes zgrnila na ulice
Popoldne sprevod vozov, ob mraku prikazen Bele dame
Če ne bo vreme, kot že lani, prekrižalo prirediteljem računov, se bo danes pustna Gorica zgrnila na ulice in spremljala deveti sprevod alegoričnih vozov in pustnih skupin, ki ga prireja center za tradicije v Podturnu, Prav s trga v Podturnu bo ob 13.45 krenila godba iz Mariana, ki bo letos odprla pustni sprevod. Med novostmi naj takoj omenimo smer sprevoda, ki bo obratna od lanske: iz Podturna proti Kor-zu Italia, nato po Verdijevem korzu navzgor do Travnika, kjer bo nagrajevanje in praznovanje na odprtem.
Prireditelji napovedujejo v sprevodu vsaj 500 mask. Toliko jih bo namreč na sedmih vozovih in v trinajstih uradno prijavljenih skupinah.
Kaj je letos obrodila pustna fantazija? Vsakdo seveda drži strogo tajnost, da ne bi pokvaril presenečenja, vseeno pa je iz naslovov predstavljenih skupin in vozov mogoče ugibati, kaj bomo gledali v sprevodu. Takoj naj povemo, da sodelujeta dva slovenska vozova iz Števerjana (Zdravilo sveta) in Pevme-Oslavja-Stmavra (Harmony). Med drugimi naj navedemo skupino ASMA (sigla naj bi pomenila Združenje afriških zdravnikov in čarovnikov) in kar tri »jedrske« skupine^ voz Cirni-obyl iz Stražic, skupino Černobilski oblak in pa neprevedljivo skupino rajonskega sveta Podturn-Sv. Ana »Centrale culeare«. Pričakovanje vlada za dvoboj med vozovoma iz Podturna (Kljuni na sodišču, vendar prevod dela krivico večplastnemu pomenu italijanskega izraza »becchi«) in Sv. Ane
(Dama zvezdica). Placuta, ki je lani zmagala natečaj, se letos predstavlja z vozom s pomenljivim naslovom Kjer se kregata dva, tretji...
Kdo bo letos zmagal, bomo izvedeli na Travniku, kjer rekreativni odbor od Sv. Ane napoveduje izjemno prisotnost. Okrog 19. ure se bo na razsvetljenem grajskem obzidju pojavila prikazen Bele dame: napovedujejo, da bo letos njen nastop še spektakularnejši kot lani, ko so jo iz dolgoletnega sna zvabili pustniki iz Podturna.
Toliko o goriškem pustu, ki se bo jutri zvečer nadaljeval s tradicional-
nim »bal dai contadins«, v torek pa s plesom in praznovanjem na Travniku. Po vaseh, predvsem na kraškem območju, se vneto pripravljajo na tradicionalne pustne obrede. V Dolu, na Vrhu in v Doberdobu bodo pustne skupine pričele jutri in nadaljevale v torek z obhodi vaških hiš: naprej bodo šli neporočeni, nato pa še oženjeni. V Doberdobu in širši okolici so se že pojavile osmrtnice, ki naznanjajo, »da nas je v najlepše cvetoči mladosti, 87 let star nenadoma zapustil stric Lovre«. Pogreb bo krenil iz osmice žejnih v sredo popoldne ob 15. uri.
Največja pustna prireditev v pokrajini bo v torek v Tržiču. Ob 12. uri bo sior Anzoleto prebral na glavnem trgu svojo satirično oporoko, ob 13. uri pa bo začetek sprevoda z dvanajstimi vozovi (med temi je voz KD Skala iz Gabrij), prav toliko skupinami, godbami in mažoretkami.
Precej je še pustnih rajanj in plesov po naših društvih. Nocoj bo pusto vala mladina v Kulturnem domu v Sovod-njah, jutri popoldne otroci na sedežu KD Jezero v Doberdobu, v torek popoldne pa bosta rajanji v Kulturnem domu v Gorici (kjer bo zvečer ples Mladinskega krožka) in Sovodnjah.
Kaj pa čez mejo? Stari pustni običaji so se ohranili še v Cerknem in Drežni-ci ter ponekod na Tolminskem. V Novi Gorici napovedujejo številne zabave in plese, seveda v stilu modernega praznovanja. Še najbolj živahno bi moralo v teh dneh biti v plesišču v Bukovici' in pa v novi diskoteki na Lokvah.
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE
Pustni ples
Danes od 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop do zasedbe prostorov.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi vse otroke na
VESELO PUSTOVANJE
šaljive igre
— srečelov z bogatimi dobitki
lutkovna predstava: Zakaj teče pes pred zajcem prosta zabava
TOREK, 3. MARCA, OD 15. URE DALJE V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU
KPI pojasnjuje razloge in cilje
Zakaj je deželna konferenca o državnih podjetjih nujna
Prijeli trgovca, ki naj bi z nožem zabodel sogovornika
Do napada naj bi prišlo v petek v Marini Julii
Na tiskovni konferenci, ki je bila v Tržiču v petek zvečer na pobudo pokrajinskega in deželnega tajništva KPI, so podrobneje obrazložili razloge in cilje peticije, naslovljene na Deželo, za čimprejšen sklic deželne konference o podjetjih z državno udeležbo.
Kakor znano, se zdaj zbirajo podpisi, ne samo med delavci, ampak tudi med občani, ki želijo dati svoj neposreden doprinos k uresničitvi pobude, ki je, posebno v zdajšnjem trenutku, nujna in potrebna. Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Renzo Redivo, so komunistični parlamentarci in deželni svetovalci podrobno razčlenili številna vprašanja, predvsem pa poudarili, da bi bilo nesmiselno, da bi se, spričo rahlo izboljšanega položaja v ladjedelnici v Tržiču zaradi novih naročil, odpovedali posvetovanju, o katerem je sicer govor že lep čas. Prav na posvetovanju naj bi opredelili smernice bodočega razvoja in restruk-
turacije ladjedelnice in drugih podjetij z državno udeležbo, kajti v nasprotnem primeru bo položaj čez kakšno leto še slabši od današnjega. Pogovoriti se je treba o načinu in o pogojih, kako zagotoviti državnim podjetjem v naši deželi obstoj in možnost razvoja. Na tiskovni konferenci so nato pojasnjevali ključna vprašanja posameznih podjetij z državno udeležbo v naši pokrajini (ladjedelnica, Ansaldo, SBE, Meteor) in opozorili na možnost, da zaradi pomanjkanja novih pobud in načrtov utegnejo biti učinki paketa Altissimo dokaj omejeni.
Vsako nadaljnje odlaganje sklica deželne konference o podjetjih z državno udeležbo je nesprejemljivo, ugotavljajo komunisti, čeprav bi se utegnil kdo sklicevati na vladno krizo.
V soboto, 7. t. m., bo v Trstu spet govor o teh vprašanjih in sicer na deželnem posvetovanju sekcij KPI, ki delujejo v tovarnah.
Funkcionarji tržiškega komisariata javne varnosti — že jutri pa bo zadeva imela tudi epilog na sodišču — so aretirali 39-letnega trgovca Giuseppa Gi-ardino zaradi namerne povzročitve poškodb (z nožem), ki naj bi jih zadal 41-letnemu Enricu Sandriniju.
Dogodek, o katerem bo jutri razprava na sodišču, naj bi se pripetil včeraj ponoči v Marini Julii. Kje, kako in zakaj, še ni povsem pojasnjeno, in bo prav jutrišnji proces pokazal, kaj je v ozadju.
Sandrini je v petek ponoči prišel na policijski komisariat v Tržiču z okrvavljenim suknjičem ter-javil, da ga je napadel in z nožem ranil moški srednjih let. Ranjenca so najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki razkužili in zašili precej veliko rano na prsih, ki pa ni segala do notranjih organov. Na podlagi izjav, ki jih je dal Sandrini, so nekaj ur zatem izsledili napadalca . »Pippo«, o katerem je. go-
voril Sandrini, naj bi bil prav Giuseppe Giardina, ki so ga aretirali in pospremili v goriški zapor. Že jutri bo kazenska obravnava.
Trije ranjeni
1 1 •	rri v • v
blizu Tržiča
Tri osebe so se hudo ranile predsi-nočnjim v silovitem čelnem trčenju na pokrajinski cesti med Gradežem in Tržičem, na preglednem ovinku blizu nadvoza pri Bistrigni. Najhujše je stanje 35-letne Anne Soppelse iz Tržiča, ki je vozila fiesto v smeri proti Grade-žu. Zdravniki so jo sprejeli s pridržano prognozo zaradi številnih hudih poškodb. Njen 13-letni sin Alberto elemente se bo zdravil mesec dni, medtem ko bo 53-letni Domenico Rossi, voznik alfe 33, ki je vozil v nasprotni smeri, na zdravljenju poldrugi mesec.
Dokončanje vodovoda prvenstvena naloga števerjanskih upraviteljev
Dokončna izgradnja vodovodnega omrežja, začetek izvajanja načrta za preureditev poslopja stare šole, dokončna ureditev okolice nove šole in nekateri manjši posegi na tem objektu, kmečki vodovod. Tak je program na področju javnih del, ki so si ga zastavili upravitelji števerjanske občine. O tem smo se pogovarjali z županom Ivanoln Humarjem. »Največ pozornosti namenjamo dokončni izgradnji vodovodnega omrežja, ki je bilo v nekaj letih skoraj v celoti obnovljeno, razen na Jazbinah. Zdaj imamo zagotovljeno finančno kritje tudi za ta poseg in upamo, da bo mogoče tudi že v kratkem začeti z deli. Proračunska vrednost presega 200 milijonov lir.«
Steverjanski upravitelji so že lani uvrstili v program predvidenih posegov obnovo in preureditev starega ob-
činskega poslopja. Pridobili naj bi nekaj malih stanovanj za ostarele občane, v pritličnih prostorih pa bi uredili knjižnico in ambulanto ter, po potrebi, še kateri urad. Že lani je občina predložila deželi prošnjo za dodelitev prispevka za ta načrt, vendar pozitivnega odgovora ni bilo. Več možnosti bo, kot kaže, letos. Vsaj takšna zagotovila je dal odbornik Brancati ob obisku pri števerjanskih upraviteljih.
»Na vidiku imamo tudi dokončno ureditev okolice nove šole v Dragah in pa preureditvena dela na poslopju,« razlaga načrte župan Humar. Seveda je uresničitev načrtov odvisna od stopnje razpoložljivosti finančnih sredstev. Zato ostaja vprašanje v celoti odprto. »Lani smo proračun odobrili sredi poletja. Slabo kaže tudi letos.
Brez dokončnega finančnega zakona pa je, posebno za majhne občine, zelo težko delati.«.
Kaj pa kmečki vodovod, o katerem je bilo prejšnja leta kar precej besedi? Je šla zadeva v pozabo?
»Potem ko smo na javnem posvetu z občani uvideli, da je izvedba začetnega načrta (gradnja komplektnega namakalnega sistema za kmetijske površine, op. ur.) nerealna, smo menili, da bi se dala že dodeljena sredstva uporabiti, prav tako na območju naše občine, za drug načrt. Tako usmeritev smo posredovali Briški gorski skupnosti. Vtis imam, da je zadeva obstala na mrtvi točki.«
Toliko o pomembnejših javnih delih. Kaj pa prisotnost občine na področju kulture, obmejnega sodelovanja in povezovanja z matično domovino?
»Upam, da bomo letos, do jeseni, vendarle speljali pobratenje med Šte-verjanom in KS Kojsko. Prav pred kratkim smo se začeli pogovarjati zelo stvarno, tudi o datumih.«.
CARNICA
assicurazioni
V teku dneva izdamo jamstvo na povračila davka IVA
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Renke (GO) - Ulica San Lorenze 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 22. do 28. februarja 1987.
RODILI SO SE: Stefano Rizio Zandegi-acomo, Alberto Bergamasco, Valentina Suligoi, Valentina Polencic.
UMRLI SO: 79—letni upokojenec Ivan Pahor, 81—letna upokojenka Teresa Pi-cogna vdova Costantini, 80—letna upokojenka Anastasia Giacomin vdova Te-desco, 64 -letna gospodinja Maria Figelj Spano, 90—letna upokojenka Emilia Antonia Vergna, 66—letna upokojenka Li-dia Debegnach vdova Coselli, 41 —letna upokojenka Agostina Gjuro, 93—letni upokojenec Renato Maggio, 73—letni upokojenec Antonio Jelovseg, 78—letna upokojenka Rosa Durli Milotti, 81—letni upokojenec Zlatko Bisail, 66—letna gospodinja Noemi Gregorut, 84—letna upokojenka Caterina Russi, 79—letni upokojenec Albino Coccolo, 75—letna upokojenka Pierina Paccori Montanari, 80—letna upokojenka Margherita di Pas-qua, 74—letni upokojenec Carlo Gruso-vin.
OKLICI: delavec Fabio Cicogna in uradnica Paola Felati, univerzitetni študent Daniele Rissetto in 'univerzitetna študentka Carlotta Fonda, železničar Er-vino Leban in gospodinja Jelka Kuzmin, profesor Raul Fedele in profesorica Caterina Gasparini, delavec Bruno Cotič in delavka Marina Selva, agent državne policije Angelo Colapietra in gospodinja Roberta De Matteo, šofer Massimiliano Tosatto in frizerka Maria Pilo, funkcionar gozdne uprave Giancarlo Ouaglia in zdravnica Maria Antonietta Sorrentino, agent državne policije Mauro Paulin in gospodinja Tiziana Foggetti, delavec Romeo Mian in delavka Antonella Pascolo.
POROKE: grafični delavec Moreno ivi in bolničarka Antonella Juran, ka-rinjer Pietro Carone in gospodinja Gi-oma Scorcia, obrtnik Flavio Culot in Iničarka Claudia Vecchione, obrtnik renzo Batistuta in trgovska pomočnica redana Culot, agent državne policije berto Križnic in otroška negovalka isetta Ganzarolli, gostilničar Igino Car-el in knjigavodkinja Susanna Schiavo, jovec Paolo Musso in študentka Dani-i Soranzo.
Urniki trgovin brivcev in lokalov
Združenje trgovcev obvešča, da bodo trgovine, ki so navadno ob ponedeljkih zaprte, jutri izjemoma lahko odprte cel dan. Na pustni torek bodo vse trgovine v popoldanskem času zaprte.
Brivski in frizerski saloni bodo danes zaprti, v torek bodo odprti samo v dopoldanskem času, spet bodo zaprti v sredo, medtem ko bodo od četrtka dalje ponovno obratovali z rednim urnikom.
Vsak dan do torka bodo javni lokali lahko podaljšali urnik odprtja v noč, do 5. ure naslednjega dne. Lokali, ki so navadno zaprti ob torkih, bodo zadnji dan pusta, 3. marca, izjemoma lahko odprti.
razne prireditve
Pustno rajanje za otroke bo jutri na sedežu KD Jezero v Doberdobu. Pričetek ob 15.30.
KD Sovodnje prireja otroško maškarado v torek, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu. Vabljeni vsi otroci.
Ženski odsek Števerjan vabi v soboto, 7. marca, ob 20. uri v Dom na Bukovju na družabno srečanje ob dnevu žena. Rezervacije in vabila sprejemata (v večernih urah) do srede, 4. t. m., Darinka Mikluš (tel. 884143) in Danica Mizerit (tel. 884110).
Ženski odsek KD Danica na Vrhu priredi ob prazniku 8. marca skupno večerjo v gostilni Devetak na Vrhu. Družabnost bo 7. marca ob 19.30. Prijave v trgovini pri Marjeti na Vrhu.
Ženski odsek KD Jezero v Doberdobu prireja ob mednarodnem ženskem prazniku v petek, 6. marca, ob 20. uri družabnost na sedežu KD Jezero. Vpisovanje pri Mili do 3. marca.
R. Benigni, J. Lurie, T. Waits v:
»DOWN BY LA W«
režija Jim Jarmush
KULTURNI DOM,
V ČETRTEK, 5. MARCA
KRMIN, OBČINSKO GLEDALIŠČE
DANES, 15.00-16.30-18.00 JUTRI, 18.00-19.30-21.00 v TOREK, 15.00-16.30-18.00
Tam e la pentola magica
Walt Disney
kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »Over the top (Braccio di ferro)«.
CORSO 15.00-22.00 »Mr. Crocodile Dun-dee«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Profumo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 16.00-22.00 »Hotel Coloni-al«.
EKCELSIOR 14.30-22.00 »Oltre ogni limite«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00-18.00 »Taron e la pentola magica«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 »Dakota Harris«. DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 8. uri Carlo Grusovin na glavnem pokopališču, ob 9.30 Pierina Pacori por. Montanari iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Justu in v Trst, ob 9.30 Nunziata Giuva z glavnega pokopališča v cerkev v Svetogorski ulici in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob smrti našega
Ivana Pahorja
Posebej se želimo zahvaliti pevcem KD Skala Gabrje, g. župniku in organistu ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
SVOJCI
Gabrje, 1. marca 1987
Letos predčasno že od 15. do 18. julija
Na letošnjem tekmovanju Seghizzi pevski zbori s štirih celin
V goriški glasbeni in prireditveni ter tudi turistični dejavnost bomo letos imeli precejšnjo novost. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi ne bo več konec avgusta oziroma v začetku septembra, ko je nekoč bilo, marveč na samem začetku poletja, ob 1.5. do IS.julija.
Gre za težko odločitev, ki so jo vzeli vodilni ljudje v društvu Seghizzi. Morali so nuditi možnost tudi drugim skupinam, ki konec poletja niso mogle na tekmovanja. S tem so zborom dali tudi možnost, da pridejo na tekmovanju na koncu njihove delovne sezone, še preden pevci odidejo na počitnice. Istočasno so se tudi izognili prireditvieni gneči v Gorici ob koncu poletja, saj smo imeli pri nas eno za drugim tekmovanje pevskih zborov, folklorni festival, pa še violinski natečaj. Društvo Seghizzi, ki je prvo pričelo z mednarodnimi prireditvami v našem mestu, in ki bi bilo torej imelo največ pravice, da ohrani stare datume, se je umaknilo, in izbralo nov prireditveni čas, seveda upajoč, da ne bo tudi kdo drug sledil njihovemu zgledu.
Odločitev seveda ni bila lahka. Voditelji društva Seghizzi upajo, da bodo domači ljubitelji zborovske pesmi to upoštevali. Prav tako upajo, da
bo prireditev privabila v Gorico tudi letoviščarje, ki bodo tačas v Gradežu in drugih jadranskih letoviščih v naši neposredni bližini.
Program mednarodnega tekmovanja se bo odvijal v glavnem po starih tirnicah. Nastopili bodo mešani, ženski ter moški zbori. Tekmovali bodo v polifoniji in ljudskih pesmih. Nastopijo, tokrat že v tretje, tudi manjše vokalne skupine, z največ dvanajstimi pevci. Sem so bile vnešene nekatere spremembe. Zborom, ki pridejo v Gorico, so seveda poslali programe z zahtevki o polifonskih pesmih.
Pri društvu Seghizzi pravijo, da pride letos v Gorico, prav zaradi sapre-membe datuma, še več zborov kot v prejšnjih letih. Med novimi gosti naj bi bili zbori iz Združenih držav Amerike, Peruja, Portugalske, Švice. Najbrž pride letos spet kak zbor iz Sov-jetke zveze.
Doslej so na goriškem tekmovanju sodelovali zbori iz štirih celin, Evrope, Azije, Afrike in Amerike. V petindvajsetih letih je v Gorici prepevalo več tisoč pevcev.
Še drugače je pomembno delovanje društva Seghizzi, ki je v šestdesetih let odprld vrata Gorice pevskim zborom iz sosedne Jugoslavije ter drugih evropskih dežel.
Na njihovem sedežu na Travniku v Gorici imajo zbranih nekaj deset tisoč partitur zborovskih pesmi vseh narodov. Dobili so jih od vseh zborov, ki so peli v Gorici. V istih dneh, ko je v našem mestu tekmovanje zborov, prirejajo tudi posvet o zborovskem petju. Tudi ta je zvazel evropski obseg. Na njem sodelujejo predvsem učitelji. Lani so prvič priredili »Corovivo«, množično pevsko prireditev. Lani je bila v Vidmu. Letos jo bodo ponovili v Pordenonu. Navezali so stike z italijansko manjšino v Jugoslaviji. Seveda predvsem s pevskimi zbori. Imeli so v Istri nekatere nastope. Letos naj bi bila taka prijateljska prireditev v Gorici. Pri nas naj bi imeli koncert italijanski zbori iz Istre in z Reke.
V priredbi Pokrajine seminar
športne medicine
Goriška pokrajinska uprava je, v sodelovanju s šolo za športno medicino na Tržaški univerzi priredila seminar o športni medicini. Lekcije se vršijo v Gorici in Tržiču ob torkih in četrtkih. Pravzaprav se v obeh krajih lekcije ponavljajo. 28.marca bodo priredili okroglo mizo v dvorani goriškega pokrajinskega sveta.
Za pripravo tečaja je poskrbel po-krajinski odbornik za šolstvo dr.Spa-capan. Predavajo znani strokovnjaki Tržaške univerze (rektor prof.Fusaroli, profesorji Ercolessi, Feruglio, Marolti) ter Centra za športno medicino v Trstu (dr.Nuciari in Gombacci).
Predavateljske sobe so odprte vsem. Tečaj pa je seveda namenjen predvsem' učiteljem ter profesorjem telovadbe ter vsem tistim, ki se amatersko ukvarjajo s športom.
Pokroviteljstvo nad tečajem je sprejela pokrajinska zveza CONI.
Ustanavlja se delovna skupina za brezposelne v Sovodnjah
Deset oseb bo imelo zaposlitev za 76 dni
Na območju sovodenjske občine bodo v prihodnjih mesecih organizirali, v sodelovanju z ministrstvom za delo in socialno skrbstvo, desetčlansko delovno skupino za brezposelne. Ministrstvo je že pred časom dalo pristanek na načrt, ki ga je predstavila občina, te dni pa so prispela podrobna navodila. Občina bo morala v razmeroma kratkem času urediti vrsto formalnosti, šele nato bo pobuda lahko stekla.
Skupina bo predvidoma pričela z delom maja, oziroma junija, zaposlena pa bo 76 delovnih dni s čiščenjem in urejanjem občinskih cest.
Občina bo morala poskrbeti za zaposlitev vodje delovne skupine in to na podlagi seznama, ki ga vodijo pri uradu za zaposlovanje. Za vpis v ta seznam lahko zaprosijo geometri in gradbeni izvedenci, ki nimajo redne zaposlitve. Pri uradu za zaposlovanje vodijo tudi poseben seznam brezposelnih delavcev, ki bi radi sodelovali v delovnih skupinah.
Občinska uprava zato obvešča, zlasti mlajše občane, ki so brez redne zaposlitve, naj čimprej poskrbijo za vpis v omenjeni seznam.
V prihodnjih tednih bodo na občini tudi sklepali o višini pomoči, ki jo bodo dodatno nudili članom delovne skupine, poleg dohodka, ki je predviden po zakonu in ki ga bo izplačalo ministrstvo za delo in socialno skrbstvo (in ki znaša okrog 13 tisoč lir dnevno).
Periodika Občine Štarancan
Tudi v Štarancanu, podobno kot v številnih drugih krajih, delijo prebivalcem od časa do časa periodični list, v katerem najdejo mesto članki ter obvestila Občinske uprave kot tudi najbolj pomembnih krajevnih društev ter ustanov. Običajno gre za vesti, ki ne najdejo pravega mesta v dnevnem časopisju, kot tudi za vesti, ki podrobno obravnavajo delo občinske uprave.
Z Eriko Mažgon pogovor o hvalevrednih pobudah
Prijateljstvo med mladimi raznih narodnosti
V drugi polovici meseca januarja so imeli člani skupine Gioventii nuova v Vidmu novo celodnevno srečanje pod geslom »Insieme per la pace«. Se prej so taki prireditvi imeli v Trstu in v Gorici. Ker smo prepričani, da malo naših bralcev pozna to organizacijo, smo pred dnevi stopili do Erike Mažgon, 21-letne univerzitetne študentke statistike, ki je tudi članica te skupine, da bi ji nastavili nekaj vprašanj.
Ali bi nam lahko na kratko orisala to skupino, katere si tudi ti članica?
' »Ta naša skupina spada v večjo organizacijo in sicer v Movimento dei Focolari, katerega predsednica je Chi-ara Lubich iz Trenta. Ta je znana katoliška organizacija, ki ima svoje pristaše vsepovsod širom po zemeljski obli. Geslo te organizacije je Mondo unito, po slovensko združeni svet. Naša skupina Gioventii nuova je le majhen delček te res impozantne organizacije, ki podpira mir in bratstvo med narodi.
Najzanimivejše je gotovo vprašanje kako pripomoči tu v naših krajih k uveljavitvi te ideje. Mnenja smo bili, da je pri tem neobhodno potrebno poglobiti vezi med vseni tu živečimi narodi. Zato sodelujejo v naši skupini slovenski, italijanski, tržaški in furlanski mladinci. Edini način, da bomo
lahko živeli v miru, je v boljšem spoznanju ljudi, ki živijo okoli nas.«
Pred dvema tednoma ste „imeli v Vidmu tudi neki Večji shod. Če se ne motim ste podobnega imeli tudi pred nekaj meseci prav tu v Gorici in sicer v našem Kulturnem domu. Kakšen je program takšnih shodov?
»V Vidmu je potekal shod po naslednjem dnevnem redu: v dopoldan-
Agromarket
GORICA
Favetti 5 - Telefon: (0481) 84741
TRAKTORJI,
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
skih urah je bila na sporedu nekakšna javna tribuna. Vsak udeleženec je imel priliko, da je na svoj način-pri-kazal kako sam doživlja mir in bratstvo med narodi, kakšen naj bo poglaviten način reševanja tega problema itd. Najbolj me je navdušil mladenič iz Belluna, ki je s diaprojektorjem prikazal vrsto res lepih diapositivov na temo »narava«.
Zanimiv je bil tudi poseg neke gledališke skupine, ki je prikazala kakšni so odnosi med igralci, kako doživljajo lepe a predvsem težke trenutke itd.
V popoldanskih urah pa smo se porazdelili v štiri delovne skupine, kjer
smo obravnavali določene probleme. Prva skupina je razčiščevala položaj tukaj živečih manjšin, druga je razpravljala na temo o glasbi, v tretji je bilo govora o gledališkem življenju, četrto skupino pa so sestavljali privrženci medijskih sredstev.
V predbožičnem času smo res imeli tudi v Kulturnem domu v Gorici srečanje tudi pod geslom »Insieme per la pace«. Takrat se je shoda udeležil tudi neki mešani zbor iz Benečije.«
Kaj pa je treba storiti, če želiš postati član te skupine in kje imate svoj sedež?
»Pravzaprav ni nihče član ampak samo lahko bi temu rekli somišljenik. Če koga zanima to kar delamo, se nam lahko takoj pridruži. Vsakdo se lahko udeleži naših sej, ki jih sicer ni veliko in so vse izključno pripravljalnega značaja. Največkrat se dobimo prav ob priliki načrtovanja kakšne večje manifestacije. Sedeža nimamo, imamo pa na razpolago prostor v centru »Stella Matutina« v Gorici.«
Kakšni pa so načrti za letošnje leto, ali že pripravljate kak novi zanimivi shod?
»V Previsu bo konec maja na sporedu Genfest, to je velika manifestacija, katere se bodo udeležili mladinci Trentina, Veneta in Furlanije Julijske Krajine. Pravzaprav je bil videmski shod nekakšna priprava na ta fest. Vi-demčani bodo na tem festu uprizorili nekakšne zgodovinske slike, mi Goričani pa bomo verjetno, nastopili s kakšnim zborovskim petjem.
MARKO ČUBEJ
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

S.R.L.
GORICA — Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
	C ARNIČA	
	assicurazioni	
TRADICIJA	PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920	
	VENTIN PAOLO	
	agent za goriško pokrajino in Palmanovo	
Gorica		Palmanova
Korzo Verdi 10	(GijSitJ)	Ul. Cavour 2
Tel. 0481/32722		Tel. 0432/920333
V	Štarancanu izhaja tak list trikrat letno. Naslov mu je »11 Comune di Staranzano«. Kot naslov sam kaže gre za uradno publikacijo tamkajšnje Občinske uprave. Brezplačno list dobijo na dom vse družine na občinskem ozemlju.
V	zadnji številki, ki so jo razdelili v teh dneh, najdemo marsikaj iz delovanja Občinske uprave (pravilno so prikazana stališča levičarske večine med komunisti, socialisti in socialdemokrati ter tista demokristjanske opozicije), še zlasti v zvezi z javnimi deli, šolstvom in varsztvom okolja.
Poseben poudarek dajajo v tej številki prireditvam ob 90-letnici kmeč-ko-obrtne posojilnice v tem kraju, ki je med najstarejšimi v italijanskem delu Goriške.
Poseben članek je posvečen prvi obletnici tragične avtomobilske nesreče pri Pesaru v kateri je našlo smrt več prebivalcev Štarancanu. Govora je tudi o rekreaciji, športu, kulturnih dejavnostih.
Koristne
telefonske številke
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Mejni prehodi v marcu
V	mesecu marcu so mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniški prehodi, na Goriškem odprti po sledečih urnikih.
Prehodi za promet s prepustnicami:
MIRNIK-GOLOBRDO: od 7. do 19. ure.
JENKOVO-NEBLO: od 7. do 19. ure. PLEŠIVO: od 8. do 19. ure. CAST.VERSA-VIPOLŽE: od 6. do 18. ure.
ŠTEVERJAN-HUM: od 7. do 18. ure. SOLKAN 1: od 7. do 19.30.
UL. S.GABRIJELA-NOVA GORICA 1: od 7. do 19. ure.
RAFUT-PRISTAVA: od 8. do 17. ure; ob nedeljah ih praznikih je prehod zaprt.
ŠEMPETER: od 7. do 19. ure.
MIREN: od 7. do 19. ure.
DEVETAKI-LOKVICA: od 8. do 19. ure; ob sobotah odpirajo prehod ob 7. uri.
JAMLJE-KLARIČI: od 8. do 19. ure.
Za prehode, ki so namenjeni izključno dvolastnikom je v teku preverjanje, na osnovi katerega bodo oblikovali nove urnike. Začasno so prehodi za dvolastnike odprti po sledečem razporedu: ŠKRLJEVO: prehod je v zimskem času zaprt.
CEGLO: od 7.30 do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. UKLANCI: od 7.30 do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt., PODSABOTIN: od 7. do 18. ure; ob nedeljah je prehod zaprt.
ŠTMAVER: prehod je v zimskem času zaprt.
SOLKAN 2: od 7. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. PALKISČE-MIKOLI: prehod je odprt samo ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 6. ure do 19.30.
Urniki vlakov
ODHODI IZ GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.34 (L/a)), 6.17 (L), 7.15 (D—b), 7.47 (L), 8.25 (D),9.29 (D), 10.40 (R), 10.46 (L), 13.44 (D), 14.26 (L), 16.03 (D), 16.55 (L), 18.29(L), 19.02(E), 20.13 (L), 21.55 (D), 22.33 (L). PROTI VIDMU: 0.04 (L), 6.04 (L), 6.49 (D), 7.04 (L), 8.02 (D), 11.13 (L), 13.00 (D/d), 13.16 (D), 14.12 (L), 14.39 (D),
15.25	(L), 17.45 (L), 18.15 (R/c)), 18.28 (D/b), 19.03 (L), 20.02 (D), 20.58 (L), 21.43 (D).
V	NOVO GORICO: 8.10, 17.05. PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.02 (L),5.33 (L/a)
, 7.14 (D/b), 7.45(L), 8.24(D), 9.28 (D), 10.34 (L), 10.39 (R/c), 13.42 (D), 14.25 (L),
16.02	(D), 16.54(L), 18.25 (L), 19.00 (E), 20.12 (L), 21.53 (D), 22.31 (L).
IZ TRSTA: 0.01 (L), 6.02 (L), 6.47(D), 7.03 (L), 8.00 (D), 11.12 (L), 13.14 (D), 14.10(L), 14.38 (D), 15.23 (L), 17.42(L), 18.14 (R/c), 18.27 (D/b), 18.58 (L), 20.00 (D), 20.57 (L), 21.42 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L)—lokalni,(D)—direktni,(E)—ekspresni,(R) — brzi/ a)ne vozi ob nedeljah in praznikih, b)vozi samo ob delavnikih,c) samo 1. razred, e) vozi samo ob praznikih.
stran 12 □ ekonomske teme
1. marca 1987
Po zaključku vsedržavne konference o energiji
Vprašanja brez odgovora
Friulgiulia za krepitev enotnosti dežele F-JK
Vsedržavna konferenca o energiji, ki se je zaključila v petek zvečer v Rimu, je potekala pod vtisom napovedane vladne krize in hudih polemik med zagovorniki in nasprotniki jedrskih elektrarn, ki so zasenčile, če že ne izjalovijo, zasedanje, za katerega je do zadnjega vladalo precejšnje zanimanje. Po tej ugotovitvi je tudi obračun simpozija precej težaven, s čimer so soglašali tudi trije »modrijani«, Elia, Bassi in Veronesi, ki so se odpovedali zaključkom ter napovedali pismene povzetke . Že to priča o neuspehu konference. Preveč bistvenih vprašanj je ostalo brez odgovora in preveč je bilo prepletanja znanosti, politike ter velikih finančnih interesov, ki so jih odkrito ali prikrito zastopali mnogi govorniki, predvsem pa voditelji velikih državnih ali poldržavnih ustanov in podjetij, kot so IRI, ENEL in ENI.
Morda najpomembnejše vprašanje, ki je ostalo brez odgovora, se nanaša na stvarne energetske potrebe Italije do leta 2000. Večina diskutantov je bila mnenja, da bo povpraševanje po energiji iz leta v leto naraščalo ter da bo morala skupnost dosledno kriti te potrebe, če bo hotela ostati v ozkem krogu razvitih držav. Vsi so se ob tem strinjali, da je treba na vsak način di-verzificirati energetske vire, do razhajanj pa je prišlo, ko so se dotaknili stvarne porazdelitve virov.
Italija je na energetskem področju skoraj povsem odvisna od tujine, predvsem od držav izvoznic nafte, ki je daleč največji vir energije. 'Mnogi so mnenja, da je treba nujno premostiti to gospodarsko odvisnost, ki je v marsičem tudi politična, ter iskati nove poti in torej stremeti po novih energetskih izbirah. Nekateri se ogrevajo za zemeljski plin, ki ga mora Italija skoraj v celoti uvažati, drugi za
pospešeno gradnjo central na premog, spet drugi za jedrske elektrarne ali pa za okrepitev tako imenovanih čistih energetskih virov, med katere sodijo na primer hidrocentrale in sončni ko-lektorji. Strokovnjaki niso ob teh vprašanjih našli skupnega jezika tudi zato, ker se je v določenem trenutku vsa debata osredotočila in omejila na dilemo »za ali proti nuklearkam«, ki je zelo pomembna in gotovo aktualna, ne pa bistvena.
Mnogo vprašanj je tako žal ostalo skoraj popolnoma v senci. Povsem nerešeno je ostalo predvsem vprašanje energetskega varčevanja. Večina razvitih držav je v zadnjih letih sprejela konkretne in daljnoročne ukrepe na tem področju, v Italiji pa si z veliko težavo utirajo pot, tudi zato ker ni resne politične volje za racionalizacijo odvečne energetske potrošnje.
SANDOR TENCE
Kot smo že poročali, je bil v preteklih dneh občni zbor konzorcija za razvoj menjave s tujino Friulgiulia. Prav letos poteka 10-letnica delovanja te ustanove, ki združuje podjetja različnih sektorjev. Načelo, na katerem so jo ustanovili in na osnovi katerega je v vseh teh letih delovala, je deželna enotnost , kar pomeni, da je njen cilj premeščati deljenost med posameznimi pokrajinami.
To je v svojem poročilu poudaril predsednik konzorcija Roberto Vario-la, ki je izrazil upanje, da bo prav zaradi te značilnosti deželna uprava v prihodnje v večji meri podpirala delovanje in pobude Friulgiulie. Dežela naj bi sodelovala predvsem pri treh načrtih, ki bi jih člani konzorcija radi uresničili v letošnjem letu: gre za uresničitev stalne operativne mreže v tujini, za opremo nekaterih showroo-mov na ladjah Tržaškega Lloyda in za pripravo sektorialnih razvojnih načrtov. Najvažnejši program, ki si ga je za letos zastavila Friulgiulia, pa zadeva ustanovitev Centra za zunanjetrgovinsko menjavo, ki naj bi deloval kot deželna trading company;'njegova naloga bi bila po eni strani nuditi čim-popolnejše storitve svojim članom, po drugi pa izvajati samostojno trgovinsko posredništvo za zainteresirana podjetja. Pri tem je Variola opozoril, da Friulgiulia nikakor ne namerava nadomeščati podjetij, pač pa jim hoče biti v pomoč.
Predsednik Variola je nato podrobno orisal delovanje konzorcija pri blagovni menjavi in gospodarskem sodelovanju z raznimi državami. Posebej se je ustavil pri odnosih z nekonvertibil-
nimi tržišči, in sicer tako z nekaterimi azijskimi, afriškimi in južnoameriškimi državami, kot z državami Vzhodne Evrope. Z nekaterimi izmed njih je Friulgiulia preteklo leto sklenila nekaj pomembnih dogovorov o sodelovanju, med katerimi naj omenimo ustanovitev mešanega podjetja z madžarskim gradbenim podjetjem Koze-puletepito in okvirni dogovor o kompenzacijski izmenjavi s sovjetsko ustanovo Raznoexport, ki predstavlja pravo novost za Italijo. Vrsta stikov je bila opravljena tudi z jugoslovanskimi partnerji, ki jim Friulgiulia posveča posebno pozornost; gre predvsem za dobavo tehnologije, investicijskega materiala in za sodelovanje pri prestrukturiranju podjetij.
V okviru svojega delovanja skrbi konzorcij' Friulgiulia tudi za udeležbo industrijskih, kmetijskih, trgovskih in obrtnih podjetij iz naše dežele na mednarodnih sejemskih prireditvah in za druge oblike promocije, posebej pa ima na skrbi posege Sklada za jamstva na izvozne kredite.
Na splošno gre poudariti, da je v lanskem poslovnem letu občutno razširil mrežo svojih zunanjih odnosov, sodelavcev in agencij, skupni obseg njegovih poslov pa se je povečal za 30 odstotkov. Poleg urada v Pordenonu in osrednjega sedeža v Trstu, so pred nekaj meseci odprli tudi nov operativni urad v Vidmu. Poleg uresničenja zastavljenih programov, pa bi v letošnjem letu morali izvesti tudi notranjo reorganizacijo in izpopolniti strukture za razvoj širokih sektorjev deželnega gospodarstva.
OECD o Jugoslaviji
PARIZ — Potem ko si je krajše obdobje nekoliko opomoglo, jugoslovansko gospodarstvo tvega spet krizo. Tako ugotavlja v svojem poročilu o jugoslovanskem gospodarstvu Organizacija za kooperacijo in ekonomski razvoj OECD iz Pariza, ki dodaja, da je nova kriza predvsem posledica sprostitve ob prvih doseženih rezultatih.
» V začetku osemdesetih let — ugotavlja poročilo — je bila jugoslovanska gospodarska politika usmerjena predvsem v uravnovešanje gospodarskega položaja v odnosu do tujih partnerjev. In v tem okviru je država dosegla vidne rezultate, saj je po več letih deficita bilanca tekočih poslov v konvertibilni valuti izkazovala zadovoljiv presežek. S tem je Jugoslavija zmanjšala svojo zadolžitev in omejila strog nadzor nad uvozom. Ob doseženih rezultatih pa so beograjske oblasti spremenile gospodarsko politiko, sprostile v letih 1985 in 1986 notranje povpraševanje, da bi spodbudile razvoj in dvignile življenjsko raven.«
»V letu 1985 — nadaljuje poročilo — se je presežek v tekočih poslih zmanjšal, v prvem polletju 1986 pa so zabeležili skromen deficit. Istočasno se je znatno okrepil pritisk inflacije, ki je v lanskem zadnjem tromesečju presegla 90 odstotno stopnjo. Jugoslovansko gospodarstvo je spet zabredlo v krizo po krajšem obdobju večjega notranjega povpraševanja, ker je strukturno in institucionalno šibko, te težave pa ne dopuščajo dolgoročnejšo in stabilnejšo neiflacijsko rast. Jugoslovanske oblasti se zavedajo, da bi morale sprejeti še strožje ukrepe kot v preteklosti, da bi lahko usposobile gospodarski stroj in vodile res učinkovito politiko. Beograjska vlada vneto preučuje in je dala v presojo Zvezni skupščini vrsto predlogov, ki naj bi omogočili boljše delovanje tržišča, ki bi avtomatično uzakonili stečaj, obenem pa nagrajevali gospodarsko uspešnost. Vendar neravnovesja v jugoslovanskem gospodarstvu zahtevajo usklajeno akcijo na številnih sektorjih.
Z današnjim dnem jo morajo imeti vsi obrtni obrati
Strogi zakonski predpisi o elektronskih blagajnah
Z današnjim dnem morajo imeti vsi trgovski, gostinski in obrtni obrati, ki neposredno prodajajo svoje blago potrošnikom, nameščene elektronske blagajne. Proces uvedbe teh obveznih pripomočkov je trajal dolgo vrsto let, vendar ostajajo še danes določeni nesporazumi ali nejasnosti tako na strani trgovcev/prodajalcev kot na strani potrošnikov kupcev. Tudi organi državne uprave, tu mislimo predvsem na finančno stražo, so s svojimi posegi večkrat zbegali in presenečali kupce, ki so imeli in imajo občutek, da so podvrženi nepravilnemu in nepravičnemu pritisku.Zaradi tega želimo danes v strnjeni obliki podati obveznosti, pravice ter predvidene globe za vsakega udeležnea prodajnega procesa.
Odgovornost kupca
Za kupce, ki ne bodo imeli pri sebi blagajniško fiskalno potrdilo (scontrino fiscale), niso predvidene kazni. Zakonodajalec namreč ni imel za umestno, da bi finančni stražniki preverjali vsebino torbe ali zavoja kar na cesti ali pred vh(> dom v trgovino. Kupec mora vedeti sicer, kdaj mu mora prodajalec izročiti fiskalno potrdilo, (ricevuta fiscale). Zahtevati ga mora v gostinskih obratih za strežbo hrane in pijače v glavnem pri mizi in ga hraniti tudi v neposredni bližini obrata. Neposredna bližina naj bi bila 50 metrov.
Odgovornosti prodajalca
Prodajalec mora vedno izročiti kupcu odgovrjajočo listino (scontrino ali ricevuta). To je namreč dokazilo za obračun dnevnega dohodka. Na tej osnovi bo možno ugotoviti promet in dohodek ter odmerjati davke in druge obveznosti do državne blagajne.
So pa tudi določene izjeme. Blagajniških fiskalnih potrdil ni treba izdati: pri prodaji hrane in pijače v planinskih kočah ali železniških vozovih, na razstavah ali sejmih; oproščena potrdila je tudi prodaja sadja privatnikom v okviru javnih skladišč, bencina in drugih motornih goriv, cigaret in časopisov. Prodajalci tobaka in tiska morajo izdati blagajniško potrdilo, če prodajo kupcu drugo blago, kakor na primer peresa, sladkarije, razglednice, spominke jn podobno. Iz tega lahko sklepamo, da bo v bližnji bodočnosti izginilo iz teh prodajaln dodatno blago, ki je popestrilo ponudbo posebno turistom ali mimoidočemu kupcu.
Obrtniki, ki prodajajo lastne izdelke
Obrtniki, ki prodajajo lastne izdelke v delavnici, morajo javiti davčni upravi, ali bodo prodajo lastnih izdelkov krili z blagajniškim ali s fiskalnim potrdilom (scontrino ali ricevuta), ne smejo pa uporabljati obeh pripomočkov. Obrtniki bodo morali izračunati, kaj se jim splača. Elektronske blagajne so sicer hitre, a predstavljajo dokajšnjo invensticijo. Njihova uporabnost je odvisna od prometa obrata. Obrtniki, ki nudijo usluge (brivci in frizerke, estetistke, čistilnice, krojači, mehaniki in kleparji ter slične stroke) bodo morali še vedno izdajati fiskalno potrdilo (recevuta fiskale).
Omenimo še enkrat gostince: pri prodaji pri točilni mizi bodo morali izdati blagajniško potrdilo (scontrino), za prodajo pri mizi pa je obvezno fiskalno potrdilo (ricevuta).
Kazni za kršitelje predpisov
Kupcj torej ne bodo kaznovani, če ne bodo zadržali blagajniškega fiskalnega potrdila; morajo pa zahtevati in vzeti s seboj fiskalno potrdilo gostinskega obrata. Če ga ne bodo imeli, bodo plačali od 10 do 45 tisoč lir globe.
Prodajalci bodo kaznovani strožje ne glede na to, katero fiskalno listino morajo izročiti kupcu. Globe gredo od 200 do 900 tisoč lir. Poleg tega, če finančna straža ugotovi, da je trgovec v roku petih let imel tri različne kazni, lahko odredi zaporo obrata, za najmanj tri ali največ 30 dni.
Zaključki
Z zaključkom uvedbe elektronskih blagajn in drugih predpisov je bil strnjen krog neposrednega preverjanja dohodkov oziroma prometa v vseh obratih. Ukrep je vsekakor pravičen, saj bo to omogočalo državnim organom, da porazdelijo davčno breme med večino državljanov. Obstajajo pa še vedno določene kategorije, pri katerih je težko ugotoviti promet (svobodni poklici), državljani pa bi se morali privaditi in zahtevati račune ali uradne obračune stroškov. Prepričani smo, da bo preteklo še mnogo časa predno bomo vsi skupaj dosegli tako stopnjo zavesti; proces bo odvisen tudi od odnosa davčnih oblasti do davkoplačevalcev. Dokler ne bo obojestranskega zaupanja, bo vedno prišlo do poskusa utaje dohodkov.	ODO KALAN
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
imenuje se Grt/PASS
gotovina za
Nositi s seboj precej denarja ni priporočljivo, pa tudi praktično ne. Izkaznica, majhna kot vizitka, nam omogoča nakupe in nadomešča
gotovino.
Dovolj je, da crt/PASS vložimo v terminal, ki je nameščen na dogovorjenih prodajnih mestih (to so lahko trgovine, supermarketi, storitveni centri itd.), in odtipkamo svoj tajni kodeks, v trenutku se avtomatično in v tajnosti obremeni tekoči račun, istočasno pa dobimo
tudi izpisek,
leto dva tisoč
ki nam omogoča kontrolo opravljene operacije.
Toda to še ni vse: crt/PASS je pravi »passe-partout«; uporabljamo ga namreč za nove storitve CARIFAST (sistem, ki vam omogoča čisto samostojne
operacije na tekočem računu) kot tudi za normalne avtomatske dvige namesto tistih s staro izkaznico na vseh okencih Bancomat.
Na okencih hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste v zvezi s tem lahko dobite kakršnakoli pojasnila.
PODJETJA, KI SODELUJEJO PRI POBUDI:
ABBIGLIAMENTO PRISCO - Trg sv. Jakoba 3 ATTUALFOTO - Istrska ul. 8 BISCHOFF - Ul. Mazzini 21
CALZATURIFICIO DONDA - Trg Stare mitnice 5/6 CITTAR - Ul. Teatro Romano 1
COOPERATIVE OPERAIE - DELAVSKE ZADRUGE
Supercoop 21 - Ul. Montorsino 4
Supercoop 23 - Trg Stare mitnice 13
Discount 01 - Ul. Doda 2
Discount 07 - Ul. Morpurgo (Domjo)
GODINA - Ul. Carducci 10 L’ALIMENTARE - Miramarski drevored 117 LE ČARNI - Trg Stare mitnice 1
LIBRERIA CAPPELLI - Korzo Italia 12 LIOUORMARKET - Ul. Concordia 6 MONCINI GOMME - Ul. Coroneo 31 STEFANEL -Trg Riborgd (Korzo Italia) TOMMASINI ŠPORT - Ul. Mazzini 39 UNIVERSALTECNICA - Trg Goldoni 1
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Knjiga »Organizirana blaznost«
Willy Brandt o temeljnih dilemah sodobnega sveta
Veliki nemški državnik, tudi Nobelov nagrajenec za mir, Willy Brandt, je zbral v knjigi z alarmantnim naslovom »Organizirana blaznot« tiste izkušnje in podatke, katerim se je posvetil pravzaprav v poslednjem desetletju, ko ni bil več kancler in tako rekoč prvi mož v Zvezni republiki Nemčiji. V omenjenem, gotovo nič manj plodnem obdobju, se je namreč Wi]/y Brandt v izraziti meri med drugim posvetil tistim političnim aspektom, ki v nekem smislu tavajo v drugem planu vsakokratnega političnega življenja in delovanja: resničnemu razmišljanju o miru, položaju na svetu, stiskam tega našega mejhnega planeta, ki ga obeležujejo veliki spori, velikanske razlike in skorajda trmasto vztrajanje na prastarih pozicijah, ki nikakor ne morejo razrešiti osnovnih dilem človeške vrste. Kaj naj bi torej bila »organizirana blaznost«? v prvi vrsti po Brandtu dejstvo, da na eni strani lahko opazujemo upravičeno (?) stopnjevanje vojaških in oboroževalnih investicij, na drugi strani pa strašansko lakoto, ki dobesedno desetka prebivalce najrevnejših področijh zemeljske krogle. Brandt je v tej točki neusmiljen: prihodnost bo v vse večji meri zahtevala skupno človekovo akcijo, večina problemov je že sedaj planetarnih, dovolj se je spomniti zgolj ekologije, spričo katere se zdijo državne meje anahronizem prve vrste,- da spoloh ne govorimo o grožnji atomske katastrofe, ki - čeprav dislocirana - prav gotovo ne bo pretirano spoštovala niti ideoloških, niti narodnostnih in končno niti geografskih dejstev in danosti.
Brandt vidi v oboroževalni norosti in lakoti dobesedno povezavo in dopoveduje to svoje prepričanje večkrat brez odgovarjajočega odziva: tiščimo pač glavo v pesek, pri tem pa, kot pravi avtor, ne moremo sprejeti dejstva, da je lakota nevarnost za vse, da tam, kjer je lakota, ne more biti pogojev za svobodo in mir - in da v razumevanju tega problema na celi črti ali skoraj celi črti odpovedo vsi mednarodni politični aparati. Lakota v svetu? Seveda, v Afriki južno od Sahare do severnega roba jezera Njasa, pa v Aziji preko Severnega in južnega Jemena preko Afganistana čez južno Azijo v nekatere vzhodnoazijske države. Najboljši podatki so tisti, ki najbolj »prizadenejo neprizadeto človeštvo«, torej jih nanizajmo z vso statistično natenčnostjo in srhljivostjo: vsako minuto umre na svetu zaradi lakote in podhranjenosti skoraj 30
otrok manjših od pet let. Na dan je to nekaj čez 40 tisoč otrok, letno 15 milijonov (1). Na drugi strani vojaški aparati, ki jih proizvajamo v znamenju najrazličnejših ideologij, in so torej upravičeni po vsej priliki bolj od tistih 15 milijonov umrlih otrok na leto. Številke: leta 1983 so cenili trgovino z orožjem na 135 milijard dolarjev, pri čemer kar 70 % odpade na obe velesili; vojaški izdatki, ki jih svet namenja zgolj za pol »vojaškega dneva«, bi iztrebili malarijo; za en sodoben tank bi dobili 1000 razredov za 30 tisoč učencev; za vojaško letalo bi uredili 40 tisoč (!) vaških lekarn in za novo atomsko podmornico bi lahko šolali 160 milijonov (!) otrok v 23. deželah v razvoju.
Ob podatkih, ki tako rekoč do kraja razgaljajo pravo in realno podobo človeka - slednje nikakor ne bi smeli idealizirati, še manj pa se utapljati v iliziji, da živimo v času, ko ni treba več korenito delovati - niza Willy Brandt pravzprav angažirano pripoved o delovanju predvsem pa o prepričanju, da bi bil že skrajni čas preseči stara klasična pojmovanja, ki se v prvi vrsti zapirajo v državne meje ali v najboljšem primeru v meje ideoloških sistemov, ter organizirati zavest in tudi mednarodno sodelovanje in politiko na načelih, ki bi odsevala resnično novo stanje sveta, v katerem živimo. To pa pomeni, da strlmo ras-
tejo problemi, ki jih bomo morali razreševati skupno, pa najsi gre za vprašanje varstva okolja - zanimiv je podatek, da se je svetovna površina gozda od leta 1960 do sedaj zmanjšala kar za polovico - izrabe in uporabe jedrske energije, skupnega svetovnega gospodarstva, ki bi moralo koreni-teje poseči v premagovanje strašanskih razlik, ki vodijo v vojne in spopade - dovolj je navesti podatek o 850 milijardah dolarjev, ki jih dolgujejo države v razvoju - da seveda sploh ne govorimo o iztočnici celotnega razmišljanja, namreč o zlovešči lakoti, zdravstveni in kulturni zaostalosti na eni strani, ter astronomskih vsotah, ki jih iz minute v minuto požirajo vojaški aparati vseh barv in zastav tega vse bolj zgoščenega sveta. Brandt in z njim mnogi drugi se zelo dobro zavedajo, da obe skrajnosti namera izvirata iz enega samega izhodišča, se pravi iz zapletene in protislovne človekove mentalitete, zato je treba informirati, osveščati in se boriti z mlini na veter, da bi vsaj malo premaknili trenutne dispozicije, ki so zgolj na videz uravnane v interesu človeštva kto celote. Končno sodi v tovrstno osveš-čevalno akcijo tudi pričujoča knjiga, katere vrednost ali vsaj željo po vrednosti je najbolj izpostavil Brandt sam, ko je posebej za slovensko izdajo napisal tudi skrben in zbran predgovor.
JANEZ POVŠE
Prof. Franju Dominku v spomin
S prof. Dominkom odhaja od nas markantna osebnost, intelektualec nenavadne pronicljivosti in širine, socialno globoko čuteč in visoko etičen, skratka, dober človek. V veli-
kem krogu svojih prijateljev zapušča vrzel,ki je ne bo nikoli mogoče zapolniti.
Njegova življenjska pot ima marsikatero prvino skupno s tolikimi primorskimi izobraženci, ki so doži-velii vzpon in padec fašizma ter naš upor zoper njega. Rodil se je leta 1903 v Vodnjanu očetu sodniku Franu in materi Caterini Bregato. Po slovenski osnovni šoli in začeti slovenski gimnaziji je maturiral na italijanski gimnaziji v Gorici. Na bolonjski univerzi je absolviral iz fizike ter se nato zaposlil kot asistent
iz umetnostnih galerij
Razstava slikarja G. Gergoleta
Med tržaškimi slikarji starejše generacije zavzema^posebno mesto Giovanni ali med znanci Nino Gergolet. Čeprav si je moral vse življenje s poklicem služiti vsakdanji kruh, se že dolga desetletja ni niti za trenutek odpovedal svojemu drugemu poklicu - slikarstvu. Za Gergoleta kot slikarja sta značilni dve posebnosti. Predvsem moramo podčrtati posebnost njegovega sloga. Gergolet slika najraje mesto in njegove značilnosti, hiše, ulice, mostove in podobno. Vendar izbranih motivov ne prenese na platno ali na papir take, kakršni v resnici so, pač pa vse nekako potlačene, vegaste, kot bi bil posnel fotograf na svojo ploščo, oziroma na svoj filmski trak ves motiv v trenutku, ko se vse ob potresu ruši. Noben njegov zid ni pokončen, ni raven, kot niso pravokotna njegova okna, njegov vrata. Vse je nekam razmajano, vegasto, kot potlačeno.
Druga posebnost, ki je značilna za tega tržaškega mojstra, ki od petka razstavlja v tržaški občinski galeriji, pa je dejstvo, da svoje motivike ne išče daleč od svojega doma. Ker je Svetjakobčan, mu prav njegov mestni predel nudi dovolj motivov, da se v njih že dolga leta plodno izživlja.
Poleg teh motivov zadnje čase še posebno rad upodablja bližnje mostove ali nadvoze kot na primer sedaj tudi bivši železniški nadvoz v ulici Sv. Marka, ki ga je posnel že neštetokrat. Pri tovrstni motiviki, ki jo je pripravil za sedanjo razstavo, je napravil eno izjemo: naslikal je motiv iz kraja, kamor običajno odhaja na letni odmor. Vse ostalo je, kot smo rekli, Sveti Jakob.
Drugi del Gergoletove razstave pa bi mogli nazvati -mesnica. Svetjakobski mojster že nekaj let zelo rad slika meso, cele četrti goveda, oskubene purane ali peteline, skratka meso, ki ponavadi visi v velikih mesnicah na kavljih.
Končno se je mojster tokrat opogumil in razstavil tudi kak portret in sicer dokaj posrečen avtoportret, podobo cerkvenega prelata ter podobo čuvaja med počitkom.
Gergolet pozna bolj malo barv. V glavnem slika svoje mestne motive v raznih odtenkih plave ali zelene barve, v svoji »mesnici« pa uporablja prvenstveno krvavo rdečo barvo.
Razstava bo trajala do 4. marca. (Ere)
na astronomskem institutu iste univerze. Ker se leta 1931 ni hotel vpisati v fašistični sindikat, so ga odpustili iz službe. Zato se je z ženo -prav takrat se je poročil z Vero Primožič - umaknil v Beograd. Tam je delal kot astronom in istočasno poučeval na gimnaziji. Med vojno je odsedel dobrega pol leta v zaporu ges-tapa, nato se pridružil partizanom.
Leta 1948 se je preselil v Ljubljano, da prevzame novonastalo stolico astronomije na ljubljanski univerzi. Astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu je njegovo delo. Živahno je tudi sodeloval s članki in predavanji pri popularizaciji astronomije. Tudi vrsta knjig Zbornika za zgodovino znanosti in tehnike pri Slovenski Matici je izšla pod njegovim vodstvom.
Z rodno Primorsko je vzdrževal stike, kolikor je mogel. Ob obiskih pri njem je bilo njegovo prvo vprašanje vedno: »Kaj je novega v Trstu?« Večkrat nam je tudi prišel predavat: na šole, v društvo Tone Penko, v dijaški dom.
V tej bridki uri slovesa se mi -izbrancu, ki mu je bila dana čast in dragocena zkušnja, da ga je sebno poznal - utrinjajo nepozabni vtisi in neizbrisni spomini. Njegov lik mi bo v duhu vedno prisoten: strokovnjak, ki zametava vsakršno ozkost; do skrajnosti pošten izobraženec, ki se ne zapira pred ničemer in še prav posebno ne pred dejstvi, kakršnakoli naj že so; blesteč predavatelj, ki zna z nepotvorjenim žarom povleči za seboj občinstvo; nepomirljiv disku-tant kresajočih se misli in idej; Slovenec, ki je s svojim narodom živel, z njim trpel in se z njim veselil, upal in bal. Naj mi bo tu - v ponazoritev tega, kaj je pokojnik cenil in kaj preziral - dovoljen osebni pripetljaj, ki pa mi je hkrati postal za vse življenje obvezujoč nauk. Ko sem se mu nekoč pritoževal nad tem, kako naša družba z izobraženimi materialno slabše ravna kot z neizobraženimi, mi je zabrusil: »Prav je tako. Izobraženec ima znanje, ki se ne da zares ne kupiti ne prodati, zakaj bi moral imeti še bogastvo? To naj imajo tisti, ki znanja nimajo, pa če ga pogrešajo ali ne.«
Dragi profesor Dominko, hvala Vam za vse.
DRAGO BAJC
V založbi Partizanska knjiga
_
Franc Crnugelj-Zorko: »Na zahodnih mejah - 1943«
V	založbi »Partizanska knjiga« in v zbirki »Knjižnica NOV in POS« je pred dnevi izšla v Ljubljani knjiga »Na zahodnih mejah - 1943« s podnaslovom »Briško-beneški odred in 3. Soška (20.) brigada«. Avtor je znani partizanski borec, komandant in organizator vstaje na Severnem Primorskem Franc Crnugelj-Zorko.
Kot sam pojasnjuje v uvodni besedi, se je potreba po knjigi, ki bi zaokroženo in dokumentirano prikazala nastanek in razvoj narodnoosvobodilnega in partizanskega gibanja na desnem bregu Soče, tj. v Brdih, Beneški Sloveniji in Reziji tja do robov Furlanske nižine, porodila že v sredini sedemdesetih let. Leta 1978 je bila pri odboru skupnosti borcev BBO (Briško-beneš-kega odreda) oblikovana komisija za zgodovino. Leta 1981 je odbor BBO ocenil, da je zbranega gradiva že toliko in da bi tudi zaradi važnosti tega področja in takratnega dogajanja na njem bilo dobro, če bi ga zbrali in povezali v dveh knjigah, v prvi za čas od septembra 1943 do septembra 1944, v drugi pa za čas od novembra 1944 do konca vojne. Nadaljnje razglabljanje pa je privedlo do novega sklepa oz. projekta, da se spet zaradi važnosti in obilice gradiva izdajo tri knjige, s tem da se prva nanaša na čas od septembra do konca decembra 1943. No, in ta prva knjiga iz »trilogije« je zdaj pred nami.
V	njej nam avtor Franc Crnugelj-Zorko na skoraj 300 straneh podaja na zelo pregleden in kronološki način razvoj NOB na strateško izredno pomembnem področju med Sočo in Furlansko ravnino na vzhodu in zahodu, pa od Gorice na jugu do podalpskih višav na severu. V prvem poglavju, potem ko poda shematičen geografski, etnografski in zgodovinski prikaz tega področja, preide na prikaz vojaško-po-litičnega položaja pred kapitulacijo Italije in na priprave na čas ob kapitulaciji, ko se že pojavljajo prve manjše partizanske enote. V drugem poglavju nas seznanja s položajem ob sami ka-
pitulaciji, z ljudsko vstajo v Gornjem Pospčju, z opisom prvih bojev bataljona »Manfreda«, s prihajanjem internirancev iz italijanskih taborišč in vojnih ujetništev na to območje in s prvimi partizanskimi enotami po kapitulaciji.
Tretje poglavje, ki govori o prvem Briško-beneškem odredu, bi lahko označili kot osrednje poglavje knjige. V njem se seznanimo z nastankom Briškega odreda v Brdih, z oblikovanjem Soške brigade in Briško-beneš-kega odreda, s prisego Soške brigade, BBO in bataljona Garibaldi na Koradi, z odhodom enot v Beneško Slovenijo na območje Šentlenarta in druge Na-diške doline, podrobneje z vojaškim delovanjem Briško-beneškega odreda v septembru-oktobru do formiranja Operativnega štaba soških brigad in razvoja gibanja v Reziji in v Zahodni Benečiji.
Četrto poglavje govori o »Kobariški republiki« po prihodu štaba Goriške divizije, o italijanski partizanski brigadi »Garibaldi«, o nastanku 3. Soške (Beneške) brigade in podrobno o njenem delovanju do njenega razpusta, ko je imela številko 20.
V petem poglavju beremo o težkih razmerah na desnem bregu Soče, ko se morajo partizanske sile upirati vedno hujšim poskusom okupatorjev, da bi partizansko vojsko izrinili s tega zanj strateško izredno važnega območja, o teroriziranju domačega prebivalstva in o veliki sovražni novembrski ofenzivi, v kateri se je glavnina Goriške divizije znašla v obroču na območju Matajurja in v hudih bojih izgubila del svojega vodilnega kadra.
Šesto poglavje govori o razmerah po novembrski ofenzivi, o njenih hudih posledicah za vojsko in moralo prebivalstva, pa tudi o tem, da svojega cilja sovražnik vendarle ni dosegel, saj so se kljub prehodu glavnine partizanskih sil na levi breg Soče, na njeni zahodni strani še vedno ohranile in nadaljevale boj še precej številčne
manjše partizanske enote. V nadaljevanju nas avtor seznani z decembrsko sovražno ofenzivo v Zahodni Benečiji in v Goriških Brdih in z drugim dogajanjem, v zadnjem, sedmem poglavju, pa z nastajanjem italijanskih partizanskih enot na zahodnem območju Soče in s sodelovanjem slovenskih enot z njimi v skupnem boju proti okupatorju, kakor tudi s širjenjem osvobodilnega in partizanskega gibanja med Furlani.
Na koncu dodaja avtor še oris virov in literature ter abecedni pregled krajev in imen.
Seveda ta kratki povzetek poglavij ne more zajeti celotne vsebine knjige, lahko pa ustvari predstavo, kako veliko delo je moral opraviti avtor, da je zbrano gradivo, ki je obsegalo več kot 1000 tipkanih strani, strnil v pregledno zaporedje dogajanja. To je bilo še toliko težje, ker razvoj gibanja in bojev ni šel linearno, pač pa skozi stalno menjavanje in spreminjanje situacije, kateri sta se morala prilagajati organizacija boja in samih enot, saj so si dogodki sledili z izjemno naglico in na trenutke tudi konvulzno.
Vrednost Črnugljevega dela pa ni samo v tem, pač pa tudi v kopici drobnih utrinkov iz velikega časa, v katerih nastopajo ljudje in kraji poimensko v svoji večji ali obrobnejši, toda vedno pomembni vlogi akterjev. Čr-nuglju namreč ni uspelo podati samo zaokroženega redosledja dogodkov, pač pa celotno dogajanje preplesti z neposredno pripovedjo, v kateri sta beneški in briški človek vedno v središču, in tako ustvariti klimo, v kateri je dihal takratni čas. Seveda je bilo avtorju delo olajšano tudi zato, ker je bil sam v prvih vrstah, ker,je bil med borci in prebivalstvom priljubljen in ga še danes imajo tamkajšnji ljudje za svojega.
Neposredni udeleženci takratnih dogajanj v Brdih in Benečiji bodo lahko ob prebiranju knjige oživili marsikateri spomin in ga natančneje časov-
no opredelili, nekateri bodo lahko tudi imeli kakšno pripombo, da je avtor kakšen dogodek, kakšno akcijo prezrl ali ji dal manjši pomen, kot ji ga lahko pripisuje kdo drug, da je morda opustil pomembno propagandno delo v vojski sami in njihovih propagandnih oddelkov (na pr. izhajanje brigadnega in potem divizijskega glasila »Matajur« itd.). Toda to bodo le
obrobne opazke, ki lahko samo dodatno povedo, kako razčlenjeno in bogato je bilo takratno delovanje, ne morejo pa zmanjšati pomena knjige, ki je pred nami kot doslej najbolj celovito zajet pregled razdobja od septembra do konca leta 1943 na desnem bregu Soče.
Knjiga je v prodaji tudi v Tržaški knjigarni, (jk)
Schinder, Brackle, Karch
KUHANJE ZA ALERGIKE
str. 155, barv. il., lir 20.000
Kako živeti
brez težav in z užitkom sedeti k mizi, četudi smo preobčutljivi za kako hrano. Recepti in nasveti
Naprodaj v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON,
Nabrežina, KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Košarka: po sinočnjem porazu v italijanski A-2 ligi
Položaj Segafreda vse težji
Odbojka: za obstanek v moški C-2 ligi
Borovcem novi pomembni točki
Liberti - Segafredo	107:92
(54:54)
LIBERTI: Valenti 9, Giusti 10, An-dreani 14, Ebeling 31, Anderson 36, Varrasi, Mandelli 7, Bini, Morini, Leo.
SEGAFREDO: Marušič 12, Gilardi 12, Ardessi 11, Mitchell 27, Brown 20, Sala 5, Borsi, Bullara 5, Lorenzi, Stra-maglia.
SODNIKA: Marotto iz Turina in Ca-nova iz Milana.
Goriški Segafredo se torej vrača praznih rok s težavnega gostovanja v Firencah. Domačini so Goričane suvereno premagali, Anderson in Ebeling pa sta znova potrdila, da sta verjetno najboljši ameriški par letošnje A-2 lige. Za Segafredo je položaj sedaj vse težji.
Tržaški Stefanel bo danes sprejel v goste neapeljski Alfa Sprint. Zmaga je seveda kategorični imperativ za Ta-njevičevo moštvo, še posebno po spodrsljaju s Corso Tris.
V anticipirani tekmi A-l lige je Are-xons iz Cantuja v Brescii premagal Ocean 94:89.s
Današnji spored A-2: Pepper -Standa; Stefanel - Alfa Sprint; Benet-
ton - Fleming; Corsa Tris - Annabella; Fabriano - Jolly; Facar - Citrosil; Fi-lanto - Spondilatte.
Današnji spored A-2 lige: Mobil-girgi - Tracer; Boston - Berloni; Ban-coroma - Scavolini; Yoga - Dietor; Fantoni - Riunite; DiVarese - Allibert; Hamby - Giomo.
Italija na 12. mestu
BOČEN - Na svetovnem rokometnem prvenstvu B skupine, ki je veljalo za kvalifikacije za olimpijske igre, je Sovjetska zveza osvojila prvo mesto pred Češkoslovaško in Poljsko in ZRN. Italija je v finalu za 11. mesto zgubila proti ZDA z 20:17 in tako spet izpadla v C skupino.
Nov rekord Andreia
TURIN - Alessandro Andrei je z znamko 21,54 m popravil lastni italijanski dvoranski rekord v metu krogle (21,24 m).
Zimska Univerziada se izteka
STRBSKE PLEŠO - Danes bodo sklenili letošnjo zimsko univerziado.
Na včerajšnji tekmi v slalomu si je prvo mesto zagotovil Popangelov (Bol.) pred Grabherjem (Av.), Benedikom in Bergantom (oba Jug.) ter Gip-ponijem (It.).
V smučarskem teku na 30 km je zmagal Sovjet Nikitin pred rojakoma Soloviovim in Gerasimovim.
Ulaga šele 15.
LAHTI (FINSKA) - Finec Ari Pekka Nikkola je osvojil prvo mesto na tekmovanju za SP v smučarskih skokih s 70-metrske skakalnice. Drugo mesto je pripadlo Podzimeku (ČSSR), a tretje Ulipuliju(Fin.) Najboljši Jugoslovan je bil Ulaga (15.).
LESTVICA ZA SP: 1. Opaas (Nor.) 158; 2. Vettori (Avs.) 156; 3. Ulaga (Jug.) 132; 4. Tepeš (Jug.) 109; 5. Weis-sflog (NDR) 103.
Karpov zlahka remiziral
LINARES V 3. partiji superfinal-nega dvoboja kandidatov za svetovnega prvaka je Karpov v 20. potezi zlahka remiziral proti Sokolovu in sedaj vodi z 2:1.
Odbojka (moška C-l liga): Elettronica zmagala v Štandrežu
Gostje tokrat premočni za valovce
Val Kmečka banka - Elettronica 1:3 (10:15, 15:11, 4:15, 7:15)
VAL KMEČKA BANKA: Petejan, Stančič, Lavrenčič, Palin, Grilanc, Plesničar, Micheli, Allesch, Černič, Mervič.
DELNI IZIDI: 1. SET (1:1, 1:4, 4:4, 6:6, 8:6, 10:10, 10:15); 2. SET (0:2, 2:7, 3:8, 8:8, 10:9, 15:12); 3. SET (1:11, 4:11, 4:15); 4. SET (0:2, 4:2, 6:5, 14:16, 15:7).
Val Kmečka banka je doma podlegel premočni ekipi iz Motte di Liven-za. Valovci so se na vse kriplje upirali, vendar je prišla do izraza večja zagrizenost, izkušenost in tehnika nasprotnika. Naj omenimo, da v vrstah Elet-tronice igrata zelo izkušena nekdanja prvoligaša Mengaziol in Manzin. Predvsem slednji je bil za Valovce neustavljiv.
Prvi set je bil zelo izenačen. Val je dobro kljuboval nasprotniku in je popustil le v končnici. V drugem setu je Val reagiral, in, kljub vodstvu gostov z 8:3,niz tudi osvojil. Tretji niz je bil monolog gostov, v četrtem pa ni Val
igral kot bi moral, Elettronica je povedla in nizala točko za točko, ne da bi kdajkoli popustila. Valovci so namreč vodili le do 6:5.
Trener Markič je po tekmi izjavil, da so valovci preveč grešili, po našem mnenju pa le niso povsem razočarali, saj so na drugi strani mreže imeli najmočnejšega nasprotnika v ligi.
(M. Jarc)
OSTALI IZIDI: Natisone - ASFJR 3:2, Rangers - Bassano 3:0, Spem -Povoletto 0:3, Gioc - CUS TS 3:1.
Odbojka: moška A-1 liga
IZIDI 19. KOLA: Olio zeta - Santal 3:1, Bistefani - Zip Jeans 3:2, Belunga -Acguapozzillo 1:3, Kutiba - Tartarini 3:2, Enermix - Giomo 3:1, Ciesse - Pa-nini 3:0.
LESTVICA: Santal Parma in Tartarini Bologna 30, Panini Modena in Kutiba Falconara 28, Ciesse PD 24, itd.
Med ženskami pa so dosegli naslednje izide: Cecina - Vini Doc 3:2, Conat
- Mangiatorella 3:2, Civ & Civ - Zalf 3:1, Teodora - Splugen 3:1, American Arrow - Nelsen 1:3, Acqualinx - Joghi 0:3.
LESTVICA: Teodroa Ravenna 38, Civ & Civ Modena 32, Yoghi Ancona 28, Nelsen Reggio Emilia 26 itd.
MOŠKA A-2 LIGA: Chemio Videm -Ravenna 3:0. ŽENSKA A-2 LIGA Infi-nas PN - Varese 3:1.
POKRAJINSKE LIGE
ODBOJKA: 1. MOŠKA DIVIZIJA: La Marmotta - Bor 0:3; UNDER 16 ŽENSKE: Virtus - Bor Friulexport 3:2 (16:14, 7:15, 15:5, 7:15, 15:10); Sovodnje Agorest - Libertas Krmin 2:3 (15:7, 6:15, 5:15, 15:11,'13:15); UNDER 14 ŽENSKE: Sovodnje Agorest - Azzurra 2:1 KOŠARKA: 1. MOŠKA DIVIZIJA: Cicibona - Fiamma 78:75 (32:29): Dom -Soteco 87:53 (43:24)
ROKOMET: MOŠKA D LIGA: Virtus (mladinci) - Kras Trimac (mladinci) 28:25 (14:10).
Košarka: med našimi ekipami v promocijskem prvenstvu
Sinoči zmagal le goriški Dom
Senators - Dom 84:103 (31:45)
DOM: Puiatti 30, Nanut 23, Corsi 17, Ugo Dornik 14, Sancin, Orzan 8, Kocjančič 2, Mauro Dornik 9.
ON: Dom 26, Senators 25; PON: Bor-din in Ugo Dornik (36), Sancin (38); 3 TOČKE: Mauro Dornik, Corsi, Nanut, Puiatti 1.
Domovci so zopet slavili zmago, in to kar s stolico, tokrat na račun skromne ekipe Senators, ki je še vedno na dnu skupne lestvice. Belordeči so v prvem polčasu igrali precej nezbrano, saj sta si bili ekipi enakovredni vse do 11. minute (16:17). V nadaljevanju pa so zaigrali nekoliko odločneje in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Dobro so se tokrat odrezali Puiatti, Ugo Dornik in Corsi. S to zmago so Semoličevi varovanci ohranili stik z vrhom lestvice. (M. Čubej)
Breg Adriatherm - S. Azzurra 59:77 (31:45)
BREG ADRIATHERM: Čok 11, V. Bandi, Corbatti 23 (1:3), Maver 6 (0:2), Meneghetti 2, D. Bandi 4, Barut 11 (1:4), Gombač, Di Donato 2.
SODNIKA: Apollonio in Fegac iz Trsta; 3 TOČKE: Corbatti 4, Cok 3; PM: Breg 2:9; PON: Barut (40).
Proti prvouvrščeni Stelli Azzurri so Brežani gladko izgubili, predvsem za-
radi razlike v telesni višini. V prvem-polčasu je bila tekma sicer izenačena do 7. minute, zlasti po zaslugi bekov, ki so natančno zadevali od daleč. Zatem pa so gostje zaradi zelo skromnega odstotka odbitih žog, ki so jih Brežani polovili v obrambi, pustili za sabo domače in do konca polčasa prednost še povečali.
V 2. polčasu je Stella Azzurra nekoliko popustila in tako so se Brežani lahko enakovredno borili, vendar zmaga gostov ni bila nikoli v dvomu. Vsekakor moramo povedati, da je Breg Adriatherm nastopil v zelo okrnjeni postavi (manjkali so kar štirje standardni igralci: Boris in Robi Žerjal, Koren in Zobec). Dobro pa sta opravila krstni nastop Vitjan Bandi in Ravel Gombač, s člansko ekipo pa je prvič nastopil tudi Henrik Maver, ki je bil dalj časa poškodovan. (L. Koren)
Santos-Polet 77:67 (37:33)
POLET: Sosič 21 (6:8), Ferluga 2 (2:2), Perčič 6, Taučer, Persi 16 (2:4), Malalan, Vremec 9 (1:2), Fabčič, Pisani 5 (3:4), Grgič 8 (4:7).
SODNIK: Variola. PON: Pisani (26); 3 Točke: Sosič (1).
Poletovci so, žal, tudi včeraj dokazali, da doživljajo hudo krizo, ki se ne odraža toliko v učinku na polju kot v odnosih med igralci in klopjo.
Na žalost je nekaj igralcev, ki mislijo, da so neobhodno potrebni in da imajo, edini, pravico, da delajo napake.
Iz tega izhaja tudi poraz s skromnim Santosom, ki ni prikazal prav nič posebnega.
Tekma je bila v prvem polčaus izenačena, kljub napakam Poleta. V začetku drugega polčasa pa je nastopil običajni »blackout«, ki ga poletovci niso uspeli prebroditi, kljub večji zagnanosti v zadnjih minutah.
Povsem je odpovedal Vremec, boljša od ostalih pa sta bila Sosič in Persi, ki je igral kljub povišani telesni temperaturi. (Sergij Tavčar)
Zasedanje predsedstva jadralne zveze za 11. cono
Na dnevnem redii zasedanja predsedstva italijanske jadralne zveze za 11. cono, ki je bilo v Trstu in katerega sta se udeležila tudi predsednik Sirene Edi Filipčič in podpredsednik Čupe Bruno Volpi, sta bila obračun in proračun ter nagrajevanje državnih in conskih prvakov. Med nagrajenci je bila tudi Arjana Bogateč (Sirena), conska prvakinja v razredu evropa. Izdelan je bil tudi nov conski koledar, v katerega so vključene regate, ki jih bosta priredili Čupa in Sirena.
BOR JIK BANKA - TORRIANA 3:0 (15:10, 15:12, 15:2)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Pernarčič, Pečenko, Zubin, Meton, Starc
V bitki za obstanek so borovci izbojevali zlata vredni točki. Po slabem nastopu v Gorici so tokrat stopili na igrišče motivirani in trdno prepričani v končni uspeh. Zanesljivi so bili v obrambi in s tem v največji meri pripomogli, da je bil protinapad izredno učinkovit. Gostje so bili povsem brez moči in če so se v prvih dveh nizih nekoliko upirali, so v zadnjem dobesedno položili orožje.
(A. S.)
ROZZOL - OLVMPIA KMEČKA BANKA 3:0 (16:14, 15:12, 15:3)
OLYMPIA KMEČKA BANKA: Špacapan, Dornik, Komjanc, S. in A. Terpin, Š. in I. Cotič.
Goričani so izgubili neposredno tekmo za osvojitev najmanj končnega tretjega mesta. Igrali so močno okrnjeni zaradi odsotnosti diskvalificiranega Damjana Terpina in poškodovanih Batističa, Marka Cotiča in Marassija. Kljub temu, so v prvih dveh nizih nudili gostitelju dober odpor. Še zlasti se jim je nerodno izmuznil prvi niz, ko so po izenačenju 14:14 zgrešili servis. (M. Š.)
ŽENSKA C-2 LIGA: uspeha z enakim izidom
SLOGA KOIMPEK - FINCANTIERI 3:1 (15:10, 10:15, 15:6, 15:13)
SLOGA KOIMPEK: Adam, Drnovšček, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidah.
Po treh zaporednih porazih si je Sloga Koimpex ponovno priborila zmago, ki pa nikakor ni bila lahka. Fincantieri se je namreč izkazal z zelo agresivno igro, povsem drugačno in boljšo kot jo je predvajal v prvem delu prvenstva. Slogašice so zmago želele, igrale so zelo motivirano in borbeno, in so znale predvsem v ključnih trenutkih iztisniti vse iz sebe. Vsekakor je bila tekma zanimiva, na oko dopadljiva in naše igralke so svojo srčno igro kronale s povsem zasluženim uspehom. (Inka)
SPILIMBERGHESE - BOR FRIULEXPORT 1:3 (15:8, 5:15, 2:15, 13:15)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Foraus, Zergol, Debenjak, Stopper, Ukmar, Bandi, D’ Ambrogio in Knez.
Gostje so imele nekaj težav le v prvem nizu. Šepal je sprejem servisa, kolikor toliko uporabne žoge pa so tolkačiče zapravljale ali pa so bile plen solidne obrambe gostiteljic. Od drugega seta dalje pa je bil razplet povsem drugačen. Ob dobrem sprejemu je bil učinkovit tudi napad in borovke so zlahka dobile dva niza. Četrti je bil izenačen do 12:12. (S. F.)
MOŠKA D LIGA: tokrat polovični izkupiček
NAŠ PRAPOR VAL SIRION - MOSSA 3:1 (15:0, 14:16, 15:8, 15:6)
NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Superga, Prinčič, Lutman, Miklus, Bev-čar, Brajnik, Zavadlal, Devetak.
Goriški odbojkarji spo tudi tokrat pričeli odlično, o čemer najbolje priča izid prvega niza. Če bi vedno igrali tako, bi imeli zdaj na lestvici več točk. Dobro so tudi nadaljevali, a v končnici drugega niza so le preveč grešili. K sreči so bili od tretjega niza dalje bolj zanesljivi in končni izid ni bil več v dvomu. (M. B.)
SLOGA - PASTIFICIO CRISCI 0:3 (8:15, 15:17, 11:15)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Komar, Pahor, Sain.
Tudi v tem kolu so slogaši doživeli gladek poraz, ki pa nikakor ne odraža realnega razmerja sil na igrišču. Gostje so nadigrali Slogo le v prvem setu, v ostalih dveh pa sta si bili ekipi vseskozi povsem enakovredni, le da so bili v obeh končnicah Goričani prisebnejši, pa tudi kanček sreče je bil na njihovi strani.
Sinoči povsem zdesetkana postava Sloge je po igri, ki jo je predvajala, vsekakor zaslužila vsaj kak set, gostje pa po tej gladki zmagi že lahko upajo na obstanek v ligi. (Inka)
ŽENSKA D LIGA: naše brez zastojev
MAJANESE - KONTO VEL ELECTRONIC SHOP 1:3 (11:15, 6:15, 15:8, 8:15)
TRAJANJE SETOV: 22, 20, 14, 16 minut.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Danieli, Prašelj, Maver, Conestabo, Štoka.
Kontovelke so se dobro pripravile na težko gostovanje in res so naletele na ekipo, ki je bila v formi. Pričele so zbrano in si s sistematično igro priborile prva dva seta. V tretjem nizu so nasprotnice pokazale večjo odločnost in presenetile gostje, ki pa so se v zadnjem setu razigrale in si zagotovile zmago. (Maja Štoka)
;	•	' v,
AGOREST - LE VOLPI 3:0 (15:7, 15:6, 17:15)
AGOREST: Klemše, Orel, Zavadlal, Vižintin, Roner, Primožič, Plet, Pelerin.
Le Volpi je tokrat z igro presenetil. Tržačanke so že v prvem nizu odločno poprijele, vendar so gostiteljice-dobro reagirale in do tretjega niza ni zgledalo, da bi se lahko tekma razvnela. Do presenečenja pa je vendarle prišlo, saj so v tretjem nizu Tržačanke povedle 10:1. Tedaj so naše z veliko mero požrtvovalnosti začele nizati točko za točko (tako dramatičnemu razpletu v sovodenjski telovadnici še nismo bili priča), a so izenačile šele pri 14:14 , za zmago pa je bila potrebna še ena menjava. (M. K.)
CORRIDONI - SOKOL INDULES 0:3 (10:15, 4:15, 5:15)
SOKOL INDULES: Legiša, Radetič, Ušaj, Rudež, Pizziga, L. in T. Masten, Vižintin, Škerk in Žbogar.
Gostiteljice so presenetile Nabrežinke samo v začetku prvega niza in to predvsem z dobrim servisom. Povedle so tudi z 8:3, a nato so slovenske odbojkarice uredile svoje vrste. Najprej so izbojevale niz, v drugem pa so povedle kar z 12:0. Sprejem je bil tudi nato zanesljiv, z dobro igro v polju in napadu pa so naše dosegle tudi zasluženo zmago. (S. U.)
Drugi zimski pokal ZSŠDI na baliniščih v Briščkih je tudi letos minil v znamenju zagrizenih bojev, zmagali pa so Novogoričani Mebla
• Meblo
znano, da Volpe zaradi nizke rasti svojih igralk nima možnosti, da zaustavi Maverjevo in Žerjalovo, vendar je tudi Nacinovijeva uspešno prodirala. Karse tiče Garbinijeve, ki nadomešča poškodovano Kraljevo, je treba poudariti, da je v obrambni liniji zdaj že skoraj ena stebrov ekipe, mora pa še precej izboljšati svoj učinek v napadu, kjer je še premalo prodorna, čeprav ji je treba priznati, da zelo malo greši, kar je v odbojki zelo cenjena kvaliteta.
Trener Drasič, ki z igro svojih varovank po tekmi ni bil ravno najbolj zadovoljen, čeprav zmaga ni bila nikoli v dvomu, je med srečanjem opravil le
eno menjavo in sicer v tretjem nizu, ko je Pertotova pri rezultatu 9:8 za, Meblo zamenjala Klemšetovo in se v vlogi režiserja pridružila Grgičevi. Kronika tekme je sicer skopa, v prvem in v tretjem nizu je Fiesso kolikor toliko uspešno ohranjal stik z Meblom le do osme točke, a več ni zmogel, tudi zato, ker mu naše igralke presenečenja, tokrat, niso dovolile in vse kar jim lahko znova očitamo je le to, da so s Fiessom izgubile v prvem srečanju, (ak)
Meblo - Volpe Fiesso	3:0
(15:11, 15:4, 15:7)
MEBLO: Mira in Neva Grgič, Na-cinovi, Maver, Garbini, Žerjal, Klemše, Pertot, Malalan, Vidali.
TOČKE: Meblo 32:45 (Maver 13, Žerjal 7, Načinov! ,5, Garbini 4, Klemše 2, Mira Grgič 1); Fiesso 14:23.
ZGREŠENI SERVISI: Meblo 12, Fiesso 9.
TRAJANJE TEKME: 55 minut.
GLEDALCEV: 150.
OSTALI IZIDI: Tregaroiani - Soteco 3:0, Torrefranca - Conegliano 3:2, Albatros - Cervignano 1:3, Nervesa -Viadana 3:1, Ferrara - Mogliano 0:3.
LESTVICA: Tregaroiani 30, Mogliano in Nervesa 28, Conegliano in Meblo 26, Viadana in Torrefranca 20, Volpe Fiesso 12, Ferrara 10, Albatros 8, Cervignano 6, Torriana 2.
V finalu jugoslovanskega košarkarskega pokala
Smučanje: po smuku v Furanu
Smelt Olimpija praznih rok
Zurbriggnu svetovni pokal
IMT Beograd - Smelt Olimpija 76:73 (46:37)
IMT BEOGRAD: Krečkovič 14 (5:5), Mladjan 25 (2:4), Vukovič, Nikolič, Babič 7 (1:4), Živanovič 2, Vukanovič, Pe-šič 19 (3:3), Jarič 8, Milosavljevič 1 (1:2).
SMELT OLIMPIJA: Mičunovič, Rupnik, Zdovc 14 (2:2), Polanec, Tovornik 31 (5:6), Hauptman, Todorovič 2 (2:3), Vilfan 14 (1:2), Kotnik 10 (2:3), Djurišič 2.
SODNIKA: Grbac (Šibenik) in Pet-rovičJBeograd).
NIŠ Ljubljanskim košarkarjem spet ni uspelo, da bi osvojili jugoslovanski košarkarski pokal. To je bilo šestič, da je Olimpija nastopila v finalu tega pomembnega tekmovanja, sreča pa se ji je doslej nasmehnila edino enkrat. Zadnjič so Ljubljančani igrali v pokalnem finalu leta 1982, tedaj jih
je Gibona tudi premagala, pa so vseeno nato sodelovali v pokalu pokalnih prvakov, saj je bila Gibona istočasno tudi državni prvak.
Včeraj pa so si Jelovčevi varovanci zapravili zmago. Igrali so vse preveč statično in počasno ter preveč vztrajali v metih za tri točke. Sicer so resda zadeli kar 11 trojk, ampak zagrešili so jih ogromno. Poleg tega je včeraj vseskozi dobro igral edinole Tovornik, medtem ko so ostali zadovoljili le po obdobjih.
Košarkarji IMT so pa prikazali bolj racionalno igro in niso klonili nikoli, niti takrat, ko je prišlo do preobrata (7. min. d.p.) in so smeltovci povedli za sedem točk. Beograjčani so zmagali predvsem zaradi boljšega skoka in racionalnejše selekcije metov na koš. Pri beograjskem moštvu, ki uvršča nekaj bivših Partizanovih in Zvezdinih ko-
šarkarjev, sta prednjačila Pešič in Mladjan, ki je nekaj sekund pred koncem dosegel zmagoviti koš.
V letošnjem, dvaindvajsetem finalu, sta se slučajno pomerila dva drugoli-gaša. In prvak vzhodne skupine 1. B lige je premagal prvaka zahodne skupine.
DANES 21. ZŠI
Danes bodo v Ravdscletto 21. redne Zimske športne igre, ki jih tudi tokrat prireja SPDT. Tekmovalo bo kakih 170 smučarjev, nagrajevanje pa bo kmalu po zaključku tekmovanja. Smučarji bodo tekmovali na progi Pascut, razdeljeni pa bodo v vrsto starostnih kategorij v moški in ženski konkurenci.
, FURANO Včeraj je bil v tem japonskem zimskošportnem središču smuk za svetovni pokal, ki ga je gladko osvojil Švicar Peter Miiller pred odličnim vsestranskim Luksemburžanom Girardellijem. Odlično in presenetljivo tretje mesto je osvojil Italijan Michael Mair, ki se je tako tudi povzpel na peto mesto lestvice za svetovni pokal v smuku.
Zurbriggen si je sicer s skromnim 23. mestom drugič v svoji karieri zagotovil absolutni svetovni pokal v smučanju, saj si je njegov najnevarnejši tekmec Wasmeier med smukom zlomil rebro.
Včerajšnji vrstni red: 1. Miiller (Švi.) T53"89; 2. Girardelli (Luks.) 1'54"64; 3. Mair (It.) 1'54"84; 4. Alpiger (Švi.) 1'54"87; 5. Boyd (Kan.) 1'55"04._
Lestvica za SP: Zurbriggen (Švi.) 274 točk; VVasmeier (ZRN) 174; Gaspoz (Švi.) 145; Stenmark (Šve.) 134; Pramot-
ton (It.) 118; Girardelli (Luks.) 110; Križaj (Jug.) 85.
Lestvica smuka za SP: Zurbriggen (Švi.) 110; Miiller (Švi.) 95; VVasmeier (ZRN) 83; Hginzer (Švi.) 82; Mair (It.) 81; Alpiger (Švi.) 71.
Na ženskem slalomu v Znieslu
Schmidhauserjeva
prvakinja
ZVVIESEL Z zmago na slalomu v Zwieslu si je švicarska tekmovalka Corinne Schmidhauser zagotovila svetovni pokal v slalomu. Za skoraj sekundo je prehitela lanskoletno prvakinjo Eriko Hess, tretja pa je bila Roswi-ta Steiner. Italijanska smučarka Pao-letta Magoni se je v Zwieslu uvrstila na sedmo mesto.
Nogomet: v italijanski B ligi
Triestina - Lecce
Triestina bo po enotedenskem premoru (prejšnjo nedeljo je namreč nastopila italijanska mladinska reprezentanca B lige v Kopru proti Jugoslaviji) spet zaigrala, tokrat pred domačo publiko, na tem prvenstvu B lige, ki. pa verjetno za Tržačane ni več zanimivo. Možnosti napredovanja so namreč minimalne, nazadovanja verjetno prav tako. Verjetno pa bo zanimiva tekma kot taka.
Današnji nasprotnik Triestine bo namreč ekipa Lecceja, ki je še lani igrala v A ligi (in izločila Romo iz boja za prvo mesto) in ki uvršča take igralce, kot sta Argentinca Barbas in Pas-culli. Prav zato bo tekma verjetno zadovoljila (številne?) gledalce, posebno glede na to, da tudi Lecce verjetno računa na zmago, saj je v boju za napredovanje.
Borba na vrhu pa je medtem vse bolj zanimiva. Vodeča Pescara bo igrala v Rimu proti razočaranemu Laziu, ki se še vedno nahaja v »coni C-l«, saj so mu ob začetku prvenstva, kot znano, odščipnili kar devet točk, druga ekipa, ki deli s Pescaro vrh lestvica, Cremonese, pa se bo podala v Taran-to, ki je vsekakor »minirano področje«..
Današnji spored (ob 15. uri): Bari -Arezzo; Cagliari - Messina; Campobas-so - Parma; Catania - Piša (v Palermu); Cesena - Sambenedettese; Genoa -Bologna; Lazio - Pescara; Modena -Vicenza; Taranto - Cremonese; Triestina - Lecce.
V nogometni A ligi
Derbi kola v Milanu
Današnje peto povratno kolo prve italijanske lige predvideva vrsto zanimivih tekem. Derbi kola bo... derbi v Milanu. Obe ekipi napovedujeta zmago, ki bi ju lahko še obdržala v stiku z vodečim Napolijem, kateremu se vse bolj mudi. Prav slednji bo igral doma proti Sampdorii in seveda računa na gladko zmago. Do konca prvenstva manjka še enajst kol, Napoli pa ima že sedaj veliko prednost štirih točk pred zasledovalci. Udinese, ki je dejansko že v B ligi, bo igral v Veroni.
Današnji spored (ob 15. uri): As-coli - Atalanta; Brescia - Roma; Como - Avellino; Empoli - Torino; Inter -Milan; Juventus - Fiorentina; Napoli -Sampdoria; Verona - Udinese.
V petek ustanovili prvi zamejski plavalni klub
Priprava na dejanski skok v vodo
V	sejni dvorani Borovega športnega centra, na stadionu »1. maj«, je v petek zasedal ustanovni občni zbor plavalnega kluba Bor, za katerega so se v prvi vrsti zavzeli starši otrok, ki so obiskovali plavalne tečaje v okviru Športne šole.
Po uvodnem nagovoru Borovega tajnika Bojana Pavletiča je besedo prevzel predsednik pripravljalnega odbora Bogdan Petelin, ki je podal poročilo o dosedanjem delovanju plavalnega odseka pri Športni šoli, pri katerem je bil sam tudi načelnik, ter predstavil glavne smernice zasnove in delovanja novonastalega Borovega kluba, ki ga bodo v kar najkrajšem času tudi pravno in formalno registrirali.
V	svojem poročilu je Petelin zaobjel različne argumente, od blagodejnega vpliva plavanja na človeški organizem do estetskih in sprostilnih vrednosti te dejavnosti.
V	deželi in v samem mestu je ta panoga zelo priljubljena. V Trstu je, na primer, okrog tri tisoč plavalcev, po Petelinovi oceni pa bi v slovenskem plavalnem klubu lahko včlanili tja do 250 tekmovalcev oz. plavalcev, kar res ni zanemarljivo.
Kot smo omenili že uvodoma, so se za ustanovitev tovrstnega kluba ogreli predvsem starši otrok, ki so se zavzeli za plavalni tečaj v okviru Športne šole. V dveh letih delovanja je plavalni odsek Športne šole presegel pričakovanja glede zanimanja in udeležbe otrok, tako da je bila potreba po popolnejšem telesu res občutna. V borih dveh sezonah je število aktivnih članov odseka naraslo na 47, katerim je treba prišteti še starše in druge simpatizerje, ki so s svojo razpoložljivostjo in splošno pomočjo omogočili reden potek tečajev.
Petelin je nadalje povedal, da si bo klub prizadeval za takojšnji vstop v italijansko plavalno zvezo in da bo še bolj utrdil stike in sodelovanje s PK Koper, s katerim je že steklo plodno sodelovanje v teh dveh »preizkusnih« sezonah plavalnega odseka Športne šole. ■
Sledilo je branje osnutka statuta, ki je bil soglasno sprejet.
Na vrsti so. bili pozdravi gostov. Zvrstili so se podpredsednik Bora Valenčič, predsednik ZSŠDI Kalan, predsednik PK Koper Vran, ki je med drugim podrobno ponazoril potek dejav-
nosti koprskega kluba od svojih začetkov do danes in še enkrat jronudil vso možno strokovno in praktično podporo novonastalemu Borovemu klubu. Krajši poseg je imel tudi trener Bra-daškja, ki je izrazil zadovoljstvo ob ustanovitvi kluba in potrdil, da bo tudi v bodoče skrbel za pripravo mladih zamejskih plavalcev.
Volilna komisija je nato porazdelila kandidatne liste. Prisotni so soglasno otrdili predlagane kandidate, ki odo kar najhitreje začeli z delovanjem.
Tik pred koncem je Borov generalni tajnik Pavletič opozoril prisotne, da vsebuje okvirni načrt ža izgradnjo novega Borovega športnega centra tudi projekt za bazen. Do takrat pa bodo borovci verjetno vadili v objektu na Alturi, upravo katerega bo v kratkem prevzela tržaška občina.
IGOR CANC1ANI
SESTAVA ODBOROV PLAVALNEGA KLUBA BOR
IZVRŠNI ODBOR: Bogdan Coloni, Ivan Coretti, Aleksandra Don, Bogdan Petelin, Branko Podoš, Soča Sta-nese, Vida Vidali.
NADZORNI ODBOR: Milan Klobas, Boris Sancin, Branka Sulli.
Nogomet: prva jugoslovanska liga
Zmaga C. zvezde
Pomladansko nogometno kolo 1. ZNL se bo danes spet zavrtelo, v anti-cipirani tekmi prve lige pa je Crvena zvezda doma gladko z 2:0 premagala Spartaka z zadetkoma Mrkele in Stojkoviča.
Današnji spored: Priština - Sutjeska; Osijek - Vardar; Željezničar - Rad-nički; Dinamo (Z) - Hajduk; Rijeka -Velež; Čelik - Sarajevo; Sloboda - Dinamo (V); Budučnost - Partizan.
Nogomet: turnir v Viareggiu
Finale Fiorentina -Torino
VIAREGGIO Fiorentina in Torino sta se uvrstila v finale mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Mladi nogometaši iz Firenc so premagali Genoo s 3:0 (1:0), Torino pa je tudi gladko premagal Vicenzo z 2:0 (1:0). Jutri bo ob 13. uri finale za tretje mesto med Genoo in Vicenzo, ob 15.30 pa bo na sporedu finalna tekma med Fio-rentino in Torinom.
ŠPORTNA ŠOLA - TRST sporoča, da zaradi tehničnih težav, do katerih je prišlo v zadnjem trenutku, otroško pustno rajanje ne bo v Kulturnem domu, ampak v prostorih ŠZ Bor (Vrdelska cesta 7).
ZSŠDI
vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili 9. zimskega pohoda »Arihova peč in smučarski tek«, ki bo danes, 1. marca, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu na Koroškem, naj se zglasijo (tudi telefonsko - 767304) v uradu ZSŠDI za organizacijo skupnega pohoda. Na sporedu bosta smučarska teka na 3 in 7 km za vse kategorije.
SK DEVIN
priredi danes, 1. marca, avtobusni izlet v Ravascletto ob priliki zimskih športnih iger SPDT.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na »Pustni ponedeljek«, ki bo v jutri, 2. marca, v Dijaškem domu v Trstu od 20. do 24. ure. Na sporedu bo ples za »mlade in manj mlade«, priljubljeno za plesne pare in še marsikaj drugega.!
ŠD BREG
priredi v nedeljo, 8. marca izlet v Šesto. Vpisovanje na sedežu društva v ponedeljek, sredo in četrtek, od 20. do 21.30.
SPDT
vabi na predavanje alpinista Vikija Grošlja na temo »Gore sveta«. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v četrtek, 12. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.). Vabljeni! SPTD
vabi člane in prijatelje na predsmučar-sko in rekreacijsko telovadbo, ki je vsak petek ob 20.30 na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2). Telovadbo vodi davor Zupančič.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na predavanje jadralca Jureta Šterka o njegovi samotni poti s šestmetrsko jadrnico preko Atlantika. Na predavanju, ki bo v petek, 6. marca, ob 20. uri v društvenem sedežu Čupe v Sesljanu, bo med drugim tudi predstavil svojo knjigo o tej samotni poti »Ruleta na Atlantiku«.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebelio
danes oh 14.30
V organizaciji K K Snežnik Ilirska Bistrica in S K Devin
Prehodni pokal prijateljstva treh dežel
KRAJ TEKMOVANJA: Nevejsko sedlo (Sella Nevea - UD)
DATUM TEKMOVANJA: Nedelja, 8. marca 1987
URNIK TEKMOVANJA: Tekmovalci si bodo lahko ogledali progo od 8.30 do 9.30. Po tej uri se bodo morali tekmovalci umakniti s proge. Tekmovanje bo na dveh progah. Na prvi progi (krajši) bodo tekmovali mlajši ciciba-ni-ke, cicibani-ke, mlajši pionirji-ke in dame. Na drugi progi pa so ostale ka-tegorije. Prvi spust bo ob 10. uri.
KATEGORIJE: mlajši cicibani-ke, 1978 in mlajši; cicibani-ke 1977-1976; mlajši pionirji-ke 1975-1974; pionirji-ke 1973-1972; mlajši mladinci-ke 1971-70; mladinci-ke 1969-1968; člani-ce 1967-1953; starejši člani 1952-1943; veterani 1942 in starejši; dame 1952 in starejše
UDELEŽBA: Tekmovanja se lahko udeležijo tekmovalci slovenskih društev iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.
PRIJAVE: se sprejemajo pismeno na naslov:
SMUČARSKI KLUB »DEVIN«
34013 Devin—Duino 77/b, (TS) Italija
do 12. ure 5. marca 1987
STARTNINA: Predstavniki društev bodo dvignili štartne številke pri kombiju SK Devin na parkirnem prostoru do 9.30, po tej uri pa na cilju. Ob dvigu startnih številk je treba plačati startnino, ki znaša za vsakega vpisanega tekmovalca 4.000 lir oz. 300 ND oz. 40 šilingov, poleg kavcije 15.000 lir,
7.000	ND, 150 šilingov.
NAGRADE: Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji prejmejo zlato, srebrno oz. bronasto kolajno. Prvih pet uvrščenih prejme priznanje. Prvouvrščeno društvo prejeme priznanje, pokal in prehodni pokal. Prehodni pokal ostane v trajni lasti po treh zmagah. Drugo, tretje, četrto in peto uvrščeno društvo prejme pokal in priznanje.
TOČKOVANJE: Za točkovanje za društveno lestvico bodo veljala pravila svetovnega prvenstva, in sicer: pr-
vouvrščeni v vsaki kategoriji prejme 25 točk, drugi 20, tretji 15, četrti 12, peti 11, nato 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1. Za vsako društvo bo s točkami prispevalo le prvih pet uvrščenih tekmovalcev v vsaki kategoriji. Za morebitne diskvalifikacije velja pravilnik RTF-FISI.
NAGRAJEVANJE bo na cilju eno uro po razglasitvi rezultatov. Za prizive je 30 minut časa. Prizivu je treba priložiti 20.000 lir oz. 8.500 ND oz. 200 šilingov. Vsoto bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet.
ŽREBANJE bo v četrtek, 5. 3.198 7, ob 19. uri v društvenih prostorih SK Snežnik, Ilirska bistrica (YU), Bazoviška 10.
INFORMACIJE: SK Snežnik, Ilirska Bistrica, tel. 067/ 819547 ali 81436 (popoldne), SK Devin, Devin, tel. 040/ 208551 ali 200771
Organizatorja si pridržujeta pravico, da pravilnik po uvidevnosti spremenita ter se obvezujeta, da posredujeta morebitne spremembe vsem nastopajočim društvom.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
	lil	domači Sp	ort-	domači Spor,	■
DANES
NEDELJA, 1. MARCA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v Montebelluni, Ul. Biagi: Mon-tebelluna - Jadran
1.	MOŠKA DIVIZIJA
11.00	pri Briščkih: Lavoratori del Porto
-	Sokol; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor -Ferroviario; 15.00 v Trstu, Ul. Boegan: Santos - Kontovel Electronic Shop
KADETI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Bor Adria-impex; 11.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabarda - Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, pri sv. Sergiju: Servol^na Leasedst - Bor Adriaimpex
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Ribiškem naselju: L'Architrave
-	Primorje; 15.00 v Trstu: Stock - Zarja;;
15.00	v Križu: Vesna - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Padričah: Gaja - Union; 15.00 v Dolini: Breg - Rabuiese; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Primorec;
NARAŠČAJNIKI
11.45 v Dolini: Domio - Primorje
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Primorje
CICIBANI
10.30	v Trstu, igrišče Fulgor: Fulgor -Zarja A
ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Ronchi
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Dolini: Breg - Volley Club TS
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - OMA Armes; 10.00 v Trstu, licej Petrarca: Montasio - Breg Agrar
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Dolini: breg Agrar - Montasio;
11.00	v Trstu, Monte Cengio: CUS TS -Sloga Koimpex
UNDER 14 ŽENSKE
9.00	v Gorici: Azzurra - Dom Agorest
JUTRI
PONEDELJEK, 2. MARCA 1987
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
20.30	v tržiški športni palači: Fincanti-eri - Soča Sobema.
©
S. A. C. A. T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
Nova, edina, moderna samopostrežna trgovina
3
P****
I Ul. Coron
Ul. Coroneo 17 — Ul. Zanetti 1
BARVE - LADIJSKI POD - POLICE TALNE BARVNE OBLOGE - KLJUKE ORODJA - STENSKE TAPETE - MOOUETTE
Po štirih desetletjih neuspešnega čakanjaje naša narodnostna skupnost ob letošnjem pustu dobila novnizek...
Udarec na prvi marec
Nevarni
plesi
BOGO ŠAMM
Po skoraj enoletnem obdobju zavlačevanja se je iter pustnih plesov začel vreteti v krogu. Vsak optimizem bi bil odveč, vendar kronist mora le zabeležiti, da v raznih dvoranah vrtijo pete ob zvokih ansamblov najrazličnejših barv in usmeritev. Zadeva je seveda zelo zapletena, komplicirana, vendar grosomodo - kot bi rekli stari Latinci- se ne motimo, če trdimo, da je temu botroval neposredni pritisk osrednjih državnih krogov, ali bolje povedano, ker je sam kralj Pust zaukazal, naj bo tako!
Stvari torej plešejo, vendar vsak optimizem bi bil odveč. Plesalce srbijo pete, a prireditelji se nahajajo med Siciljo eksa in Karibdo biksa. Pa tudi drugo vprašanje jih močno zaskrbljuje: vabiti na plese samo elito po jasno dogovorjenemu kriteriju, ali pa spustiti vse noter po načelu todos cabaleros, mladinci in starinci?
Enostavnih rešitev ni, stvari so zelo delikatne in zahtevajo veliko občutljivost. Kajti, če je eks je tudi biks, če ni eksa pa ni pusta. In pust mora biti: to zahtevajo naša interna ravnovesja pa tudi mednarodna situacija in ne nazadje ustaljena zgodovinska tradicija. Zato je treba previdno po ivici noža, ne preveč na desno, ne preveč na levo.
In kako s plesi? Kobajagi ni pojmljivo, da bi zaprli vrata tistim, ki jih srbijo pete. Ples ni minus, je plus, zato konkretno je treba zagotoviti, da bodo prisotne vse barve in da bodo toni pravilno usklajeni, saj kaj bi se zgodilo, če bi nastal med plesom mineštron, če bi zeleni mežikali belim, oranžni igrali sinjim, vijoličasti pa plesali po muziki plavih?
Komu zvoni, se je vprašal pesnik. Po eksu in biksu zvoni vsem v glavi, vendar v profesionalnosti je zdravilo tudi za mačka.
r
LVVVVVVV\\VVVVVVVVVVVVVVVVVWVWWWWVVVWWVVVy
MO SKOZ: ”NNNSP“
$ Po zadnjih prenapetih odnosih ^ $ med zamejsko mladino se je Mia- 5 $ dinski odbor SKGZ odločil, da bo $ ^ izvedel preventivno akcijo $ ^ ”NNNSP" (Nihče nas ne sme pre- $ $ tepsti). V okviru te akcije se bo že $ $ jutri sestal z idrijsko OK ZSMS $ $ (le-ta je imela pred kratkim $ $ podobne težave), pojutrišnjem pa 5 $ bo MO SKGZ odpotoval na stro- $ $ kovno srečanje v SAP Kosovo, $ 5 kjer podobnih težav še niso izko- $ $ reninili.	$
iwxvvxNvvxwxwvv>.wvwxvwvvwwxwvvvvxwvwvvv^
Vboju za zaščito smo r senatu že vodik z rezultatom 1:0, apustin poslanci so namjo nato hudo zagodli
CAhDOP, 'j"£MGIA
RIM — Vsa predvidevanja, da bi danes dosegli globalno zaščito, so se, žal, izjalovila. Dan, za katerega smo mislili, da bo postal mejnik v zgodovini Slovencev v Italiji, se je, kljub pustnemu času, sprevrgel v dan žalosti in obupa, ki sta toliko večja, če pomislimo, da smo bili z eno nogo že na pragu globalne zaščite. Športna sreča pa nam je takrat, v ključnem trenutku, obrnila hrbet, in tako je bil poraz neizbežen.
Tekmo za zaščito smo začeli taktično zelo zrelo. Dosegli smo, da se o njej najprej razpravlja v senatu. Za nalašč smo izbrali pustni čas, ker smo vedeli, da so ob tem času italijanski politiki bolj raztreseni in odsotni kot običajno. Ta naša predvidevanja so tudi obveljala. Predsednika Craxija ni bilo v parlamentu, ker je bil pustno zaposlen na alegoričnem vozu v Viareggiu; Spa-dolini je bil glavna in velika tarča zbadljivk na Beneškem karnevalu; socialdemokrati in liberalci so statirali na Miljskem pustu; gobavi Andreotti se je na Opčinah srečal s strokovnjakom Milkom Čebulcem.
Tako se je dogodilo, da je bila slovenska senatorka Jelka Gerbec edina prisotna na raz1 pravi v senatu. Gerbčeva je odpotovala v Rim kljub mamljivemu vabilu Odbora kraškega pusta za sodelovanje v openskem sprevodu. Njen ”NIET“ je globoko prizadel openske pustne delavce, ki so se odločili, da bodo prihodnje leto namesto nje povabili na pust Aleša Lokarja. Odločitev je seveda pravilna, saj je Lokar mnogo bolj pustogeničen kot naša senatorka.
Sen. Gerbčeva je bila edina prijavljena k razpravi v senatu. Vneto, zagnano in argumentirano je odsotnim obrazložila zahteve po globalni zaščiti. Mimogrede je v zakonski osnutek na lastno pest vključila tudi člen o zmanjšanju taks za Slovence. Po koncu govora je nastala v senatni dvorani grobna tišina. In ker kdor molči, odobri, je bil zakon za zaščito v senatu odobren z izidom 1:0. Pri tem je bil odločilen prav glas slovenske senatorke.
Zaščita je takoj nato romala v poslansko zbornico. Prav tu so se začele težave, ki so privedle do poraza. V zbornici ni bilo nikogar, saj so bili vsi poslanci, kot rečeno, zaposleni s pustom. Vratarju (tistemu, ki s ključi odpira in zapira vrata palače Montečitorjo) ni preostalo drugega, kot da tekmo za zaščito prekine za nedoločen čas.
Ob tem se seveda zastavlja zagonetno vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi imeli Slovenci tudi v poslanski zbornici svojega predstavnika? Odgovor je zelo enostaven: zmagali bi s klasičnim izidom 2:0, in vse bi bilo lepo in prav.
Tako pa moramo ugotavljati, da smo:
15.279 dni po osvoboditvi,
14.629 dni po podpisu mirovne pogodbe, 11.925 dni po Londonskem memorandumu, 4.129 dni po Osimu,
1.275 dni po ustoličenju Craxija,
406 dni po poroki Pippa Bauda in Katie Ricci-arelli,
15 ur po zadnji resoluciji
in 3 dni pred novo devalvacijo dinarja,
danes, 1. marca 1987, še vedno brez zaščite.
Upajmo, da bo jutri bolje!

Napad ZDA na Dolino?
Po znanih neredih na mladinskih plesih je dolinski župan odločil, da bo med pustnim časom njegov doslej že denukleariziran občinski fevd postal odslej tudi deal-koholizirano področje. Da bi svojo odločitev podkrepil z jasnim dejanjem, je dolinski prvi mož sklenil, da bo svoje dosedanje psevdopivsko ime Ed-vin zamenjal z brezalkoholno neoporečnim imenom Ed-kokakola.
Županovo odločitev je ostro obsodila Zveza Dolinskih Alkoholikov. ZDA, ki jo vodi oporečniški odbornik za kmetijstvo Mihalič, je napovedala pravcat napad na občino na bližnjih volitvah. Za svoje geslo si je ZDA izbrala znani bojevniški verz: ”Naj še vino teče, če ne bo tekla kri!“
Ed-kokakola se ni ustrašil grožnje: na vrat na nos je brzojavil svojim prijateljem Mikiju Gorbačovu, Ronniju Reaganu, Radživu Gandhiju in Karletu Vojtili, in jih zaprosil za pomoč. Sedaj že tri dni dežura v dolinskem poštnem uradu v pričakovanju njihovih solidarnostnih izjav.
"Ples r maskah" v Kulturnem domu
Glasbena matica bo pripravila zamejskim ljubiteljem resne glasbe v torek, 3. marca, lepo presenečenje. No deskah Kulturnega doma bo v okviru abonmajskih koncertov v lastni produkciji predstavila Verdijevo opero "Ples v maskah". Naslovno vlogo bo zaplesal in zopel Cvetko Grgič. Orkester Glasbene matice bo vodil Stojan Kurent.
J	Primorski ježek se opravičuje vsem zaslužnim za-
J mejskim velmožem in velženskam, katerih imena pomotoma niso omenjena v pričujoči številki. Stori! bo vse, da bodo prišli na vrsto v naslednjih izdajah.

V
Boris Race: na kontovelski Mlaki.
Duško Udovič: s SKGZ-jevskimi junaki. Ace Mermolja: med bogovi nad oblaki. Edi Bukavec: s kraškimi kulaki.
Miloš Budin: v občini Zgonik-Nabrežina. Nadja Filipčič: v iskanju pobalina.
Tabor mladih: z eksom.
Enotna delegacija: z biksom.
Jelka Gerbec: v senatu rimskem. Suadam Kapič: vedno pri koritu sv

Darij Jagodic: na openskem pokopališč Aleš Lokar: na tržaškem smetišču.
Jože Koren: na gospodarskem torišču. Egon Kraus: povsod.
Boris Iskra: nikjer.
Stojan in Spetič: z vampi.
Dušan Košuta: med borci VZPI-ANPI. Igor Tuta: pri Valdu Spiniju.
Sergij Lipovec: z IRET pri Spadoliniju. Marko Kravos: pod Zeusovo prho.
Novinarji PD: čakajoč na njegovo mrho. Filibert Benedetič: v raju.
Bojan Pavletič: na 1. maju. dr. Vito Svetina: v Švici. mons. Lojze Škerlj: pri božji pravici. Marija Ferletič: v deviški Gorici.
Marjan Terpin: pri goriški devici.
Silvij Tavčar: v likvidnem boju.
Milan Pahor: v taborniškem kroju.
Odo Kalan: v športnem znoju.
Marko Ban: pod košem.
Sergej Verč: v košu. dr. Drago Štoka: v šoku.
Darij Cupin: v čeku.
SSG: v dreku.
Miroslav Košuta: ibid.
Drago Mirošič: na sliki.
Alfonz Guštin: med kravami in biki, Duško Jelinčič: na Kokoši.
Nadja Kriščak: v narodni noši.t Ignacij Ota: na Primorski poje.
Pavel Petricig: s Clavoro in Cernom v troje. Jole Namor: med beneškimi brati.
Edvin Švab: pred parlamentarnimi vrati. Sonja Milič: na zeleni mizi. psih. Hektor Jogan: v duševni krizi.
Prof. Ivan Čemic: v zabarikadirani šoli.. Dijaki DTTZ Ž. Zois: v šoli nikoli.
Alojz Rebula: v vrtu bogov.
Boris Pahor: v hiši Kardeljevih strahov. Oskar Kjuder: med partizani.
Vinko Levstik: na drugi strani.
Karleto Grgič: med sinhrotroni na Krasu. Sveto Grgič: pri violini, rogu in basu.
Aldo Rupel: v Sokolskem času.
Kazimir Humar: na slabem Glasu.//*1^, ° Agencija Alpe Adria: v Kopru.
Primorski ježek: v popru.