Posamezna številka 10 dinarjev Poštnina plačana v gotovini i»ka knjižni«« - HUS« ^ ZASAVSKI r i k leto vin. _ štev. 11 TRBOVLJE, 16 MARCA 1955 Izdaja Okrajni odbor Socialistična zveza delovnik ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva In uprave; »Zasavski vestnik«. Trbovlje I. uprava rudnika — Telefon Štev 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredr — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100. cnasečna 34 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu aafkasne.e vsak oetek dopoldne lu «e oe vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA [•može mMši 1 v Mini Prejšnji teden, 7. marca je v Beogradu zasedala Zvezna skupščina, ob kateri priložnosti je podal svoje poročilo, predvsem o zunanji politiki, predsednik Josip Broz-Tito. Predsednik Tito je govoril o smernicah naše zunanje politike, nadalje o politiki aktivnega sodelova- i nja in uveljavljanja Jugoslavije j kot miroljubne zemlje, govoril Pa tudi o sodelovanju v Balkanskem paktu in realnih možnostih za učvrstitev Balkanskega pakta. Tovariš Tito je tokrat med drugim poudaril, da samo vsestransko sodelovanje med narodi lahko okrepi mir. Prav tako je naglasil, da je naše državno vodstvo v preteklem letu napravilo vrsto akcij za utrditev mednarodnega položaja države, za okrepitev in štabih- j zarij o miru in za razširitev na- j šega sodelovanja s še širšim; krogom držav, takp v gospodar. I skem kakor tudi v političnem in kulturnem pogledu. Enako je tovariš predsednik govoril o naš'h odnosih z zahodnimi ; državami o normalizaciji odno- j sov s SZ in vzhodnimi drža- ' vami in republiko Kitajsko. Ob tej priložnosti je analiziral naše trgovske odnošaje z ostalimi državami. Posebno važen je del njegovega govora, kjer je govoril o jedrski energiji, ki naj služi za blaginjo l*ndl, ne na v vojne: namene. Ta del govora predsednika Tita je naletel na velik odmev v svetu ter priča o miroljubni politiki Jugoslavije. Tu je tovariš Tito dejal med drugim: Prepričani smo, da je edina pot, ki zagotavlja napredek človeštva, uporaba jedrsko energije v mirnodobske industrijske namene, v namene dviganja življenjskega standarda Urdj ter odstranitev bede in zaostalosti, ki so tudi v veliki men razlog vojnih spopadov. Seveda pa se razume, da to predvsem zahteva, da se s te splošne človeške pridobitve odgrne tančica skriv- nosti in da postane ta pridobitev dostopna vsem narodom. Po drugi strani smo mnenja, da bi bilo treba uničiti vsa razpoložljiva jedrska orožja ter njihov material uporabiti v energetske namene, za blaginjo ljudi, kar se da tehnično zelo lahko In hitro uresničiti. Mi smo za uporabo jedrske energije samo v mirnodobske namene, seveda ob učinkoviti mednarodni kontroli, k| bo preprečila zlorabo te velike znanstvene pridobitve s katerekoli strani. — Nadalje je tov. Tito poudaril, da ima tudi Jugoslavija možnost, da, se ustvarijo pogoji za izkoriščanje jedrske energije v proizvodne namene v naši deželi. Podčrtal je, da se znanost še ne more uspešno razvijati, če ni univerzalna, ne more se razvijati brez svobode, ki je osnovni pogoj razvoja znanstvenih mi- PROSLAVA .DNEVA BORBENIH ŽENA- Dan borbenih žena so trboveljske žene prav lepo proslavile iže na predvečer praznika. V okviru rajonskih odborov SZDL so se vršile s sodelovanjem društev »Svobod« slovesne akademije z uvodnima govori. Povsod so te proslave lepo uspele in je bil tudi obisk prav dober, razen na Dobrni. Na Dobrni le namreč tamkajšnja »Svoboda« obljubila, da bo za proslavo 8. marca pripravila igro »Mati«, ki pa So jo pozneje odpovedali. Torej na Dobrni »Svoboda« ni izpolnila svoje obveznosti. Prav lepo pa so proslavili ženski praznik v Delavskem domu, v Domu »Svobode-Zasav-fc« in v Trbovljah II. Nič jnanj obiskane in dobro priprav-l.iene pg gg bile proslave v Hrastniku, Zagorju ln Radečah. Vse proslave Dneva borbenih *®ba so bile istočasno uvod v Proslavo 10-obletnice naše osvoboditve. Žene so hotele s tem dati poudarka svoji borbi za enakopravnost, ki so si jo izvo-jevale v NOV. -ar ¥ Ta dan je postal docela tradicionalen, ne le ker je to med-hanodnj dan žena, marveč ker JPislimo nanj že lep čas poprej, ker vemo, da se bliža vsako le-10 ln da je to dan, ki ga mo-ramo na ta ali oni način pro-**®yiti, da damo e tem poudari Izenačenosti moža 'n žene, 0e'SaT še v mnogih deželah ni, P® želimo, da bi do tega prišlo saj se dosledno bori-l"0 za napredne težnje, ki naj ^vladalo po svetu. To pot so pripravili proslavo ženam otroci Vodenske TD »Partizana« in seveda ® sodelovanju orkestra glas-o116 šole, ker brez glasbe sl oraj ne moremo zamisliti pro-Spored Je obsegal vrsto v nastopali so otroci od im C*~ na 1 višjih razredov pd točke do točke Je raslo £*ooloženJe žena ki so bile na-vzoco in poslušale svoje malčke, ti pa so Jim predvajali v pisanem sporedu deklamacije, telovadne točke, narodne in partizanske pesmi, vse, kar so Jim želeli ob tem dnevu dobrega, obenem pa s to uprizoritvijo dokazali, da Jih imajo prisrčno radi. Prepolna dvorana, razpoloženje v njej, pa tudi razpoloženje na odru je dokazalo, da je proslava 8. marca docela dosegla svoj namen, t, j. počastitev borbe žena, ne samo za enakopravnost, marveč tudi za mir v svetu. Najboljši bodo odlikovani V kratkem bodo naše »Svobode« v revirjih dobile pravilnik o odlikovanjih »Svobode«. Pred tedni je namreč Zvez3 »Svobod« v Sloveniji sprejela pomemben sklep, da uvede odlikovanja in diplome, ki bo z njimi odlikoval? najboljši« člane društev, ki so že v predvojni Jugoslaviji stali v prvih vrstah de'*vskih prosvetnih društev »Svoboda« In v njih vzgajali po tisočerih predavanjih, krožkih ln prlre-d tvah našega delovne«*? človeka in ga tako pripravljala in usposabljala na velike dni naše vseljudske vstaje Nešteto Je pri nas, v naših rudnikih, delavcev rudarjev, Id so že v predvojnih »Svobodah« marljivo delovali in so bili vneti pristaši kultumoprosvetnega delovanja med našimi ljudmi. Sicer pa s»J vemo. da so se v naših bivših predvojnih društvih vzgajal! današnji vidni politični, kulturni in javni delavci. Njim so »Svobode« dale tisto, kar bi sicer nikjer ne dobili. Prav b) bilo, če bi upravni odbori društev skupno s člani dodobra pregledali osnutek tega pravilnika ter predlagali najboljše in najzaslužnejše člane za odlikovanje Sicer pa bodo našli v pravilniku vse podrobnosti, ki Jih kaže upoštevati pri predlaganju. Odlikova- sli ln izkušnje v svetu. Oviranje svobodne izmenjave Izkušenj in objavljanje rezultatov j na tem področju, ki ga nte-■ meljujejo z izgovorom o nacio-| nalni varnosti, pomeni dejansko zaviranje razvoja ta zaustavljanje napredka nasploh. Poudaril je, da mora biti ravno v izkoriščanju jedrske energije popolno sodelovanje med vsemi narodi. da bo jedrska energija res služila napredku, ne pa uničenju človeštva. Naglasil je tudi, da jedrska energija ne sme bit| monopol nekaterih velikih sil; t« je dejal zaradi tega, ker je prav, da tudi naše ljudstvo ve, da imamo v naš| deželi dragocene jedrske surovine in da so tudi pri nas dane realne perspektive, da to veliko odkritje človeškega uma postavimo v službo za razcvet blaginje v naši državi. Ob zaključku svojega govora je tovariš Tito ponovno poudaril, da ima naša politika le en smoter in očuvanje neodvisnosti naše države. — V nadaljevanju zasedanja Ljudske skup- j ščdne je bilo sprejetih vrsta novih zakonov. Že sedaj se pripravimo na letošnjo Titovo štafeto Letošnje leto poteče 10 let, ko smo meseca maja 1945. leta dočakali našo osvoboditev. Naše hrabre čete JLA, na čelu z vo- i diteljem jugoslovanskega ljud-! stva, tovarišem Titom, so nam prinesle svobodo. Let06 praznu-1 jemo torej 10. obletnico osvobo.: ditve in bodo prireditve v poča-; stitev tega zgodovinskega dogodka po vseh krajih naše domovine odraz dela v socialistični graditvi ter odraz ljubezni do našega vodstva, kj nas pravil- j no vodi h končni izgradnji socializma. — V mesecu maju bo praznoval maršal Tito 63. leto svojega življenja in dela za bla. ginjo svojega naroda. Vsako leto mu naši športniki iz vseh krajev naše domovine pošiljajo pozdrave v obliki Titove štafete, ki gre preko celotne Jugoslavije. Letošnje leto pa naj bi bila Titova štafeta odraz manifestacije vseh naših narodov, ki bo nosila pozdrav vsega jugoslovanskega ljudstva Titu — heroju, učitelju in voditelju jugoslovanskih narodov. — Da pa bo potek letošnje štafete od vseh kar najboljša, je potrebno da Okrajni telovadni odbor skli- , če čimprej predstavnike šport- { nih društev in ostalih organi-zarij za čim lepšo izvedbo Titove štafete. -ar. < „Deset let v svobodi" Uvod v proslave 8. marec, zaključek 29. novembra Letošnje leto praznujemo širom po naši domovini praznik 10-letnice osvoboditve. Ta pomemben zgodovinski dogodek bo tudi SZDL v okraju Trbovlje in Krško dostojno proslavila. SZDL bo inieiator všeh proslav, kakor je bila to v času NOV in vseskozi v obdobju 10 let svobodne graditve naše države. Sam praznik borbenih žena, ki smo ga lepo proslavili je bil uvod v te proslave. Na širšem posvetovanju okrajnega odbora SZDL pa so napravili sklep, da bodo proslave desetletnice osvoboditve skozi vse leto, vsi- slovesnosti pa bomo zaključili s proslavo 29. novembra. Prazniki: 1. maj, Dan zmage. Rojstni dan Tita. 1 jun!j. 3. Julij. Dan rudarjev, 22 julij ter razni občinski prazniki na oodrošjn zasavske skupnosti komun bodo dali pečat temu pomembnemu zgodovinskemu dejstvu. Na sedežih komunskih odborov SZDL, in to v Trbovljah. Hrastniku, Zagorju, Radečah, Krškem, Brežicah, Senovem ln Sevnici, so ponekod že sklicali širša posvetovanja s predstavniki vseh društev in organizacij ter sestavili tudi že podrobne pro- O promiran n v d sirskih orgaals&cHeh Kdaj in zakaj se izplačujejo premije Novi gospodarski predpisi dajejo vrsto možnosti za povečanje minimalnih zaslužkov delavcev In uslužbencev v podjetjih. Zato pa ie potrebno Izpolnjevati določene pogoje, ki jih vsebujejo letošnje nove uredbe ta ki jih podrobneje navajajo podjetja v svojih tarifnih pravilnikih Uredba pravi: »Plače delavcev in uslužbencev, ki se izločajo pred ugotovitvijo dobička, so: plače, obračunane po času, oziroma Po učinka, na podlagi tarifnega pravilnika, in zlasti izdatki, ki se priznajo kot plače.« In dalje: nagrade delavcem in uslužbencem za prihranke pri materialu in drugih stroških sod:jo med obveznosti z dobička. Z okrajnim družbenim planom ali s posebno odločbo okrajnega ljudskega odbora se lahko predvidi, da gospodarska organizacija Izkaže še pred delitvijo dobička določen odstotek prihrankov pri stroških za nagrade delavcem in uslužbencem, ki so te prihranke dosegli. Za prihranke pri stroških lahko gospodarske organizacije predvidijo za delavce po posameznih obratih določen znesek dob:čka, odvisen od vrednosti prihrankov pri materialu in ostalem, za nagrade delavcem ln uslužbencem, ki so te prihranke ustvarili. Iz dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač, se najprej izločijo premije za prihranke pri materialu in drugih stroških, za boljšo kakovost izdelkov, za boljšo organizacijo dela — ostanek se pa razdeU med delavce ta uslužbence g'e“ de na njihov delež pri uspehih podjetja. Iz tega sledi, da Je v novem sistemu nagrajevanja tudi P remi ran j e važen in sestaven del pravilnega nagrajevanja vseh tistih, ki s e bod? pri delu posebno izkazali. Marsikje menijo. da ni pravilno, ker gredo vsa izplačila za prekoračenje norme v sestav plačnega fonda ta da s« Istočasno sredstva za izplačilo premij Jemljejo Iz dobička. In pravijo celo, da je ta razlika nepravilna ker je s tem dobičkom omogočeno Izplačevanje norm v celoti. Izplačevanje premij pa je odvisno od dobička podjetja. Toda če sc malo p»-biiže zamislimo v te stvari, bomo brž ugotovili, da nimajo prav. Delavec, ki ima s pravilnikom o normah predpisane norme, dobi, če jih presega, ta presežek tudi v celoti izplačan. Toda gospodarska vrednost ljudi, ki nja bodo prve. drugo In tretje stopnje, razen tega pa se bodo podeljevale posebne diplome, ki Jih bodo za svoje delo ln poslanstvo dobivala tudi posamezna društva »Svoboda«, organizirajo in izvajajo proces proizvodnje, se vidi šele v kor.č-nem, celotnem uspehu podjetja: v proizvodnih stroških, storilnosti in ostalem. Se pravi v tem, da se podjetju zmanjšajo stroški za plače, za material in enoto proizvoda. To pa se pokaže šele v dobičku podjetja. In izkazan- dobiček je tehten dokaz, da so bile norme pravilno postavljene in da je proizvodni proces dober — se pravi, da tisti, k- so organizirali potek proizvodnje, upravičeni do premij, ki se jim izp'ačajo naprej iz doseženega dobička. Vsakršna bojazen ali pomislek, da bi bile premije izplačane, dobička pa ne bi bilo. sta popolnoma odveč, kajti premije so dosegljive le tedaj, če J« proizvodnja urejena tako, da se realne norme prekoračujejo, namreč da ima podjetje oziroma gospodarska organizacija dobiček. Ce pa so norme nepravilne, nerealno postavljene, pa ni Ie premij, marveč podjetje ne dosega niti svojih planiranih dohodkov. In v takem podjetja ne morejo izplačevati niti prekoračenih norm. Iz tega sledi, da je sistem premiranja tistih, ki proizvodnjo vodijo, tesno povezan s celotnim gospodarskim uspehom podjetja. Tistim, ki usmerjajo proizvodnjo, ki vodijo vso organizacijo dela v nekem podjetju, ne bo vseeno, s kolikimi delavci bo dosežen delovni kakšni bodo stroški za izdelavo določenega produkta. Jasno je, da ni mogoče meriti delovnega učinka delavcev v vodstvu podjetja. Te, sc pokaže šele v uspehu podjetja, v smotrnejši razdelitvi delavcev po delovnih mestih. In tako pridemo do preprostega zaključka, da je uspeli neke gospodarske organizacije 1 skupen rezultat vseh tistih, ki ' usmerjajo in vodijo proizvodnjo, prav tako pa na drugi strani vseh tistih, ki delajo po njihovih navodilih. Po domače povedano: kakor se bo sleherni delavec zavzemal za to, da bi boljše in smotrnejše delal ta tako več zaslužil, prav tako bodo tudi vodstveni de'avcj podjetja osebno zainteresirani, da bodo poiskali najboljše oblike dela ta si tudi prizadevali, da bo delovni kolektiv njihova napotila tudi v celoti izpolnjeval. Vedeti moramo, da je od vodstvenih delavcev, od naših strokovnjakov v veliki meri odvisno, kak? bodo kje delali, kako bodo skušali kar najbolje proizvajati ter zadovoljiti s takim delom sebe ta potrošnike. S tem pa seveda še nismo izčrpali vsa določila premiranJ* in verjetno bodo v vsaki gospodarski organizaciji docela različne razmere, ki pa jih delavci sami in njihovi strokovnjaki najbolje poznajo. -»n- grame proslav, ki bodo med letom Nobeno društvo, nobena organizacija ne sme izostati, ki ne bj sodelovala ali pa prispevala svoj delež k čim dostoj-nejši proslavi 10-letnice osvoboditve Poleg raznih prireditev bodo na sporedu izleti v partizanske kraje, nadalje prireditve na vasi in podobno. Veliko nalogo je prevzel nadalje Okrajni telovadni odbor, ki ima v načrtu 15. maja »Tek osvoboditve« s sodelovanjem vseh športnikov, ki bo nekako nadomestilo za cross. Pripravlja se velika razstava o telesno-vzgojnem in športnem delu po osvoboditvi. Titovo štafeto bodo letos izvedli najslovesneje. Društva TVD »Partizan« bodo skupno napravili velik mimohod. V načrtu je nadalje tudi povabitev čeških telovadcev iz rudarskega revirja. Prav tako bodo med letom okrajna tekmovanja v vseh športnih disciplinah za pokale OLO Trbovlje. Na področju vseh komunskih odborov bo SZDL skupno z ostalimi društvi in organizacijam' napravila podroben načrt za slovesnosti skozi celo leto. Tako bodo poleg proslav pomembnih praznikov, občinskih praznikov športnih in kulturnih prireditev na sporedu tndi različne gospodarske in kmetijske razstave. Več o teh pripravah bomo še poročali. V okviru proslav 10-letnice osvoboditve je lokalni list »Zasavski vestnik« razpisal tekmovanje dopisnikov pod naslovom »10 LET SVOBODNE GRADITVE« za najboljše prispevke z vsega področja kulturnega. gospodarskega in ostalega življenja v 10 letih od 1945 do 1955 -ar. Na Dolu pri Hrastniku so zaključili tečaj RK za prvo pomoč Prejšnji četrtek so na Dolu pri Hrastniku uspešno zaključili tečaj Rdečega križa za prvo pomoč. Tečaj, ki je trajal od meseca novembra do marca, je obiskovalo 20 mladih deklet, ki so se v 70 urah teoretičnega ta praktičnega pouka seznanile z vsem potrebnim. Ob zaključku tečaja so vse tečajnice dobro odgovarjale na vprašanja ter pokazale, da trud predavateljev in vodstva ni bdi zaman. Lepo uspeia proslava Dneva žena v spodnjem delu Hrastnika Letošnja proslava Dneva žena 8. marca je bila nedvomno med najboljšimi od vseh dosedanjih, tako po samem sporedu kot po organizaciji prireditve, kjer mo-učinek,! ramo zlasti pohvaliti agilno delo i pozdravijo tovarišic Mimice, Juste in še ne- — kaj drugih, prav tako pa tudi požrtvovalnost tovarišice Metode. Izvedba sporeda je bila prav dobra. Po otvoritvi proslave je tov Rački poudaril poseben pomen letošnjega ženskega praznika, saj praznujemo letos 10-letnico naše osvoboditve, Tudi ti si lahko med izžrebanimi! Vsakdo, k| bo poravnal naročnino na naš »Zasavski vestnik« do 15. aprila L 1., se bo lahko udeležil velikega nagradnega žrebanja naročnikov našega lista, ki bo v dneh od 15. do 20. aprila t. L — Kraj in natančen datum bomo še sporočili. Do sedaj že 116 nagrad v vrednosti okrog 200.000 dinarjev Med 116 dobitki, ki smo o njih že poročali, so: radijski aparat, moško kolo, divan, blago za moško obleko, cement, premog, apno, letovanje na Bledu, Crikvenici ta Partizanskem vrhu, denarne nagrade, knjižne nagrade, potovanje z letalom iz Ljubljane na Reko ta nazaj ter še večje število manjših dobitkov. Pohitite z vplačilom naročnine — istočasno, ko bomo izvršili žrebanje vseh naročnikov, ki bodo poravnali naročnino za celo leto, ta pa novi naročniki, Id bodo vplačali naročnino za naš list za eno leto, bomo pričeli tudi s priobčeva-njem našega novega romana Torej še dober mesec dn| imate čas z« poravnavo naročnine 1 Uprava »Zasavskega vestnika« v Trbovljah iNAViVi *‘WyWVWVWYWVWVWVWVWVWVWWWk_^Vk->V*_sV>>_s‘ kj jo tudi naše žene obhajajo že desetič kot svobodne, enakopravne državljanke. Ob tej priložnosti je tov. Račka predlagal, da z enominutnim molkom vsi spomin vseh tistih naših žena in deklet, ki jih ni več med nami in so darovala svoja življenja za našo svobodo. Dve tovarišici sta ob tej priložnosti nesli šopek rož k spomeniku padlih junakov NOV v Hrastniku Slavnostni govor je imela tov. Bevčeva, v katerem je prikazala borbo žena za svoje pravice. Kulturni progr iskii ram proslave »e je začel z ženskim pevskim zborom »Svobode II.«, ki je odpel dve pesmi, nadaljeval pa se ;e z recitacijami dijakov gimnazija Recitatorki Marinkova m Vozlo-va sta se dobro pokazali. Pionirski zbor je v naslednjem tudi zapel dve pesmi nato pa so ponovno nastopil: z recitacijami dijaki, kjer je treba pohvaliti Cešnovarjevo in Dolanca. — Poseben aplavz je doživel pevski kvartet »Svobode II.« z odpetjem dveh pesmi Tu smo videli, da ie pevovodja tov Pietl vložil mnogo truda za dobro izvedbo programa. Tudi recitacija dijakinje Zagorčeve je ugajala V nadaljevanju sporeda so otrocj iz otroškega vrtca stektar-j ne Izvedli več prisrčnih program-j skih točk Pokazali so svojim j mamicam, kaj vse so se v vrtcu 1 naučili. Celoten spored slovesnost: je dobro potekel in že! tudi zaslužen aplavz po sporedu pa se je začela ob sodelovaniu orkestra Steklarne prosta zabava. Anton Lebar, Zagorje: (Nadaljevanje in konec) 0 varnosti pri delu v rudarstvu (Glej „Zas. vestnik" štev. 10 z dne 8. marca) b) Nezgode na kletki med redno vožnjo: Pred oddajo signa.a za vožnjo zapre signalist vrata kletke in jaška. Po končani vožnji se vrata spet odpre Kljub temu pa se med vožnjo dogodijo na kletk- različne nesreče. Prepovedano odpiranje vrat kletke je že marsikateri *rhko-miselnež plačal z živ.jenjem. V polnoštevilno zasedeni kletki je prostor za vsakega posameznika omejen; zaradi tega so ljudje, ki stojijo ob odprti kletk- v nevarnosti da ne omahnejo iz kletke v jašek Tud; zaradi tresljajev kletke človek lahko zgubi ravnotežje V takšnem primeru Je smrt neizogibna. Celo pri zaprti kletki se dogodi, da kdo nehote, nepremišljeno ali p® z igračkanjem vtakne stopalo noge, roko ali prste skozi odprtino kletke in si na ta način nakoplje hude poškodbe. Kako se je treba zadržati med vožnjo? Ljudje morajo stati v kletki pri maru z rah.o upognjenimi koleni Takšaa drža telesa je potrebna zato, da je človek bolj prožen S tem namreč bolje prestreže morebitne sunke, v nasprotnem primeru pa bi pri tresljajih udarjal z glavo ob kletko. Težkih predmetov, zlasti dolgega in težkega orodja ne smemo nositi s seboj na kletko. Vitalni svedri n. pr zdrsi k neopazno med odprtine k.etke, pri čemer zadenejo ob stene jaška. Nenadni sunek svedra navadno sicer dobro izteče, toda nekega dne pa se ta igra z življenjem lahko konča s smrtjo Ravno tako lahkomiselno se vede tisti kj se preveč zanese na svojo spretnost Dogodi se, da stojijo pri pregledu jaška kopači-jaškarji na strehi k etke. Pri počasni vožnji ne oddajo signala »Stoj!«, temveč skočijo kar z vozeče kletke na dovozi-šče. V smrtno nevarnost se poda tudi tisti, ki vstopi v kletko, če je ta že delno obremen ena z materialom Posebno nevarna je vožnja ljudi v kletki, ki je naložena z vozički Prepoved vožnje je treba tudi upoštevati, kadar se prevažajo dolgi predmeti, kot n. pr cevi, tračnice, podporje itd Ce tl predmet) niso dobro postavljeni, trdno zvezan-i in v izvozni kletki zanesljivo pritrjeni, je nevarnost za spremljajoče runarje zelo velika, zlasti piri vožnji navzgor Dogodi se, da se ne-navezana cev na gornjem delu nagne in zaradi tega zadene ob steno jaška, pri čemer se z veliko silo stisne in ukrivi. V kletki nahajajoči se ljudje so v takšnem primeru navadno žrtev nezgode Iz varnostnih razlogov naj se pred prevažanjem dolgih ali težkih predmetov obvesti strojnik ozir zavirač. Dolžnost sig-nauista pa je. da se prepriča, še preden odda znamenje za vožnjo, če je material trdno navezan in v izvozni kletki zanesljivo posta v. j en. Dolgj pred- poškodujejo nosilca in v bližini | nieti, postavljeni na kletko, se ato ječe ljudi ■ navadno na njihovem zgornjem Pomni: Ne zapuščaj med vož- delu Povežejo k izvozni vrvi. njo prostora, kj si ga na kletki Pomni; Ce se voz.š ob ousot-zavzel! Ne odpiraj vrat kletke! nosl1 signalista in oddajaš na-Ne nagibaj se skozi odprtine; ®^nal, se igraš z živue- kletke! Ne nosi v kletko dol- n^em ludl Pr* P°<*wni vožnji gega in težkega orodja! 4. NEZGODE V KLETKI IZVEN REDNEGA VOZNEGA ČASA Izven rednega časa za vožnjo ljudi se smejo voziti po jašku le osebe, k: imajo za to dovoljenje od obratovodstva. bodisi zaradi izvrševanja njihov V. službenih dolžnosti, bodisi da so se pri delu ponesrečili alj obo eli. Osebe, ki imajo dovoljenje za vožnjo izven rednega voznega časa, so običajno starejši .zku-šem rudarji kot n pr pazniki, jamomcrci, dalje tud; ključavničarji električarji itd Akc na dovozišču ni signalista m mora tisti, ki se bo samo vozil, oddati signal za vožnjo mora v tem primeru oddati poseben v ta namen od obratovodstva določen signal, ali Pa na kak drug način obvestiti strojnika, da naj po prejemu izvršenega signa« počaka s pridvigom kletke najmanj 30 sekund. (Pri redn> vožnji ljud- se čaka namreč 6 sekund, pri vožnji ljudi med izvažanjem pa 10 sekund ) Med tem časom brez nevarnosti vstopiš v kletko in zapreš zaporo jaška. Tisti, ki se vozi pogostokrat, oddaja pred vožnjo tudi navadni signal, nato pa hitro stopijo v kletko. Večkrat se to ne zapuščaj kletke, dokler se ta ne ustavi! Ne uporabljaj nikdar z materialom naložene kletke za osebno vožnjo! Ne uporabljaj nikoli z vozical naložene kietke za osebno vožnjo! 5. NEZGODE PRI PREPOVEDANI VOŽNJI V SLEPIH JAŠKIH IN ZAVIRALNICAH: V nekaterih slepih jaških vožnja ljudi iz varnostnin razlogov ni dovoljena. Toda kljub temu, da je vožnja prepovedana, nekateri lahkomiseln- rudarji te utemeljene prepovedi ne upoštevajo, niti ne pomislijo, kako zelo izpostavljajo svoje živ jenje grozeči nevarnosti. Vrv, ki se uporablja za prevoz materiala v slepih jaških in zaviralnicah, za vožnjo ljudi ni varna, ker nima predpisane osemkratne varnosti. Tudi predpis-; o pogosti kontroli m uporabni dobi ne veljajo zanjo temveč Le za izvozne vrvi, ki «e uporabljajo v jaških, kjer je vožnja ljudi dovoljena. Te vrvi tečejo tudi čez vrvenice z manjšim premerom, zaradi česar nastopajo v vrvi večje napetosti in močna ukrivljenja. Izvozni stroji ozir. zavorne naprave, ki se uporabljajo za prevoz materiala, niso opremljene z neogibno potrebnimi varnostnimi napravami, ki se zahtevajo pri izvoznih strojih za prevoz ljudi. Prepovedana vožnja v jaških in strmih zaviralnicah je nevarna tudi zaradi pritiska hribine in premaknitve oporja. Pomni: Ne zanašaj se na izvozno vrv v zaviralnicah in slepih jaških! Tvoje življenje visi v primeru prepovedane vožnje na nitki! Ne zanašaj se na izvozni stroj ozir. zavorno napravo, ki je namenjena le za prevoz materiala! Za vožnjo ljudi ni dovolj varna! Ne zanesi se na kletko ln podvoz, ki se uporablja za prevoz materiala! Na njih ni zaščitne obloge, vrat, pokrovov. Ne zaupaj predmetom, ki so naloženi na kletki, in orodju, ki ga pri prepovedani vožnji nosiš s seboj! Zaradi skupne vežnje ljudi in materiala so nastale že težke nesreče. Ne zaupaj svojim tovarišem, ki so pripravljeni upravljati izvoznemu stroju ozir. zavorni napravi, pri prepovedani vožnji! V mnogih primerih niso dovolj vešči v upravljanja prevozne naprave. Ne zanesi se na nepoklicane dajalce signalov! Marsikatera nesreča nastane zaradi lahkomiselnosti Ne zaupaj preveč sam sebi’ Pri vsakem predčasnem vstopanju in izstopanju iz kletke se podajaš v smrtno nevarnost. Ne zanesi se na slepo naključje, na katero računaš pri prepovedani vožnji! Ce se zgodi nesreča zaradi navedenih vzrokov, je mogoč še kak razlog, ki ogroža tvoje življenje. Zaključek: — Za lastno varnost pri vožnji po jašku poskrbi vsakdo najbolj3 sam, če se drži varnostnih predpisov in se obenem vede disciplinirano. Ne vozj se, kjer Je vožnja prepovedana, temveč hodi le pod določenih poteh. IZ LITI JE IN OKOLICE Litijska komuna bo potrebovala 35 uslužbencev Te dni so se sešli predstavniki krajevnih orgamzaci, SZDL iz vsega področja bodoč« komune. Na tej konferenci so izvolili predstavnike SZDL iz vsake občine. Za predsednika SZDL bodo-če litijske komune so izvulili tov. Albina Jesenška predsednika ljudskega odbora v Šmartnem pri Litiji. Tov Jesenšek je bil vključen v osvobodilno gibanje že leta 1941 ter je vzdrževal v domači vasi Jelši nad Litijo zvezo med zasavskimi in dolenjskim; borci, zato je vsa naša javnost sprejela njegovo izvolitev za predsednika SZDL v litijski komunj z velikim odobravanjem. Novi odbor SZDL pripravlja sedaj statut za bodočo komuno, razmišlja pa tudi že o personalnih zadevah, saj bo potrebovala naša bodoča komuna okrog 35 uslužbencev predvsem strokovnjakov s posameznih področij gospodarstva i. dr. panog, ki bodo pomagale dvigati standard naših delovnih ljudL Ob obletnici pobega iz litijskih zaporov Nemške okupacijske oblasti so ▼ letu 1941 natrpale litijsko že ječo z zaporniki, ki so jih -meh na sumu, da sodelujejo z osvo-bodln.m gibanjem Posebno radi so zaprli Mudi s takratne nem-ško-italijanske meje. Pozimi leta 1941/1942 so zaprli tudi Ignaca Bučarja, po domače Ahlina, n vasice Reka — Gozd pri Litiji. Njegova domačija stoji v bližini obmejnega Oholna, kjer so prehajali mejo partizanski kurirji. Zaradi; suma sodelovanja z OF, so bili v tistem času kar 4 člani A h lino ve družine v nemških zaporih 12. marca 1942 pa je Nace Ahlin organizira! pobeg jx litijskih sodnih zaporov Štirje zaporniki: Nace Bučar, Nace Ribič lz Kresniške občine in dva blata Kokola z Gradišča so ob rani uri napadli takratnega ječarja, mu odvzeli ključe in ušli čez Kunst-lerjevo dvorišče v Sitarjevec m nato čez mejo na Dolenjsko — na talijansko ozemlje Nace Bučar-Ahhn je danes gospodar v Reki-Gozdu in oče de-setorice otrok. Sodeluje v Tud:ki oblasti in SZDL. Vsakdo, ki bi vedel za sedanji naslov tov. Naceta Ribiča, doma iz Kresniške občine, je naprošen, da to sporoči na naslov tov Jožeta Zupančiča v Litiji, Grbin 26 Tov. Ribič je bil po uspelem po- I begu iz litijskega zapora aretiran pri raciji v Ljubljeni in nato več let v taborišču. Akcija za Invalidski klub Zveza vojaških vojnih invalidov v Litiji je sklenila, da bo pomagala pri ustanovitvi Invalidskega kluba v Ljubljani kamor se bodo včlanili tudi invalidi iz Litij*. Zveza WI za mesto ln okolico Ljubljano šteje 6500 članov. V korist Invalidskega kluba bodo pr redili tudi tombolo. Nabiralno akcijo za Invalidski klub vodita v Litij; tov Marija Jenko, V Gradcu pa tov. Fani Kepa. Liti-jani m okoličani z razumevanjem prispevajo za to človekoljubno akcijo. Zaščitne mere za sitarjevške rudarje V zadnjem ča*u deluje prav uspešno rudnik v Sitarjevem, kjer kopljejo barit To rudo imenujemo z domačim imenom te-žec (barijev sulfat) Barit je zelo potreben naši kemični industriji, prav tako tudi industriji papirja in svile ttr za pridobivanje nafte. Barit ni atrupen in zato prav ustrezno nadomešča strupeno svinčeno belilo. Za naš barit se zanimajo tudi v tujini. Rudarji, ki kopljejo barit, so v stalni nevarnosti: oster prah barita razjeda kopačem pljuča: to bolezen imenujemo silikozo. V zadnjem času je nakupila uprava sitar-jevškega rudnika za kopače tež-ca zaščitne maskei te so dobili tz ZDA, kamor pošiljamo tudi barit iz naše dol ne. Skrb za zdravje naših rudarjev za>:uži gotovo vso pozornost in prizna' nj*. 80-letnica tovarišice Lebinger 5. marca t, L je doživela tov. Josipma Lebinger iz Smartna pri Litiji 80-letnico svojega življenja. Zvest; bralki »Zasavskega vestnika« naše čestitke k vnsoke-mu jubileju! Tov. Bric iz ZDA je med najboljšimi Ameriški napredni dnevnik »Prosveta« je začel ob novem letu kampanjo za dvig števila naročnikov. Med najboljšim) organizatorji se je izkazal tov Jože Bric iz mesta Export v ZDA. po rodu iz Gradiških Lazov pri Litiji. Tov. Bric je po poklicu iar-mar in gojii jagode, udejstvuje se tudi na kulturnem področju. Pred leti Je daroval osnovn šoli v Šmartnem pri Litiji kino aparat, ki še danes služi vsej okolici Šiviljski tečaj bi bil koristen Članice Rdečega križa v Litiji, ki so priredile nedavno gospodinjski tečaj in kuharsko razstavo, se pripravljajo zdaj za šiviljska tečaj. Vse tovarišice iz Litije i« okolice, kj se zanimajo za ta koristen tečaj, 6e naj priglasijo odboru RK. Fevovod.e „Svobed" se bodo pomenili še ta mesec bo veliko posvetovanje pevovodij „Svobod“ Ustoncvna skupščina Mestnega sindikalnega sveta Trbovl e V četrtek, 10. marca, je bila v dvorani gorinskega podjetja »Turist« na Vodah ustanovna skupščina Mestnega sindikalnega sveta za področje trboveljske komune. Do sedaj na področju Trbovelj ni deloval Krajevni san_ Samo do 10. APRILA ’© še čas! da m vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa celo 6) in udeležbo pr) VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, pri katerem bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednosti. dikalni svet ter je vse organizacijsko ter ostalo delo ležalo na ramenih Okrajnega sindikalnega sveta. Madtem ko so v Zagorju, Hrastniku in Radečah imeli Kra jevne s.ndikalne svet«, ga v Trbovljah ni bilo. Nov* organizacijske spremembe, formiranje komun pa terjajo od bodočega skupnega Okrajnega sindikalnega sveta veliko večje naloge, zato je bilo potrebno da »a je ustanovil Mestni sindikalni svat za Trbovlje, ki bo prevzel nase vse delp na področju sindikalnega ž vljenja v Trbovljah. Na ustanovno skupščino so prišli delegati vseh podružnici predsednik okrajnega sindikalnega sveta Trbovlje tov. Ivan Voj« je ob tej priložnosti v svojem uvodnem govoru govoril o zunanj; politiki ter o nalogah sindikauuh organizacij. Na področju komune Trbovlje je 22 sindikalnih podružnic ter dve društvi upokojencev, kj pa sta direktno vezani na OSS. Vseh zaposlenih ▼ Trbovljah je bilo 1. 1953/54 5989 delavcev in uslužbencev, organiziranih v sindikatu pa 5272, tako da j« izven organizacije 717 delavcev. Pred Mestnim sindikal nim svetom Trbovlje bo ena izmed glavnih nalog, da te deiav-ce vključi v svoje članstvo. V letu 1954 so pa zrasla v Trbovljah nova podjetja ter se je število zaposlenih kot organiziranih povečalo Tako je stanje danes 6482 delavcev, organiziranih 5377, Izven pa je še veano 1105 delavcev. Občne zbore ‘so vse sindikalne podružnice že izvedle Vsi so prav dobro uspeli, vendar ie bilo opaziti na občnih zborih nekaterih sindikalnh podružnic, da so se dolgoletni sindikalni funkcionarji odtegovali funkcijam. — Letošnji občni zbori so bili po kvalitet, in po udeležbi za 100% boljši kot lani. Razprava je bila dokaj živahna 'er to Nedavno zelo plodni konferenci »Svobod« o izobraževalnem delu bo sledilo posvetovanje pevovodij pevskih zborov, ki delujejo v naših delavsk:h-pro-svetnlh društvih. Zaka, bo te posvetovanje? Predvsem zategadelj, da bodo pevovodje najprej pregledali svoje dosedanje delo na področju pevske dejavnosti in nato, da osvoje nekatere pobude, ki brez njih v bodoče ne bo več mogoče delati Tudi v našem okraju menda n mamo »Svobode«, ki ne bi imela enega ali več pevskih zborov Sicer Je program naših pevfkih zborov zelo pisan, toda marsikod in marsikdaj ljudie pogrešajo delavskih in deloma tudi partizanskih pesmi. Res Je: marš kdaj manjka tudi pesmaric oziroma gradiva za nove pesmi, res pa je tudi. da te pesmš ponekod nekam zapostavljajo. Na letošnjem prvem oziroma prvem posvetovanju pevovodij sploh, bodo le-tj utegnili pregledati. česa vse jim še manjka, kako bi kazalo delati v prihodnje, kaj naj bi se odložilo in zavrglo in kaj naj bi osvojili. Nedvomno bo to posvetovanje oeve-tlilo nekatere težave, ki se z njimi ubadajo naši pevski zbori, in prineslo novih pobud, iz katerih bodo naši pevski zbori, ki so — mimogrede povedano — ena iz- med najvažnejših sekcij naših delavskih prosvetnih društev »Svobod«, našli veliko zdravega gradiva. v vodstvo izvolili najboljše »|n-dikalne aktiviste. Mestni sind kalni svet bo moral v bodoče več skrbi posvetiti predvsem manjšim podružnicam, kajti do sedaj je !e-te OSS Trbovlje nekam preveč zapostavljal, kar pa je razumljivo spričo številnega obsega dela v celotnem okraju Mestni sindikalni svet Trbovlje bo imel nalogo da vnaprej vse svoje delo vsklad; z bodočo komuno in tako tesno poveže delo ljudske oblasti, SZDL in ZK s sindikalnim gibanjem- izpred sodišča Spet tatvina železa Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je moralo že razmeroma veliko ljudi žago var. ati zaradi prilastitve starega železa, ki je bilo last trboveljskega rudnika. Kljub temu se pa še vedno najdejo posamezniki, ki pridejo pred sodišče zaradi tatvine rudniškega železa. Tako se je maral pred nedavnim zagovarjata tudi Stanko Z., rudar, zaposlen pri rudniku Trbovlje, ker je vze. nekega dne lanskega septembra z rudniškega glinokopa okrogel železni drog in tri manjše tračnice v teži 62 kg. — Obtoženec je pred sodiščem dejanje prizna! ter je bil obsojen na 1000 din denarne kazn< ter na povračiilo stroškov kazenskega postopanja. Natakar zatajil dnevni izkupiček Drago Z., doma v Trbovljah, po poklicu natakar, brez stalnega bivališča, je bil zapos en kot natakar v bifeju >Rio«, Ko je lansko leto, 28. februarja, stregel gostom z jedoli in pijačo, ki je zanje ves dan ka-siral 15.551 dinarjev, tega denarja ni izročil upravi podjetja oziroma blagajni gostinstva, pač pa si ga je prilastil in ga večinoma zapravil za veseljačenje in popivanje. — Za to kaznivo dejanje se je moral zagovarjati pred sodiščem v Trbovljah, kjer je dejanje priznal ter Je bil zaradi kaznive zatajitve denarja kaznovan na 1 mesec zapora. Tik ob cest:, pod palmami Bri-stol parka, se /e ustavil elegantni Cadillac Sonce je bilo ie precej visoko in izza majhnih rdečkast h oblakov, ki so viseli nad brezkrajnim, kakor steklo gladkim oceanom, je kukalo kot j majhna glava porednega otroka,1 ki ga zanima prav tisto, kar bi bilo bolje, da bi mu ostalo ie tuje Janel je vključila radijski apa- ! rat, se stisnila bliže k njemu in začela: •Ali sl me Imel o resnic! rad, ko si mi pisal tista pisma?« Janet ln BI ja sta se objela in vroče poljubila. Zdaj je bil odstranjen jez med njuno sramežljivostjo. Njuno izpovedovanje je postajalo vse boli Iskreno in zdelo se itma je, da ju celo glasba moti El ja je Izključil radijski sprejemnik in se Se ie-sneje privil k Janeti, nato pa za. čel •Janet, ali se tt ne zdi, da je vse to brez smisla? Cez nekaj dni se bom vrnil nazaj v Mehiko In spet bo med nama tista neodpravljiva zapreka, kot je bila do danes. Drugo pa je, da nisem bogoe kako Imenitnih stariev. Moj oče je samo rbič, vi pa imate velikansko premoženje. Tvoji starit se nikakor ne bi hoteli odločiti zame, čeprav se midva ljubiva.« »Starši?• se je začudila Janet. •Da, starti,« je dejal Elija. •Celo pri nas, kjer gre, v glavnem samo za reveže, ni tako lahko. Z nama pa je stvar popolnoma drugačna; tvoj oče je milijonar, moj pa Ima samo skromno barko in doma je ie cel kup otrok, ki je zanje treba skrbet:. Mati mi je že davno umrla. Janet, ali ne bi bilo pametneje, da greva narazen, da jutri odpotujem domov v Guadalajaro? Kasneje nama bo morda teže.* Janet ga je sedaj Se tesneje objela In znova strastno poljubila, nato pa je rekla: •Elija, če mislit, da me ljubit, potem mi raje ne pripoveduj taktnih stvari. Vse bo se bova izpovedala materi In tudt z očetom se bo lahko pogovoriti.* •Mislit? Zelo malo upanja Imam,* je zaskrbljeno odgovoril Elija. Sonce je polagoma utonilo v zatonu okrasilo obzorje z oranžno zlatim okvirom, ki pa so je počasi Izgubil v sivem mraku. Janet in Elija sta »e že dolgo pogovarjala v avtu, se objemala in poljubljala ter vroče zatrjevala drug drugemu, da te ne bo. sta nikoli več ločila. »V Brtstol par kul* »V Brtstol parku?* st je začudila mati. •Tamkai pač nt nič zanimivega?« •Dobro mama/ Sedi In reci Emy, naj nam prinese večerjo. Elija je gotovo že lačen.* »S čim naj vam postrežem, go- Tono Zagorc^ (Nadaljevanje) NAZAJ POD VROČE SONGE Bilo je že pozno, ko sta se Janet In Elija pripeljala * domov, toda Janetina mati ju je Se vedno čakala v salonu. Ko je Janet predstavila materi svojega dobro, ko prijatelja, jo je objela in ji dejala: •Mama, ali bot huda, da sva se z Elijo tako dolgo zamudila?* •Cernu neki! Če si svojega kolega povabila h Mehike, se pač spodobi, da mu pokažeš najbolj zanimive stvar' v natem mestu. morje. Zdelo se je, ko da je pri I Kje pa sta bila vse doslej?• spodt* je Janettna mati vpraiala Elijo. •Oh, gospa, preveč sitnosti Imate z menoj,* se je nerodno opravičeval Elija. »Kar bo Janet ■. jedla, to bom tudi jaz.* Po večerji je Janet spremila1 Eli/o v sanj pripravljeno sobo. Preden me je votčlla lahko noč, sta se Se enkrat poljubila, nato pa je Janet odila nazaj u salon, k/er jo je čakala mati •Kje "i bila tako dolgo?* se Je mati vzrojila nad hčerko. • •Nikar se ne razburjaj, mama1 Počakaj, da tl objasnim vso stvar,* je Janet odgovorila svoji materi. »Vem, da te bo presenetilo, ko ti bom sedaj nekaj povedala. toda dovolj sem stara, da mi tega ne moret več braniti.* •Janeti* •Cernu to, mama? Elija me trna rad in jaz ga ljubim. Dogovorila sva se, da se bova čez nekaj dnt zaročila, ali boi razglasila najino zaroko o časnikih?* je Janet odločno, z ukazujočim glasom vprašala mater, ki st je zdelo, da svoje hčerke ne more alt pa noče razumeti. »Toda, Janet, ali st ob pamet? S fantom, ki si ga videla dane« prvič, $e hoče! zaročiti?* Da, mama, hočem!* •Čakaj me, da povem očetu. Brez njega ne smet ničesar rtro-rtti. Zanj vem, da tl tega ne bo dovolil, In ta /ant naj bi postal tvoj mož, ki nima nltf toliko, da bi se lahko opisal na univerzo? Te sramote ne trptml* •Ali je sramota, če se Imava z EUjo rada?* Mati nt hotela hčerki ničeear odgovor il Stopila je k telelonu ln zahtevala: I »Dajte mi, pr ost m, New Orleans, Številko 345, gospoda VVag-eter ja.* Nekaj časa je čakala s slušalko v roki In ko se ji je mož oglasil, mu je dejala, naj se nemudoma vrne domov, ker se Janet namerava zaročiti z nekim Mehikancem. Zgodaj naslednjega dne se /e Jane lin oče vrnil iz Ne w Orleansa. Ko mu je mati razložila, s kom se namerava Janet zaročiti, je postal ve« besen. •Clata,* je dejal gospod Wag-ster svoji t«ni, »poki čl oba o salon, Janet tn tistega tantal* Ko je služkinja Emy sporočila Janet in Eliji, da ju ki če oče, sta oba postala zelo zmedena. Drug za drugim, na/pr e / Janet, za njo pa Elija, sta odila v sa-lon, kjer ju je čakal oče. Najprej mu je Janet predstavila svojega kolego, nato pa sta čakala, kal bo jima rekel oče. •Sedita tu, da se malo pogovorimo,* je začel oče, v« tal m odtel k oknu »Maf/ mi le sinoči telefonirala, da te nameravata zaročiti, toda jaz • (Konec prihodnjič) Josip Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanje) mm pU. / h/f. /-» \yn s\* /u - /i/i 10. Volk Lakotnik jate resin® od samega strahu; Lisica se je škodoželjno na- n_,„ . , . _ ______! brž je zmetala skozi lino rebre, smehnfla ter zagodrnjala sama ^ vc^J^et^krulilo no fre- hrbtiš6e in —sled cel° «’ ™ -bi: »Le po&. Sroh buhu kakor 1 ie ves teien ™Vni boh' Tudi 40 je P°8oltni umni! Ni spak, da bi je danes gladovni in tiščal 'L , ^no str,adaf posPravil v sv°j nikdar ne izkupll; saj krčmar Je že go-»Slišiš. Inim t „ nrav? polm. želodec. Lisica _ se je od- tovo opazil tatvino ter part za -« St kjea w bilo kaj za pod zobe? Tako sem lačen, da se kar tresem!« vclk pustil iz hrama. Toda ko je hotela ... , . . Zvitorepka se ni zmotila. se je hotela izmuzniti skozi vnit t„ „,„k„i. lino, se je volk spet razkoračil protl ^,ov<>lneškemu krčmarju Zvitorepka je slišala, kako je ter rekel’ »Kamor je šel trup, vJtTkaio volku krulilo po trebuhu; ne- tja naj gre tudi glava; al6, sem. {" bh^JTtI!ti drn : na.,rtiia *«.r k.: „ bo izmaknil lz hrama tudi dru- v«dno se je torej naredila ter kaj z njo!« vprašala: »Kaj je neki to, strl- Zvitorepka je La-kot;*: 'aVT kvakajo t ^ EZ'f febe v trebuhu, kali?« | vedno bolj bolj, da Ju zaleze »Hrži je-ik za zobmi, poni- krčmar. a poleg tega je kuhala „„ „ tatinskega ponoč- riavica^« odvrne volk, pa mi v njej jeza. silna jeza na po- “ Zilll Pr. krhl r jri pošten za trk, če žrešnega volka, ki mu je. z zob- vkun Krčmar to tvrlhtt«! « kvo- n«, požrem tebe!« ! mi škrtaje, porinila še svinjsko l £ »Eh. tebi se pa tudi takoj nos glavo skozi lino. Sele zdaj, ko ' b,1 pa" viha!« rnn očita liri™- ma- d“le batine kakor toča. Tako go svinjo. Brezskrbno Je prilo- Drobne ve^ti iz Polšnika m viha!« mu očita lisica; »le ma- je izginil tud! zadnji kos v nje- jTiraor^t.UHd^ *° Počakaj, kmalu boš sit! Pri govem žrelu se le Lakotnik P0UI)inieno so E* premlatili, da — . w H~- 6 , J m je komaj ušel tuleč tja v spodarski obnovj pa se je poka- Večkrat beremo v »Zasavskem vestniku« razne novice iz Polš-nika in okolice, vendar z nekaterimi člankj in dopsi nismo za_ dovoljni, ker op sujejo same slabe strani določenih ljudi Toda oglejmo si še dobre strani našib ljudi! — Znano je da je bilo 'z območja občine Polšnik v času okupacije izseljenih 95% v Nemčijo, kjer so jih razmetal: po raznih taboriščih, nekateri pa so se z begom izognili sel iva ti so bili pozneje internirani ali oa šli v partizane. Doma je okupator naselil tujce, ki so izropal) domačinom vse, kar se je dalo Nadalje so Neme zaradi partizanskih akcij požgali In porušil- mnogo kmečkih do- i mov in gospodarskih poslopij, j Ko so se naši ljudje po o«vnbo-dltv- iz izseljenstva in internacije vrnili na svoje domove so nekateri našli le pogorišča drugi pa spet vse izropano Življenji- J bi bilo takrat za naše ljudi obupno, če bi nam tedaj ne pri- ! skočila na pomoč ljudska oblast ter ljudje lz sosednjih občin Mi na to kaj radi pozabljamo kar pa ne bi smeli Trda je bila bor ba za obnovo gospodarstva, toda s pomočjo okrajne oblasti ln skupnosti se nam je vse to do neke mere le posrečilo, za kar moramo biti hvaležni — Po go- novomeškem krčmarju so ravno umakni! od odprtine. Zvito- „n » ^coraj zaklali dvoje tolstih svf- repka je zdaj bliskoma švignila B „v. I zala še druga potreba, t. j. elek- net a meso L, razohrsn, ' Z tJr * »No- « rt me lepo zvodlla za trifikacija vas j in podeželja To mu Vse si natsn«! Vmri! kn r • č tfibok° ^d‘.hn.nos« je očital doma lisici; »ho- novost so nekateri res sprejeli z mTT: “ , ,,ia bera' oa D' s/° ““ nenotr- drng„ svinjče, 'a sparili so me ▼ splošnem so pa ljudje ta načrt ?o nrtv ne .; ' ° P^varčevala ter Ko sta odšla proti domu, je n8ncj tn ml premhMall vse pozdravil: in se za stvar tud po-bo »“"« Zlm°’ k* nama. vc k »Vesela bodi, kosti. Uh. kako to bolt ln skeli!« trudil: tako da si danes del vasi > o šs huje za nohte.« j strina, da se ti je tako dobro _ že svet) z elektriko Pa tudi »Saj nisem tak strašen sne- rrivklo. Ce b: ti bil zavalil de- Lisica pa mu je podrobila P®d ostali prebivalci, zlasti v Konj-“ež, kakor se ti zdi, kuma. Sa- bt>,° bruno pred l!r.o, živ krst nos; »Prav se ti godi; boš vsaj jčicj, so «c zapnal: kar v nekako m° da mi priskrbiš le eno gnjat, b' te ne rešil. Vidiš strina, te- drugikrat vedel biti manj požre- tekmovanje v kater- vasi bo prej Pa bom zadovoljen in tih; pa Sa Pa storil, ker hočem, šen!« zasvetila elektrika Zdi se, da bitro, da ne bom omedlel od sa- da si ostaneva dobra prijatelja!« (Nadaljevanje sledi) bo ta stvar zainteresirala sedaj 151(1 slabosti! Kaj mi mar dru- A Iis5ca odvrne na to: »Res, go meso, če ga tudi shranjujeva dobro je, striček, da me nisi ®° trde zime, samo da imam sPrav>l hudemu krčmarju v danes eno gnjat, oj .sladko roke; *akai ako bi me bil ta za- , gnjat!« sačil bi gotovo zazidal lino in Zvitorepka se je dala prepro- ti bi se potem ob hud; zimi siti: vstala je s svojega ležišča, obrisal *a drugega prašička, ki Pobrtačila si kožuh ter si po-1 še v!"’ v hramu!« gumno za v ib. n tla resine. Nato ! Zvitorepka je dobro vedela, Tekmovati e p on r ev »Partizana1* iz Fap rnice v Radečah Letošnja muhasta zima je mno- društvene smuške in sankar ke gim pokvarila načrte zimskega tekme pionirjev in pionirk v ne-Je odpravila k novomeškemu da sc b<1 vo'bu zaradi bes»d športa Zadnje dni februarja pa del j o, 27. t m. na Jagnjemcl. bremarju na boline. Ko sta se zr,ova zbudila želja po mesu. j je le padlo toliko snega, da bo j ^e zgodaj zjutraj so se mladi Pritihotapila do krčme, je li- ! res bomo! «e je b!!o zmra- j do Drišl lahko tud: smučarii na smučarji zbraij na določenem še ostale, ki so z nezaupanjem stali ob strani, — Tudi tu se moramo zahvaliti okrajnemu odboru v Trbovljah za spodbudo in pomoč. Če pogledamo gospodarski plan Polšnika v zadnjih letih, Vidimo, da se je lice kraja le precej spremenilo; dobili smo novo šolo. občinski dom kj bo vedno ostal okras Polšnika nadalje gradijo nove ceste, ki bodo tudi velikega pomena. V gradnji je prav tako most ▼ Renkah. k: ga bodo v letošnjem prvem polletju dogradili. — Za vse te gradnje je bil investitor v pretežni večini OLO Trbovlje. Z dograjenim mostom v Renkah se bo tudi k nam odprla pot turizma. k- so mu poliniški Dolomiti še malo poznani Ostrež (841 m) je lepa razgledna turistična točka, lahko dostopna s Polšnika, malo teže iz Konjščice Oglejmo ti sedal Se 'nekoliko kulturnoprosvetno življenje na naši vasi! Ljudska mladina v Konjščicj je z mnogim nožrtvo-vanjem Ie dobila kulturni dom, v katerem bo lahko delala Tudi v Polšniku se je LM zelo požele ter pričela s kulturnimi prireditvami. Nadvse pa smo se razveselili novice da bo tudj k nam pričel prihajati »Potujoči kino« iz Trbovelj in da nat bo obiskoval vsakih 14 dni Po tej poti prosimo LP okraja Trbovlje da bi nas kino čimprej obiskal i dobrimi filmi To ie želja vseh, saj bi se tudi na Polšniku rad. pričeli izobraževati. Zelo delavno je tudi gasilsko društvo, ki je Imelo v kratkem času kar tri prireditvei zahvala za to gre predsedniku društva tov Ribiču, ki je nadvse požrtvovalen Omeniti je treba, da so na Polšniku tudi mladinci, k) se znaidejo v svetu Tak omembe vreden primer je tov Anton Popotnik kmečki sin lz Tep. V} «e je izučil za natakarla ter na-učM tudi štirih jezikov Sedaj sluz’ svoj kadrski rok v JLA Ta tovariš je bil v sprem'tvu našega maršala T:ta v Indiji in Burmi, o čemer smo pisali že znd-n;5č. Zopet smo tih slišali aiča brž zlezla skozi lino v hram ter porinila volku skozj odprti-h° največjo gnjat, kj je ma-hosnn Izginila v volkovem žrelu. Eisica se je hotela zdaj iz-hsuzati iz krama: toda volk se Je razkoračil pred lino ter čPo. je vnik že jel govorit1: svoj račun. Društvo »Partizana« prisl lahko tud- smučarji na smučarji zora;} na določenem i račun Društvn »Partizana« O568*51. Pnslo jih je kar lepo ste- »Im»m še nek»’ malega onraviti , v papirnici je skupno r osnovno vi o, m sicer 30 pionirjev v sta-v gozdu- le počakal me doma, šolo na Jagnjenid Izkoristilo 1<>sti 5 do 14 let medtem »o pi-ririna. kmalu »e vrnem!« ugodno ori'ožnost m izvedlo , nl bl}° to'er 5® lln J® •* »hm I« ln coet Nil nrii onnrlmbi Rortfiv nsnradnp una^ke iz nrpišnie številke Pre-fZ l_: *_.L. !- • a • ________1. Strogi žreb je pri tej uganki ® Je tudi, da bi se zbudil vorov na to uganko, ki se zanje Mornar ter jo zasačil, ako bi se v em Prav lePO zahvaljujemo, odločil, da dob to pot razpisano * ”°ll-om dolgo pregovarialo in Marjanca Pinter učenka 4. raz- nagrado za pravilno rešitev Da- Pr®*rirnla. Porinila Je torej sko- reda osnov šole v Zagorju, pa n ca Kokalj, učenka II razreda lino še drogo gnjat. Tudi ta nam 'e na to u9anko v naše naj- trboveli-ke gimnazije, ki naj s« *e izginila, kakor bj trenil v ve^ie veselje odgovorila celo v zglasi v naš pisarni, da i: ižro- ridkov trebuh, n požeruh se zdaj vezan' besed: Ta pravi v »vojem č mo knjižno darilo, tefl; ni umaknil s poti češ: P 'mu' *Čeravno sem majhna. "-p sta črnin tl. fnm moa-sto V* ste, gnjati, tam morata vem samo Ie *° da vedn0 kos!!i Nova nanradna uganka za Wti vendar tudi plečeti! *° tr a v 0 ~ w ne Sen6l‘ ' najm'ajii, ki so bili pogumn, in vzdržljiv: do zadnjega kriub mrazu, ki je bil precej oster, saj so tekme trajale polne tri ure 2e pri teh tekmah se je Dokazalo. da je naš mladi rod oa najboljši pot: in se obeta d? bodo v bodoče izšli iz naših «TSt dobri in krepk- športn ki in telovadci. Društvo je pripravilo za najboljši doseženi čas nagrade v obl ki slikanic in zvezkov Darila so dobil prv: trije iz vsake skupine. Kosalo se je osem skupin, in sicer v smuku tri. v te- „Bop“ zahteva obljubljeno V Indiji v neki vasici blizu Madrasa, je bog Venkateswara zmagal v tožbi prot; nekemu verniku, Ta je namreč obljubil, da bo izroči; duhovnikom nekega temnlja 300 runij. če bo bog uslišal njegovo pro*n'o Prošnja j® bila usMšana toda vern!k rw izročil duhovnikom obljubljenega denarja Bog se je zato zatekel k č’oveškl pravici. Na sodišču ga je zastopal neki duhovnik; bog je zmaeal. Vem:lk na je bil obmien na nla-čilo 300 runij in poravnavo sod-nijukih stroškov Toda kmalu bo Lisici nrfbaipio 'vroče od — Up0, ka' ne? ~ Tudi Helka! zasavske pionirje 8Rte"ga strahu toda ueovariati DolanceVa z nlžJe gimnaz je na Dobrih reč’ ie vedno troje, za- is . jih j„ t.,, , ' ‘ . , , , K' kjer odgovarja na uganko tago* Spočetka hodi po itir:h sredi ku dve in v sankanju spet tri te |p ' a , ' ^.na te: »Težko menda res ne bo, ker llvlienja po dveh, v starosti po , skupine. Je ' JPSno, 8aR j'a,! »K pr se ne kosi send, kosec pr de » treh. Nabralo se je tudi precej gle- le n ’ 3TT! bo *,,d' 'teivilo; ko°6 in kosi le — trav'col* Kdo bi b*' to, kaj pravite? —^ dalcev ki so navdušeno sprero-Zvk»!T’ veri!« No, ker sta bili obe tako pn- Ce boste uganili, nam prinesite ljali mladi rod na sankah m rila ir-T’1 Ca 1e nffnlud»ma sto- zadevni da sta nam poslali -id- odgovor v naše uredništvo, ali smučeh ter jih bodrili k vztrai-nr Yptel volk. Toda govor na našo uganko na način, pa nam ga pošljite po poit do nosti. dnvMi T’Pmu Požeruhu še nf bilo v katerem je b 1 izreden mojster nedelje, 20 marca opoldne. Se- Po končanem tekmovanju so ! naš pokojni Oton Zupančič va- veda bo Izžrebani rešitelj ugan- se zbrali vri skupaj v šoli kier *£. ; M«« j/urwjiij Kupuuvb v a- vouo uu LCAi^utui u^aiir ter j«, telo, pa bodi Se trup!« bimo obe navedeni p onirki, naj ke tudi tokrat dobil od nas lepo jim je društvo pripravilo za * !,'«»») mr, <,p |p. obiščeta naše uredn sivo. če ju mladinsko knjige v spomin. okrepčilo čaj s prigrizkom — Predsednik in načelnik »ta uo končanem tekmovanju razdelila zmagovalcem darria in jih s Prijaznimi. bodrilnimi besedami po klicala k vztrajnemu teleeno-vzgoinemu delu Zadovoljna se j« ob uri kosila razšla v^a ta mlada druščina, prvo tekmovanje pa bo vsem ostalo v prijetnem opominu Dru-štvo bo tudi v prihodnje vključevalo vso mlad no v svojo organ zacl jo. Zdrav duh v zdravem telesul U. V. Po daljši prekinitvi smo minulo soboto zopet imeli priložnost poslušati Deiavsko pevsko društvo »Zarja« Moški pevski zbor Je tokrat imel v svojem programu vrsto pesmi, ki jih v Trbovljah ali še nismo slišal: ali pa vsaj že dolgo časa ne Nekaj pesmi je bilo tudi zahtevnejših, ki pa jih je zbor dobro odpel Zbor štej« sedaj 40 pevcev, med njimi smo opaž li več novih, mladah članov kar je znamenje, da se zbor pomlaja To pa je bilo že dalj časa pri tem zboru potrebno Ugoden vtis je napravilo tudi dejstvo, da je imel ves zbor enotno zunanjost Vsi so bilj enako in okusno oblečeni. Zarjo smatramo za resen zbor, zato podajamo tudi resno kritiko. ki naj ne bo nikomur v spotiko. kvečjemu le dobrohoten namig za nadaljnje delo In šel Ne misl mo kritizirati samo pevcev in zbora, ta kritika je namenjena tudi poslušalcem, ker se s kritiko vzgaja ljudstvo ln taka kritika ie vedno dobrodošla. Na splošno bi moglj k izvedbi programa pripomniti sledeče. Pri prvih tenorjih bi si želeli, kakor je bilo že večkrat poudarjeno, nekoliko bolj čistih jn zmogljivejših glasov kar je vplivalo tud: na celotno barvo zbora. Prav dober je bil drugi tenor, ki je vseskozi ugajal. Prvi basi niso vedno intonančno čisti, kar je bilo opaziti pri Adamičevi »Serenadi«, drugi basi pa so b li pri nekaterih pesmih preognjeviti. Pa ie kratko o zboru samemu in morda posredno o pevovodji tov Jožetu Skrinarju. Precej boljši je zbor, kot je bil. kar dokazuje izvajanje novih zahtevnih pesmi, še posebej pa disciplina, ki je vladala od začetka do konca. Toda izgovarjava? Ni najslabša saj je to hiba ne samo pevskih zborov, temveč tudi dramskih družin, mislimo samo, da je to stvar, ki bi se lahko sčasoma do neke mere Izboljšala; dovršena pa Izgovarjava še zlepi ne bo. ne tu ne tam, kaT naj bo Zarjanom v tolažbo Deklamacija pesmi samo na »Vrelu Bosne« in agogika pa sta vsekakor stvar pevovodje, tu pa zabeležujemo spodrsljaje ki jih pa vseskozj opravičujemo, saj ima pevovodja preobilo dela, toliko da se ne more n kakor v celot posvetiti dovršenim izvedbam Opravičeno, toda — škodal Dvorana je bila nabito polna in to dokazuje, da je pevsko društvo »Zarja« s svojimi koncerti še vedno priljubljeno, najbrž bo čedalje bolj, kar mu tudi m: želimo saj si ne moremo zamišljati Trbovelj brez moškega pevskega zbora — brez »Zarje«. -a- RAZGLAS Uprava Acro-k'uba Trbovlje bo pričela z rednim tečajem za JADRALNE PILOTE IN PILOTE. V poštev pridejo mladinci In mladinke stari najmanj IG let. Po končanem tečajr bomo poslal’ vse brezp'ačno v Letalsko šolo v Ljubljano ali v Vršac. Priglasitev kandidatov bo v petek, 18. marca t. 1„ od 17. do 19, ure v klubskih prostorih (pri Pravdiču) Sprejeli bomo samo 30 kandidatov.. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 21. marca t, 1„ ob 18. urL Aero-klub Trbovlje Leno in prijetno je poslušati vesele io poskočne d ma na toplem. Plačaj naročnino »Zasavskega vestnika" za celo leto, pa bo verjetno radijski anarat — tvoj. ra Pucova: tiha voda Roman Agata je spala dobre četrt c e kakor ubita, potem s« je ta- D d n n rt! ~ ~ — U.. J; 1 _ 1- . 1_ ie j\ana9loma prebudila, kakor 2Tlo bl a zaspala. Oči sp jo ne- Sertino pekte, bila je vsa potna. a J« v postelji. Morala se je v. - ■* » JVCJOldji, 1*1 v i uiu oc fic 'teagovati, da ni zakriča.a na srce 1X1 groze’ ki J1 J® stiskala Zdajc: čmri“'v so se odprla vrata in t». OHmti^nn < a nrili Inmal Fe lik-"” omotično je priklamal bi pV( fobo' upognjen v dve gu- da Sni^a si >e P*811 v usta' I ver|_! z,ares zavpila, še vedno ne Pr j ka^ ^ le 2 ni° pripetilo n- ®dcn s® je Novotny zvrnil da m Sn^x °' le M hip pomisl i tem c, mi'iue. nič lepote v Udi o®tem obrazu, ki «e ves hiu j V temne sence Agata se sle i v SVoH razpuščeni priče j grda n razpeti obleki zazdela ie .» Pemarna, stara Zastokal i n5'slil„° ,,eqa’ Potlej pa nt več seboj ti °' nl i« vei vifte’ Pred birzlira^ epela' ,e * zobml ln je z zobmi teočnri J18 *e *e,a trestl tak0 bt, p°d nji^'6 POgte’ia kar Zi' »at i?'* 'e s ,vo'e Postelje Zu-j e se vedno h«)««,!« r i i« u | je L c vedno deževalo BMo ji tein JoVir da pad* tudi ona s lj0 n ,n se utrinja v zem-Qo- ^Potekla se je k oknu ln ga se utrinja v zem- odprla. Dež je padal tako močno, da je separac ja s knapovskimi hišami vred- kar izginjala v mokri megli Bilo Ja je. kakor da vlažni zrak z mokro roko blaži bolečine v njenih prsih Se vedno ni mogla misliti Z nezavedno kretnjo je iztegnila roke skoz! okno ln je pustila, da jj je curljal dež po prstih. »Agatal« Feliks jo je klical in potrebovala je mnogo časa, da se je zavedela tega. Bila je kakor človek, ki je izgubil sjjom n in se mu utrinki dogodkov, ljudi ln glasov te počasi vračajo v duše. V njej je bilo neizmerno začudenje »pričo tega in neizmerna groza tresla se je kakor otrok, ki prihajajo k njemu iz teme obrazi, čudni zvoki, odtrgane besede Počasi se je obrnila, troč si mokre dlani ob čelo Oh ne zopet vedeti vsega! Ne čutiti vseh tistih muk. ki so ji kakor odda'jen glas še vedno trepetale v dušil »Kaj pa je?« ga je vprašala s hripavim glasom iti je motrila njegov obraz z vračajočimi se občutki gnusa. Ze sam pogled nanj |o je navdajal z nepremag-ljivm odporom in nenadoma se je spet vsega spomnila. Še ved- no ga je sovražila, z nekim tihim. stalnim občutkom sovra štva, toda ugonobili ga — tega ni mogla A živeti tako naprej. . Toda življenje, pa č« je bilo še tako neznosno, je teklo dalj«, | živela je tudi Feliks i« še ži- i vel. Tega ni mogla povsem razu- ! meti, toda dejstvo, da je še živel, se ji je nenadoma zazdelo kakor ena tistih večnih resnic, spričo katerih smo ljudje docela brez moči in se jim moramo ukloniti, ne da bi o tem še dosti premišljevali. »Za božjo voljo, Agata — po- , glej, če so na meni kaki Izpuščaji! Za božjo voljo...« Komaj je lovil sapo, prosil jo je nečesa v smrtni grozi. Počasi mu je prišla bliže. Na preprogi pred njegovo odejo »o se še bleščal; ostanki nekega prahu. Strihnin! Zavdati mu je hotela! Ujela se je za posteljni krajnik in je topo bolščala vanj. Saj je razbila steklenico! Rešila je svojo dušo, toda spričo tega ni občutila posebne radosti. Zblaznela bo, če *e je bo Feliks še kdaj dotaknil... Trgal ti je srajco s prsi. V obraz fe bil škrlaten, skoro po-sinel. •Poglej,« je žlobudral. »Poglej vendar . ..« Kakor slepa se je pritipala do njega, nagnila te j« nad njegove razga'jene prsi m mu poslušna dvignila srajco z života, kakor |t je kazal. Ob obeh straneh prsi in tre- buha in okoli pazduh je bd ves posut s temnordečimi pegami, ki so se ponekod prelivale v večje temne otoke, kjer je koža kar žarela. »Kaj vidiš?« je zaječal. »Rdeč si okoli prsi,« je šepnilo. Ustnice je imela tako suhe, da so jo zabolele pri slehernem gibu. »Črne koze imami O bog ... to je pričetek. Moll, da ne bom umrl... Moli, Agatal« Kričal je, glas se mu je stopnjeval do vreščanja Mrzlica ga je spet pričela tresti. »Moli, moli,« je bolestno stokal. Sklenila je roke v molitev, da bi mu ustregla. Četrti dan bolezni se je No-votny počutil nekako bolje Bo lečine v rokah, nogah in v križu so mu popustile. Tudi vročina je povsem nenadoma padla, kakor da bi jo odrezal. Sedel je v postelji ln je z nenavadne krepkim glasom zahteval obaro in pošten obrok me*a. Toda precenjeval je svoje moči — zapustile so ga, ko so mu prinesli kar je hoVi in Agata ga je morala potlei kakor otroka na hraniti z mlekom ln spenjenim jajcem A kljub temu da ga le bolelo grlo ln da je težko požiral, je pri sebi jasno čutil, da bo ozdravel. Pod večer so mu moral, odpreti okno spalnice da je zadihal svežino vrta in slišal je go- sto mrmranje Rečice ln izpod-budni ropot separacije Nenadoma se mu je stožilo po rudniku, kj ga je sleherni dan preklinjal, ko je bil ie zdrav. Govoril je Agati: »Res je — rudnik se polasti človeka ln ga ne izpusti več, dokler je živ ...« Ah, kje so časi. ko »e je počutil kakor pokopanega v temnih podzemeljskih hodnikih? Trudoma je dvignil zgornjo ustnico Spričo možnosti, da bi lahko umrl v postelji, je zakopmel po tem, da bi se sprehajal v rovih — to Je vsekakor epše, kakor pa trohneti v grobu! In nestrpno kakor otrok kar nl mogel pričakati, da bi bil spet tam, kajti nadzorovati naprave v rudniku, je pomenilo da bo hodil živ oikolj Mrtv; ne morejo več gledati niti dvigalnega jaška, niti mračnih premogovnih globeli niti rovov, po katerih se pomikalo obloženi hunti. Živeti, živeti .. Pohlepno je vleke! na ušesa oddaljeno bobnenje premoga ki «e je s huntov zvračal v separacijske naprave. Bil je čudno krotak Nekam plaho in hkrati vzneseno se je veselil tega, da bo ozdravel. Oh, vražje odporen človek je bil čl*>-vek in pol, naj reče kdo. kar hoče Toda ni se upal preveč hvaliti. da je že premagal bolezen, še preden se je utegnila razviti v svojo najnevarnejšo in nelgr-šo obliko — v tisto stopnjo ko fie ti izpuste po obrazu in po te- lesu gnusni gnojni mozolji in se ti strup tega gnoja razlije po vsej krvi. Rdeče lise, ki mu jih je bila Agata prv! dan bolezni uzrla na životu, so izginile kar same. To se mu je zdelo prečudovito, toda bilo je tako Kar ponosen je bil nase Vedno znova je klical Agato k sebi: •Agata, pogle, me! Saj ni na meni več nobenih peg ah izpuščajev?« In enolično mu je odgovarjala: »Ne, ne. Tvoja koža je povsem čista.« Odkar je bil obolel, ni več legla ln bilo je videti, kakor da najde neko posebno veselje v trpinčenju same sebe in v skrajni požrtvovalnosti, ko je stregla svojemu možu Vča«ih je kaT oblečena zadremala v velikem naslanjaču, ki ga je velela prinesti iz jedilnice Stal ie pri oknu, ki je bilo na pol zastrto z vetrnicami, kajt: sončne svetlobe bi bolnik nikakor ne prenesel: bolele so ga oči. Zrak v sobi je bil gost od hlapov. ki so jih izparevali mok i ovitki vonjal je po zdravilnih čajih, po kafri in po nekem gnu-sobnem temnem mazilu, kj ga ie bila Krstinčka dobila ori Muš-hauzerju zoper črne koze. Agato je od tega zraka neznosno bolela glava, toda nalašč je vztrajala tako dolgo pr bo'niku, dokler se ji ni začelo vse vrteti in se le je od slabosti lotevala omedlevica Potem je tekla na vrt V zadnjih dneh po revirjih gfčlj j€ S pivom! Civilna zlata poroka. — Pred Gripa razsaja v Trbovljah. — dnevi sta obhajala v poročni Pretekli teden se je začela v dvorani mestne občine Trbov- j trboveljski dolini pojavljati v Ije civilno zlato poroko v re- možičnem obsegu epidemija gri-virju splošno poznani u poko je- pe. Tako sta n. pr. v Trbovljah nj rudar Martin Frigelj in nje- že ves teden zaprti rudarsko-gova žena Helena. K njunemu industrijska ter kovinarska šo-lepemu življenjskemu prazniku ' la, na gimnaziji pa je obolelo jima je čestital predsednik mestne občine Alojz Dular — Staremu poštenjaku Martinu Friglju in njegovi zvesti življenjski družici želimo, da v krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov preživela še mnogo srečnih, zadovoljnih let! Skupna seja OSS Trbovlje In Krško. — V petek so se sešli v Senovem funkcionarji OSS Trbovlje in Krško, da se po-bliže pogovorijo o fuziji obeh okrajnih sindikalnih ustanov. Posvetovanje sta vodila predsednika obeh OSS tov. Franc Strban in tov. Ivan Voje V ta namen se bosta drugo nedeljo ! &kali~ali ne zbrala °ba plenuma v Radečah, j Dekleta gospodinjskega tečaja Predvideno bo v zasavski sirup- j so imele v nedeljo. 6. t. m„ za- m nuli teden za gripo okrog 150 dijakov Zanimivo je, da se na gimnaziji ta epidemija najprej Lotila dijakov višjih razredov, nato pa so začeli izostajati od pouka učenci in učenke nižje gimnazije Na srečo ta mnoštvena bolezen doslej še ni terjala smrtnih žrtev. Trboveljski »Slavčki" so obiskali čemšenik Sneg je naletaval v velikih kosmičih na zemljo, vsa pota So bila že zasnežena, ko smo se Čemšeničani s strahom spraševali ali nas bodo »Slavčki« ob- nosti komun v prihodnosti 83 sindikalnih podružnic, ki štejejo okrog 18.500 članov ključek učenja Pripravile so lepo razstavo ki je dokazala, da so se tečajnice pod vodstvom “ -»**• •» «■» gsss nas ssars,^ povabile se pripravljata na proslavo 10-letnice osvoboditve. — Na sestanku, ki sta ga imela inicia- kar je važno zlasti sedaj, ko stoji Gasilski dom, ki bo hkrati Dom kulture v Vrhovem, Uk pred dograditvijo. Delo mladine v zimskem času. — Mladinska organizacija v Vrhovem je po daljšem času le dobila svojo društveno sobo, kjer je sedaj knjižnica, radio, šahovnice itd. V sobi se mladina zbira po trikrat tedensko. — Mladinca oziroma mladinke so organizirali pletilski tečaj, ki ga vodi tov. Kodelatova. Obiskuje ga 16 mladink in so z uspehom prav zadovoljne. Sedaj se mladina vneto pripravlja na igro, ki jo bo zaigrala 1. maja t 1. ob otvoritvi Doma kulture v Vrhovem. Novo mladinsko vodstvo je znalo pridobiti v svoje vrste večino mladine, ks je zlasti v gradnjo Doma kulture vložila največ udarniškega dela. Dom kulture v Vrhovem pred dograditvijo. — O gradnji tega Doma smo pred časom že pisali. Gradbena dela so sedaj v glavnem končana, sedaj so na vrsti mizarska in pleskarska dela, tako da bodo predvideno vsa dela do 1. maja t. 1. zgo-tovljena, ob kateri priložnosti bodo slavili v Vrhovem odprtje svojega Gasilskega doma in istočasno Doma kulture. F. M. »Zasavski vestnik« je prlne- ; pivovarn preko Združenja Indn- i zadevno problematiko, opisano v sel v št. 6 z dne 9. febr 1955 strije vrenja FLRJ na Zvezni 4. številki letošnjega »Gospodar-članek z gornjim naslovom. Da izvršni svet je uspelo dobiti de- skega vestnika«, niti ne pozna ne bi bila javnost o tem vpra- vizna sredstva za nadaljni uvoz družbenih planov FLRJ in LRS šanju napačno poučena, sodimo 200 vagonov ječmena, od kate-za svojo dolžnost, da odgovori- rega bo dobila pretežni del slo-mo resnici na ljubo o stvari venska pivovarska industrija, ki sledeče: | se vsa — Ljubljana, Maribor in Pivovarna Laško potrebuje za J^^o — nahaja v enakem polo-letno proizvodnjo piva 100 ton žaju. Poleg tega je uspelo do-ječmena. Od tega se da nado- biti iz uvoza tudi nekaj koru-mestiti od 20 odst. s koruzo. Sa-; ze' ne bi bilo tega zadnjega mo podjetje ne odkupuje ječ- ukrepa, bj vsa Slovenija ostala mena neposredno od prideloval- najkasneje v maju brez piva. cev, temveč sklene že spomladi Toda ta slednji kontingent ječ za drugo kampanjsko leto pogodbo že za predelani ječmen — slad. To Pa zaradi tega, ker nimamo lastne sladarne in bi v primeru, da bi sam( kontra-hirali s pridelovalci ječmena, no- mena je šele na poti oz. se šele zanj sklepa pogodba. Iz prednjega sledi, da so navedbe oz. natolcevanja pisca na iskanje »krivcev, ki so odgovor, ni, da se Pivovarna v Laškem za letošnje leto, ki oba predvidevata znižanje proizvodnje pi* va v letu 1955 ravno zaradi pomanjkanja pivovarskega ječmena. V informacijo navajamo piscu in javnosti še, da so dokazi glede 1700 km dolge poti, ki je bila prevožena po državnih ekonomijah in kmetijskih zadrugah prav v težnji zaradi odkupa ječmena, na razpolago. Dalje je na voljo ves material, kar se je eled« tega štor jo. med tega sodi tudi važna interpelacija Pivovarne »Union« v Ljubljani, ki jo je v imenu vse pivovar- bena sladarna ne hotela ob do. ni pravočasno oskrbela s suro- ske industrije poslala na vsa brj letini vzeti naš ječmen v cinami«, brez osnove. Po tem pristojna mesta. Le uvidevnosti slajenje. Vsaka pivovarna, ki kriteriju bi morali iskati »kriv- najvišjih oblastvenih forumov ima tudi sladarno, pa zelo nerada sklepa že vnaprej pogodbe zaradi morebitnega slabega pri- gre zahvala, da so spričo skrbi za dobavo zadostnih količin uvoza žita za prehrano poskrbeli ključek tečaja pa so »S’av6ke«. ,, , _ , „ , Trboveljčan,- se slabega vre- tivn, odbor LP okraja Trbov- mena niso prestrašili Prii», dahstična zveza nam vrsto narodnih x Kai takega J« ’* P^astitev Dneva zena pn-s IS ali redila 8. marca kar dve proslavi z bogatim sporedom. Obe sta bili V kino dvoranah, in si- lje in Krško pretekli petek pod j zapeli so predsedstvom tov Pavla Kovača : m rudarskih pesmi v Radečah, so se domenili, da Čemšeničani že nismo se bosta Ljudski prosveti obeh »Slavčki« nam bodo ostali v le-okrajev združili na skupščini, pem spominu Hrcrsfnik Počastitev Dneva žena. — So- Hrastniku ki bo 3. aprila t. 1. v Radečah, j Zelo smo jim Na tem posvetovanju so v glav- njihov nastop in nem govorili o pripravah na praznovanje 10. obletnice naše svobode. Na to slovesnost se je že začelo pripravljati v obeh okrajih 16 DPD »Svobod«, ki bodo nastopile na tej slavnosti z izbranimj godbenimi. [Jevškimi, dramskimi, športnimi in še drugimi prireditvami Veliko delo v trboveljski elektrarni. — V kalorični elektrarni v Trbovljah, ki jo štejemo med naj večje proizvajalce električne energije v državi, so pr'čeli te dni z enim izmed največiih gradbenih del na Balkanu Da bo namreč mogoče v kotlovnici te velike elektrarne postavti no v kotel, bodo morali na obsežni stavbi elektrarne dvigniti streho v teži 400 ton 8 in pol metra visoko Ta specialna dela. ki terjaio veliko strokovno znanje, vod' mostovn« sekcija ■rn2 in »Gradis« iz Ljubliane. — Po-bližje poročilo o tem svojevrstnem delu bomo še prinesli. »Mladost pred sodiščem«. — Sinoči je gledališki kolektiv »Svobode-Center« v Delavskem domu v Trbovljah vdrug-.f po- hvaležni za ,,j___ ________ srečn-; bomo, kadar nas bodo spet obiskali. Berta 7cger e Proslava 8. marca v Vrhovem. — V Vrhovem so v nedeljo, 6. t. m proslavili letošnji Dan žena ob sodelovanju šole, pionirjev in mladinske organizacije. Slovesnosti se je udeležilo nad sto žena in ostalih, tako da šolska soba ni mogla sprejeti vseh Zato je že skrajni čas, da se v Vrhovem čimprej skonča tamkajšnji Dom kulture. Kmetijsko predavanje. — KZ Radeče je priredila v Vrhovem kmetijsko predavanje ter istočasno predvajala poučni film. Tov. Tone Bantan z OZZ Trbov. Ije je navzočim predaval o uporabi umetnih gnojil ter o negi in pravilni obdelavi zemlje. Kmetje si takih in podobnih predavanj še želijo, prav tako si želijo takega predavanja v hribovskih vaseh Goreljce, Novi grad itd., zlasti sedaj pred začetkom poljskih del. cer ena v Zgornjem, druga v Spodnjem Hrastniku. Zanimanje za obe kulturni prireditvi je bilo veliko, zato sta bili tudi lepo obiskani. Po programu se je razvila prijateljska zabava. Ilrastniška babica — 89-let-nica. — V nedeljo, 13. marca, je preteklo 80 let, odkar se je rodila v Hrastniku Jožefa Knaus. Ta tovarišica se je, ko ji je leta 1907 umrl mož, izučila babištva in dobila nato mesto v rojstnem kraju, v Spodnjem Hrastniku, kot občinska bab ca, da je lahko preživela 12 hčera in 1 sina. Službo je opravljala 45 let ter je pomagala 4459 državljanonf priti na svet. Umrlo ji je že de. set hčera, edini sin Viktor pa je padel v partizanih. Ob njenem življenjskem jubileju so se spomnile hrastniške žene ter ji prinesle praktična darila. — Naj preživi večer življenja zdrava in zadovoljna! Zimsko-športni dan. — Ob obilici snega v mesecu sušcu smo imeli v Hrastniku v nedeljo, 6. t. m. na pobudo l’VD »Partizana« zimsko-športni dan. ce« tudi v ostalih dveh slovenskih pivovarnah, nadalje tudi v hrvatskih makedonskih delka pivovarskega ječmena. Za in bosenskih pivovarnah ter v I tudi za uvoz ječmena za pivo-izdebavo slada za leto 1935 smo vseh tovarnah ostale prehram- varsko industrijo, da bo ta in- imeli pogodbo s pivovarno v bene industrije itd. dustrija lahko — sicer v man.j- Pančevu in Osijeku. Ce bi to Priporočamo piscu J. F. v, šem obsegn — le obratovala, storili obe, bi bilo ječmena — j uvodu omenjenega članka, da če Skrb pisca omenjenega članka slada več kot dovolj. Obe po- boče pisati članke gospodarske- za iskanje »krivca« je povsem godbi pa sta bili zaradi višje ga značaja, da mora brezpogoj- odveč, kajti Če b| kje bil. bi ga sile — slaba letina — že v je- no slediti na«i gospodarski pro- oblastveni činitelji poiskali in sen) 1954 odpovedani. Isto se je blematiki. Zdi se, da je v tudi primerno kaznovali, kar bi zgodilo za sezono 1953. ko nam tem laik. da ne zasleduje niti bilo v tem primem vsekakor na je neka pivovarna zaradi slabe dnevnih časnikov niti ni bral mestu. Pivovarna Laško, letine konec septembra 1952 že 11 1 spomladi tega leta sklenjeno pogodbo odpovedala, prav tako za. radi slabega pridelka pivovarskega ječmena. Lansko jesen smo po odpovedi pogodb potem sami poizkušali cd k trni tj potrebno blago ter smo se v ta namen oovezali z raznimi podjetji »Zitopromefa«. z oblastnimi forumi, trgovinskimi in industrijskimi zbornicami. Združenjem industrije vrenja FLRJ, vendar žal brez uspeha iz enostavnega razloga, ker ječmena pri nas ni bilo dovolj na razpolago. Preko vseh zgoraj navedenih forumov se je potem začela Kamnikar 33:53; 3 Ivan Medve-karupanja za uvoz iz Sirije. To I šek I 40:11 Smučarji ..Kum-D^bovec" so tekmovali — Nastopilo je nad 60 tekmovalcev Preteklo nrderio je priredilo Pionirke: 1 Marica Koritnik na Dobovcu ŠD »Kum-Dobovec« 13:57; 2. Ema Smodiš: 3 Ma-društveno prvenstvo v teku in rija Medvešek skokih Nastopilo je nad 60 tek- I skakalci so se pomerili na movalcev, men njimi tud; 7 1 25-metrski skakalnici na Dobov-mladink in pionirk C am in ra Nast0pi'i so člani, mladinci mladinci so se pomerili n= 7km ta pionirji — Rezultati: nf^in^ ki- Člani: 1. Pavle Knez 208,6 m n admke pa na 2 In po. ki | . 19 5 , 2 j iekovf ~ RezUlt3tl, Knez; 3. Darko Krajš^k. Starejši člani: 1. Jože Jamšek! Mladinci: 1. Ivan Dolanc 197,7 37:59: 2 Jože Jerlin. — Ciar.i: točke (17.5 in 18 m); 2 Marijan 1 Darko Krajšek 32:50; 2 Jože Bajda; 3. Ivan Strgaršek I. — pa je le delno uspelo ter je naša država za potrebe pivovarske industrije uvozila v letošnjem januarju 290 vagonov ječmena. Ta količina pa ni bila določena samo za pivovarsko ln- Starejš) mladinci: 1. Berto Smodiš 37:59: 2 Alojz Strgar- šek. 3 Ivan Medvešek II — Mlajši m’adinci: 1 Franc Tofo-lini 49:03; 2 Janez Odlazek, 3. Ciril Dolanc Starejši pionirji (2.5 km): 1. dustruo, marveč deln„ tudi za M|ro Ravnikar 13:09: 2-3. JLA delno pa za izdelke kavo-, vj,. Dolanc iT) Jože Ravnlkzr. vin. T -o je raša p vovarna do-] _ jvnažši rionirji: 1 Ivan Str-biln le 110 ton ječmena, kar je sar5ek [7:49; 2 Polči Jerše za ’8 odst. letnega piana. — j Mladinke: 1 Anici Smodiš Na posredovanje vseh prizadetih 12:52: 2 Majda Smodiš; 3 Ani- . ca Knez. Občni zbori. — Občni zbori' Sodelovala sta tudi ŠD »Brat-društev in organizacij v Vrho-! stvo« in ŠD »Rudar« iz Hrast- niovil Tiemeverjevo dramo »Mia-' vem so dobro potekli. Razve-j nika. Dopoldne so bile tekme dost pred sodiščem«. — S to seljivo je, da je v Vrhovem v j v teku, smučanju in sankanju igro, kj je za Trbovlje gleda- SZDL organizirano 95 odst. vseh I za pionirje, popoldne pa za mla-liški dogodek in s katero se je; volivcev, v vaškem odboru; dince in člane. Najboljši so vodilna dramska družina vSZDL Goreljce pa so vsi volivci j prejeli praktična darila. — Trbovljah v igralskem pogledu člani Socialistične zveze. — Na Kljub slabemu vremenu se je zbralo nad Roševim gostiščem nad 600 gledalcev, kar priča, da povzpela spet na svojo pred- občnem zboru gasilskega dru-vojno raven (»Stilmondski žu- štva so ugotovit več neredn*osti pan«, »Konec poti« itd.), bo — in ob tej priložnosti napravili j se Hrastničani živo zanimajo za kakor smo izvedeli — gledali- v društvu čisto mizo. Sedaj se šport, ški kolektiv »Svobode • Center« 1 je članstvo dvignilo za 50 odst., v kratkem gostoval tudi na odru tako da so skor0 vsi volivci tu- »Svobode II« v Zgornjih Trbov- dj člani gasilske organizacije. V Ijah. društvu so spet dvignili zavest, Telovadba vzgaja zdrav rod - mm p državo! Pod gornjim geslom je prire- nosti presoditi napredka društva, dilo TVD »Partizan« v Trbovljah v soboto telovadno akademi o 2e dali ča‘a n smo imel priloi- Sportniki in telovadci, potrebna je disciplina! Zakaj tak naslov? — saj je popolnoma jasno, da mora vladati disciplina pri treningih, na- saj je bilo često sl.šali, da pre-ž vlja društvo resno krizo, tako v vrstah vodstva kot v štev.lu in kvaliteti telovadnih oddelkov. Na tej akademiji pa smo bil> prijetno iznenadeni Društvo je priredilo že zjutraj dva nastopa za mlad no obeb trboveljskih šol Oba sta bila propagandnega značaja, da bi te pomnožile pion.rske in mladinske vrste v stopih in podobno. Če hočejo dosegati uspehe, je pa potreb- j društvu in trdno smo prepr čani, na disciplina tudi pri obiskova- i d® *la oba nastopa doseg a »voj nju športne ambulante, ki po- | namen Saj je živ prikaz najbolj- ,„arnlz_nom. sluje v okraju edino v Trbov- še sredstvo za prepričevanje mla- nadalio ...______ - _______„ Hino n iirtoictvnvnnin » nn»i. lU™* naOalje Ijah, žal pa grozi sedaj nevarnost, da bo ta edina športna ambulanta v revirjih ukinjena zaradi nediscipliniranosti športnikov in bodo morali športniki hoditi v bodoče na pregled v Ljubljano. V čem je torei stvar? — Vsak četrtek delule 5portna ambulan. ta v Trbovljah, ki Jo vestno vodi dr. Ivančičeva. Ta tovarišica pa se je Izrazila, da ne bo več Sindikalno SD »Kemioar«. — V Hrastniku imamo več športnih društev. Med njimi je tudi sindikalno SP »Kemlčar« v Sp. Hrastniku, ki v prvi vrsti goji namiznoteniška šport. Članstvo se je lansko leto zvišalo za 16 aktivnih članov, ki so iz njih predvsem formirali pionirsko ekipo, s katero že danes lahko nastopajo na vseh prvenstvih v Zasavju. Ne smemo pozabiti na žensko ekip«, ki si je na okrajnem prvenstvu priborila I. mesto, s treningom pa bo lahko tudi v republiškem merilu častno zastopala naše revirje — Člani so svojo ekipo učvrstili z novim močmi. Ti so igrali lani več raznih tekem, med njimi tudi za prvenstvo v Sloveniji in na ekipnem prvenstvu Hrastnika, kjer je dosegel 1. mesto Milan Simerl. Omenimo, da so lanskega septembra izvedli skupno s hrastniškim »Partizanom« okrajni pokalni so imeM v gosteh celjsko »Svobodo«, s katero so se merili z moško, žensko In mladinsko vrsto. Pa tudi ob Dnevu republike v lan- Trboveljski smučarji na Gorjancih V nedeljo. 13 marca 1955. je, služeno osvojil 1 mesto Maj-TVD Partizan No (? člana in 1 mladinec) Med član; sta imeia Rozman in Majdič 12 sek naskoka pred najboljšima vozačema Ljubljane. Med mladine na je tekmovalec Ljubljane zanesljivo zmaga in tako je Ljubliana moštven- prvak pred Trbovljami Tu se je zopet pokazalo.. da v Trbovljah z izjemo Ačkuna nj dobrih mladincev. C. M Prvenstvo Zanor a v s^nufan u dine o udejstvovanju v naš: najmočnejši teles novzgoi ni organizaciji. ki vzgaja že od mladih nog državljane po zgornjem geslu , , Ob polni dvoran, so ponovili j ske™ novembru so priredili tro-akademijo zvečer Točke «o se ! boji ~ Trbovlje—Zagorje—Hrast- vrstile za točko — skoraj preveč jih je bilo — in ne veš. kaj naj bi bolj pohvalil C ribane, ki so prikazali vso svojo ljubkost pri izvajanju njim primernh ple* vodlla ambulante, ker športni- I Sov pion,rji plon rke , pro. k| niso disciplinirani; ob četrt- sjjj, vajah jn raznoterost h. mla-kih, ko je dan za pregled ne o katerih bo bulanto v Trbovljah In biti dl- varno teklo, se postopoma dviga-sclpllnlran. kakor pa hoditi na lo :n izpopolnjevalo ob agTnosti pregled v Ljubljen« in ustver- sodelujočih tn izpolnilo qe°lo. ki Jati nepotrebne stroške. -ar. 1 si ga je zastavilo ta večer, -a- nik. Iz prednjega vidimo, da SD »Kerničar« sicer tiho, a vendar vztrajno dela. Želeli bj le, če bi to društvo začelo gojiti še kakšno drugo športno disciplino, ako »o zanjo danj pogpjl. Onozorilo! Ob sobotah in nedeljah, ko lm-i dežur službo bolnišnic*, re vrše ambulantni sprejemi samo - d 10 —12. in od 17.—18 ur«. | Izven tega časa »e sprejemalo samo nujni. ž'vH»*»lsko nevarni primeri. — Splošna bolnišnica I v Trbovljah. V nedeljo, 13. t. m., so v Za- j gorju izvedli tradicionalno prvenstvo Zagorja v tekih, slalomu in skokih člani, mladinci in pionirji. Prvi so odšli na pot tekači, ki so morali preteči 6 km dolgo progo. Med člani je zmagal: 1. Janez Sparlek (Prol.) 24:48 ; 2 Franc Sparlek (Prol.) 26:07; 3 Milan Grabnar 26:54. Pri mladincih Je bil prvi Janez Marn (Svob.) 27:03 pred Kordčšem (Prol.) 28:24 in Ocepkom (Svob.) 28:41 Pionirji so tekli na 2 km, končno stanje pa je bilo: 1. Edi Juvan (Prol.) 9:51; 2. Igor Jereb (Partiz.) 10:20; 3. Franc Ko« (Partiz.) 10:40. Nato So se kosali člani ln mladinci v slalomu na 300 m dolgi progi (80 m viš. razlike) s 34 vratci — Rezultati: člani: Jože 8umar (Partiz.) 49:20, Franc Drnovšek (Prol.) 42:07, Pavel Kovač 41:48. — Mladinci: 1. Vlit Lipičnik (Prol.) 53:50; 2. Janez Marn (Svob.) 1:12,4; 3. Ocepek Franc (Svob.) 1:15,1. Pionirji pa so se pomerili na 120 m dolgi progi, ki je imela višinsko razliko 25 m in 18 vratič. — Rezultati: 1. Franc Ko« (Partiz.) 0:34 5; 2. Matej Zupan (Partiz.) 0:34,8; 3 Bani Lebenič-nik (Partiz.) 0:35,2. Popoldne se je okoli 40 pionirjev kosalo na novi 15-metr-skj skakalnici, kjer je zmagal Roman Moškon s 183 točkami (13 in 12 m) in Franc Lipičnik s 171 točkami (10 in 9 m). Nato so tekmpvali na 40-metrski skakalnici mladinci, kjer S) je naslov prvaka Zagorja osvojil Vili Lipičnik (Prol.) « 170 točkam! (30,5 in 31 m); Franc Grošelj 162 točk (30 in 29 m); Franc Ocepek (Svoboda) 150 točk (27 In 22 m). Med člani Je zmagal Edi Jere (Prol.) 188 točk (36 ln 35,5 m); za njim 2-3. Silvo Kastelic in Jože Sumar, oba Po 174,5 točke (34,5 in 34 m oz. 35,5 in 33 m); 4. Alojz Judež (Prol.) 167,4 točke (32 5 ln 32 m). Udeležba v tekmovanju v slalomu ln skokih Je bila zadovoljiva, vendar tega ne moremo trditi glede teka, kjer se nam zdi, da niso prišli na start tekmovalci, kj so v preteklih letih zmagovali v Zagorju. Organizacija prireditve je bila dobra. N pozab te: vsak naročnik »Zasavskega vestnika" je zavarovan Pionirji: 1. Jože Strgaršek 155,1 točke (13 in 12,5 m): 2. St*ne Strgaršek; 3. Ivan Glavač Gledalcev je bilo nad sto. — Vsem tekmovalcem, zlasti pa tekmovalkam, k njihovim uspehom čestitamo, hkrati pa želimo, da zimski šport rojijo š? naprej. P. Ib Kino „Sv"boda-Zasavje" v Trbovljah bo predvajaj! od 15 do 25. marca vsak dan ob 16 in 20 uri francoski barvni film Grof Mcnte Cristo Film za mladino ni primeren. Avtobusna zveza k vsaki kino predstavi! — Odhod avtobusa za predstavo ob 16-uri iz Trbovelj II ob 14,45 ter ob 15,30, z-i predstavo eh 20 uri pa iz Trbovelj IT ob 18,45 ter ob 19 45. — Zveze za povratek so zagotovljene. Od 26 do 29. marca bo v kinu na sporedu francoski film Sužnji Predstave dnevno ob 17 url ln 19.15 Uprava Kino „Svoboda-center“ Trbovlje predvaja danes, v sredo, in Ju-tri, v četrtek, ob 17. in 19. url ameriški kovbojski barvni film »DVOBOJ PRI SREBRNEM POTOKU«. Od petka do ponedeljka bo na sporedu angleški zabavna barvni film »BANKOVEC ZA MILIJON FUNTOV«. V glavni vlogi Gregory Pec!- ★ Kino »Svoboda - Trbovlje n« bo predvajal od sobote do P°” nedeljka angleški film »ZGODBA Z NASLOVNE STRANI«. V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo igral za mladino italijanski film »SRCE«. REZERVNI OFICIRJI MESTA TRBOVLJE — POZOR! Sporočamo vsem rez. ofiriT' jem mesta Trbovelj, da bo v petek, 18. t. m., ob petih popoldne v dvorani restavracije »Tu* rist« na Vodah redno predavanje, na katerem bo Inženir Tomlje tov. Franc Jenčič iz Trbovelj predaval o »AtomslIc,,, orožju in o«ebni obrambi«. Aktualno snov iz predvidenega učnega programa so ob* vezni poslušati rezervni oficirji v«oh rodov vojske. Pododbor UROJ Trbovlje • PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opravo — P zve »e pri Antonu Hribarju, Trbovlje, Ribnik 3.