6. JUNIJA 1955.
'ssr-rssssr*::-:::::!:—=- = =5 = =;=; = =5:==s=2:—=•:-!=• = !!■=;■
SOVJETSKI OBISK
Skušnjava je velika, da bi zavpili, ko se je prikazal Hrušcev v Beogradu: "Ha, Tito se vraša v Kominformo! Saj smo rekli, da je bil ves oas komunist!" Kot je res, da v Jugoslaviji vlada komunizem ti = tovske inačice, bi bilo vse. preveč enostavno in zelo daleč od resni= ce, če bi pričakovali, da se bo med Beogradom in Moskvo nadaljevalo ljubimkanje, ki ga je bilo konec v letu 1948. Zelo nespametno bi bi= lo, če bi emigranti nadaljevali tisto pesem, ki je zastala v grlu ne kako pred sedmimi leti, nakar mnogi niso vedeli, kaj bi počeli.
Dejstvo je, da je sovjetski obisk v Jugoslaviji le nadaljevanje Politike, ki se je nočasi pričela spreminjati pomladi 1953? kmalu po Stalinovi smrti; Naznanilo, da bodo HrušČev, Bulganin in drugi sov = jetski mogotci prišli na obisk, je vsekakor iznenadilo. Zlepa ni po= lovala taka zbirka sovjetskih veljakov v tujo deželo, izven svoje ne Posredne oblasti - kaj šele v državo, ki so jo še pred nekaj leti zmerjali z najbolj pestrimi izrazi iz komunističnega umazanega slo = Varja. A kljub temu je obisk le nadaljevanje dosedanje politike "nor ®alizacij e". Dolgo so že trobili na obeh straneh, da hočejo "normali 2irati" odnošaje. Izmenjali so veleposlanike z vsemi sateliti in z Moskvo, na mejah je že precej, časa mir, sovjetska propaganda je snet Prijazna. Ker je Tito na vsa usta naznanjal, kako hoče prijateljske odnose z vsemi, kako se noče nriključiti nobenemu "ideološkemu blo = ju" in kako je potrebno sožitje v svetu, potem je jasno, da moro bi= ji strahovito vesel in ponosen, ko so se mu ponudili Sovjeti v goste.
Kakšno zmagoslavje zanj! Kakšen uspeh za njegovo politiko! Kako TPav je imel, da je vztrajal skozi težka leta, ko"so ga preklinjali v Moskvi! Saj se mu zdaj sami Moskvičani pridejo prilizovatoS tem so Pritrdili.njegovo vztrajnosti in se priklonili politiki sile. Ker jim ® silo ni uspelo, da bi zrušili Tita, ker se je z zapadno pomočjo iz JPzal premočan, so se uklonili tej močnejši sili in poskusili zlena, pokazali so, kakšne vrste jezik razumejo. Po stari sovjetski navadi ^ora nekdo biti kriv za vsako polomijo. Hruščev je zato v svojem go= Joru ob prihodu v Beograd obesil vso krivdo na ranjkega Berijo in~A= oakumova. Ker so oba že likvidirali za druge podobne zločine,se pač moreta pritožiti nad dodatnim bremenom. Tito si je grizel ustnice je slišal Hruščevo izgovarjanje in kasneje titovci te razlage ni= aosprejeli.
Sovjetom mora biti precej do Tita, karkoli so že hoteli od njegi, so igrali s pustimi obrazi to komedijo. Pogumno so se odločili,ka JPp.je rekel Tito, da pridejo na obisk. Odločitev nikakor ni bila ma jenkostna, a v skladu je s .splošno njihovo politiko popuščanja in no FJPpjevanja, ki jo igrajo zadnje čase. Popustili so tako v Avstriji jot.pri svojih predlogih o razoroževanju. Pristali so na četvorne raz Sovore najvišjih državnikov. Pridno se napihujejo, da bi ustvarili Jidez osvežilne sapice pomirjevanja, ki bi'prijetno vplivala na svet. J9t kaže, bi želeli ustvariti okrog svoje polovice sveta pas nevtral JJJh držav, od Švedske do Jugoslavije v Evropi tako kot v Indiji,Bir= in drugih državah jugovzhodne Azije.
Ta sovjetska prizadevanja tolmačijo na Zapadu na različne nači=
^e.Mogoče je smatrati,da hočejo tak nevtralen pas samo zato,da bi po načrte Zarada, ki bi rad ustvaril obramben pas vojaških do =
m
govorov prav v teh področjih.Ker Sovjetom ni usnelo preprečiti oboro= žitve Nemčije zgrda, z grožnjami in pritožbami, morajo zdaj poskušati zlepa, z vabo nevtralnosti,ki bi jo molili Nemcem pod nos. Kajti Nem= čija je bila za Rusijo vedno nroblernsPa naj slednjo vladajo carji ali tovariši. Tem večji problem, če je Nemčija močna. Po drugi strani pa je mogoče smatrati,da se Sovjeti počutijo še slabe in~da~bi radi ure= dili svoja notranja vprašanja,zlasti prehrano! Za to pa potrebujejo miru in za pasom nevtralnih držav bi se počutili seveda varnejše.
Kakorkoli že, očividno je, da se je sovjetskim mogotcem zdelo vredno potovati v Jugoslavijo. Öeprav sam Hruščev ali ' Bulganin nista igrala vidne vloge pri Titovi izključitvi iz Kominforma,so to vendar stari znanci,ki se poznajo med seboj in so si v pogledih le sorodni. Prav zato ni verjetno,da bi Tito nasedel Sovjetom. To je bilo videti že iž tega,da Jugoslovani niso hoteli sprejeti obiska kot razgovor med partijci ampak kot sestanek med predstavniki dveh vlad. Zato tudi Bulganinov podpis na skupni izjavi.
V njej so Sovjeti priznali, da so možna različna pota do socia = lizma,kar pomeni jugoslovansko zmago in polno zadoščenje jugoslovanski partiji. Öe bo to imelo kakšne posledice pri satelitih,bomo^videli.Za enkrat smo čuli le protest tržaškega vidalija,toda protest proti Hruš čevu in ne proti Titu.
V.'zveži s to možnostjo različnih poti se seveda ustavlja ves sov jetski nropagandni stroj proti titovcem.Dalje so"obsodili napadlnost in poskus podrejanja drlgih dežel-.Če so Sovjeti pri tem mislili na A= meriko, in tako bodo gotovo komentirali svojim ljudem, je Tito gotovo mislil - in ž njim ves nekomunistični svet - na Sovjetsko Rusijo. Za to zgovorno priča milijardna dolarska pomoč brez_vsakih pogojev. Rusi ja bo dalje skupno s sateliti povrnila Jugoslaviji gmotno škodo,ki je nastala vsled kominformistične gospodarske blokade. Plus za Tita. Iz Rusije.pa se bodo vrnili jugoslovanski državijani, "Če bodS to želeli'.' Sovjeti bodo dalje pomagali Jugoslovanom pri izgradnji rr'-'^rav za atom sko energijo v miroljubne namene. V obeh državah bodo usxanovili informacijska središča,ki naj posredujejo obvestila o življenju in tudi idejah. Jugoslovani poznajo sovjetske,Rusi še ne jugoslovanskih.Pospe šili bodo tudi medsebojno trgovino ter sodelovanje raznih kulturnih in socialnih ustanov.
Jugoslavija se je pridružila Sovjetom v Zahtevi po prisotnosti rdeče Kitajske v Združenih narodih In njeni upravičenosti do Pormoze. Za Jugoslavijo nič novega. Nemško vprašanje naj bi bilo rešeno v ko = rist nemškega ljudstva* Jugoslavija je pristala na predlog za evrop = sko varnostno pogodbo. Koncesija" S'ovjetom. Obsojen je bil obstoj "vo= jaških" blokov. Jugoslovani so sprva hoteli obsodbo "ideoloških blo = kov",pri čemer so mislili na sovjetskega in'zapadnegaj pri“taki formu laciji Balkanski nakt ne bi bil prizadet. Kaže,da so tu popustili. Vi deli bomo, kako bodo zdaj razlagali obstoj Balkanske zveze. Je čisto možno, da je ne potrebujejo več,odkar imajo mir na mejah s sateliti. Lani smo opozarjali,da bo ta pakt doživel svojo"kritično točko, ko bo šlo za koordinacijo vojaškega sodelovanja, Öim arej bo tu jasno, tem bolje.
'Na splošno rečeno so Jugoslovani ohranili svoj prejšnji neodvi = sni položaj. Sovjetom se v bistvenih točkah niso uklonili. Ti so pre= cej popustili, toda v zameno so dosegli moralni uspeh, ker so tako pokazali, da so pripravljeni na sporazum in sodelovanje s komerkoli. Celo s heretikom. Vročemu upanju, da se bo Jugoslavija vrnila v K0min formo, so se odpovedali. To bi morali razpustiti in prenehati z vmeša= vanjem v satelitske notranje zadeve,kot so izjaviiv beograjski dekla= raciji. Je zelo verjetno, 'da je izjava veljala samo za jugoslovanski primer. Zdaj so Sovjeti na obisku v Sofiji.Morda bo od tam mogoče za= znati prve odmeve med sateliti na dogodek v Beogradu.
------------------------- —:----- • Kaže, .da so se zdele Moskviča=
KLIC TRIGLAVA	nom.vse koncesije vredne. Te se
57,Totland Road	zdijo kot priprava na sestanek ve
LEICESTER	likih štirih v juliju,za katerega
Izhaja 1.in 3.Ponedeljek v mesecu bi si radi okrepili svoj položaj.
f
MED VZHODOM IN ZAPADOM
(Ođ stalnih sodelavcev) I. SPLOŠNI POGLEDI
Nekako s Titovim govorom na Ostrožnem pri Celju, 19•septembra la so se pričeli znatno spreminjati odnošaji med Jugoslavijo in Sov= jetsko zvezo.”Tito je tedaj odklonil vstop v Atlantsko zvezo, ker da pospešeno postaja ideološka protikomunistična zadeva; namignil pa 3e, da bi bila Jugoslavija pripravljena sodelovati pri evropski obram oi^izven balkanskega območja, le če bi bila"'ta zasnovana na podobnem načelu kot Balkanska zveza. Obenem je Tito pozdravil sovjetsko spozna ^je, da je treba normalizirati odnosaj e med Moskvo in Beogradom, a je uodal, da morajo besedam tudi slediti dejanja.
Ta govor je bil seveda.kot voda na mlin tistih protikomunistovj W so bili skeptični ali 'pa ne verjamejo, da od 1.1948. sploh obstoja ^©janski razkol med Kominformo in jugoslovansko komunistično stranko. ^Qftje je predstavljala normalizacija diplomatskih odnošajev, ki je v Nekako zadnjem letu postala izvršeno dejstvo, tudi že popolna politič sprava med nekdanjima "prividnima" odn. stvarnima nasprotnikoma. Ploskali so zato Amerikancu g.Smythu, ki je predložil senatnemu odbo= ru» naj bi Združene države takoj ukinile, vsako pomoč Jugoslaviji in naj bi z njo - enako kot“s Sovjetsko zvezo - prekinile diplomatske od bose.
V tej Titovi diplomatski spravi z Moskvo so vneti protikomunisti videli dolgo napovedovani poraz "politike preračunanega tveganja".Öe= Prav je svetovni tisk to zbliževanje skrbno spremljal, vendar ni pri= do takega'zaključka. Normalizacijo odnošajev je razlagal kot jača nje Titovega položaja, ko si prizadeva, da bi od Jugoslavije čim'bolj Oddaljil možnost kakršnegakoli ohroženega posega. Predvsem pa zapadna Javnost ni videla v obnovitvi diplomatskih stikov tudi že obnovo poli ličnih odnosno partijskih.
Z malimi izjemami stoji jugoslovanska emigracija na liniji g.Smy cna ali pa vsaj blizu. Zato je zelo skeptično spremljala ameriško po= Jugoslaviji in je predlagala, da bi ta morala”biti vezana na iz = Polnitev političnih pogojev. Toda Zapad ni kazal posebnega smisla za cake prigovore, kolikor jih je sploh registriral. Ta značilnost, da J e namreč Amerika v"eni sapi podpirala komunistično Jugoslavijo in vo vo , intenzivnejšo politično kampanjo proti satelitskim vladam,daje l-i + .^kor misliti. Zato bi bilo zelo prav, če bi prav to navidezno-po= itidno nelogičnost jugoslovanski protikomunisti proučili nekoliko °lj z glavo kot pa s srcem. Mogli bi priti do spoznanja, da gleda Za Poa na ves problem zelo drugače kot'pa emigracija, da morata Washing= ^on ali London upoštevati različne možnosti in okoliščine,“v katerih gotovo begunske.ne igrajo nobene vloge. Ni dvoma, da išče pri tem Za= Pbd^ prvenstveno svoje lastne koristi,(ki so v gotovem pogledu tudi ortstr svobodoljubnega sveta,)in da v igri z Beogradom pač kombinira ^ozn° z možnim. To je končno tudi politika. Jasno je kajpak spet, da bdi jugoslovanski režim išče predvsem lastno korist in se ozira na ladano ljudstvo samo v toliko, kolikor mora tudi kot totalitarna vla a upoštevati neobhodne potrebe vladanih. Pravo razpoloženje narodov Pa seveda ne pride do izraza; sicer pa bi bilo težko reči, da to raz= PDJ-ozenje Zapadu ni poznano .Prej bi lahko rekli, da zaradi okoliščin omejenih možnosti Zapad nanj dosti ne misli,ampak da izhaja iz dej raore v d?nem Položbju občevati s temi narodi samo preko ko= dttistične vlade, (ki je sc"ada vsiljena,) in računati na njeno dobro ^OOjđa bodo vladani vsaj na daJJšo dobo nekaj imeli od vse te pomoči Kakšna vloga pripada pri vsem tem emigraciji? Ni dovolj in Zapad 2^opozar^an^em ne ve ka3 Pomagali, če mu emigrantski voditelji dč= puvedujejo, da so jugoslovanski narodi nezadovoljni z režimom,da trpi
jo, đa jim je treba vrniti svobodo in doseči izpolnitev mednarodnih dogovorov, sklenjenih v teku zadnje vojne. Še manj je modro, če em:' ' granti sanjajo o tretji svetovni vojni kot edini in najlažji formuli za likvidiranje svetovnega ali jugoslovanskega komunizma.
Politična emigracija mora gledati na ves problem iz"drugih gle= dišč: izhajati mora iz tega, kaj čuti narod v domovini, predvsem pa mora realistično upoštevati okoliščine in činitelje, ki odlSčajo v politiki. He more vendar mimo svetovne politične zamisli Zapada,v ka terem je Jugoslavija majhen del. Pravtako tudi ne more mimo Titovega režima, ki' obvlada Jugoslavijo, kot da ga sploh ne bi biloj s tem dejstvom morata vendar računati tako Zanad kot Moskva. Saj je svet danes majhen in noben problem ni več samosvoj, ampak vsak je preple= ten z enim ali več drugimi.
Vse te okoliščine in činitelje pa bo jugoslovanski emigrant mo= gel upoštevati, če jih bo poznal. Šele potem bo mogoče kombinirati, kaj je možno in koliko je mogoče ustreči željam; tedaj šele se bomo približali celotnemu vprašanju z realističnega vidika. In samo tedaj in samo tako bo lahko emigracija z združenimi močmi, s sodelovanjem bistrih in treznih glav, lahko vključila svoj problem v zapadnega.Ni mogoče uspeti mimo. ali proti prizadevanjem Zapada, s katerim obstane mo ali propademo.
• (Prihodnjič: KAKO GLEDA NAROD DOMA)
PREVZGOJENA OPOZICIJA
.Pred kratkim so izpustili iz zapora univ.prof.dr.Janeza Eabija na, dasi mu naložena kazen še ni potekla. Skupaj z njim je bilo iz= puščenih tudi pet ali šest duhovnikov,med katerimi je bivši škofij= ski tajnik. Doma si razlagajo to izpustitev,češ da je režim nekoli= ko popustil v svoji gonji proti katoliški duhovščini".Splošnih napa= dov nanjo res zadnje čase ni bilo, zato pa še vedno prihaja do spo= padov v posameznih krajih.Vse pa je odvisno od lokalnih komunistov. Evo primera: Na Orlah naj bi bila letos birma. To pa ni šlo v račun tamkajšnjim"komimistom,pa so sestavili odposlanstvo in to je zahte= valo pri župniku "v imenu ljudstva,ki noče birme",da je birmo treba odpovedati. Ko pa se je župnik branil,češ da ima vendar precej. pri= jav za birmanje, so režimovci zagrozili,da bodo s škofom Vovkom fi= žično obračunali, Če se bo prikazal v vasi.
Za novo"leto je bila objavljena amnestija političnih za.porni= kov; ob tej priliki so pričakovali izpust nekaterih "vojnih zločin= cev";. Dasi jih nekaj še vedno sedi, so vendar izpustili dr.Vrč.one, dr.Alujeviča,dr.Jana ih druge. Pri izpuščenih pa je mogoče opaziti posledice dolgoletne "prevzgoje",ki so je bili deležni."Ni govora , da bi izpuščeni samo pomislili na to, da bi še"kdaj nasprotovali re žimu! Vsa "prevzgoja""je potekala tako, da so posebno izšolani pre= vzgojitelji poiskali pri vsakem "zločincu" naj šibkejšo ločko,na kateri so potem gradili. Za to pa ni bilo treba nobenega posebnega in direktnega nasilja. Take slabe točke pri posameznikih so bile navc--zanost na družino, zlasti na otroke, dobre jedi, pijača, ženske, ka: star skrit greh,za katerega so komunisti zvedeli in podobno. Si lah ko predstavljate dr.Branka Vrčona, ki drži v zaporu jetnikom poli = tična predavanja v korist režima in piše v jetniški "StenČas"? Prav to se je dogajalo. Ako zapornik zares ni bil jeklenega značaja,je v nekaj letih skoro gotovo klonil. Eden bolj, drugi manj. Nefcateii pa tako daleč, da so pričeli denuncirati sojetnike,samo da bi si prida bili naklonjenost udbašev. Pa to je žalostna zgodba, o kateri ni prijetno pisati.	++=++
= V juniju bosta obiskala Jugosla = Na 200 mestih v Jugoslaviji so vijo burmanski premier U Nu in in odkrili nahajališča urana.Pone= dijski predsednik vlade J.Nehru. kod bi bilo izkoriščanje donosno
SVOBODNI NAROD JE SODIL
Čeprav labur'"ti izgubljajo na parlamentarnih volitvah,-je Mr. HerberfMorrison kljub temu dobre volje in nasmejan. Kot da pričakuj vsak hip zmago svoje stranke. Tak občutek sem imel, ko sem dan po volitvah gledal v londonskem dnevniku sliko tega laburističnega velja ka, ki je prihajal v strankin glavni stan gledat, kako njegova stran ka izgublja tla pod nogami.
Kljub temu, da so angleški laburisti izgubili volitve za 59 Poslanskih mest in skoro en milijon glasov v korist konservativcev, se mi vendar dozdeva, da je Mr.Morrison, Attleejev namestnik, kljub Vsemu doživel svojo zmago. Kajti izid ”1 mentarnih volitev 26.maja bil nič drugega kot poraz skrajne leve struje v laburistični stran ki, poraz "bevanitov", katerim je stranka dala v volilnem proglasu gotove koncesije, da bi na zunaj ohranila ali naredila videz edinosü. To je poglavitni činitelj tega poraza, Če potem še upoštevamo prešib ko krajevno organizacijo, ki pa je v veliki meri v rokah bevanovcev,3n Pa tudi ostarelost strankinega vodtsva.
Vprašanje g.Bevana je bilo v stranki pereče že nekaj“let in je Postajalo vedno zamotanejše. Končno je r»rišlo do'njegove izključitve 12 parlamentarnega kluba. Desno krilo, ki mu pripadata tudi g.Morr*.-? 3on in strankin blagajnik g.Gaitskell, pa je hotelo tudi Bevanovo iz ključitev iz same stra”v:a. In to kljub temu, čenrav je grozil s trans kin razkol. Kajti zmerni laburisti so bili mnenja, da bo slejkoprej koralo priti do preloma, ker je nemogoče imeti enotno stranko v vod= ^tvu in programu, če so tolikšne razlike med obema kriloma in če je Preba stalno popuščati borbeni skrajni struji bevanistov.
Toda tedaj je vmes posegel g.Attlee in dejansko prav on"rešil g. ^evana pred izključitvijo, obenem pa tudi stranko pred razcepom.' Nje Sovo vodilo je bilo, da se država bliža parlamentarnim volitvam,na katerih mora nastopiti stranka enotno,če hoče zmagati. In pa,"da se ^am ne sme opredeliti niti za levo niti ne za desno strujo, ampak dr= 2ati ravnotežje med obema.
Laburistični leader je obračal, narod je pa-obrnil.“Kajti z^ato,
_a bi stranka naredila vtis edinosti, je morala popustiti levici'.Če= PPav je g.Bevan potočil krokodilje solze, preden je bila dosežena ^rava z g.Attleejem, je vendar ob izdelavi programa prevladala nje= gova beseda. Stranka je šla na volitve s še bolj levim programom, z Zahtevo po večji nacionalizaciji podjetij; da bi mogla kriti števil= socialne ugodnosti,ki jih je obljubljala, je hotela dobiti sred = “tva iz podružabljene industrije. Ker je bila država tik pred volit= ^mi, je bilo tako razumljivo, do se desno krilo tej politiki ni več ®°glo dosti upirati, čeprav se mnogi veljaki s tem programom niso Povsem strinjali: enostavno niso verjeli, da ga je mogoče uresničiti, ato kot kaže, celo niso verjeli v možnost laburistične zmage.
26.ma.ia ie narod odločil. Na oblast ie vrnil knnsprvnt-ivete.Tn -to

—	^	v	v t-.	v *»>	X»/	J	J. J-ix VA c J. J_ W Y J_ V V U a. J. JU	V
^Zrok?
prav na nekdanje laburistične podpiratelje.Kaj je temu
^•Pamu. Vedeli so, da se za lepo kuliso edinosti skrivajo huda osebna
in načelna nasprotja. Niso zaupali g.Bevanu, kar priča zlasti padec bevanisticnih večin po vseh volilnih okrajih,kjer so bevanovci' kandi= dirali. Dovolj jim je nacionalizacije, ko pa že podružabljena podjet= ja niso dosegla tega,kar so od njih pričakovali. Največ štrajfcov izha Da prav iz teh (promet, rudniki) in njihova učinkovitost je padla a= li pa se ni izboljšala. Prav značilna se mi zdi pripomba dveh Angle = zev, delavca in uradnika, ko smo po volitvah čakali-zjutraj na avto = bus,ki nam je odpeljal pred nosom, ker je zapustil postajališče pol = drugo minuto prezgodaj:''Kaj so tudi že avtobuse nacionalizirali?"
Viseči glasovi,če jih tako imenujem, ne potrebujejo “več socialne revolucije, ki jo še vedno oznaka g.Bevan, saj se jim je pod konserva tivno vlado^polozaj močno izboljšal.Vzemimo samo gradnjo novih hiš; tristo tisoč na leto res niso mačkine solze. Seveda je treba še mnogo izboljšati, toda prilike_izpred vojnih in prvih povojnih let so se •	' spveoienile, zahvaljujoč v prvi vrsti seveda laburističnim vla =
dam od 1945-51. Zato bojna gesla več ne užigajo. Leta 19’45<. so seveda ona potrebna, saj sledijo vsem velikim vojnam, in laburistična atrah= ka Jih je upravičeno zapisala na svoje prapore! Deset let kasneje pa je socialna struktura prebivalstva že precej spremenjenao Danes lahko govorimo o rudarjih kot o srednjem sloju, Če seveda upoštevamo samo njihov dohodek. Ta v mnogih primerih prekaša meščanskega uradnika in celo trgovca.
vendar ti viseči volivci niso glasovali za konservativce.To J?110 .ra'neve'r* Zat° 30 36 vzdržali.'Zdaj po volitvah si morem razlo= žiti moje lastne^občutke, ko sem si pred volitvami zastavljal vpraša« nje, .koga bi volil, ce bi imel volilno pravico.(Na srečo ali nesrečo je nimam, ker pac nisem zaprosil za državljanstvo. Zakaj ne. sam ne vem, a to itak ni važno.) Srce me je vleklo k laburistom, pamet mi ie kazala na konservativce. Nisem se mogel odločiti,Verjetno bi se vzdrr; zal,kot se-je vzdržalo dva milijona volivcev ali celo več.
Nova politika _
Na novo moramo proučiti našo"politiko, v luči sodobnih razmer, lakšna je bila sodba ^g.Morrisona po porazu. Prav gotovo. Stranka", ki jo naj volivci vzamejo resno, da bo sposobna vladati državo, si pač ne sme privoščiti demagoških ekstravaganc g.Bevana, kot ima sicer ta mnogokrat tudi zdrave in dalekovidne nazore. Enako ni mogočo reševati edinosti stranke s podobnimi kompromisi,kot je bil A111ee-Bevanov0 Ni brez razloga ugotovil londonski dnevnik, da sta si obe krili v iabu = risticni^stranki dalj vsak sebi kot pa so zmerni konservativci daleč od zmernih laburistov.
Je.prav možno, da so dnevi g.Attleeju šteti. Pri prihodnjih red« nih volitvah jih bo imel 77. Težko,da bi tedaj še ob taki starosti vo dil volilni boj. Podobno usodo utegnejo doživeti tudi ostali ostareli prvaki, vključno g.Morrison. Stranka vsekakor potrebuje novih, svežih moči, katere edine ji lahko dajo novih idej in novih pobud. Pa tudi novega zagona.« Umik Sir W. Churchilla iz konservativnega vodstva nero« sredno pred volitvami je bila gotovo dalekovid i poteza. Mlajši Eden je brez dvoma bolj vlekel.
v Kdo naj bi bil Attleejev naslednik pa ni lahka stvar. Öe bo natii« rec s loh še mogoče obdržati obe krili skupaj, potem zaenkrat razen njega ni človeka, ki bi bil tega zmožen, Öe pa Bevanovi ljudje ne'bo« do hoteli popustiti, C'v TRIBUNI“zahtevajo pravec še bolj na leve') -ce je torej razcep v stranki nepremostljiva“nujnost, potem je verjet« no,da bovdesno krilo vodil g.H.Gaitskell, poslednji finančni minister laburistične vlade. On tudi uživa podnoro velikih delavskih zvez. 7 tem primeru bomo doživeli v naslednjih štirih letih bitko za vodstvo : bitko med Bevanom in Gaitskellom. Izid minulih volitev govori v pri log^slednjega. Dokler ta boj ne bo končan v korist zmerne struje^ toll ko časa ni izgledov,da'bi stranka potegnila deželo za seboj. Če pa bi prodrl g.Bevan, potem pa ni dvoma,da bi desnokrilci zapustiij strank).
Ta pričakovana borba za ideje utegne imeti vpliv tudi na sociali stične stranke v zap.Evropi. Utegne končno celo odločiti usodo samega marksizma.
OB SKERBÖEVI "KRIVBI RBEÖE FRONTE"
"Klic Triglava" vestno spremlja in si prizadeva objektivno komen tirati vse va žne dogodke v naši emigraciji,skoro dosledno pa molči o vseh pojavih naše emigrantske literature in publicistike,To ravnanje se mi zdi odločno napačno,kaj ti naša slovenska begunska literatura je tako beraška, da nomenja vsaka nova publikacija že pravi”dogodek,ki vsaj toliko važen kot pa razne enodnevne "izjave" in podobno.Toda ako se "Klic Triglava" kot izrazito politični list ne razpisuje o raz nih leposlovnih knjigah, bi že"še nekako razumeljne da se pa opraviči ti,da ne poroča dovolj vsaj o političnih publikacijah,zlasti ker jih fti izšlo v’vseh desetih letih menda niti pet in torej izgovor na "po= Manjkanje prostora" sploh ne prihaja v poštev, To je bila moja prva ^iseljko sem prebral zgoraj navedeno Škerbčevo brošuro.
Znano je,da so izdali komunisti že pravo povodenj vse mogoče pro tagandne literature,ki skuša opravičevati njihovo krvavo revolucijo ia ^toževati razne nasprotne jim "erarde". Najvažnejši s tega področja De vsekakor Sajetov "Belogardizem ,ki mora biti- za vsakega nepoznaval aa naše revolucije vprav strašna in navidezno tudi temeljito dokumen= tirana obtožnica skoro vse naše emigracije. To ne le izziva odgovor, temveč premnogim prizadetim naravnost nalaga dolžnost, da tistim,ki teh dogodkov ne poznajo dovolj,po jasnijo zadeve in tudi dokumentarič= ^9 razkrinkajo nemoralne metode komunističnih pisarij. Tu je pač neko iiko prepoceni stališče pr ziranja z nekakega viška, kajti le premnč>= |o očitkov je takega značaja,da se ne tiče le njih osebne časti in po stenja,temveč moralne strani'sploh vse emigracije.Danes je še zelo ve tik del teh "obtožencev^ soudeležencev in prič naše revolucije živih, 2ato^bi pač ne bilo težko razkrinkati vsaj velik del komunističnih °otožb; toda kaj bo pa jutri, ko ti obtoženci in razne priče pomro? tedaj bodo na eni strani ostale le kričeče komunistične obtožnice,gar tirane z vso mogočo dokumentacijo, na drugi strani pa dejstvo,da pri= 2adeti posamezniki ali skupine nanje - niso mogli ali pa niso znali Odgovoriti. In kakšno sodbo si^bo potem mogel ustvarjati čez nekaj tet nepoučen bralec,je jasno. Öe imamo sredstva za desetine časopisov vseh mogočih skurin ali kvalifikacij, .potem bi moral biti”denar tudi 2a- tako stvar. Izgovori o "doma zakopanih dokumentih" so prazni,kaj ti 2a učinkovito zavrnitev prehudih očitkov in pojasnitev najvažnejših ^°godkov bi nam vsem za silo zadostoval tudi samo-spomin prizadetih tftpričjki so zunaj domovine.
Edino izjemo v tem nogledu,žal,tvori msgr.Škerbec,dočim naj razni jtrugijtudi v emigraciji dokaj glasni "voditelji" ne mislijo,da more ^°mu zadostovati njihov, v "dostoja=nstveno preziranje" zaviti molk. r^s.v s tega vidika se mi zdi omenjena brošura važna in jo pozdravljam je to doslej pravzaprav prvi in edini večji emigrantski odgovor hude komunistične obtožbe. Škerbčeva brošura jepisana precej gosto “osednojpo večini "preveč žurnalistično, je večkrat premalo _.s is tema tič= Pisec bi rad povedal cse naenkrat,ih tlači v razna konkretna po = Slavja stvari,ki tja ne spadajo;prepogosto ponavlja iste očitke komu= ^IstoÄ.Ponekod premalo dokumentira trditve,itd.itd. Navzlic slabostim Pa je vendar važen in poučen dokument,ki bo prav tako trajno ostal
Sajetov "Belogardizem"'. Le na tak način bo mogoče nedovoljno no= ^cenim razgaliti vse nemoralnosti komunističnih pisarij in za bodoči utemeljiti smisel emigracije ter rešiti njeno čast.
„ vVse kaže,da se na tem področju smotrno trudi samo č,g.Škerbec. ^bričo znane njegove -podjetnosti bi celo menil, da bi morda prav on hil ^ajbolj poklican,da bi se vsega posvetil 'tej nalogi ter smotrno orga ^iziral pisanje in izdajanje še naslednjih zvezkov započetega dela,ki Je koristno in nujno potrebno za pravično zgodovino najstrašnejših dni baše preteklosti. Ne varajmo se,da bomo mogli to storiti kajikrnalu do Ya"• Dolžnost slovenskega tiska pa bi bila,da bi g.Škerbca pri tem l2datno podprl.	-c
J-> o
ELIZABETA SLOVENSKA : "
Angleškega pisca Normana Shrapnela je v aprilu zaneslo v Ljubija no in obisk v Narodnem gledališču mu je navdihnil članek v MANCHESTER GUARDIANU. Težko je ta članek posneti v slovenščini; občudovanje za i granje Mire Danilove, ki jo je videl v Brucknerjevi "Elizabeti Angleš ki", se meša z rahlim nasmehom nad vrhunsko umetnostjo. Takole:
Le šibka ženska je, a ima junaško srce, strast Bernhardtove in dovršeno tehniko profesorja igranja. Občudovanje je veliko; a nevarno je, da si izpahnem čeljusti, ko prikrivam strahovito zdehanje,saj mo= ram povrniti jugoslovansko gostoljubje vsaj z vljudnostjo. Težko je spoznati, kako daleč smo v Angliji za šli od visoke šole akademskega igranja, kot mi je nazorno pokazala ta predstava v slovenskem gleda = lišču.	"	'	~
Mira Danilova je nač nekaj posebnega. 25 let igra v ljubljanski Drami - v zmagoslavnem nohodu skozi leta, vojne in revolucije; poli = tične in gledališke. Njeno igranje v "Elizabeti Angleški"-je podajalo vso moč in dolgočasje visoke igre. Kako bi nam v Angliji prav prišlo nekoliko te vrline, in kako dobro vozimo brez nje! Poudarjala je vsak zlog in vsako kretnjo. Posebno nekateri trenutki so bili ganljivi.Sko raj smo slišali, kako so ji škripala kolena, ko je poklekovala.
Vendar so bili nrizori, ki so se nesramnemu angleškemu duhu zde= li smešni. Ko . zarotniki s helebardami pode kraljico skozi oboke,' od= nike in zavese na odru, bi se najraje pritožil, da Elizabeta p.‘č ni bila divja koza. V resnici je bila scenerija strma kot slovenski hri= bi. Sedel sem v loži ob odru, edinem nezasedenem prostoru, in se mi je zdelo, kot da sem prav sredi odra in igre. Včasih bi lahko stegnil roko in potrenljal par igralcev po rami. Prijelo me je, da bi potrep= •Ijal Filipa Španskega za sijajno zbranost, s katero je obupal in umrl. Da bi potrepljal Elizabeto, si še pomisliti nisem upal.
Velike igralke je treba slišati, ne samo videti. Mira Danilova ni nikogar puščala v dvomu, da je na odru. Svojo štiristo šedemintri= deseto vlogo je obvladala prav tako kot je nedvomno svoje prejšnje, v Shakespeareu, Molieru, Calderonu ali Wildeju. Toda dva prizora,ki sta se mi posebno vtisnila v spomin, nista imela zveze z Danilovo. Bila sta scenerijska efekta, ki sta najpreje pretresla in nato ugajala .Prvi. je bil velik križ, viseč nad odrom proti gledalcem, ki je naznačil,do je Elizabetin dvor odšel v cerkev. Drugi je bil mrtvaški zvonar,viso= • ko gori pod vrhom odra, v zeleni senci, ki je ob koncu zvonil $ mrliš kim zvonom. Kaj takega ne bi pričakoval, niti želel v angleškem gleda lišču.	- S
PISMA UREDNIKU
"Ob desetletnici": G.urednik!V u= vodniku KT št.164. ste malo prečr no naslikali položaj naše emigra= cije. Saj je v bistvu res tako,to da tudi resnice ni vselej oportu» no preveč neusmiljeno novedati. S tem jemljete ljudem korajžo in u= bljate Idealizem.	-nc-
"Na braniku slovenstva":G.urednik! Opozoril bi rad v zvezi z rastjo slovenskega otroka v tujini na o= troški list "Božje stezice",ki iz haja kot priloga "Duhovnega živ = Ijenja" v Argentini.So dobro ure= jevan list v stilu in obliki nek= danje "Lučke". Poleg verskih uvod
nikov ima'list tudi posvetno vse= bino. Je pa namenjen šolski mladi ni. V Gorici izhaja "Pastirček". "Katoliški misijoni",v Argentini, imajo tudi mladinsko prilogo,"Mio di misijonar", ki pa se šele razvija.
Otroške slikanice je mogoče dobiti tudi iz Ljubljane.Sevedorf-y njih nič verskega,a tudi ne kri če o komunizmu.	ög»
KUPIM
vseh 6 knjig Grudnove "Zgodovine slovenskega naroda". Ponudbe no upravo Klica Triglava.
NaroöN'iNa za Kl i c trTGX aVa : 6/- 'ze
četrt leta, 24/- za celo leto.