FOR Freedom AND Justice I NO. 89 Ameriška Dom n vi 4 n rcf^ i r«T i £ T' ' r -t' -AD m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, November 20, 1 984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu’ PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Eksplozije utekočinjenega plina v predmestju Mexico Cityja ubile najmanj 300 oseb, ranile pa več kot 600 MEXICO CITY, Meh. - Včeraj je Pn lo do nesreče v skladiščnih prostorih naftnega podjetja Pemex v predmestju Tlal-nepantla na robu mehiške prestolnice. splodiral je utekočeni plin, pri tem pa je 1 o uničenih kakih 66 akrov zemeljske Površin^ v eksplozijah in požarih je pa izgu->*o življenje najmanj 300 ljudi, več kot 600 1 Je pa ranjenih. Reševalci pričakujejo, da Rri x na^* vel*k° več trupel. Predstavnik e ega križa, ki sodeluje pri reševalni akci-je morda v nesreči ubitih več kot 3U0 oseb. Današnji Cleveland Plain Dealer pri-toeria kntestrofo v Mexico Cityju s strahovi-e. sP*oz‘j° pri plinarni East Ohio Gas tu v "klerski naselbini 20. oktobra 1944. Mnogi s 1 s.tafeJSi bralci, tudi urednik sam, se živo ominjajo tega ^ y nesre^j je jjj|0 u5itih tem °Se*3’ un‘^ena Je bila kvadratna milja, v biloPr°St0rU P080re*° 79 hiš, 217 avtomo-ek« V| m. ^Ve tovarn>- Tudi v tej nesreči je P odiral utekočeni zemeljski plin. ln^n°VOr* me<* Pre(*slavn*k' Nikaragve A - Rev. Jesse Jackson bo obiskal 'karagvo na povabilu sandinistov sest r ANZANILLO, Mex. - Včeraj so se obm ' ^re^stavn‘k' ZDA in Nikaragve v tem najtj°rskeni letovišču. Namen teh stikov je drj. pot znosnejših odnosov med tema bdi V^nia' Sandinistični režim v Nikaragvi kar' ^ pr‘Pravljaj° ZDA vojaški napad, je -ZDA zanikajo. Ameriško stališče pa ir|Q Nlkaragva s svojim oborožitvenim na-2^» °8ro^a mir v Srednji Ameriki in tega min; niso Popravljene trpeti. Reaganova ad-PotreJ3^3 trC**’ bhkara8va nikakor ne °bramt!Je t0^ko sodobnega orožja samo za da ;e .n® namene, Nikaragvejci pa pravijo, 'n tornjl|^°Va ^ezela neodvisna in svobodna bi, Cj a*lko sami odločajo o svoji obram- tovska varnostna služba je za zaroto izvedela in aretirala agente, v javnosti pa dala vedeti, da je atentat uspel. Takoj je Libija prevzela odgovornost, potem pa so Egipčani organizirali tiskovno konferenco, na kateri se je pojavil sam Bakoush. Urednik uradnega časopisa Al Akhbara v Cairo je včeraj označil Kadifija za zločinca in zahteval kolektivno arabsko akcijo zoper libijskega samodržca. Kadafi, ki je na obisku na Malti, je dejal, da je Mubarak agent ameriške CIA. Nobena tajnost ni, da želi Kadafi strmoglaviti Mubaraka, Mubarak je pa menda pripravljen celo na vojaški spopad s sosednjo Libijo. Državi nimata diplomatskih odnosov. Dostavo hrane od lakote umirajočim Etiopčanom ovirajo gverilci - ZDA in ZSSR sodelujejo v reševalnih akcijah ADDIS ABABA, Eti. — Kot kaže, so gverilci, ki se bojujejo zoper etiopski režim, zavzeli veliko taborišče v severnem delu države, kjer čaka na pomoč več tisoč od lakote umirajočih sorojakov. V taborišču v Kore-mu je baje do 40.000 beguncev, od teh kar 15.000 otrok. Menda ni dovolj hrane za preživljanje teh ljudi. V zadnjem času je mednarodna akcija do neke mere olajšala trpljenje v tem taborišču. Do nedavnega je namreč umrlo od lakote do 100 ljudi, zadnji čas pa »le« 40. V Koremu je več zahodnoevropskih socialnih delavcev, ki skušajo pomagati nesrečnežem. Njih usoda ni znana. Dejstvo je, da sodelujejo ZDA in ZSSR v reševalni akciji. Tako so etiopske oblasti dovolile zahodnemu novinarju prihod na vojaško letališče, kjer pripeljajo ameriška letala hrano, ki je potem pretovorjena na velike sovjetske transportne helikopterje, ki jih pilotirajo sovjetski letalci. V krajšem pogovoru z enim teh je novinar zvedel, da je sodelovanje povsem profesionalno in složno. - Kratke vesti - Oenjp p' -tesse Jackson, črnski voditelj i je i^' ^ern°kratski predsedniški tekmei 113 Pov'h f3 k° vochl delegacijo v Nikaragv ge. V h I U Voc^a sandinistov Daniela Orti tied ,,--e e8aclj' bo menda največ črnce' Yrw župan mesta Atlante Andre r°un ... 4UPan mesta Atlante Andre hliniš,.’ 'J6 nekaj časa v Carterjevi a< nitlistra •• neKaJ časa v Carterjevi a< '''I' nar sandinisto l“ega or0jtOVal’ naj ne dobavljajo sodobne Oro$* • J V VJWUavUaJw »vzuvjuii ^Kanova'0 ^ 06 stor‘-i° n^’ kar b' Inh ^Pro ’r°vok •• a(lministracija smatrala ; H da iparJO<<' Predstavnik Bele hiše je d ’ da je 'cusiavniK tseie mse je a 8re, kamor ^i'011 privatni držav|jan in lahl se^' samodr^ec Moamar Kadafi »a 0p °sniešil v zadevi atentata refnika Abdel-Hamida Bakousha odsi^’ ~ Včeraj je Libija zahl ^0shija Mr^n'tev tipskega predsednil je . | araka- Vzrok najnovejšega n 'bijskeg ' neusPeli atentat na vodilne; k°usha*, °poreCnika Abdela-Hamida B ^^ Zlv' v izgnanstvu v Eeintu. Eci w > -v! ZIV1 ra Predsednik Reagan, ki je na počitnicah na svojem ranču blizu Sante Barbare, Kalif., je zavrnil predlog neke konservativne organizacije, naj bo Social Security sistem privatiziran. Reaganov predstavnik je dejal novinarjem, da v sistemu ne bo nobenih sprememb. V predsedniški kampanji je bil Reagan ponovno obljubil, da bo v njegovi drugi mandatni dobi ostal Social Security nedotaknjen. V govoru ob 67. rojstnem dnevu Indire Gandi, je njen sin in naslednik na krmilu Indije Radživ Gandi dejal, da je njegova mati umrla zaradi mednarodne zarote, katere cilj je razkosanje Indije. Ugotoviti moramo, je rekel Gandi, katere sile so v ozadju tega načrta. Kot kaže, je sovjetsko vodstvo pripravljeno na obnovitev pogajanj o omejevanju oboroževalne tekme z ZDA. Sovjeti menda tudi kažejo več zanimanja za srečanje med Reaganom in Konstantinom Černenkom. Poljski voditelj Wojciech Jaruzelski bi rad odstranil staliniste v partijskem vodstvu, menijo zahodni diplomati, nastanjeni v Varšavi. V zadnjem času se je Jaruzelski srečal z mnogimi drugimi vzhodnoevropskimi voditelji, njegov namen naj bi bil najti podporo za odločnejši ukrep zoper domače staliniste, ki naj bi bili odgovorni za umor duhovnika Popieluszka pretekli mesec. Včeraj je atentator ustrelil turškega diplomata, uslužbenca poslaništva na Dunaju. Iz Clevelanda in okolice KRES vabi nove člane— Slovensko folklorno društvo KRES prisrčno vabi vso slovensko mladino, ki že obiskuje srednje šole (high school) in se zanima za slovenske plese in folkloro, na sestanek za nove člane, ki bo to nedeljo, 25. novembra, od 7. do 8. ure zvečer, in v nedeljo, 2. decembra, od 7. do 8. zvečer, v Baragovem domu na St. Clairju. Nadaljnje informacije posredujejo Peter Hauptman (481-1871), Andrej Gaser (381-2602), in Suzi Snyder (391-8036). Nov odbor KRESA— Plesna skupina Kres je na občnem zboru 11. novembra 1984 izvolila sledeči novi odbor za leto 1985: Predsednik: Peter Hauptman; podpredsednica: Suzi Snyder; blagajničar: Peter Lekšan; odborniki: Jože Gaser, Matt Lončar, Marko Zakrajšek; tajnik: Andrej Gaser, 468 Snavely Rd., Richmond Hts., OH 44143, tel. 381-2602; zapisnikarica: Monika Gaser; učiteljice: ga. Bernarda Ovsenik, ga. Breda Lončar, ga. Veronika Žnidaršič. V Slomškov sklad— Slomškov krožek se lepo zahvaljuje dobrotnikom, ki so darovali za Slomškovo beatifikacijo: Mary Palčič $35, Francka Hočevar $20, John Štempihar $15, Marija Marolt $14, Ivanka Košir in N.N. po $5, in Marica Miklavčič $3. Bog povrni! Zadušnica— V četrtek, 29. novembra, ob 7h zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajno Ivanko Stegne, ki je pred nedavnim umrla v Beli krajini. R.I.P. Belokranjci vabljeni! Korotanovo silvestrovanje— Pevski zbor Korotan prireja silvestrovanje letos v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Ob 7. uri zvečer bo servirana večerja, za ples in zabavo bo pa igral Alpski sekstet. Vstopnice se dobijo pri članih! Božični oglasi— Uslužbenke v naši pisarni že sprejemajo božične oglase. Cena je ista kot lanska. Oglasite se osebno v pisarni ali seveda pismeno ali po telefonu - 431-0628. Za Chicago in okolico bo oglase zopet nabiral g. Lukvik Jelenc (312 - 778-2998), za Milwaukee in okolico pa g. Joseph Mursec (414/ 671-1216). Ta teden pa je v telefonskem pogovoru z urednikom AD povedal naš zvesti torontski dopisnik g. Peter Markeš, da bo nabiral oglase v Torontu in okolici. Primeren božični dar za sorodnika ali znanca bi pa bila naročnina na AD! Ob Zahvalnem dnevu— Ta četrtek je Zahvalni dan, narodni praznik. Naša pisarna bo seveda ta dan zaprta, petkova AD bo pa redno izšla. Letošnja polka zabava— Ta četrtek, Zahvalni dan, bo vsakoletna polka zabava, ki jo organizira Cleveland Slovenian Radio-TV klub v priznanju in pomoči radijskih oddaj Tonyja Petkovška. Tudi letos bo prireditev v avditoriju višje šole sv. Jožefa na E. 185. cesti, začela se bo ob 6. uri zvečer, nastopalo bo več polka godb iz Clevelanda in drugih krajev. Vstopnice so po $4.50 v predprodaji pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti, pri vhodu bodo pa po $5. Ta polka zabava bo 23. po vrsti. Dobitniki pri Sv. Vidu— Preteklo nedeljo zvečer se je končal 3-dnevni Novemberfest pri župniji Sv. Vida, ki je zelo lepo uspel. Dobitniki nagrad so bili sledeči: 1. nagrado $1000 je zadela Antoinette Hollis s Prosser Ave., drugo nagrado $500 pa Apolonija Žakelj z Nottingham Rd., tretjo $300 pa Helen Simončič s Schenely Ave. Po $100 pa so dobili: Mary Železnik, Marcella Rd.; Sophie Opeka, Braeburn Dr.; Jennie Strum-bel, E. 61 St.; Frances Hočevar, Carl Ave.; Rudy Hočevar, E. 66 Place; Patricia Owens, E. 76. St. Zahvalni festival tudi uspel— Preteklo nedeljo je bil vsakoletni farni festival pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Dobitniki so bili: $500 C. Dur-ket, $200 C. Burris, $100 S. Bobič, po $50 C. Matkovič in C. Kucher, po $25 R. Hozjan in A. Novak. Vstopni nagradi $25 sta prejela S. Kerman in Z. Cenin. »Dopisnične« nagrade so prejele ge. Habat, Žagar in Kete. Afgan, dar ge. J. Glihe, je prejel G. Urbas, »Raggedy Ann Dolls«, darovala ga. Bea Tomc, sta pa dobila M. J. Princ in ga. Spendel. Prebitek festivala bo znašal okoli $12.000. Župnik g. Viktor Tomc se zahvaljuje vsem, ki so delali pri festivalu, in vsem, ki so ga obiskali. Bog vam povrni! Božičnica— V nedeljo, 2. decembra, bo božičnica za mlade članstvo društva št. 255 KSKJ in sicer ob 4. pop. na domu tajnice na 17609 Schenely Ave. VREME Spremenljivo oblačno in hladno danes z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 32° F. Pretežno sončno jutri in nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 38° F. V četrtek pooblačitev z naj višjo temperaturo okoli 410 F. AMERIŠKA DOMOVINA Drobtinice, sladke in žaltave 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------------83--------------------------- AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year - Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 89 Tuesday November 20, 1984 - Strela z jasnega - Star slovenski pregovor pravi, da je udarilo kot strela z jasnega, kadar doleti ljudi kakšen nenavaden hipen in razburljiv dogodek. Z jasnega neba ne treska, zato je primera znamenje izrednosti in nepričakovanosti. Nekaj takega se je pred časom dogodilo pri pogajanjih za kontrolo atomskega orožja med ZDA in ZSSR, ko je ruski delegat vprašal svojega amerikanskega kolego: »Kaj pa, če dobi Kadafi (atomsko) bombo?« Kdo je ta Kadafi, dobro vemo. Je diktator v Libiji, nekdanji italijanski koloniji v severni Afriki in slovi kot eden največjih svetovnih teroristov. (Prav zadnje dni smo priča najnovejšega Kadafijevega podviga: ponesre- čenega atentata na vodilnega libijskega oporečnika v Egiptu. Ur.) Amerikanec se je na vprašanje samo namrdnil - nihče nima rad takih presenečenj - in ni nič odgovoril, gotovo pa se je zamislil ob vprašanju zaskrbljenega Rusa, kaj bi se lahko zgodilo, ko bi nuklearno orožje prišlo v posest teroristične države. Rastoče širjenje terorizma po svetu, ki ni ostalo omejeno le na teroristične napade na ameriške marine in njihovo poslaništvo v Libanonu, temveč se širi po Irskem otoku, je pljusknilo v Anglijo in je le za las manjkalo, da ni postala njegova žrtev sama premierka vlade Mrs. Thatcher, med tem ko mu je Indira Gandi v Indiji podlegla itd. Problem svetovnega terorizma stalno narašča, to pa radi tega, ker mu ni mogoče uspešno ustaviti razvoja in ga uničiti. Zelo je nevarno, da se bodo kočljivi mednarodni problemi v bližnji bodočnosti reševali ne po diplomatskem potu in ne na sestankih narodnih voditeljev in mednarodnih konferencah, temveč s streli, iz revolverja in uporabo bomb, ki utegnejo prav kmalu biti - atomske. Bral sem nedavno, da je neka zahodno-nemška kompanija že poslala teroristu Kadafiju v Libijo sestavne dele medcelinskega misila, s katerim se atomske bombe lahko pošiljajo prek oceanov. Noben del sveta ne more biti varen pred njimi. V tej zvezi si sedaj predstavimo libijskega polkovnika Kadafija, ki je kot nesporni šef neodvisne države pristni vzorec političnega terorista. Je fanatičen sovražnik demokratičnega sveta, predvsem Amerike in njenih evropskih zaveznikov. Pri tem mu botruje na nesrečo Sovjetska zveza, ki izkorišča njegove predrzne metode v borbi z Ameriko. Libija s svojim visoko vrednim oljem ni v zadregi za denarna sredstva, ki bi bila potrebna za nakup - po eni ali drugi poti - atomske bombe in medcelinskih misilov. Na las je Kadafiju podoben neukrotljivi verski fanatik ajatola Homeini, iranski diktator, kateri neprestano ščuva mohamedanske množice izven svoje države, naj prevrnejo obstoječo oblast in jo izročijo v roke fanatičnim mulahom. Ti bodo z enotnim nastopom mogli popolnoma obvladati ' produkcijo in razpečavanje olje iz arabskega prostora, ki ga v današnjem gospodarskem obratu nujno potrebuje skoraj ves svobodni svet. Tudi v tej zasnovi prednjačijo elementi terorizma, in tega je mogoče v danem trenutku raztegniti tudi na atomsko bombo in medcelinski misil. Kot Kadafi ima tudi Homeini na razpolago zemeljske zaloge olja, od katerega prodaje teko bogati denarji za dobavo atomskih bomb in misilov, za svobodni svet smrtno nevarni v fanatičnih rokah muslimanskega mesije in njegovih naslednikov. (Dalje na str. 4) CLEVELAND, O. - Lepo smo v Clevelandu 11. novembra počastili 25. obletnico smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. Že opoldan se je pokojnega lepo spomnil dr. Milan Pavlovčič na svoji radio oddaji, slišali smo Rožmanov glas iz magnetofonskega traku -nadvse lepo pa je bilo v cerkvi sv. Vida. Ob navzočnosti številnih Rožmanovih prijateljev - saj je bila velika cerkev napolnjena - je prevz. škof Pevec ob spremstvu osmih duhovnih sobratov daroval slovesno sv. mašo, pri kateri je pevski zbor prepeval izbrane, prav tej maši nadvse primerne pesmi. Ob strani od oltarja je bila pritrjena lepa slika škofa Rožmana. Ko smo se ozirali na to podobo in poslušali pesem »V nebesih sem doma«, se je marsikomu utrnila solza ginjenosti, pa skrita, tiha prošnja, da bi Rožman posredoval gori v nebesih pri Bogu, da bi se mi zemljani držali njegovega lepega nauka in se bolj ljubili med seboj. Po končani sv. maši je kar v cerkvi sledila spominska komemoracija - s pesmijo in recitacijami lepo povezana. Za sklep smo vsi skupaj zapeli »Marija skoz’ življenje«. Iz cerkve grede je marsikdo rekel: res, lepo je bilo. Rožman ima še veliko živih prijateljev, veliko pa jih je že odšlo za njim. Ali ni razveseljivo, da so se tudi na Koroškem spomnili svojega rojaka Gregorija Rožmana? Če je kdo slučajno prezrl dopis iz Koroške »Poklon velikemu sinu šmihelske Zahvala NEW YORK, N.Y. - Misijonski krožek v New Yorku se vsem prav lepo zahvaljuje, da nam je zopet lepo uspelo. Dobili smo namreč čistega $1580. za slovenske misijonarje. To vse je že v Clevelandu, odkoder naprej pošiljajo misijonar- j jem. J Hvala vsem, ki so nam pomagali na kakršen način. Bog plačaj vsem za darila, naj bo v denarju, ali pri dobitkah, posebno pa za domače pecivo. Pokazali ste, da so vam naši misijonarji še pri srcu in da rabijo naše podpore. Oni se mučijo med gobavci in se takore-koč žrtvujejo, samo, da rešujejo duše za Kristusa. Sedaj v novembru se spominjamo tudi naših pokojnih misijonarjev in duhovnikov kot npr. čč.gg. Kuhar, Farkaž, Blatnik, Trinko, Gabrenja, Urankar, Ambrožič, in brat Bonifacij, ki je bil kuhar tu na Osmi. Pa č.g. Knifica, ki je toliko let trpel od paca. Ne pozabimo na čč.gg Malovašiča, Varga, Škrbca in še mnogo drugih. Prav posebno pa se spomnimo našega misijonarja škofa Rožmana. Ob Zahvalnem dnevu mislimo na vse tiste, ki stradajo po svetu. Za N.Y. odsek MZA Helena Klesin fare«, naj poišče Ameriško Domovino z dne 6. novembra na sedmi strani. Ko so rdeči v Ljubljani Rožmana že odpisali v prepričanju, da je pozabljen, je njegovo ime nanovo poživelo in postalo predmet javnega razpravljanja. Čas bo prinesel, ko bodo izbrisani na škofu Rožmanu madeži, ki mu jih je nalepila rdeča revolucija. - Za boljše razumevanje bom danes začel že tukaj s snovjo, s kakršno sem navadno drobtinice končal. Stari možaki, nekaj jih je še živih, še danes vedo povedati, da je bilo v stari Avstriji pod cesarjem Franc Jožefom življenje boljše kakor pa je danes. Jaz ne verjamem! Poglejmo, kaj vse imamo danes, česar takrat ni bilo. Sam slavni cesar ni imel npr. ure budilke, ne toplomera in ne barometra; če bi vse to imel ne bi držal sluge, kateri je moral vsako jutro cesarja buditi in mu povedati, kako izgleda vreme za dotični dan. Dan za dnem se je ponavljalo isto. Sluga potrka zjutraj na vrata cesarjeve spalnice: »Veličanstvo, ura je sedem in izgleda, da bo danes lepo vreme.« Cesar v spalnici odgovarja: »Vem, vem, vse vem.« Hotel je povedati, da ga skrb za državljane skrbi, radi česar bdi. In naslednji dan: »Veličanstvo, ura je sedem in izgleda, da bo danes spremenljivo vreme.« Cesar: »Vem, vem, vse vem!« Ta ponavljajoča vsakodnevna cesarjeva vsevednost je šla slugi že na živce. Hotel se je prepričati o cesarjevi vsevednosti. V deževnem jutru je pustil cesarja spati do devete ure. Po deveti uri pa sluga zopet potrka na vrata: »Veličanstvo, ura je sedem in zunaj je krasno sončno vreme.« Cesar: »Vem, vem, vse vem.« Takrat pa sluga pred vrati vzroji in zavpije: »Hudiča vse ves, nič ne veš, ura je devet in zunaj dež lije kakor iz škafa. Vse ve samo Bog! Po meri časa je že daleč tja nazaj prav rahlo klenknil Celovški zvon o neki literarni nagradi levičarskemu pisatelju Polanšku. Tako rahlo je Zvon klenknil, da se od tistih glasov ni dalo razpoznati, če zvoni k molitvam za verne duše, ali vabi k velikonočnemu vstajenju. G. Mirko Javornik je tistemu glasu prisluhnil, ni mu bilo treba nič kaj razmišljati, njemu se je zdelo jasno, da je bil Polanšek odlikovan, zakaj drugega neki, kakor za roman »Križ s križi«. Da ne bo morda zadnji, je to Polanškovo nagrado Javornik hitro poročal javnosti; čujte in strmite, Mohorjeva je zopet ustrelila kozla - Mohorjeva da je Polanška počastila in denarno nagradila za roman »Križ s križu« S spretno roko, pisanja zmožen je Javornik napisal tudi članek za Ameriško Domovino, ki je bil natisnjen 9. oktobra 19 pod naslovom »Čudna zvesto ba nauku škofa Rožmana«. Po daljšem oklevanju sem jaz dotični članek iz AD izrezal in ga poslal Mohorjevi s kratko pripombo, da hočem za vsebino članka takoj jase odgovor, brez vsakega zavija-nja vedeti, če in koliko je na tem pisanju resnice. Odgovor Mohorjeve. P° lanšek ni dobil odlikovanja za roman »Križ s križi«, P° a šek ni dobil groša iz Mohorj -ve blagajne. Bil je ^ natečaj, ki ga je razpisala ^ žina in dom v počastitev Pcs. ce Milke Hartmanove ob nJ 80-letnici. Mohorjeva pn stvari ni imela kaj opravi >• Poslan mi je izrezek iz žine in doma, pesmice m cr Polanška, za kar je dob' grado iz žepa upokojen S profesorja g. Jožka Hutterj«* iz Globasnice, Pa še.p0£L ne poročila imam, ki J' ? bom tukaj objavljal, ker no mi je, da bo nekdo iz K ške napisal članek in vso obrazložil podrobneje. Tako se je to pot pf* Javorniku, da ni vedela le kaj je pisala desnica. Se bo g. Javornik izkavZn0Sti moža, kakršnega ga v Javn imamo: mož in borec za ^ in pravico? Bo prizna , ^ pisanjem omenjenega ^ storil Mohorjevi krivic je utrujenega gara^ ^6cka horjevo msgr. dnje- užalostil. To in nič več o ga ne pričakujemo. J. P' iokranjski k^ se zahvaljuje ^ ^ELAND, O. ELANU, vz. za. ki klub se "aJleP uspel ki klub se " pei je za nadvse lep bi)() iški praznik, 1(1 •> biio vembra. Ta dan J in obno jesfnsk°. teije od bno jesena- ..g, ibilo naše prd3 1 dra' daleč. Hvala v ’ 0o telji, da ste se 1*^, iji, ua — - - abin» našemu P°faOa i je bila velika^ ^ je bila vehka v- a :ega narodnega zasedena. iz član Tony ^ aI1. Ohio in nje??eP n»' lam je pripraV1 .j naŠe nravo, vesel d na; "p.3 h.i“„v Ll 59 gosio« "9 :pa h«a'a eli Slovenci«- jjal lelodijatni s |0 y«- lako, dajaj^. ^ aloženje s* dodijaim .|0\ .tako, daj • , : zahvaljuje11 ..ja^ jo Oddaji dr.NV u ki je tak° martinovanj Lhvaljujento y stkovška, za JJs*1 abila na ^ ^ ila S ien ick je »84 to- SIL VESTRO VANJE prireja K ° R ° T A N v SLOVENSKEM DOMU na Holmes Ave. VEČERJA ob 7. uri Igra ALPSKI SEKSTET em ,re-i s em sen Ja- na 5o- za an •je irni W- sni ieni /sej NEW YORK, N.Y. - Ljudje s"io pač takšni, da bi hoteli •meti vse jesenske dneve son-ne in nemeglene ter brez so-Parice v ozračju. To soparico v P° etnih dneh imenujemo pas-jost. Zato imamo tudi poznan "evšečen poletni čas »pasjih nevov«. pa verjemite, to ni-a °r niso moji dnevi, pa če-Prav kot kronist iz njujorške Slovenske srenje in iz njene re sv. Cirila na Osmi govo-lm >n pišem o njih. Jer sem v cerkvici tega pa-113 n-iuj°r^ih Slovencev za-s Prav vsako nedeljo - samo jad' tega, ker je še slovenska mi v naši skupnosti opore-nH °i ni0'' 'zraz »Pasji dnevi« slovenskem sv. Cirilu. Meje zmerom močno hudo, ker tud^ani pre^esto j'*1 doživljati zimsk,?. nedeljah jesenskih, nskih ln pomladnih, ko pra-Pasjosti ni v ozračju nad dnpi°rSkem- In tudi ti Pasji Pak 1nn-kakor niso "t^i- am-kad aŠC narodne skupnosti, sv r- V,Se prevee pušča svojega širila v samotnosti. sti n0* kron^ar nikakor po ve- naDolnmt0rem V domišl'iji svoji ob J ' .na^° domačo cerkev pra ”e e^ah, če je dejansko niko 3 ^°*ntmo j°> in »Osov-DolnV' PaSR dnevi« bodo po-ipj t°ma zginili. Pa verjemite ves'elC^a °n sam še najbolj °bra 'n Sre^en z nasmejanim kaj ^a Pisanje bo našel siljen"^ 23 enkrat sem pri-daijU' C 80voriti o njih, ko na- ^rSkih^i5 SVOj° kroniko nju-tembrslf' °Vencev- Po Peti sep-tia nedelJi. ki je bila far-v svo JOnSka’ smo sPet padli skemJ° >>Pasjost« pri sloven-^ePravSV' ^‘rdu na Osmi. Pa nedelja 3f bila to obhajilna svete;? tarnega društva Naj- NiJ S. !mena- ilu. 0ktobrsknŠe n' bll° na drugo ° na deljskr. fedeljo. Farno ne- f Me na |°Zra^e se je popravilo ° 'jo, kn retJ° oktobrsko nede- it 'etošnjo S n° irndi :C Z spet vJ Prosvetno Dve krsti in ena zibelka... )ru- tice na- ega :rja bna ne eče- jro- tvat :til° ica. ilza losti /ero je s inka Da M0' ,cka nje- lelo-za-ispel bii° bil° ie in e od dra-jvo0 drugo nedeljo ^ i ,oia- tud1 obaj , nas i je! nrljal ;\W .o'* mV /iUs|i spet v o r'cvetno nedeljo ce ij. Teo°rS^ kanadske Sloven- 5če ^zJn Slovensko gledali-alcrega bi mirno re- ’'JfOBEC SPOMIN ob*etnici. odkar <*°„ZAJEC Že "ovembra 1969. ‘Ve y- . ^r°bu spiš. V Mu „ *eČ ne biJe, Pq šp , med ^ami žai . edn° Živiš. Sinova Marija Edvard in Boris —vj v ai u 2 družinama. 20. nov. 1984. kel: Čekutovo, ker je sad njegovega skrajnega osebnega napora za ohranjevanje slovenske besede na ameriškem tujem - nas je tokrat izredno počastilo. Na njihovem gledališkem listu sem lahko na to nedeljo bral tole: »Sezona: devetindvajseto leto 1984/1985. Krstna predstava: »Na Osmi« v New Yorku za Ligin dan 21. oktobra 1 984.« Tokrat so nam podali kar precej zahtevno dramo - tako za režiserja in igralce, kakor tudi za gledalce - italijanskega dramaturga Vladimira Ca-jalija v prevodu Maksa Šaha: Štiri redovnice zaslišujejo. Pripoved tega odrskega dela nas popelje v kaotično ozračje po drugi svetovni vojni -sicer v Italiji -, ko ljudje iščejo poti iz splošnih in osebnih zagat, ki so bile marsikje in za marsikoga sila zapletene in kar tragične. Da v igri nastopa tudi zdravnik-psiholog, že to je dokaz, da imamo opravka z zapletenostjo, v kateri ni kar tako lahko priti do razvozla-nosti in jasne rešitve. Pa do te le pride, ker le tako se lahko konča drama štirih osebnih tragedij. Zdi se mi, da naši zbrani njujorški Slovenci niso vsi prav doumeli to dramo, ki so jo Torontčani podali vešče in smiselno. Režiser Čekuta je spet nam vsem pokazal, da je človek odra, ki ga obvlada v vsakem pogledu: igralsko in tehnično. Čudo smo videli v menjavi scen, kaj vse zna doseči po enostavni poti samo z dvoje sredstvi: zavese in luč. Igralci so zopet pokazali, da oni jemljejo oder resno. Podati hočejo dognane like, ki jih predstavljajo. Pa njihova slovenska odrska govorica je zares pevnost naše slovenske besede. Hvala vam za ta biser, ki zmerom zares blešči, kadar pridete k nam v goste. Morda spet v maju, kot ste bili med nami letos. Vprav zato je bila tretja oktobrska nedelja pri Sv. Cirilu na Osmi dokaj bolj sončna. Lepa udeležba, skorajda polna dvorana, med 15 do 20 stolov je bilo nezasedenih. Pa na vem, zakaj mora tudi v tako sončnost vstopiti nek vragec, pa poleg njega še usodnost našega življenja... Prvo: kdo je bil vragec?! V odmoru med drugim in tretjim dejanjem je nekaj završalo. Mnogi so hiteli iz dvorane na cesto pred cerkvijo. Skoraj vsi so našli na svojih avtomobilih policijske »tickete« za nedovoljeno parkiranje. Razburjenje, ker v poprejšnjem dogovoru s policijsko postajo že pred leti, se kaj takšnega ne bi smelo dogoditi. In, če se to zdaj odprto vprašanje ne bo pozitivno rešilo enkrat za vselej, bo naš slovenski sv. Ciril še v večjih težavah, dobili bomo še več pasjih nedelj na slovenski Osmi, kot pa smo jih preživljali doslej. Drugo: usodnost našega življenja! Kmalu po osmi maši je telefon v župnišču začel klicati. Župnik oče Robert gre, da dvigne slušalko in da zve, kaj ta poziv hoče. Na drugem koncu, tam iz Forest Hillsa mu faran Joseph Klun javlja, da je ravno umrla srenjčanka Agnes Klarič. To mi je prišel povedati v dvorano, kjer sem pripravljal svoj »knjižni štant«. Bab-nikovi pa so pripravljali dvorano in kuhinjo za prosvetno uro. Spet ena slaba novica za našo njujorško slovensko skupnost. Vendar eno življenje premine, ko drugim teče še naprej, in niti ne vedo, da tistega tam in tiste onkraj ni več v naši živi skupnosti. Torontčani so igrali svojo dramo naprej. Mi smo jo gledali, ne vedoč, da je nekje na drugem mestu v naši njujorški srenji utrnilo v večnost še eno slovensko življenje. Telefon v župnišču zopet kliče. Tokrat je klical g. Robert Taylor iz Geis pogrebnega zavoda in razlagal župniku Robertu, da je pred kratkim umrl Vekoslav Kramarič, ki bo ležal v njegovi mrliški veži. Prosil je, če bi oče Robert lahko imel tamkaj v torek, 23. oktobra, zvečer pogrebno mašo. In tako je bilo. Za to žalostno priliko se nas je kar precej zbralo v tej pogrebni veži in smo prisostvovali zares lepemu sv. opravilu, v katerem je imel oče Robert lepo, globoko in smiselno duhovno besedo. Po Taylorjevem klicu je oče Robert prišel k meni, ker umrlega Kramariča osebno ni poznal, in me je vprašal, če ga poznam in če je hodil v cerkev. Povedal sem mu, da ga poznam, in da je pred leti prihajal tudi v cerkev in na naše veselice, ker je bil nekaj časa precej dober prijatelj prejšnjega našega župnika očeta Richarda. Kramarič je nekako pred 20 leti prišel v našo njujorško sre; njo menda iz Clevelanda. Ne- V SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI MARIJE IN ALOJZ BALAŽIČ Umrla novembra 1977 Pri Bogu zdaj sta združena, prosita za vse nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi veselje rajsko uživali! Žalujoči: sin — Jože z družino, brat — Tone z družino, sestri — Rozika in Tonika z družinama, svakinja - Julka s hčerko Silvijo. Cleveland, O., 20. novembra 1 984. Slovesna žalna maša za umorjenega poljskega duhovnika CLEVELAND, O. - V petek, 16. novembra, se je poljska skupnost v Clevelandu nadvse slovesno oddolžila spominu umorjenega poljskega duhovnika Jerzy Popieluszko. Žalne sv. maše ob 7.30 uri zvečer v katedrali sv. Janeza se je udeležilo tudi več narodnostnih skupin na področju Clevelanda. Ob strani pred oltarjem je bila postavljena velika slika mladega duhovnika Popielu-szka, pred sliko so polagali vence poljski veterani in razna poljska predstavništva. Prostorna katedrala je bila dp kraja napolnjena. V sprevodu do oltarja je najprej korakala poljska mladina v narodnih nošah, potem predstavniki raznih poljskih organizacij, nato veterani Andersove armade v angleških uniformah, kakor smo jih videli v severni Italiji, katero so ob koncu vojske skoraj vso zasedli Poljaki Andersove armade. Mnogim kaj let je imel svoj foto-atelje v Ridgewoodu na Forest Ave., in si je kupil hišo, ko mu je prišla družina iz Ljubljane, na Summerfield Street, še blok ne od dvorane, kjer ima naša fara svojo vinsko trgatev, maškera-do in svoj vsakoletni farni dan v maju s kosilom, na sobotni večer pred materinskim dnevom. Parkrat je prišel tudi na te prireditve. Rad pa je šel zmeraj z nami na kako pevsko prireditev. In tako je bil z nami tudi 12. oktobra v Fair-fieldu ob priliki koncerta Ljubljanskega okteta. In začu-da, kako dobro razpoložen je bil ta večer. Kdo od nas - z njim vred - bi slutil, da so mu ure tostranskega življenja že čisto pri kraju... Agnes Klarič pa je prišla v njujorško slovensko srenjo že menda leta 1921, ko je bila kar - poleg okoli Osme ceste -precej strnjena okoli Thropp Ave. v Brooklynu, kjer so imeli naši ljudje najeto cerkev. Tu je bilo tudi žensko društvo Danica. Potem se je preselila v Ridgwood in tu živela s svojo družino. Dekliško njeno ime je bilo Krkovič. Mož in ona sta bila iz Kostela. Kramarič in Klarič sta oba ležala na Catalpa Ave., samo blok drug od drugega. Torej v sredini Ridgewooda, ki je bilo kar skoraj 30 let pravo slovensko naselje na Njujorškem. Vendar Klaričeva je bila bolj povezana z našo skupnostjo. Bila je članica brooklynske Slovenske ženske zveze in KSKJ društva Marije Pomagaj. Vidite, dragi bralci Ameriške Domovine, nedelja 21. oktobra je bila za našo skupnost lepa in sončna, pa hkrati tudi žalostna in otožna. Krsta, ki je (dalje na 4. str.) so prša pokrivala številna odlikovanja, ki so si jih zaslužili v težkih borbah od severne Afrike, skozi Monte Cassino gori do avstrijske meje. Skupno z njimi so korakali tudi mnogi poljski veterani ameriških vojaških sil, nato duhovniki in trije škofje. Glavni maševalec je bil clevelandski škof Anthony Pilla, somaševalo je 25 duhovnikov, med njimi župnik sloverfske fare sv. Vida Rev. Jože Bo-žnar. Sv. maša je bila v angleškem jeziku, berila, psalmi in petje med mašo pa v poljskem jeziku. Škof Pilla je ob začetku sv. maše na kratko opisal življenjsko delovanje mladega poljskega duhovnika in zaključil: »Njegova kri bo vnetila nov začetek v borbi za pravico in svobodo človeškega duha.« Frančiškan Rev. Alcuin Mi-kulanis je podal vsebinsko globoko pridigo najprej v angleščini, glavno pa v poljskem jeziku. Rev. Mikulanis je še lansko poletje osebno obiskal sedaj umorjenega duhovnika Popieluszka. Nazorno je opisal življenjske boje in delovanje sedaj mrtvega duhovnika: »Njegova veličina ni v tem, da je bil za »Solidarnost«, ali da je bil proti komunizmu, marveč ker je učil božjo ljubezen, se boril za resnico in pravico in branil človeško dostojanstvo.« Škof Pilla je ob zaključku sv. maše še dodal nekaj svojih misli o pomenu žrtve mladega poljskega duhovnika. Iznena-den je bil, da se je te sv. maše udeležila takšna množica ljudstva kljub dejstvu, da je ta maša bila najavljena le nekaj dni poprej. Pokazal je na mladino in jim dal za vzgled, kako starejši rod spoštuje svoje mučence za svobodo naroda. Vzpodbujal je mladino, da naj ceni svoboščine, ki jih uživamo v Ameriki, naj bodo tudi pripravljeni za to kaj žrtvovati. Predvsem pa naj bodo ponosni in naj ne zavržejo svoje narodne, verske in kulturne tradicije. Hodite vedno po-koncu kot Poljaki. Molite mogočno kot bratje in sestre tistih, ki doma trpijo. Pojte glasno hvalnice za svobodo, ki jo uživamo. Končno je škof vsemu zbranemu ljudstvu polagal na srce: Vztrajno delujte za svobodo in pravico za vse, ki so jim te svoboščine odvzete. Father Popieluszko ni umrl zaman. Na koru so peli združeni cerkveni pevski zbori 12 poljskih župnij. Po takšnih manifestacijah solidarnosti prodira glas svobode do vseh zasužnjenih narodov za železno zavesjo kot je nekoč nam Slovencem: Dvignite glave, ker vaše odrešenje je blizu! Jože Melaher Slovenska prisotnost v New Yorku NEW YORK, N.Y. - Kdorkoli je bral The New York Times 4. novembra 1984, je z zadovoljstvom tam srečal ime našega arhitekta Simona Kregarja, podpredsednika Slovanskega Sveta (Slavic Heritage Council) in glavnega tajnika Lige Ameriških Slovencev. Dva pomembna dogodka sta vzporedno zajemala New York: letni kongres ameriške organizacije za slovanske študije v hotelu Vista pod stolpnicama Svetovnega trgovskega centra (World Trade Center) od 1. do 4. novembra; istočasno pa so se v sredi New Yorka vrstile prireditve slovanskih etničnih skupin. Na kongresu za slovanske študije so slovenski sodelavci organizirali dva sestanka: prof. Jože Velikonja iz washingtonske univerze v Sea-ttlju je organiziral simpozij o Louisu Adamiču in njegovimi odnosi do etničnih skupin: Hrvatov, Italijanov in Židov. Prof. Jure (George) Prpič z John Carroll univerze v Clevelandu je prikazal tesne stike in pomembnost L. Adamiča za ameriške Hrvate. Prof. Henry Christian z Rutgers univerze je označil Adamičev odnos do židovske etnične skupine, kar je predvsem mogoče razbrati iz Adamičevih del. Žena Stella Adamič je bila židovskega rodu in je pripomogla k odkritejšim stikom med Adamičem in predvsem židovskimi pisateljskimi krogi. Prof. Jože Velikonja je osvetlil Adamičev od- nos do Italijanov v Ameriki, kolikor je razvidno iz objavljenih del. Prof. Lorraine Lees z Old Dominion univerze je na osnovi nedavno odkritih dokumentov FBI prikazala Adamičev odnos do etničnih vprašanj v kolikor so ta zadevala na politično občutljive odnose med Združenimi državami in levičarskimi organizacijami. Komentator predavanj je bil prof. Bogdan Radiča, Adamičev osebni prijatelj in sodelavec v letih 1940 do 1944. Profesor Radiča je z umirjenimi pripombami osvetlil doslej neznane podrobnosti Adamičevih odnosov do Jugoslovanskih predstavništev in do ameriških ustanov. Dodal je dragocene podatke o svoji vlogi pri vzpostavljanju stikov z Amerikanci, Italijani, Hrvati in Židi. Nedavno tiskani drugi del Radičeve knjige »Živjeti i Neživjeti« obsega tudi Radičeve odnose do Adamiča. (Zelo zanimiva knjiga je naprodaj v hrvaški knjigarni na St. Clair Ave. Stane $25. Ur.) Posebno dobrodošle so bile tudi pripombe prof. Alexa Dragnicha iz Vanderbilt univerze, ki je v vojnem času po službeni dolžnosti zasledoval politično delo Adamiča, slovanskih organizacij in levičarskih in proti-ameriških ustanov. Sestanek je bil zelo uspešen in strokovno nadvse koristen. Upati je, da bodo študije mogle iziti v razširjeni obliki. Se- stanek je vodila prof. Carole Rogel z Ohio State univerze, hči Adamičevega najboljšega prijatelja Janka Roglja. Slovensko bančništvo v obdobju 1900-1912 je obravnaval prof. Toussaint Hočevar z univerze v New Orleansu, prof. Rado Lenček je predstavil svoja gledanja na sociolingvistične procese, medtem ko sta redna sodelavca slovenističnih študij prof. Henry Cooper z Indiane in William Derbyshire z Rut-gersa tokrat razpravljala o hrvaščini. Sestanek je posebno poživil dr. John Nielsen, ki je na svojem domu pripravil prijateljsko srečanje strokovnjakov in newyorskih znancev. Tam so se razvezali jeziki in ob prijetnem kramljanju utrdili stiki, ki jih pogosto pogrešamo v slovenski ameriški družbi. Vzporedno s tem so potekale prireditve Sveta za Slovansko Dediščino (Slavic Heritage Council), katerega duša in glavna pospeševalca sta njegov tajnik arh. Simon Kregar in neumorna gospa Judita Prelo-gova. Čeprav organizacija veže devet slovanskih skupin: Beloruse, Ukrajince, Bolgare, Makedonce, Poljake, Ruse, Srbe, Slovake in Slovence, so Slovenci glavni iniciatorji in organizatorji. V krogu slovanskih narodnosti so se letos predstavili na zavidljivo uspešni umetnostni razstavi v prostorih ukrajinskega instituta na Peti aveniji, kjer so Slovence zastopali s svojimi deli Erika Marija Bajuk, Marko Gosar, Val Pfeifer in Miro Župančič. Razstavo je uredil arh. Simon Kregar. V nedeljo, 4. novembra, je bila v dvorani Hunter College prireditev narodnih plesov in pevskih skupin. Slovenske narodne plese je predstavila jugoslovanska plesna skupina Tomov; pevski oktet Zvon iz Bridgeporta pa je zapel nekaj slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi in z njimi zajel skoraj polno dvorano poslušalcev. Višek je dosegel Svet s prireditvijo in slavnostnim sprejemom v ukrajinskem centru v ponedeljek, 5. novembra, zvečer. V nabito polni dvorani so poslušalci najprej sprejeli pozdrave in proglase, ki so jih poslali predsednik Ronald Reagan, newyorški guverner Mario Cuomo, newyorški župan Ed Koch in presednik mestnega okraja. Župan je proglasil ta teden za »teden slovanskih etničnih dediščin«. Sledili so pevski in glasbeni nastopi, zaključila pa jih je družabna prireditev in razgovor domačih sodelavcev in povabljenih gostov. Kot je označil The New York Times, slovanski duh še živi s polno silo v New Yorku. To doslej malo opaženo življenje so končno zaznali tudi zunanji opazovalci. Ogromna potenca znanja in izkušenj stotin in tisočev naj obogatijo ameriško kulturno življenje. - Strela z jasnega- (nadaljevanje z 2. str.) Človek bi mislil, da pomeni te vrste orožje v posesti nepreračunljivih ekstremistov večjo nevarnost kot ono v rokah ruskih boljševikov. Te se namreč more držati v šahu z grožnjo povrnitve (retaliation), dočim pri teroristih to ne velja. Ko bi se obe velesili, zavedajoč se ogromne odgovornosti glede atomskega spopada, znašli pod atomskim terorjem vodnikov po vzorcu Kadafija ali Homeinija, bi prišlo človeštvo res v svetovno nevarnost atomskega uničenja. Vsak čas bi lahko udarila strela z jasnega. Po pravici povem, da sem bil od začetka odločen nasprotnik militarizacije nebesja (Star Wars) in sem zameril predsedniku Reaganu, da tako vztrajno sili v to misilsko »pustolovščino«. Obsojal sem njegovo trdovratnost, da se noče pogajati s Sovjeti o ustavitvi tega procesa. Cela zadeva me živo zanima in sem skrbno zasledoval po časopisju poročila o napredovanju tehnoloških priprav, ki bi bile sposobne sovražni misil z atomskimi glavami sigurno in točno zadeti v poletu skozi vsemirje in ga na mestu uničiti, preden bi dosegel cilj svojega uničujočega dela. Rekel sem: Čemu to novo oboroževanje? Sedite z Rusi za zeleno mizo in ne nehajte s pogajarlji, dokler se ne doseže sporazum o ustavitvi oboroževanja in redukcije atomskega orožja na široko. Pa ko sem bral o dobavljajo Libiji misilskih delov in premislil posledice: kako bo Kadafi z grožnjo atomskega napada mogel držati ves svobodni svet za talca, ki ne bo imel možnosti obrambe, sem svojo misel temeljito spremenil. Svobodni svet z Ameriko na čelu mora imeti sredstvo, da vsak atomski misil od koder koli v poletu uniči. In amen. Gre samo za to, ali je tehnološka znanost prišla tako daleč, da bo protimisilsko orožje resnično in sigurno sposobno atomski misil zadeti, in ga na mestu zdrobiti. Če tako, potem predsedniku Reaganu čast in hvala za njegovo vztrajno trdoglavost v tem oziru! Bo tudi mešetarjenje s Sovjeti o znižanju in morebitni odpravi atomskega orožja laže izvedljivo. Napisal sem te misli zato, da bi o njih tudi naši bralci razmišljali in se kateri tudi oglasil. Problem se tiče slehernega prebivalca tega planeta. L. P. Dve krsti... (nadaljevanje s 3. str.) / tako češča v naši skupnosti, je zanjo zelo slabo znamenje... Pa vendar od časa do časa, dasi kar preredko, ugledamo drugo znamenje, znamenje upanja, znamenje življenja -in to znamenje je zibelka! Dogodilo se je na četrto oktobrsko nedeljo pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi nekaj takšnega. Zopet smo imeli krst, in to med deseto mašo. Župnik oče Robert je krstil drugega sina, tretjega otroka slovenske mlade družine Vin-kota in Marjance Burgar. Cerkev res ni bila zasedena, pa dokaj več nas je bilo kot običajno, tako, da bi močno grešil, če bi jo uvrstil med naše »pasje«. In bila je le nekaj posebnega, izrednega in prazničnega. Mladost je zadihala tokrat pri slovenskem Sv. Cirilu. Naši mladi so imeli večino. Oče Vinko je bral eno berilo, mati Marjanca drugo. Ludvik Burgar pa je bil mesto sina Marka, zadržan zaradi šolske obveznosti, mašni strežnik. Med zibelko in krsto teče življenje vsakega od nas. In med tema dvema stvarnostima teče tudi življenje naše njujor-ške slovenske narodne skupnosti. Vendar skupnostno življenje lahko objame smrt še predno ga zares polože v krste, če v posameznikih, še živečih premine narodna zavest, da jim ni več do tega, da bi prihajali v to skupnost in se v njej narodno izživljali. Tone Osovnik Belokranjski klub se zahvaljuje (nadaljevanje z 2. str.) tličarni Jimmyja Slapnika za lepo število podarjenih nageljnov, ki so krasili naše mize. Hvala Ameriški Domovini za objavo našega dopisa in vsa vabila za letošnje martinovanje. Dragi prijatelji, na odru ste opazili na našem vinskem hramu letnica 1965. To pomeni, da bomo drugo leto obhajali 20-letnico našega Belokranjskega kluba. Upamo, da za takrat bo nam mogoče pripraviti kaj izvenrednega in Slovenci ob tem niso pozabljeni. Še nadalje naj vršijo vodilno vlogo pri povezovanju najprej slovanskih drobcev in nato pri utrjevanju slovenske- ga deleža v slovenskem in ame- riškem svetu. V posebno zadoščenje mi je bilo, da sem mogel biti prisoten pri tem bogatem programu. Jože Velikonja lepega. Vas, dragi prijatelji, že sedaj povabimo, da bomo dru go leto zopet v veseli družbi praznovali ta Belokranjski vinski praznik. Še enkrat: Lepa hvala vsakemu, ki je na kakršen koli način pripomogel, da je na e martinovanje tako krasno uspelo! MW Novi grobovi Albina M. Tolar Po dvomesečni bolezni je umrla 72 let stara Albina M-Tolar z 25730 Zeman Ave., rojena Hočevar v Clevelandu, žena Louisa, mati Mary Zerby in Louisa J., 6-krat s ra mati, sestra Ann Burdelik, Christine Miklacic, Veronice Mramor ter že pok. ^ary bian, Luka, Josepha in Am ta, članica društva sv. Ano 4 ADZ. ZSS 32 in slov. upokojencev na a loo. Pogreb je bil iz Že e ga zavoda na E. 152- ees ^ ponedeljek, 19. novembra, cerkev sv. Viljema in „ na pokopališče Vernih dus. MALI OGLASI^ Looking tor w»,k jce Housecleaning or 5 st. gleaning in the E- 1 * * * V area. Call 481-9806. g2) For Rent 1 bdrm. apt. APPlianCc|10v. carpeting. Close 1° Home for Aged. 261-043®g2) For Rent 5 rooms up. No«'^ & area. New decor®J25Per carpeting. Garage. $ 6 month. 951-3225 a Pm- (86-89) For Rent gj 6 rooms, up. Carpeted^ ^ Clair area. Call bet. p.m. 946-8714. (87-92) FOR SALE one One double hornf houses single home; bot on the same props' y-^. street, close to a area. niences. St. Vl cal|: Asking nriid thirti 391-6093 (86-89) FOB ?(ENcTroorns E. 74 St. 5 <° and dn. Newly PaP®rewater carpeted. Hot ,ef heat. Garage, pie mature c fel- Reasonable PrlC 881-3479. T.K. General Contractors, lnC' -treh6' Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo s1 »driveways«, nove garaže in vsa potreb gradbena dela na hišah ali poslovnih stfv Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapecira Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavt^ - Vprašajte za brezplačen predračun! - 831-6430 - / I I I I I I / IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI *********SS36*3SStS63t3SS6Sa P8»glaCKKa^1tXXXKXK3t3at3»K3630t3063tKKa06KKK3t36K383t38aatiia0t3adf V helikopterski nesreči ubit slovenski alpinist Aleš Kunaver in trije druge osebe JESENICE - V gozd pri Vr-san pod Blejsko Dobravo se je • novembra dopoldne zrušil Helikopter republiškega sekre-anata za notranje zadeve, pola 3 V nesreči so umrli en najboljših slovenskih al-inistov Aleš Kunaver, znani zahodnonemški Planinski pu- °1,cist in himalajec Toni Hie-?, In njegova žena Erika ter P^t Gorazd Šturm. *esre« se Je zgodila, ko je tem območju prevladovala urarf8.0^*a^nost z meglo, med ntm Poetom v okviru pri-,, Aa,V za Izdajo publikacije la PC12 zralca<<> k' naj bi zaje-a ves evropski alpski svet. Na-jir* Poleta je bil fotografirati Še območje Triglava. 2^leS.Kunaver- ki se je rodil ve*"111* 19^^’ Je b>l eden naj- Xa]. . sl0venskih alpinistov. Dni« JC Prv' P02™' preplezal steber ^ 'm Č°p0V Himala UV?avl1 se je tudi v alpinisti^ ^am°r je vodil pet Pimstien.h odprav, z Maka- novo* Tdob977 Pa j£ °dprl obdobje vzponov himalajske vrhove. Kot strojnik je med drugim patentiral vitel za reševanje ponesrečencev iz sten, njegova poklicna pot pa ga je vodila do komercialnega direktorja Avtomon-taže. Toni Hiebeler se je rodil 1930. leta v Avstriji. V svojem času je bil nadvse pomemben alpinist, med drugim je prvič z navezo pozimi preplezal slovito severno steno Eigerja. Po uspehih v Himalaji pa se je začel uveljavljati kot publicist. Izdal je več kot deset knjig, med njimi nekatere v velikih nakladah: Leksikon Alp in zgodovini Eigerja in Matter-horna. Iz Beograda je prišla komisija za preiskavo letalskih nesreč pri zveznem komiteju za promet. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! Priznanje SIM Johnu Blatnicku WASHINGTON - Tako poroča Tanjug o podelitvi priznanja Slovenske izseljenske matice bivšemu ameriškemu kongresniku iz Minnesote, Johnu Blatnicku: »Na priložnostni slovesnosti v rezidenci jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Mice Rakiča je predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar izročil nekdanjemu članu ameriškega kongresa Johnu Blatnicku listino Slovenske matice kot priznanje za pomemben prispevek h krepitvi prijateljskih vezi med Združenimi državami Amerike in Jugoslavijo, h ohranjanju kultur in tradicij, ki so jih naši izseljenci prinesli v to državo in dejavnosti naših izseljenskih organizacij v ZDA. John Blat-nick je ena izmed vidnih osebnosti ameriškega političnega življenja. Med drugo svetovno vojno je bil član ameriške vojaške misije pri vrhovnem štabu NOV in POJ.« Blatnick, ki je sedaj star 73 let, živi v pokoju. Povprečen letnik vina letos na ormoškem območju ORMOŽ - V zadnjem času so končali s trgatvijo tako v zasebnih kot družbenih vinogradih. Ocenjujejo, da so letos dobili za 30 odstotkov manj grozdja kot lani, ko so ga stisnili 270 vagonov. V ormoški kleti je še nekaj zalog lanske letine, vendar bo z njimi bolj na tesno, dokler po dveh ali treh mesecih ne bodo začeli prodajati letošnjega vina. Ormoški kletarji tudi ugotavljajo, da kvaliteta na njihovem območju ne bo tako slaba, kot je sprva kazalo. Obeta se strokovno povprečen letnik vina. Po lanski, izredno dobri kapljici so ga v začetku tudi nekoliko razvajeni strožje ocenjevali. Slovenski slikar podaril sliko Perezu de Cuellarju NEW YORK - Slovenski slikar Jure Cekuta je generalnemu sekretarju Združenih narodov Perezu de Cuellarju podaril eno svojih slik. Prvi človek svetovne organizacije je ob tej priložnosti vesel zaradi pozornosti, poudaril pomen vloge, ki jo imajo likovniki pri ustvarjanju razumevanja in zbliževanju med ljudmi. Slovenski slikar Jure Cekuta je v jugoslovanskem kulturnem in informativnem centru v New Yorku priredil razstavo. Bivanje v tem mestu je hotel izkoristiti tudi za obisk sedeža Združenih narodov in obdarovanje generalnega sekretarja. (dalje na str. 6) Ron Zefran, right, First Vice President of the Holy Family Society of the U.S.A., receives a plaque from the Slovenian American Radio Club of Chicago for the many years Zefran Funeral Home has been a loyal sponsor to the radio show. In the center of the picture is Stan Simrayh, Vice President of the Slovenian American Radio Club. The award was presented on October 27 at the annual Slovenian Day Festival at St. Stephen’s Center. (/ The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914... The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only. LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer sv. Družine Officers President.............. First Vice-President... Second Vice-President Secretary............. Treasurer.............. Recording Secretary.... First Trustee......... Second Trustee......... Third Trustee.......... First Judicial........ Second Judicial........ Third Judicial......... Social Director........ Spiritual Director..... Medical Advisor........ ...........Joseph J. Konrad ..............Ronald Zefran ...............Anna Jerisha .........Robert M. Kochevar ..........Anton J. Smrekar .............Nancy Osborne ........... Joseph Šinkovec ..............Frances Kimak ..........Anthony Tomazin .................Mary Riola ................John Kovas ................Frank Toplak .............Mary Lou Golf Rev. Lawrence Grom, O.F.M. ......Joseph A. Zalar, M.D. KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. DECEMBER 6. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi večer s škofom Pevcem v Borromeo semenišču. Pričetek ob 6.30 zv., sv. maša ob 7., potem kratek program. Vstopnine ni. 9. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 23. - Društvo SPB Cleveland prireja božičnico ob 3. uri popoldne v avditoriju Sv. Vida. 31. - Baragov dom in Klub priredita silvestrovanje z večerjo in godbo v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave. 31. - Pevski zbor Korotan prireja silvestrovanje z večerjo in godbo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 1985 FEBRUAR 17. - Fara Marija Vnebovze- ta priredi srnjakovo kosilo v podporo Slovenskega doma na ostarele. Kosilo bo v SND na St. Clair Ave. 17. — Slov. šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. 24. - Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 23. - Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. APRIL 13. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj pomladni družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JUNIJ 15. in 16. - Tabor DSPB, Cleveland poda spominsko proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov. JULIJ 28. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 22. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. OKTOBER 19. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. DECEMBER 8. — Slovenska sola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri pop. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Zadostuje že žlica medu (Ta članek je bil objavljen v AD pred leti. Upam, da bo za mnoge naše bralce in bralke zopet zanimiva. Ur.) Čebele so koristne živalice. Letajo po raznem cvetju in z jezičkom srkajo sladek sok ali nektar, katerega v lastnem želodčku »oživijo« (predelajo) v med, a tega vlagajo v celice satov. Ni dolgo let, odkar so med prodajali v lekarnah, kar pomeni, da sodi med med zdravilna sredstva. Nič čudnega, saj so ga nabirale tudi po cvetju zdravilnih rastlin, katerih je v naravi mnogo. Med uživamo samega, s čajem ali z mlekom in tudi v medenem pecivu. Pridne gospodinje poznajo marsikatero okusno pecivo z medom. Medeni piškoti so svojstvenega prijetnega okusa in se ohranijo sveži precej časa. »Sendvič«, na katerega smo namazali surovega masla, nato medu ter mu dodali še ribanih ali sesekljanih mandeljnov, se bo vsakomur prilegel, posebno še otrokom. Take malice so priporočljive slabokrvnim otrokom. Da bo učinkovitost medu ostala polnovredna, ne smemo medu kuhati ali segrevati samega, kakor tudi ne v tekočinah. Vroč čaj ali mleko pustimo, da se nekoliko ohladi in šele nato primešamo primerno količino medu. Vsekakor medu ni segrevati preko 60 stopinj. Zakaj to priporočilo? Zato, ker pristen med diha, je »živ«, dokler ga ne zadržimo s previsoko vročino. Med, katerega smo zaužili samega, s kruhom, mlekom ali čajem, bo prešel v kri brez predhodne obremenitve želodca ali črevesja. Zato pravimo, da je med lahko prebavljiv. Hranilne in zdravilne lastnosti, ki jih vsebuje naravni med, naš organizem takoj izkoristi. Med, ki smo samega ali v tekočini preveč segreli, izgubi vsako boljšo lastnost in je za želodec težko prebavljiv. Škoda, da so koristne lastnosti medu med ljudstvom premalo znane. Se vam je spanec izneveril? Žlico medu, samega ali razredčenega z vodo, pa vas bo spanec spet sladko objel. Posebno bledoličnim otrokom bodo ličeca kmalu pordela, če jim bomo sladkali z medom. Za utrujeno delovanje srca je med izvrstna pomoč. Sploh je med za srce nenadomestljiva gonilna hrana. Zdravniki ga priporočajo! Posebno gozdni med se v obolelih dihalnih organih dobro obnese. In še v mnogih drugih primerih je med uspešno zdravilno sredstvo. Iz življenja v Sloveniji (nadaljevanje s 5. str.) Sodelovanje IMV z Renaultom pomeni znatno večji izvoz NOVO MESTO - Če bosta novomeška Industrija motornih vozil in njen francoski partner Renault našla .skupni jezik*, bo delež IMV pri izvozu osebnih vozil R-4 na francoski trg v bodoče precej večji. Predvidoma naj bi prihodnje leto za Francijo v IMV izdelali 30.000 tkim. katrc, leto kasneje še 5.000 več; leta 1987 pa že 46.000. Popularna katrca bo predvidoma ostala na proizvodnem traku novomeške IMV tja do leta 1988, ko naj bi jo nadomestilo vozilo iz podobnega razreda. Menda bodo tovarno morali zapreti RAČJE SELO PRI TREBNJEM - Kljub veliki volji in prizadevanju lesnega kombinata »Novoles«, so kot kaže šteti dnevi Industrije gradbene keramike na Račjem selu pri Trebnjem. Pred časom so zaradi naraščajoče izgube že bili pred tem, da ustavijo proizvodnjo, vendar se vseeno niso odločili za drastični ukrep. Kljub povečani proizvodnji, zmanjšanju proizvodnih stroškov in povečani kakovosti izdelkov (keramične ploščice), je izguba ob prvem polletju znašala več kot 60 milijonov dinarjev. Kot kaže bo izguba do konca leta narasla še z nekaj milijonov, zato se postavlja vprašanje, koliko časa bo delovni kolektiv lesnega kombinata Novoles pripravljen še pokrivati izgubo v svojem obratu na Račjem selu. V Gorenju končno boljši rezultati TITOVO VELENJE - v Pr' vih devetih mesecih letos so v velikem podjetju Gorenje p° večletnem nazadovanju 'n hudih ekonomskih težavah le dosegli nekaj boljših poslov nih rezultatov, poroča De°-Tako je fizični obseg proizvodnje v letu dni povečal za odstotkov, produktivnost i konvertibilni izvoz pa za odstotkov. V Mariboru ne bo dovolj stanovanj MARIBOR - Vse do leta 2000 naj bi se vsako leto v M ribor povečalo število P£e valcev povprečno za ° r 1200. Vsi ti pa bodo takoj, a čez nekaj časa, potrebov tudi stanovanja. Po podatkih analize raZ'^a nih možnosti stanovanjske^ gospodarstva pa bo mnogo in tistih, ki že danes čakajo 0 stanovanja, ostalo brez nji ^ V naslednjem ročnem obdobju U986'" ^ naj bi v mariborskih občina" zgradili 5160 stanovanj, ka manj kot v tekočem sredn ročnem obdobju. V sle n so v Mariboru zgradili stanovanj, v tekočem Pa stanovanj. .. r Vse to kaže, da se še zlepa ne bo otresel k. . čnega pomanjkanja stan sev in to navkljub temu, da s ^ mestu ob Dravi oC**0,!|j’ na bodo pospešeno gra 1 jno zemljiščih, ki so že ^orn^aCjnja opremljena in bi bila cenejša. Vzrok je znan malo denarja za stanova gradnjo. ____ - Two Traditional Slovene Folk Customs " SLOVENIAN WEDDING UNVEILING CEREMONY GRAPE HARVEST FESTIVAL JUST RELEASED BY ZARJA - The oldest Slovenian Singing Society in the U.S.A. (Vinska trgatev) DETAILED PROCEDURES - COLOR ILLUSTRATIONS - ALL IN 48 PAGE BOOKLET - TEXT IN ENGLISH WITH CASSETTE TAPE OF MUSIC AND SONGS - 1 BOOK - 1 CASSETTE TAPE (Inc. postage & handling) Send orders to: ZARJA PROJECT c/o Jennie Mramor, Sec'y., 266 E. 204 St, Euclid, OH 44123 only $26-45 NAME, ADDRESS, <»wniiiitmiiiimn:mwM»»n»»nnn»n»n»t»mnt»nnm»ttmn»nia Imenik raznih društev »ata mMni»»»»»nim»wtmniniiiinm» KLUB LJUBLJANA Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec ^agajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Jane Novak Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v rnesecu ob 8. uri zv. c SDD na °®cher Ave. bARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar Masse6* Ran9er — Rudo,Ph A-Kike|6 Ran9er — Charles F. Nocev Chlef Ran9er John J- Recording Secretary — Alphonse Germ Pinancmi Secretary — Anthony J. S^l^6 Norwood Rd., tel ^easurer — Frank J. Kolenc ustees — Albert Marolt, Frank Hr6o, John J. Hočevar Vogdg'b Direc,or - Angelo M. Visitor of Sick — Joseph C. Saver SaverIOr Conduc,or ~ Joseph C. Junior Conductor - Frank Hren jl °r Sentlnel ~ E'^er Perme Fi«iHrSen,inel —Edward Prijatel >feSa,l,e“FrankJ' 6arte*in9s Peld the third Friday of Vit..« Social Room, St. 8 Auditorium at 8:00 p.m. T' MARYS court catholic ordi Sniri. OF FORESTERS N.ToUc31 Dlrec,or- Ri C;ief Ranger-Alans Trepa|e Chief Ran9er -Sitfabez Ch'ef Ran9er ^ding Sec.-Jose SPHar y«3' SecretarV Trea; 15 E- 159 St., 68 Rie.dnRa' " Skrat Prijate, presenta,ive -Meetin tel-845-4440 sundav 98 are held e' Room" ln st- Marv st VVn£!lESS,VE SLOVEN OMEN OF AMERICA Presiri C,RclE NO. 3 Mrs. j > ent ~~ Helen Vuk Vice.p . 8ec.-Treacent ~ Sophia S> l541 E ioT' ' Miss Fran Ohio 441\ 1 8t-, No. K104, E Rec. sec ’ Tel- 486-2643. v^h,";-rslov ^OVFMt FOR THE AGED Cuv^21 Ne» Road Mari8 sk* °hio 44119 F*U La£laV Vice-pres' > d°lph <5,. treasurer ^ida Kahn Sel ~~ Rec- Sec’y. St WtrerCOrr Sec'y- b n|ey i! Jean Križman, n?bert LaU:iCh'eJohn Ce<*. nChardTn ' Rona,d zele' l'k' Sutton ?'C’ A,bert Pest0<-Vr'sha pr Oirod, Anthony . A'na kovinast kovček (amen te trunk), drugi kovčki ^ Ig lesen zaboj, prib^0 liki rakve, vse pod kiju« o ali čvrsto zabito. Večji kosi so bili posj aprej in so prispeli .j :d nami, toda vsak kos J ^ cakem drugem skladi ikega je bilo treba 0ljenih predmetov. IzP bilo treba dolge tls^ane [eui ilarje za vsak zaboj, P opisati vsak predmet. ^ Pole sem po naredbi i^r ^ :iskovalnemu uradu, bodo koj potrdili a i P li carinarja za ugo ^0, celournem Čakanju s0 1 in neozračenih hodnik ^ rekli, da moram prl dnjega dne; spisi o v >rajo biti prej preučen iitie1 lednjega dne jjati enje, vso robo p a no skladišče, a )lo carinarjev, da ^ reiskali in uSotoV ca tri ,s0 odredili n« t*82, rje- koV' lil sem:čeodpro , najdejo v njem Rubilo javljeno na ^0. bodo kar odobriti-i se. Prav v PrV