Leto XV.. it. 5.
V	arganlxacl|l Je aioC, koKkar mofl — toliko pravica.
/ A' . C.'
r A'
Mm
X'K - v
AJtiTEMA*
J
Crodalitvo le ipimi Ljub-l|saa, Gradil£• It... 2.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
lakaja II. in 23. da* ▼ ar ••ca.
Stana posamezna številka
Din 2'—, mesečno Din 4*—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi pa cenika. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani tar opremljeni z štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se na rračaje. Reklamacija se poltnins proste.
Iz hiš v barake, Iz barak — pod nebo.
Vestnik strokovne komisije.
rako izglcda, da se razvija v Jugoslaviji stanovanjsko vprašanje. Po vojni so naselili najemnike v vojaške barake bivše c. i. kr. armade in so jim obljubili, da čez nekaj let pridejo nazaj v hiše. Mesto tega so jih pa nastanili še v stare vagone in tam za šentpeterskim farovžem in Žabjekom so jim dovolili, da si sami postavljajo barake.
V tej bedi so bile razpisane državnozborske volitve. Delav. stranka je opozarjala najemnike, naj ne glasujejo za meščanske stranke, ako želijo samim sebi ohraniti streho nad glavo. Najemniki so pa v svoji večim glasovali za Slovensko Ljudsko Stranki, ki je agitirala s tem, da gre v vlado in da bo njen najboljši socialni politik Gosar rešil stanovanjsko in sploh celo socialno vprašanje. Kranjci so navadno bili vedno z onim, ki je vladal. In tako so se tudi to pot odločili za vladino stranko.
Po volitvah so klerikalci zapisali svoje duše radikalom in so tako srečno prevzeli vladine posle. Gosar je postal minister tako, kot je bilo obljubljeno volilcem. Naprej pa obljube niso držale.
Gosar je stanovanjsko zaščito odpravil s 1. majem.
Tisočem vagona rje v, barakarjev m kletnih stanovalcev se bodo L maja pridružili tisoči deložiran-cev. Kam bodo šli? V šotore? V zeljarske sode kakor 1. 1895., ko je bil potres? V stavbe na koleh? Pred gospode na trebuh, usmiljenja prosit?
V tej negotovosti naj se vprašajo naši najemniki, kaj delajo njihovi tovariši po ostalem svetu. Na primer v Avstriji!
l am so klerikalci na vladi kakor pri nas. Pq Gosarjevem receptu je avstrijska klerikalna vlada predložila te dni načrt, po katerem bi tudi v Avstriji kmalu zapel mrtvaški zvon stanovanjski zaščiti. Pa kaj so tam najemniki klerikalcem odgovorili?
»Boj do skrajnosti!« to parolo je vrgla v svet delavska stranka, ki ; ima za seboj že danes 95% vseh najemnikov. In previdnejši meščanski listi so opozorili vlado, naj umakne načrt, ker da sicer gotovo tlobč v državi večino in vlado socialdemokrati.
Tako je zalegel odločen protest.
Pri nas pa si ljudje še vedno u-pajo pomagati s tem, da se plazijo
Na podlagi od dr. Gosarja izdanega »Pravilnika o posredovanju dela« so se preuredile dosedanje »državne borze dela« v »javne borze dela«.
Da bo delavstvo vedelo, kakšna institucija je ta borza in kaj ima od nje pričakovati, moramo poudariti, da sestavljajo upravni odbor štirje doktorji, en tiskar, en klerikalni strokovni tajnik in le en delavec, član razredne organizacije.
Ta odbor je imenoval pri svojih podružnicah v Celju in Mariboru v , ravnateljstvo ljudi, ki o regulaciji delovnega trga ne morejo imeti nobenega pojma.
V	Mariboru so imenovani: za delavce: Semenič Andrej, obratovodja,
V	soboto, dne 10. marca 1928
plačaj 10. teden
po kolenih okrog raznih gospodov. Vsakdo hoče rešiti le sebe, za druge mu ni mar. Da je le sam na toplem, drugi naj si pa tudi po svoje pomagajo. Zato, ker ljudje niso složni med seboj, ker nočejo razumeti, da le z bojem nekaj dosežejo, zato so si upali klerikalci odpraviti stanovanjsko zaščito in zato so se hišni posestniki okorajžili, da samo v Ljubljani odpovedb 1500 družinam stanovanja.
Kam torej po L maju? Vprašanje samo je že zgrešeno. Vsakdo se mora vprašati:
Kaj storiti pred 1. majem?
To, kar smo doslej zamudili: pesti skrčiti in desettisoče skrčenih pesti pokazati hišnim posestnikom!
Strokovna komisija v Ljubljani je sklicala protestni shod stanovanjskih najemnikov v Ljubljani. Velika dvorana in hodniki Mestnega doma so bili polni. Poleg s. Stanka sta govorila tudi zastopnika socialistov in dekalistov. Nastopila je tudi s. Ajdiškova iz ženskih vrst. Toda kaj je to: polna dvorana Mestnega doma. Za predpustne veselice so bile trikrat večje dvorane premajhne za vse obiskovalce. Na lanskem velesejmu so si tisoči za vstopnino 10 D ogledovali »debelo Rozi«*.
Ko pa gre za 2100 družin brez stanovanja, se pa zbere 600 ljudi.
Stanovanjsko vprašanje je danes najbolj pereče socialno in politično vprašanje. Na tem vprašanju padajo po svetu vlade. Na tem vprašanju se vrše njvečje demonstracije in politični boji.
Naše delavske politične frakcije morajo tu stopiti enotno na plan! Strokovne organizacije jih bodo podpirale.
Ne se zadovoljiti z enim shodom Strokovne komisije! Sklicevati treba zborovanja, iti po hišah, iti na demonstracije, vzbuditi vso javnost, ustvariti solidarnost najemnikov in ustrahovati profitarstvo hišnih oderuhov!
Ne čakati deložacije 1. maja!
Pred 1. majem povedati z ulice gospodi, da se je prenaglila! *
Boj do skrajnosti!
Iz hiš v barake, iz barak pod nebo — tako je šla pot najemnikov, ko so se drenjali okrog meščanskih strank. Če se pa bodo združili za boj, bodo pa prišli zopet
izpod neba v hiše.
Prijatelj Ivan, profesor; za delodajalce: Honjec Franc, mesar, Koražija Franc, dimn. mojster. — V Celju pa: za delavce: Kranjc Ludvik in Drobne Karel; za delodajalce: Mihelčič Alojz, vinski trgovec, Honjec Miloš, kipar.
Ravnateljstvo v Ljubljani pa obstoja iz: Dr. Popovič, uradnik vel. županstva; profesor Jarc, oblastni poslanec; Gajšek S., tajnik jugoslovanske strokovne zveze.
Dr. Gosar je s tem pravilnikom in z imenovanji, ki so jih poskrbeli njegovi eksponenti, preprečil sleherni vpliv delavstva na institucijo, ki se vzdržuje izključno iz <faiavskih prispevkov
Delavstvo smatra, da je edino ono kompetentno za upravljanje svoje imovine in institucij, ki jih samo vzdržuje.
Delavec, izpreglej in vrzi novi jarem klerikalizma raz sebe.
Iz prve seje izvrševalnega odbora:
Izvedla se je reorganizacija pisarne Strokovne komisije, uredilo obračunavanje »Delavca« s podružnicami SDZJ. Sklenilo se je sklicati okrožne konference v Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Celju, Prevaljah, Ptuju in Trbovljah. »Delavec« naj se urejuje poljudno, da bo razumljiv slehernemu delavcu ter naj se polaga veliko važnost na strokovne vestnike, za katere morajo pošiljati posamezne zveze redno materijah
V	svrho organiziranja sistematične agitacije naj sc pripravi ves statistični materijal in na okrožnih konferencah sklene direktive za podrobno agitacijsko delo po okrožjih.
Radi ukinitve stanovanjske zaščite sc sklene sklicati protestne shode v Ljubljani in Mariboru.
Sklicanje okrožnih konferenc.
izvršilni odbor S. K. je na svojih prvih dveh sejali, razmotri-vajoč položaj posameznih organiza' cij, sklenil sklicati tekom meseca marca '
okrožni konference,
na katerih se bo podalo poročilo o oblastni konferenci S. K„ smernice , za nadaijno delo ter skušalo ugotoviti vse vzroke, ki ovirajo jačenje in j širjenje obstoječih organizacij. Na konferencah naj se čuje glas in predlog slehernega zaupnika ter se tudi za lokalno delo v posameznih okrožjih kot za celo pokrajino usvoji najboljše pravce.
Gosarjevi
Navodila in poslovnik obratnih zaup-nikov leži pred menoj. Preko njega ne morem iti, ne da bi povedal k temu pravilniku svojega preprostega mnenja. Minister za socialno politiko g. dr. Gosar je po svojem teoretičnem znanju izdelal pravilnik obratnih zaupnikov, katerega pa delavci — člani strokovnih organizacij, tolmačijo čisto drugače, kakor pa g. dr. Gosar. Mi delavci — člani strokovnih organizacij in to še borbc-nih — g. ministru ne bomo častitali ob taki izdaji pravilnika, o katerem niti na nobenem mestu ne omeni« strokovnih organizacij, katere so za nas razredno zavedne delavce najsvetejše: Če ga jc pa g. dr. Gosar izdal morda za kako podporno društvo ali za kake bratovščine, nam g. minister ne bo zameril, če mu povemo na uho, da razredno zavedni proletarijat takih bratovščin ne pozna, kvečjemu le toliko, kolikor sc mora boriti proti njim in da še prav tako sc bo moral boriti proti takim pravilnikom, koje izdaja gospodin ministar. Vrana vrani oči ne izkljuje, zato pa tudi g. minister ubira iste strune, kakor zveza industrijcev, iste kakor zadruge mizarskih mojstrov, katerih glavni namen je, da naj strokovne organizacije izginejo s površja ali pa naj životarijo v toliko, da bodo na veselje naših delodajalcev znale tolmačiti ob času volitev. Ni tako, g. minister, gledati za blagobit delavstva, kateri umira s svojimi družinami pod tako socialno zakonodajo, kakor jc oso-bito v naši Jugoslaviji in ne bi bilo napačno, če bi g. minister vzel v roke palico ter se sam potrudil po raznih delavnicah ter večjih podjetih, in tedaj bi videl, v kako rožnatih razmerah sc nahaja delavstvo v SHS. Kadar pa bo g. minister eno takih tur napravil in predno bo začel sestavljati pravilnik obratnih zaupnikov, tedaj pa bo v prvo prišel do spoznanja, da so v prvi vrsti potrebne strokovne organizacije, katere bodo vodile volitve na eni strani, na drugi strani pa tudi že iz teh razlogov, ker so sc naši delodajalci požvižgali na zakon o zaščiti delavcev, kateri ščiti osemurrfl delovni čas in v katerem jc zapopadeno čezurno delo itd., da bi vse to znali čuvati. Delodajalci ne upoštevajo zakona o zaščiti delavstva, pa tudi če ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko, ker se čutijo v svoji organizaciji dovolj močne in povrh tega imajo v svojih rokah vso ostrino aparata, kateri je naperjen proti ubogi delavski pari in v prvi vrsti proti razrednim strokovnim organizacijam. Odkrito potem na ljubo ali neljubo, da strokovno organizirani delavci hočemo za svoje pošteno delo tudi pošteno plačo. Nikdar ni imel mojster od poštenega dela zaznamovati pasivnost svoje produkcije.
Parola za te konference je:
Odstraniti vse pomisleke ter eventuelne ovire, ki ovirajo vstop v obstoječe razredne organizacije ter organizirati ves razredno zaveden proletarijat ne oziraje se na strankarsko, versko ali narodno pripadnost v razredni organizaciji.
Konference se vrše:
V nedeljo, dne 11. marca 1928:
1. Za vse rudarje — rudarska konferenca v Trbovljah v prostorih Delavskega doma na Vodah. Začetek točno ob 2. uri popoldne.
2. Za okrožje Celje v Celju v prostorih gostilne »Jugoslovani«. Začetek točno ob 9. uri dopoldne.
3. Za okrožje Maribor v Mariboru v prostorih Ljudskega doma oz. pri Gačniku v Studencih ob 10. uri dopoldne.
V nedeljo, dne 18. marca 1928:
1. Za ljubljano in okolico ter Dolenjsko in Notranjsko v Ljubljani pri »Levu« ob 8. uri zjutraj.
2. Za Prevaljsko okrožje v Prevaljah ali Guštanju. Kraj in čas se določi sporazumno s prizadetimi.
V nedeljo, dne 25. marca 1928:
Za Gorenjsko okrožje na Jesenicah v Delavskem domu na Savi. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Število delegatov ni omejeno. Na konferenco imajo dostop tudi simpatizerji našega pokreta, da vidijo delo razrednih organizacij in se otresejo nevtralnosti ter vstopijk) v razredno bojevno organizacijo.
Strokovna komisija za Slovenijo.
zaupniki.
temveč ravno nasprotno. Ce je izšel zakon o zaščiti delavcev, do katerega nimajo naši delodajalci nobenega spoštovanja, tedaj ga bodo imeli do dr. Gosarjevega patentiranega pravilnika čisto gotovo, ker jim nudi vse polno ugodnosti in povrh celo še to, da bodo potom tega pravilnika lahko izbirali preddelavce, organizirane člane, v svoje namene ter s tem škodovali strokovnim organizacijam. Člen 9 tega pravilnika oziroma poslovnika se hoče kakor tuberkuloza ujesti v srce strokovnega gibanja, ker prepoveduje vsako delovanje v korist delavstva obratnim zaupnikom oziroma starešinstvu teh zaupnikov. Kako umetno napravljeno, morda samo po nasvetih naših delodajalcev, ki dobro vedo, da se pri vsakem mezdnem gibanju ozirajo na zaupnika vsi delavci dotične delavnice ter ga prosijo za pojasnila ter druge take nasvete. Po tem pravilniku pa je obratnemu zaupniku dana le ta prilika, da lahko dela ob času stavke ter daje svojim sodelavcem zgled, naj bi še oni tako po Gosarjevem sistemu napravili. Res lepa doklada našim delodajalcem od strani ministrstva za socialno politiko v letu 1928. G. Gosar je s tem narezal hrbtenico strokovnih organizacij in je nastavil bodalo na golo življenje delavstva. V členu 19 teh pravil odnosno poslovnega reda se je dotaknil slavne Inšpekcije dela. Živo potrebno bi bilo, če bi napravila 5 odstotkov predpisanega posla, da bi vsaj nekoliko pregledala posamezne obrate, če imajo stroji v njih varnostne naprave in kako so zdravstveno urejeni.
Toda sodrugi, naj velja tudi vam nekaj besed. Močne strokovne organizacije ne bodo potrkal« samo pri delodajalcih, da je potrebno zvišati delavske plače, one ne bodo potrkale samo pod oknom Inšpekcije dela, naj se zbudi iz sladkega spanja ter naj izpolni svoje dolžnosti, on« bodo šle dalje, do Borze dela ter pregledale njeno poslovanje oziroma delovanje in še naprej do Delavske zbornice in čs ta ne bi bila delavska, jo bodo razredno zavedne strokovne organizacije napravile, da bo delavska in še več, šle bodo do ministra socialne politike ter ga postavile za ministra prave socialne politike, ne pa take, da bi nosil samo ime ta nesrečne socialne politike. Tako sodrugi. naprej do naših zmag. Č« pa hočemo imeti zmago, potem se žrtvujmo za jedro našega življenja, za organizacijo razredno zavednega delavstva, vzdignimo jo tako visoko, da se obratnim zaupnikom ne bodo tresle hlače pod dr. Gosarjevim pravilnikom, temveč ravno nasprotno, da se bodo tresle hlače ministru za socialno politiko pod močnimi razredno zavednimi strokovnimi organizacijami. Naprej na delol
Borza dela — klerikalna ekspozitura.
Rudarji.
Produkcija slovenskih premogovnikov v letu 1927.
Kljub vednemu [tarnanju .premogovnih posestnikov, da je rudarska industrija v krizi in to največ iz razloga skrajšanega delovnega časa in previsokih mezd delavstva, pokazuje statistika o .produkciji premoga ravno obratno.
Tako se je nakopalo v preteklem letu 1,912.155 ton premoga napram 1,678.559 tonam v letu 1926, kar zna-či 14 odstotno povišanje v letu 1927, 1,822.582 tonam v 1. 1925 in 1,898.192 tonam v letu 1924.
Pa število zaposlenega delavstva?
V letu 1924 je bilo zaposlenih delavcev 12.682, v 1.1925 11.920, v 1. 1926 10.240 iin V letu 1927 pai samo še 8782. Iz tega je jasno razvidno, da stalež delavstva rapidno pada, med tem ko se sorazmerno produkcija delavstva silno dviga. Kako ista raste, je razvidno iz sledečega: V letu 1919 je znašala letna produkcija na delavca 111 ton, 1.1920 105 ton, 1.1921 109 ton, 1. 1922 138 ton, 1. 1923 148 ton,
1. 1924 150 ton, ‘1. 1925 153 ton, 1. 1926 165 ton in v 1.1927 220 ton premoga. Če vzamemo sedaj povprečje cen premoga od leta 1923 do 1. I, 1928 250 Din na 1 tono in produkcijske stroške za 1 tono 176 Din, potem je dovolj razločno razvidno, v čem obstoji premogovna kriza. Mi bi tako mimogrede omenili, da na eni strani v zavednosti rudarskih, podjetnikov, na drugi strani pa v nezavednosti slovenskih rudarjev. Poleg tega pa s tem še ni dosežen maksimum; zgornja tabela kaže, da bo šla letos številka produkcije še navzgor, v tem ko bo najbrž število še zaposlenih šlo navzdol.
Ne varajte rudarskih upokojencev.
Dobili smo obvestilo, da hodi neki učitelj po revirjih, ustanavlja neko upokojensko organizacijo, s katero trdi, da bo izvojeval večje pokojnine rudarjem. Pa to bi še naj bilo, ker marsikateri današnji učitelj je skoro lajik v svoji lastni stroki, no in popolnoma pa v socialnem zavarovanju rudarjev.
Ali pa da g. dr. Bohinjec kot ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljjubljand, torej kot strokovnjak, hodi po revirjih in drži takozvana predavanja o rudarskem zavarovanju in graja danes tisto, kar je pred dvema letoma hvalil, ter poziva upokojence, češ, da naj se vsi oglasijo pri g. učit. Grozniku, katerim je bila pokojnina s 1. februarjem znižana, češ, da je nepravilno, da se je odtegnilo pokojnino od 40 namesto od 35 let.
To, g, dr. Bohinjec, Vam pa zamerimo mi rudarji in res ne vemo, da li ste Vi tako slabo poučeni ali pa uganjate malo demagogije v prid Vaši SDSarski stranki, da ne veste, da je odlok generalne direkcije ministrstva za rude in šume, da se morajo blagajne bratovske skladnice v Sloveniji začasno z dnem 1. februarja 1928 sanirati na podlagi čl. 119 projektirane »Uredbe«, to je, da se zviša delovna doba od sedanjih 30 na 40 let, ter prispevek zviša od sedanjih 5 odstotkov na 7 odstotkov od zavarovane mezde.
Veste, gospod, takrat, ko se v revirjih tako zanimate za rudarsko zavarovanje, pa bi rajši povedali, zakaj se pri vodstvu SDS, ko je bila na vladi, niste pobrigali, da bi vsaj vrnila nam rudarjem tistih 123 milijonov dinarjev, katere smo ob devalvaciji denarja izgubili iz naših blagajn. S tem bi pa res pomagali rudarskim upokojencem.
Stavka čeških rudarjev.
Od dne 13. febr. t. 1. počiva delo v vseh premogovnikih severo-zahodne Češke.
V stavki se nahaja 30.000 rudarjev; z njim pripadajočimi družinskimi člani je prizadetih okoli 100.000 ljudi.
Vzrok spora je v tem, da je v Čeho-slovaški draginja od leta 1925 stalno v porasti, kar celo rudarski podjetniki priznajo, da se je ista dvignila v tem času že nad
V	soboto* dne 17. marca 1928
plažai 11. teden
I VESTNIK.
9 odstotkov, med tem ko so delavske plače ostale od leta 1923 nespremenjene. To in pa dejstvo, da so morali čehoslovaški rudarji v teh letih delati vedno z reduciranimi šihti, je privedlo iste v tako težak gospodarski položaj, da so bili primorani že v mesecu novembru lanskega leta po svojih zastopnikih staviti zahtevo po 25odstotnem zvišanju sedaj obstoječih plač svojim rudarskim podjetnikom. A ti so kljub svoji visoki aktivnosti to zahtevo delavstva odklonili in šli v svoji nesramnosti celo tako daleč, da so predlagali delavskim zastopnikom nov mezdni sistem, ki v bistvu poslabša že obstoječega ter podaljša sedaj veljavni 46 na 48urni teden.
Naravno je, da delavski zastopniki kljub svoji popustljivosti, ki je šla do 10 odstotkov zahteve povišanja, v to niso mogli pristati. A vlada sama pa kot taka, ki ni smatrala za potrebno, da nastopi v prid delavstvu, je igrala v celi zadevi samo vlogo opazovalca.
Tako je bilo delavstvo primorano stopiti v stavko. Stavka je dosedaj popolna, ibrez vsakih stavkokazov.
Mi, slovenski rudarji, v kolikor nas je zavednih, pa kličemo bojujočim sotrpinom: Vztrajajte, vztrajajte, zakaj vaša zmaga, naša zmaga, vaš poraz, naš poraz. (O uspehih čeških rudarjev in izidu stavke bomo poročali prihodnjič.)'
Črna,
Redni letni občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije podružnice v Črni se vrši v nedeljo, dne 18. marca t. 1.
v gostilni Dlbbst p. d. Kruleč, točno ob pol 10. uri dopoldne, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika in revizorjev; 4. volitev novega odbora; 5. raznoterosti. Dolžnost članov je, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.	Odbor.
Hrastnik.
Dne 26. febr. t. 1. se je vršila redna krajevna skupščina bratovske skladnice s sledečim dnevnim redom: 1. odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1927; 2. odobritev predloga upravnega odbora za znižanje prispevka v bolniško blagajno; 3. volitev krajevnega nadzorstvenega odbora; 4. razno. Od 65 izvoljenih delegatov se je udeležilo skupščine 45.
Pri prečitanju računskega zaključka za poslovno leto 1927 se je ugotovilo, da je bolniška blagajna visoko aktivna, kar priča v bilanci vsota 1,661.149.50 Din. To je dalo povod, da so nje člani predlagali znižanje prispevkov v isto.
Vendar z ozirom na silno stanovanjsko krizo, ki vlada v Hrastniku, in ki najobčutljivejše zadene stare in nove rudarske upokojence in katerih prvi niti toliko pokojnine ne dobe, da bi zamogli stanarino plačati, je, da se temu zlu odpomore, predlagal sodr. A. Verden, namesto da se prispevki znižajo, da se naj iz obstoječe rezerve da vsota 500.000 Din za zidanje stanovanjske hiše za upokojence. Ta predlog je bil sprejet s pridržkom, da ga odobri tudi glavni upravni odbor bratovske skladnice v Ljubljani.
Lesni deSavci.
Mizarji na plan!
Mizarski pomočniki tavajo okrog, lazijo po delavnicah, povprašujejo za delom, drugi pa zopet delajo in mrko gledajo na svoje sotrpine in stradajoče mizarje ter njihove žene in otroke! Najboljše je, da pogledamo po delavnicah od blizu; videli bomo, kako se mora boriti zavedni delavec za svoj košček kruha, kako tarnamo, zdihujemo, prosimo in preklinjamo. A vse zaman! Kapital (buržuazija) ne sliši ali noče slišati o tej besedi. Kapital celo hoče tako, on dela na to, da ima čim več delovnih sil na razpolago. Tako, sodrugi — trpini! Zakaj je tako? Mizarji vsi vprek tožijo, češ, zagnal me je na cesto; drugi zopet: ta ali oni nas je zatožil oziroma denunciral, vzel nam je plačo, ni plačal čezumega dela in poleg tega še psoval.
Ali vidite, sodrugi, čemu je to tako? Zato, ker nismo vsi do zadnjega organizirani, ker nimamo smisla za organizacijo! Tako nam jemljejo od stopinje do stopinje tisti košček kruha, ki ga pošteno zaslužimo. Pa to še ni dovolj! Hočejo še več! Oscmurnik nam hočejo vzeti! To pa delajo prav na umeten način. Prvič moraš 2 do 3 mesece na cesto. Ko prideš nazaj, moraš seveda delati 10—12 ur in ceneje, tako da zaslužiš za 12 ur toliko, kakor si popreje v osmih urah. Ali
ni to krivica? Tako delajo danes naši podjetniki z našim nezavednim delavcem. Delavci pa brez vsakega pomisleka tavajo iz ene delavnice v drugo. Celo sami se ponujajo za vsak denar! Sam sem slišal v razgovoru: »Saj delam za vsak denar, samo da bom imel delo!« Pa zakaj to in odkod to? Slednjič moramo priti do prepričanja, da zaradi tega, ker nismo dobro združeni v strokovni organizaciji. Mnogo sodrugov je tudi, ki se vedo-ma odstranjujejo, ker mislijo, da bodo postali delovodje ali vsaj preddelavci. Navsezadnje so pa oni tudi na cesti, ker buržuazija ne pozna nobenega, njej velja samo geslo: Delaj dan in noč za to, da bom napolnil žep, suženj naj pa strada! Vprašam vas, kje je pravica, kje so zakoni in kje je socialen čut, kje je g. dr. Gosar, ki je bil minister za socialno politiko in kje je Borza dela s tisto brezposelno podporo? Pri inštituciji, kjer bi morali biti delavci zaščiteni, stoji stražnik, dela red, suje in preganja brezposelne, ker ne dopusti, da bi delavci izražali svojo bedo. Zatorej, mizarji in strojni delavci iz vseh krajev Slovenije, spreglejte že enkrat, stopile v vrste proletarijata, ki vas željno pričakuje in kliče, ker samo pod strokovno organizacijo je vaša zaščita. Kadar bomo vsi združeni, bomo tudi povedali, da ne moremo več trpeti, ker smo lačni in zahtevali bomo kruha, ki nam po vsej pravici pripada.
Mizarji in strojni delavci, organizirajte se vsi do zadnjega. Potem nam ne bodo več trgali plač, ne bodo nas več metali na cesto in ne bodo nas več psovali! Zatorej, sodrugi, na plan! V slogi je moč! V slogi je vaša bodočnost!	L.	D.
Poročilo internacionalne unije lesnih delavcev v Amsterdamu.
Švica: Delni izpori lesnih delavcev v Baselu.
Od 1. januarja t. 1. postoji v Baselu v lesnih obratih brezpogodbeni čas. Kljub večkratnim pogajanjem niso podjetniki pristali na nobeno zahtevo delavcev in vsled tega ni bilo uspehov za dosego sporazuma. Podjetniki nameravajo zvezo stavbinskih in lesnih delavcev izigrati in ji obesiti nov delavni red, ki je napram dosedanjemu silno poslabšan. Razen lega nameravajo izsiliti znižanje plač in podaljšanje delovnega časa.
Zveza stavbinskih in lesnih delavcev je energično odklonila tak enostranski, za delavce krivični delovni red in vsako poslabšanje delovnega razmerja in osemumika.
Vsled tega odklonilnega stališča zveze je največje mizarsko in tesarsko podjetje Nielson & Bohny v Baselu izprlo svojih 130 delavcev. Iz-gleda pa, da se bo število izprtih delavcev še povečalo, ker med delavci ni prišlo do sporazuma. Vsled tega je Švica zaprta za mizarje in tesarje in jih opozarjamo, da naj ne potujejo v Švico.
Nemčija:	Odpoved kolektivne po-
godbe.
Zveza lesnih delavcev v Nemčiji je na svojem plenarnem zborovanju 30. in 31. januarja 1928 sklenila odpovedati do sedaj veljavno kolektivno pogodbo, ki preneha z 15. februarjem 1928.
V	novi spomenici zahtevajo prizadeti delavci 15odstotno povišanje mezde.
Tozadevna poganjanja med delodajalci in zastopniki zveze lesnih delavcev prično 8. februarja t. 1. V tem mezdnem gibanju se nahaja 100.000 lesnih delavcev.
Berlinski lesni delavci stoje izven tega mezdnega gibanja, ker se je za njih doseglo v mesecu oktobru 8-odstotno povišanje plač. Ta pogodba je veljavna do 31. marca 1928.
Pred mezdnim gibanjem v tovarnah za izdelavo palic (Stockindustrie).
Kongres izdelovalcev palic se je vršil 22. januarja 1928 v Kasselu, ki je zavzel svoje stališče h kolektivni pogodbi, ki poteče 31. januarja t. 1. in sklenil postaviti zahtevo na 20-odstotno povišanje plač.
Nadalje je kongres sklenil odpovedati tudi kolektivno pogodbo, sklenjeno ileta 1918, katera poteče 30. septembra t. 1., ki je uravnavala de-
lovno razmerje za 31 obratov z 920 delavci vil okrajih ali komaj tretjino vsega zaposlenega delavstva v tej industriji. Za nadaljne 4 obrate z 68 delavci so delovni pogoji urejeni s posebno pogodbo. Za 38 obratov z 772 delavci veljajo pogodbe sklenjene od posameznih podružnic in za 11 obratov s 146 delavci veljajo pogodbe, sklenjene za lesne delavce drugih panog. Izven tega se nahaja v treh krajih 24 obratov z 463 delavci brez kolektivne pogodbe.
Za vse te delavce, zaposlene v tej industriji, se nameravajo postaviti enotne zahteve in urediti delo*vno razmerje z enotno kolektivno pogodbo.
Zvezino predsedstvo si je izposlovalo od kongresa proste roke za izpeljavo tega mezdhega gibanja in je tudi takoj odposlalo enotno spomenico društvu teh industrijalcev.
Lastniki teh tovaren pa odklanjajo v svojem odgovoru vsako povišanje plač in tudi tozadevna pogajanja.
Kanada:
Gozdni delavci in gateristi so dosegli v kanadski provinci Britanska Kolumbija zvišanje urne plače za 40 dolarcentov. Pogodba je bila sklenjena za 9000 zaposlenih delavcev v tej industriji.
Kako pa je pri nas v Sloveniji?
Tudi v preje navedenih državah je bila povojna gospodarska kriza in so tudi osobito v Nemčiji velike brezposelne armade v lesni stroki, a so organizacije kljub temu v stanu, urejati svojim članom povoljno delovno razmerje in poviševati njih mezde.
Zakaj pri nas ne pridemo do tega, da bi spravili pod streho eno pošteno kolektivno pogodbo in jo uveljavljali tudi v času gospodarskih kriz. Oglejmo si malo svet in ozrimo se ob enem na našo zavest. Inozemsko delavstvo se zaveda, da so si te pridobitve izbojevali potom solidarnosti v svoji strokovni organizaciji. Pri nas pa menda mislimo, da nam prineso podjetniki potom svoje Zveze indu-strijcev vse te, oziroma takšne pogodbe na krožniku. Danski lesni delavci so postavili zahtevo, da polo-že podjetniki kavcijo za pravilno izvajanje kolektivnih pogodb in socialnih zakonov.
Sodrugi, zavest in vera v našo moč, združeni v strokovni organizaciji, vam je potrebna in bomo tudi mi kos izvojevati si takšne delovne pogodbe.
Kovinarji.
Nace Mihevc:
Kalejdoskop za kovinarje.
Produkcija železa in jekla silno narašča po vsem svetu. Znatno napredovanje beležijo Nemčija, Francija, Kanada, Poljska. Luksemburška je dosegla višek. V Sovjetski Rusiji je produkcija železa do malega na isti višini, kot pred vojno, medtem ko je produkcija jekla znatno napredovala, kar dokazuje, da se v Sovjetski Rusiji industrija rapidno razvija.
Iz tega je razvidno, da se je pričela internacionalna trgovina dvigati. Tudi poročila o konkurzih se boljšajo.
V	celi Nemčiji je bilo 407 konkurzov. (Konkurzi v Jugoslaviji: Leta 1926 jih je bilo 832 in leta 1927 je naraslo njih število na 1054.)
Ta znaten naraščaj produkcije jekla leži naijveč v tem, ker so povečini vse parobrodne družbe naročile izredno veliko število novih trgovskih ladij. Tako sta »Severno-nemški Lloyd« in »Hamburg-Amerika« naročila več novih parnikov. Amerika hoče vpeljati dnevno 10 brzoparnikov črez Ocean. Vsa iznenadena je pričela mrzlično graditi nove parnike tudi Anglija. Torej na vidiku imamo hud internacionalni konkurenčni boj — ali pa še kaj hujšega.
Kovinska industrija ima tedaj povsod dobro konjunkturo.
Amerika, gradi razen trgovskih ladij tudi vojne ladje in sicer bo zgradila 71 novih vojnih ladij, med temi 25 po 10.000 ton, 16 križark, 32 podmornic, 9 rušilcev, 5 ladij matic za aeroplane in 1490 aeroplanov. V oboroževanju tekmujejo medsebojno vse države.
Vsepovsod je konjunktura na višku. Taiko poroča tudi »Prager Boer-
sen-Cmrrier« o jeklarni »Poldihiitte« in »Prager-Eisen«, da so morala ta podjetja plačati poenale (kazen) v višini 8.8 milijonov Kč, ker so več producirale, kakor jim je bilo določeno. Večina večjih jeklarskih in strojnih podjetij je pa več 10 milijonov nanovo investiralo, seveda iz »čistega dobička«. Saj so tudi iz Jugoslavije romali težki milijoni za če-hoslovaško kovinslko industrijo.
Kakor poroča čehoslovaška trgovska štatistika, je v letu 1926 kovinska industrija izvozila samo mo-rilnega orožja v razne države za 116 milijonov Kč in za 164 milijonov Kč pa municije, skupno tedaj za 280 milijonov Kč.
Od tega se je poslalo v Jugoslavijo za 194 milijonov Kč, za 52 milijonov v Turčijo, za 20 milijonov v Grčijo itd. Ročnega orožja je izvozila za 106 milijonov, od tega v Jugoslavijo za 54 milijonov, za 51 milijonov v Turčijo. Napolnjenih patronov je izvozila Čehoslovaška za 85 milijonov Kč, in sicer v Jugoslavijo za 70 milijonov, za 7 milijonov v Grčijo. Uži-galnikov za topove je izvozila za 70 milijonov Kč, od tega v Jugoslavijo za 69 milijonov Kč.
Čehoslovaški fabrikanti pa niso zadovoljni, temveč tarnajo, da premalo participirajo na mednarodni produkciji orožja in predbacivajo Angležem, da so veliko več zaslužili lansko leto na produkciji orožja. Ravno tako pa angleški fabrikanti predbacivajo ameriškim tovarnarjem, da so več izvozili in zaslužili pri produkciji morilnega orožja, kot Angleži.
Moti se vsakdo, kdor misli, da je kapitalizem na tisto točko prišel, kjer je bil leta 1914. Kapitalizem je zavzel vse večje forme. Prvotno se je nacionaliziral in na to racionaliziral in v tej racionalizaciji drvi naprej, da mu je komaj slediti; ta racionalizacija pa je izpopolnjena s tem, da dela internacionalno.
Kapitalistična stabilizacija ustvarja trajno brezposelnost, ki smo jo preje poznali le v času industrijskih kriz. Na Angleškem je trajno stoti-soče delavcev brezposelnih. Nemško delavstvo ni zaposleno, kljub temu, da ima podjetništvo najboljšo konjunkturo. Evropski kapitalizem dela po amerikanskem sistemu, ki ga še vedno izpopolnjuje. V večjih podjetjih se je že povsod uvedla »socializacija«. Kaj je socializacija, o tem smo v našem listu že povedali; enostavno se to pravi več producirati z istimi delovnimi močmi ali pa z reduciranimi ob znižani mezdi in povečanem delovnem času. Tudi pri nas se to uvaja. Pri nas se to najbolje opaža v premogokopih, ko danes 8.782 delavcev iproducira 1,912.000 ton premoga, medtem ko ga je preje 12.680 delavcev nakopalo samo 1,890.000 ton.
Pričelo se je z racionalizacijo pri nas tudi v kovinski stroki, v železo-livarstvu, plavžih, valjarnah in drugih kovinskih panogah ter bomo še v letošnjem ‘letu občutili v kovinski stroki dalekosežno brezposelnost, kljub temu, da bo konjunktura na višku. Dobiček tega bo imelo seveda podjetništvo.
In kako stojijo kovinarji, delavci? Pri nas v Jugoslaviji je kovinarska organizacija kvantitativno in kvalitativno še v povojih, iz katerih se ji ni možno izmotati. Edino Ljubljana je organizirana in pa par drugih sicer ne ravno brezpomembnih krajev, vendar ,pa ne odločilnih. V odločilnih krajih, kjer je večina kovinarskega delavstva zaposlena, ravno šepa naša kovinarska organizacija. V teh krajih (Jesenice, Štore, Celje, deloma Ravne) se preveč ugiba, katera delavska struja da jim bo pomagala in se prepire na političnem polju zanaša na strokovno. V teh krajih se veliko preveč politizira, gospodarsko in razredno poučuje pa veliko premalo, tako, da delavstvo sploh ne ve, kaj podjetnik dela. In to je najbolj važno, da je delavstvo gospodarsko orientirano;, če pa delavstvo ni gospodarsko orientirano in če se delavstvo v prvi vrsti ne peča z go^. spodarsko politiko, tedaj so njegove organizacije brezpomembne!
Če vzamemo za vzgled čehoslo-vaške kovinarje in si ogledamo njihovo resno delovanje, tedaj šele vi-
dimo, kakšni pritlikavci smo mi v organizaciji kovinarskih delavcev.
Pravkar je Zveza kovinarjih delavcev v Čehoslovaški izdala poročilo o delovanju minulega leta, ki je tako-le:
Centralna zveza kovinarjev v Čehoslovaški je izdala 41,874.250.47 Kč, in sicer za podpore štrajkajočih 17 milijonov 83.014.53 Kč, za brezposelne podpore 14,765.583.86 Kč, za podpore v sili 4,206.632.26 Kč, za podpore bolnim 3,135.555.24 Kč, za prešelje-valne in potovalne podpore, vdovam in sirotam ter za pravovarstvo 2 milijona 683.464.61 Kč; skupaj 41 milijonov 874.250.47 Kč.
Te številka nam dovolj jasno govore o delavski gospodarski politiki in te številke tudi povedo to, da se čehoslovaški kovinarji vedno paralelno oborožujejo s kapitalizmom. Razen tega pa ima kovinarska zveza v Čehoslovaški še rezervni sklad, ki znaša nad 14 milijonov Kč. Res je, da je v Čehoslovaški razvita kovinska industrija. Ali tudi pri nas imamo podjetje kovinske stroke, iki ima do 2000 zaposlenih delavcev in je v njem strokovno organiziranih komaj 50. Res pa je tudi to, da pri nas podjetnik krušno košaro na Škrbcu vedno višje pomika, medtem ko jo v Čehoslovaški Delavska kovinarska zveza vedno nižje vleče.
To je kalejdoskop za naše kovinarje.
Jesenice. Dne 15. februarja se je vršil tu občni zbor podružnice SMR. Občni zbor ni bil tako obiskan, kakor bi bila dolžnost jeseniških kovinarjev. Na shodu je poročal s. Vran-kar, ki je govoril o pomenu organizacije in nalogah zaupnikov. Pričakujemo, da se novemu predsedniku s. Jeramu'posreči dvigniti jeseniške kovinarje iz one letargije, ki jih uspava in daje pogum kapitalizmu, da vihti vedno bolj pogumno svoj bič nad kovinarji.
Javornik. Dne 15. februarja se je pri nas vršil občni zbor podružnice SMR. Po daljšem poročilu o delovanju organizacije ss. predsednika Blažiča in tajnika Dolinarja je govoril s. Mihevc o nalogah strokovnih organizacij in o razmerah v raznih podjetjih tu- in v inozemstvu. Izvoljen je bil soglasno prejšnji odbor.
Lesce. Tu se je vršil sestanek podružnice SMR dne 15. februarja. Na sestanku je s. Mihevc v daljšem govoru razpravljal o svetovni konjunkturi in o pomenu delavskih organizacij napram konjunkturi. Posebno ne sme v takih časih kovinarska organizacija, ki je na tem najbolj tangirana, stati ob strani. Nadalje je poročal s. Vrankar o notranjem delu v kovinarski organizaciji.
Tako se ščiti našo industrijo in pobija brezposelnost! Ministrstvo za pošto in brzojav rabi velike količine pocinkane žice za napravo avtomatične telefonske centrale v Beogradu in tudi za druge poštne direkcije. Žico pa je ministrstvo naročilo v inozemstvu! Organizirani delavci kovinske stroke odločno protestiramo, da se naročajo v inozemstvu one stvari, ki jih sami izdelavamo.
Novi boji kovinarjev v Nemčiji. Komaj so se polegli boji v Nemčiji v težki železni industriji ki so se bili za sledeče točke:
1. Za delavce pri visokih pečeh uve-d<,nje osemurnika.
2. Za delavce pri martinovkah in Tho-mas-jeklarnah vpeljava tridelnega šihta.
3. Pri Agglonavi in Sinternih napravah tridelni šilit.
4. Za delavce v plinarnah in plinskih napravah na nedeljsko delo, posebna odškodnina.
5. Pogojno osemurno delo za delavce v valjarnah, prešah in pri parnih kladivih. (Nemška kovinska zveza se je že večkrat borila za to kategorijo in sicer radi nadurnega dela.)
6. ' Skrajšanje delovnega časa pri ostalih delavcih pri visokih pečeh, ki so zaposleni pri popravilih in ki morajo ob nedeljah delati.
7. Pojasnilo, če se vpelje v vseh plavžih tedenski delovni čas od 65 delovnih ur na 62, vključno nedeljsko delo.
8. Za čistilce plina od 60 delovnih ur na 57, vključno nedeljsko delo.
9. Povišanje plač za 2 pfeniga na uro in pri akordnem delu.
10. Zvišanje od 12 na 25 pfenigov pri nadprodukciji in pri šihtu od 19. do 22. ure povišek od 50 na 75 odstotkov.
11. Zjednačenje plač do 40 odstotkov in tam, kjer se vsled kontinuiranega dela ne da delovni čas skrajšati, pa se plače zvišajo na 60 odstotkov tudi pri akordih. Za te točke je bil prvi boj kovinarskih delav-
cev v Nemčiji, ki pa niso mogli za enkrat vse doseči, ker se povsod v vseh obratih ne da takoj vpeljati osemurnik radi naprav m bo po pogodbi izvedeno šele čez tri mesece. Gigantski boj je bil to, vendar so ga nemški kovinarji častno izvo-jevali!
Komaj pa so nemški kovinarji zaključili ta orjaški boj, je zveza kovinarskih delavcev šla spontano v nov boj in sicer za regulacijo plač orodničarjem (Werkzeug-schlosser). Nastal je nov konflikt, ker so dne 27. februarja podjetniki odklonili zahteve orodničarjev. Ti so stopili takoj v stavko. Ker pa strojna industrija ne more obratovati brez orodničarjev, pride tedaj za stavko v poštev en četrt milijona kovinarjev. Upajmo na njihovo zmago!
Predlog
k saveznemu kongresu S. M. R. J., ki sc vrši dne 14. in 15. aprila 1928.
Na članskem sestanku dne 28. februarja 1928 ob 6. uri zvečer je članstvo sklenilo predložiti decentralizacijo prispevkov za borbo in pomoč sledeče:
I. r. II. r. III. r. IV. rund
1. fond pbdružnice ostine .	.	0 80	0-50	0 40	0 20	Din
2. . oblili, odbor* ostane	.	1-25	1-2*	1*25	1 25	.
3.	„	občni org. ostine . .	.	014	014	0-14	014	„
4.	.	uprive saveza ni) bo.	1'70	1-40	0-90	M2	„
5.	„	pomoči naj se zviša	.	2-40	1-07	077	—	.
6. fond borbe naj se zviša .	.	171	0 64	0-59	0-09	Din
2. Podružnice upravljajo ta dva fonda samo v sporazumu s člani in se sme prenos iz enega v drug fond prenesti le, ako to odloči članstvo z dvetretjinsko večino glasov.
3. V slučaju borbe ali stavke kake bratske podružnice, je vsaka podružnica moralno odgovorna, da z vsemi sredstvi podpre z izrednimi in rednimi prispevki to borbo.
Predlog.
K spremembi pravil saveza predlagamo: Sprememba je mišljena iz predloga, objavljenega v Met. Radniku z dne 15. II., št. 4.
S 1. in 2. točko se strinjamo, k tretji točki pa naj se uvede sprememba, da ima pravico vsaka podružnica do delegata, ne glede na to, koliko članov ima ista, a da ima vsak delegat toliko glasov, kolikor članov zastopa.
V	imenu članskega sestanka za SMRJ, podružnica Javornik: Ivan Blažič, t. č. predsednik.
Živilci.
Mi si moramo prizadevati, mi hočemo buditi . . .
Iz naših src ne smemo delati morilskih grobov in temu primemo moramo javno priznati, da dosedanje prizadevanje in uspehi za dosego razjasnitve v živilski obrti zaposlenih vajencev niso zadovoljili, ker na tem — žal — niti nismo resno delali. Vprašanje in pomisleki za bodočnost pa nas silijo, da se tega dela in tudi od te strani enkrat resno poprimemo. Bodočnost naše organizacije in vsestranskega našega boja bo — predvsem v pekovski, mesarski i, dr. o-brti — da vajence, t. j. mladega delavca ali delavko v konditorajih itd. privedemo v organizacijo. Že mladeniča, vajenca, moramo vpeljati na njegovi bodoči trnjevi življenski poti, da bo v svoji mladosti in v poznejši dobi solidaren z nami, z našim bojem. Vsekakor je naša dolžnostt da vsadimo v sredo srca nove generacije, to je mladine, marksizem. In kako to storiti? Napačno bi bilo misliti, da se vajenec lahko organizira izza pisalne mize in da se potem širša agitacija razvije v obratu. Če bi temu bilo tako, tedaj bi lahko kdorkoli na tisoče broječe vajence na katerikoli način stalno in odločilno vplival. Kako dobiti zvezo z vajenci?
Predvsem bi se lahko z letaki ali vajeniškimi časopisi pospeševalo »vzgojo k samostojnemu mišljenju«. To je na vsak način posebno važno. Da bi se pa to samostojno mišljenje vajenca doseglo in vedno na novo o-živlijalo, je potrebno, da se naši pomočniki in zaupniki vajencu kot voditelji, svetovalci in kot prijatelji na stran postavijo ter mu vedno in zopet ponovno gredo na roko v praktičnemu življenju v in okoli naše organizacije. Da pomočnik lahko to doseže, mora biti odnošaj med pomočnikom in vajencem, v obratu in izven obrata dober, prijateljski. Pomočnik mora v vajencu videti svojegai delavskega tovariša, ne kakor je — žal — v navadi pri cehovskih pomočnikih, poba, ki ga lahko pretepa. Pomočnik mora vajenca braniti, tudi pred ev. surovim postopanjem mojstra. Tudi to je mogoče, ne da bi se samega sebe spravilo v nevarnost. Tedaj, ako so te predpriprave dosežene, tedaj se odpre srce vajenca in je potem vsako prijateljsko poučevanje od strani pomočnika že delujoča agitacija za našo stvar. Pomočniki, kateri ne morejo vajenca v gornjem smislu obdelavati — pripravljati — odgajati, naj raije agitacijo opus/te; ker če se
vajenec pomočnika boji, ga je zelo težko pridobiti za naše ideje.
Nad vse važno je za duševno vpeljavo vajenca to, kar mladina lahko sprejema. Vsiled tega se pravi, ne se strašiti nobenega truda, ki ga bode treba doprinesti. Misliti moramo na to, da postajajo vajenci starejši im s časom pomočniki in da njim sedaj posvečeni trud ne bo zaman, ker bo s tem, ker so že kod vajenci dobili s stremljenjem in delom v organizaciji zaupanje v njo in postali s tem mnogo aktivnejši člani in soborci, moč in odporna sila organizacije pojačana.
Tovariši! Tisoče vajencev v živilski stroki je za zaščititi in za vzgojiti, predvsem pa jih pridobiti za organizacijo. Na delo! Ustanoviti moramo sekcijo živilskih vajencev. I T.
Dne 7. februarja 1928 je umrl
v Hamburgu sodrug
0
J. Diermeier
dolgoletni predsednik Zveze Živilskih Delavcev Nemčije.
Ohranimo ga v spominu!
Oblačilni delavci.
Občni • zbor oblačilnih delavcev, podružnica Ljubljana, se vrši v nedeljo, dne 18. marca, točno ob poi 9. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom. Udeležba dolžnost. — Odbor.
Proč z mrtvilom iz organizacije.
Mrtvilo, katero vlada v naši organizaciji je potreba odpraviti. Ni dovolj. če član plačuje redno svoje prispevke. S tem ni organizaciji dovolj pomagano. Potrebno je, da sc člani aktivno udejstvujejo v strokovni organizaciji. Kaj naj bode delo posameznika v organizaciji? Vsaki član mora priti točno ob določeni uri na redni mesečni sestanek (Maribor!), ne eno uro pozneje. Na sestanku naj se po mogočnosti udeležuje vsakdo debate s kratkimi izjavami, k poročilom in daje nasvete, da se ve odbor ravnati'po navodilih članstva. Zaupniki delavnic naj podajajo poročila o razmerah v posameznih delavnicah. Kateri člani na sestanke ne prihajajo, jih je potreba na to prigovarjati in s seboj pripeljati. Mnogokrat se dogaja, da se o posebno važnih vprašanjih ne more sklepati, vsled premalo udeležbe in tako delo zaostaja. Glavno pažnjo pa morajo člani, posebno pa zaupniki posvetiti na to, da se sklenjena tarifna pogodba od prve do zadnje točke točno izpolnjuje. Vsakdo naj pomisli, da obstoječa tarifna pogodba ni delo posameznika, ampak da je to delo trdega boja. Zaupniki pazite, da se Sumi delovni čas točno izpolnjuje. S tem se ravnate po tarifi, ter blažite brezposelnost, katera zavzema pri naši stroki velike dimenzije. Kadar izide naš list »Delavec«, sezite po njemu ter ga čitajte, nikar ga ne nosite po žepih. Ko ga prečitate, dajte list drugemu naprej, da ga še drugi čita. Vsaki član mora biti informiran o strokovnem gibanju svoje, kakor tudi druge stroke, ter o perečih vprašanjih socialne politike. Vse te informacije daje »Delavec« svojemu članstvu. Sodrugi! Naj se ravna v prvo vsaki član po teh navodilih in se bode delo v organizaciji poživelo, posebno sedaj, ko gremo seziji naproti.
Pozor! V Holandiji so krojaški pomočniki pred izprtjem. Pomočniki so stavili svojim delodajalcem zahteve, za povišanje plač, za dopuste delavcem na domu in povrnitev režijskih stroškov, katere imajo delavci, ki delajo na domu. Delodajalci so pogajanja razbili in hočejo pomočnike izpreti in to pri konfekciji kakor pri naročbinarjih. Zatoraj velja za Holandsko zapora za krojače. Kakor pri nas v Jugoslaviji,
tako tudi v Nemčiji vlada velika brezposelnost. Po poročilu društvenega glasila, je bilo januarju polno vposlenih samo 52.2% moških krojačev, ženskih pa le 46.1%. Tam dobijo brezposelni redno državno podporo. Pri nas pa imamo le pravilnik brez denarja.
Na Dunaju imajo krojaški vajenci plače, katere se zvišujejo vsakega pol leta. Tako prejemajo v:
I.	polletju od Din 14.10 do Din 19.20
11.	»	»	»	21.92	»	»	30.88
111.	»	»	»	27.36	»	»	38.64
IV.	»	»	»	37.44	»	»	50.16
v.	»	»	»	46.40	»	»	65.52
VI.	»	»	»	68.32	»	»	96.40
Pri nas pa še mojstri zahtevajo, da jim starši vajencev plačujejo zato, da jim po 10—14 ur dnevno garajo.
Sploina Delavska Zvesa Jugoslavije.
Okrožnica vsem podružnicam Splošne delavske zveze Jugoslavije v Sloveniji!
Dragi sodrugi!
Na podlagi sklepa oblastne konference S. D. Z. J. za Slov. razpošilja tajništvo vsem našim priključenim podružnicam sklep, ki je obvezen za vse naše podružnične funkcijonarje. Resolucija je bila sprejeta od večine delegatov; obvestite o tem vse članstvo.
Resolucija:
Delegati, zbrani na konferenci S.
D. Z. J. v Ljubljani dne 4. februarja 1928, konš ta tirajo:
Na podlagi poročila delegatov o stanju naših podružnic ter delovanja istih se ugotavlja, da so stroški za agitacijo, administracijo in strokovno glasilo sorazmerno z dohodki preveliki, vsled česar je v letu 1927 v celem poslovanju ponovni znatni deficit. Delegati so na konferenci o tem obširno razpravljali ter se je končno sklenilo sledeče:
1. Formira naj se Oblastni odbor S. D, Z. J. za Slovenijo, katerega mora končno odobriti kongres O. R. S. J. v Zagrebu. Kongres se vrši o Veliki noči t. 1. Do kongresa je ta odbor samo provizoričen ter obstoji iz 7 članov,
2. Naloga tega odbora je, da potom delegatov na konferenci Strokovne komisije dne 5. t. m, stavi zahtevo, da se organizira biro pri Strokovni komisiji, ter formira tajništvo iz nameščencev odnosno plačanih funkcijonarjev, ki naj bi prevzeli vse posle priključenih zvez pri Strokovni komisiji v Sloveniji. Prizadete zveze pa morajo pravočasno odračunavati posebno kvoto za vzdrževanje teh nameščencev; na ta način bi odpadla potreba plačevanja tajnikov posameznim zvezam.
3. V svrho zmanjšanja prevelikih stroškov za list »Delavec« konferenca sklene, da se ga odslej napTej pošilja samo rednim članom naše zveze. List »Delavec« naročujejo za svoje podružnične člane vsaka podružnica zase ter plača od vsakega prispevka v ta namen 50 para naravnost na u-pravo lista »Delavec« v Ljubljano. Ta odtegljaj se ne pošilja na centralo v Zagreb, temveč v Ljubljano.
Samo v tem slučaju, ako se sprejmejo omenjeni predlogi, je mogoče, da naša zveza, zadovolji vsem obveznostim napram Strokovni komisiji, listu »Delavec« in svojim članom v Sloveniji. Poleg tega je konferenca S. D. Z. J. uverjena, da je strokovno gibanje v Sloveniji mogoče samo tedaj, ako bo Strokovna komisija razpolagala s sposobnim tajništvom. Strokovna komisija naj v smislu tega uravna svoje gospodarstvo, ker le na ta način je dana možnost, da bo šlo strokovno gibanje v Sloveniji odločno po pravi poti naprej.
Celje,
Dne 17. februarja se je vršilo pogajanje med zastopniki delavstva ter zastopnikom tovarne raivn. Miloševičem ter se je dosegel sledeči sporazum:
Zapisnik,
sestavljen v pisarni ravnateljstva »Pražarne, d. d.« v Celju, dne 17. februarja 1928 o priliki pogajanj glede sledečih zadev:
1, Volitev obratnih zaupnikov.
2. Spomenica glede povijanja prejemkov delavcem.
Navzoči:	Za Pražarno d. d. ravnatelj
g. Miloševič, za Delavsko zbornico ravnatelj Kopač in Komavli, za Splošno delavsko
zvezo Jug. strokovni tajnik Makuc ter zaupniki Primožič, Ferjane in Vrečar.
Zastopnik Delavske zbornice Kopač otvori pogajanje ter »poroči predmetne zadeve, nakar se preide na podrobno razpravo.
Glede volitev obratnih zaupnikov se po kratki debati sklene, da se iste izvedejo dne 6. marca 1928 ob pol 14. uri v zato določenem lokalu podjetja. Soglasno se sklene, da se volitve izvršijo na podlagi sporazumne liste in v smislu § 1 predmetne uredbe.
Nato se preide na razpravo glede spomenice in sicer točko za točko.
Prva točka »Pokojninski sklad« odpade, ker se je v tej zadevi že dosegel med vodstvom tovarne in delavci popolen sporazum.
Glede druge točke »Vročinska doklada« se po obširni debati in obojestranskem pojasnjevanjem vzame soglasno na znanje izjavo g. ravnatelja Miloševiča, ki je izjavil, da bo upravnemu odboru »Pražarne d. d.« predlagal ugoditev te zahteve delavcev (in sicer za mesece junij, julij in avgust vsako leto).
K točki »Premog« se sklene po izjavi g. ravnatelja Miloševiča, da bo upravnemu odboru podjetja, ki se prihodnji teden sestane, predlagal, da se vsem delavcem deputat v premogu ukine, kot nadomestilo pa se vsem delavcem plače povišajo z vrednostjo premoga, ki sc bo potem dajal delavcem po nabavni ceni.
Glede penzioniranja delavcev se vzame na znanje izjavo g. ravnatelja Miloševiča, da sc bo v poštev prihajajoče delavce v bodoče vpokojevalo namesto 1. januarja 1. maja vsakega leta.
Nagrada pečarjem se zviša za 50 odstotkov in se bo pri tem naredila poskušnja, da se pri pečeh doseže višjo produkcijo.
V	Celju, dne 17. februarja 1928.
Za »Pražarno d, d.« Miloševič, 1. r. —
Za Delavsko zbornico: J. Kopač, 1. r., Komavli, 1. r. — Za S. D. Z. J.: Ivan Makuc, 1. r.
Ruše.
Dne 15. februarja se je vršil podružnični shod, ki je bil še precej dobro obiskan. Poročal je s, Makuc o poteku in sklepih konference ter o volitvah obratnih zaupnikov. Poročilo se je vzelo na znanje. Nadalje se je izvolilo s. Strnada v pokrajinski odbor za Slovenijo na podlagi sprejete resolucije na pokrajinski konferenci v Ljubljani. Shod protestira proti ponovnemu odpustu 26 delavcev iz tovarne; med odpuščenimi je več družinskih očetov. Zaupniki smatrajo odpust kot neutemljen iz naslednjih razlogov:
Po nekaterih obratih se dela čez uro, zlasti v oddelku za nakladanje in v ključavničarski delavnici. Delavstvo je mnenja, da je odpust neutemeljen ter da bi se moralo v prvi vrsti obdržati starejše delavce ter one, ki so brez vsakega premoženja. Nadalje bi se moralo ukiniti vsako čezurno delo. Ako bi tudi to ne zadostovalo, tedaj so delavci priprav ljeni delati tudi samo po 6 ur dnevno. Na podlagi gornjega sklepa se je sklenilo, da gre delavska deputacija k ravnatelju tovarne intervenirati pri hodnji dan, kar se je tudi izvršilo. V deputaciji so bili: za D. Z. s. Čeh ter zaupniki ss. Makuc, Vrgec in Ogrizek. G. ravnatelj se je izgovarjal, da je moral napraviti ta korak, ker je višina zaposlenih delavcev prevelika, rekoč: navadno dela pni nas do 480 delavcev, sedaj pa je ta višina prekoračena za kakih 70 delavcev in smo prisiljeni, da jih nekaj odpustimo. Deputacija je stala na svojih zahtevah,da naj se ukine čezurno delo in da sle obdrži vse delavce vsaj čez zimo, kar pa je ravnatelj odklonil; pač pa je pripravljen obdržati poročene in one delavce, ki so že več let v tovarni. Izgovarjal se je, da so nekateri delavci leni in da je tudi to vzrok za odpustitev. Kar se tiče čez-urnega dela, se bo preiskalo in odpravilo.
Organizacija mora v bodoče paziti, da se ne bo med tem časom jemalo drugih delavcev v službo in naj se nam vsak tak slučaj takoj sporoči.
Končno naj delavstvo razume, da brez dobre organizacije v tovarni ne gre. Zaupniki imajo pri ravnateljstvu samo tedaj rešpekt, ako stoji delavstvo za njimi. Podružnica S. D. Z. J. pa je zadnji čas padla na članstvu in le malo je onih borcev, ki redno plačujejo članarino. Sodrugi, delavci! Težka naloga nas čaka, ako bomo hoteli vsiliti našo voljo delodajalcu; kolektivna pogodba se le malo kje še vpošteva, plače so mizerne in poleg tega še vedno živeti v strahu, kedaj te poženejo na cesto kot lenuha, ker si ves izstradan in izčrpan od dela. Delavci v tovarni v Rušah, premiš-
ljujte to in videli boste, da ni druge rešitve kot organizacija in solidarnost v boju.	M.
Kemična tovarna v Mostah,
Dne 16. febr. se je vršil pri nas dobro obiskani shod. Poročal je sodr. Jančič o poteku kongresa ter o pomožni blagajni, ki se misli v tovarni ustanoviti. Do sedaj je bila navada, da, ko je bil delavec več časa bolem, se je obrnil na delavce s prošnjo, naj se mu pomaga iz revščine; napravila se je nabiralna pola, ki je krožila od moža do moža, tako da se je vendar v marsikaterem težkem slučaju rešilo družino iz najhujše bede. Od sedaj naprej smo sporazumno z g. ravnateljem šli še dalje in bomo plačevali tedensko po 1 Din od svoje plače, v isti izmeri tudi tovarna. Ta fond bodo upravljali zaupniki in se bo odločalo za vsak slučaj posebej. Delavci so s tem zadovoljni ter ob tej priliki lahko rečemo, da smo storili zopet en korak naprej. V oblastni odbor za Slovenijo smo na podlagi sprejete resolucije izvolili ss. Jančiča in Lipovša. Za kontrolo pri pomožni blagajni pa ss. Lukec in Reven. Dalje se je odločno obsojalo delovanje ta-kozvanih sekcij kakor:	strugarjev,
strojnikov, kurjačev, elektrotehnikov itd. Po našem mnenju so se ustanovile te sekcije radi tega, da si obvarujejo svojo strokovno izobrazbo pred ornimi nekvalificiranimi delavci brez strokovnih izpitov; zbirali da se bodo sicer v sekcijah, plačevali pa svoje prispevke svoji strokovni organizaciji, ki more bati v eni tovarni samo ena. Kam pridemo s temi organizacijami? Ako se bodo odločile od tovarniške podružnice vse kvalificirane delovne sile in se te delile vsaka na svojo stroko, mora organizacija kot celota propasti. Shod je sklenil, da se svetuje predsednikom in tajnikom imenovanih sekcij, naj podučijo člane, ki pristopajo sekcijam in odstopajo od podružnice SDZJ, da je tak korak napačen. V tovarni imamo izvoljene obratne zaupnike in ne pustimo pod nobenim pogojem, da bi sp delalo preko zaupnikov. Napačno je tudi mnenje nekaterih, da bodo samostojno lažje več dosegli. Poglejte železničarje, kak uspeh so imeli, ko so se delili na strojevodje, profesijoniste, pregledače kola, uradnike, pisarniške sluge itd. 'Danes je ta iluzija tudi med železničarji propadla, kakor so propadla tudi ta samostojna društva. Sekcije imajo pomen samo pri tovarniški organizaciji, vse drugo ima namen razbiti obstoječo podružnico. — Naša parola mora biti tudi za v bodoče: ena tovarna, ena organizacija.
V	tej enotni organizaciji pa so lahko strokovne sekcije po strokah, prispevke pa je plačevati podružnici. Ker je to principijelne važnosti za obstoj naše organizacije, naj povedo v listu »Delavec« svoje mnenje tudi drugi. — Franc Jančič, zaupnik v kem. tovarni v Mostah.
Občni zbor kemičnih delavcev v Hrastniku.
Po običajnem poročilu starega odbora o delovanju podružnice je poročal še s. Makuc o novem pravilniku za volitve obratnih zaupnikov. Nadalje se je sklenilo, da se intervenira pismeno pri ravnatelju kemične tovarne, kaj je z obljubljeno društveno sobo, ker je že neštetokrat obljubljeno, da se jo bode popravilo in izročilo delavcem v uporabo, ali do danes je ostalo samo pri obljubah. Glede spora radi podružnične vese lice, ki se je vršila dhe 15. avgusta, se sklene, da se mora v teku enega meseca spor likvidirati ter sporočiti tozadevni sklep tajništvu v Ljubljani Radi volitev obratnih zaupnikov se je .sklenilo počakati konference strokovnih zvez ter na podlagi navodil iti na volitve. Končno je bil izvoljen podružnični odbor iz sledečih sodru-gov: Obrčkal Ivan, predsednik; Zu-panek Anton, podpredsednik; Gaberšek Anton, tajnik; Jošt Ivan, namestnik; Žibret Anton ml., blagajnik; Koš-nik Jože, namestnik. V kontrolo: Be-renšek Franc, Šanti Jože in Sekola Anton. — Vsi navzoči ss. so obljubili, da bodo šli s podvojeno silo na delo ter spopolmili podružnico in organi zirali zadnjega moža v tovarni.
Monopole!.
Tobačna tovarna v Ljubljani.
Strah in trepet se je pojavil v tobačni tovarni okoli 10. februarja, ko je ravnateljstvo zvedelo, da pride našo tovarno obiskat generalni direktor državnih monopolov. Vse urad-štvo se je treslo in trepetalo, ko so zvedeli za to novico. Čudno, da tako mali človek po naravi, pa napravi toliko skrbi in strahu nekaterim ljudem. Seveda moramo vedeti tudi to, da je ta človek bil bivša policajac. Delavce v tobačni tovarni seveda se ravno s pendreki ne tepe, ali tepeni smo ne drug način tako, da živimo najbolj mizemo življenje. Kakor prejšnje čase, tako smo tudi sedaj prosili ravnatelja, da nas predstavi upravniku, da mu povemo svoje želje in težnje in da zahtevtmo dd njega, da nam izposluje tisti pravilnik, ki ga že štiri leta »radijo«; dalje ga bi tudi vprašala, kdo mu je dal informacije takrat, ko je bil na seji finančnega odbora in se je tako hvalil, kako da se monopolnim delavcem zboljšu-jejo plače in njih položaj. Morda se mu je takrat zmešalo in je imel pred očmi čisto druge kategorije in ne mo-nopolskih delavcev, ker mi delavci nič ne vemo o tem, da bi se nam kaj zboljšale naše plače. Ravno narobe, odkar imamo policajca za upravnika monopola, smo že precej zgubili in kakor se gosp. upravnik izraža, bomo še bolj prikrajšani. Saj dosti več že itak ne moremo biti prikrajšani, ser že sedaj nimamo nič. Mi delavci vemo dobro tudi, da je gospod upravnik dobil za leto 1927 precej lepe nagrado in to lepe desettisoče Din, seveda to pa zato, ker se je znalo iz nas delavcev iztisniti čim več profita. Dalje moramo najostrejše protestirati in grajati tako početje, ker se delavskih zaupnikov niti toliko ne u-pošteva, da bi nas sprejelo v razgovor. Končno se je gospod izrazil tako: Ja nišam dočao ovamo, da pri-mam radnike, nego ja sam dašao, da vidim fabnLku! — Torej, delavci, združujmo se in tehtajmo svojo moč! Na delo, organizirajmo vse čakavce!
Podaljšanja roka za Izvedbo volitev delavskih zaupnikov.
Z ozirom na predlog Delavske Zbornice v Ljubljani v zadevi podaljšanja roka za izvedbo volitev delavskih zaupnikov v letošnjem letu, ki je bil določen v smislu čl. 2 Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov (U. L. št. 3/3 z dne 9. I. 1928) za mesec januar, je Ministrstvo Socijalne Politike z odlokom Z. R. br. 610/IV z dne 24. I. 1928 odredilo, da naj Inspecija dela v Ljubljani v sporazumu z Delavsko Bbomico v Ljubljani podaljša za letošnje leto navedeni rok.
Vsled tega podaljšujem za območje Inšpekcije dela v Ljubljani, z ozirom na dopis Delavske Zbornice št. 267 z cfne 8. II. 1928, rok za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za leto 1928 do konca meseca marca 1928.
Šef Inšpekcije Dela v Ljubljani: Ing. Evgen Baraga, s. r.
Izjava. Podpisani sem skušal zvedeli za ime dotičnega, ki me je denunciral pred firmo Glanzmann & Gassner v Tržiču. Ne vem, ali je to bilo iz osebnega sovraštva, ali iz strankarskega, ali je imelo kak drugi namen. Ker pa imena tistega dosedaj še nisem mogel zvedeti, ga poživljam, ako je mož, da se sam javno javi in da mi to dokaže. Ako tega ne stori, je podlež in ničvreden človek, ki ni vreden, da mu pljunem v obraz. — Ivan Kosmač, delavec, Tržič.
Občni zbor.
Zadruga »Delavski dom« v Mostah vabi svoje člane na svoj redni občni zbor, ki sc vrJi v nedeljo, dne 25. marca ob 9. uri dopoldne v gostilni Kavčič pri Kemečni tovarni v Mostah z dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Razni predlogi.
Vsi člani, ki imajo za zadrugo kaj obračunati, naj to storijo pred občnim zborom.
Odbor.
PLETILNI 5TMJI
vsakovrstni, na ročni in motorni pogon, v veliki zalogi ter strokovni pouk nudi:
Fran Kos, Ljubljana
Židovska ulica Slav. S.
V	imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora K D. S. Z. J. izdala in urcluje ter za tiskarno odgovarja Josip OSlak v Mariboru Tisk' Ljudske tiskarne v Mariboru.