P(»tnina plačana v gotovini LETO XVII MAJ 19 3 9 Dora Vodnik: Naši materi / Fani Popova-Matafova: Sledovi, ki se ne izgube / Anica Ćernej: Dom I «Gosjm Curie>- / Angela Vode: Delei kmečke in delavske matere v narodnem občestvu / Pia Liptmsek-Menardi: Ob tridesetletnici umetniškega delovanja Pavle Lovšetove / Stejan Atanasov: Pota bolgarske žene / Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene / Nale iene pri delu / Po ženskem svetu / Nme knjige / Priloge: Naš Dom, Modna priloga in krojna pola Ijütraj seveda, posebno pa ivecer: Chlorodont zobna pasto Veseli boste elegantne svilene toalete Izbira krasnih očarujočih vzorcev Vam bo lahka Tudi za ljubke kmečke oblekce: tobralko, delenov, cefirjev i. t. d. imamo ogromno izbiro Zadovoljni boste z nakupom vseh vrst tkanin, radi znano nizkih cen, katere nudi vedno. Manufaktura ]Vovak Ljublgana Kongresni trg, pri IVimski cerkvi Redno plačevanje naročnine je glavni pogoj za obstanek lista, pa tudi za njegov razvoj! Ženski Svet izhaja vsak mesec v LjxLbljani. Letna naročnina za list z g-ospodinjsio prilogo «Naš dom», modno prilogo in trojno polo i ročnimi deli maša din 64'—, polletna din 33'—, četrtletna din 17'—. Posamezna številka din 6'—. Sam list s prüogo «Naš dom» ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamezna številta Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din 8S.—. RaČtm poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani^ Tavčarjeva ulica 12/11. Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) LJUBLJANA • LETO XVil. iAJ 1939 Naši materi Dor a Vodnik Prav iz jedra tvojega bistva je pognal tvoj mali drobni cvet. In vse sile tvojega življenja so pognale v njegovo rast. S svojim otrokom živiš, še spanje mu zagrneš v svoj smehljaj. V tvojo dlan se stiska ta mala žametno rožna pest, dokler se ne iztrga, iz nje kol velika, močna, mišicasta roka, ki drzno seže v svet, da ga osvoji VI oblikuje. In ti strmiš za njim, ki odhaja in z dornotožjem v srcu vprašuješ? Kam pa greš od mene, ti moj otrok? In kot ti na obzorju ozek pramen s'vetlobe da zaslutiti v daljavah vesolje luči, tako morda ob svojem odhajajočem otroku kot v preblisku spoznaš, da ta otrok, kisi mu hotela najti vso srečo življenja, le ni tvoj otrok, da rn na svetu le radi tvojega in svojega utešenja. V vseh dalekosežnih posledicah boš začutila resnico, da je tvoj otrok bistveni sestavni ud tistega občestva živih in mrtvih, ki mu pravimo narod. Njegova osebna usoda je nespremenljivo zvezana z narodovo usodo. In vsi tvoji napori za otroka dobe šele ob tem .spoznanju svojo resnično nadčasovno vrednost, ko se m.imo trenutnih čuslvenih vzgibov in zanosov povzprieš do jasnega pogleda: moj otrok ho s stjojirn delom, s svojimi sposobnostmi, s svojo človeško vrednostjo stopil v narodno občestvo^ tudi od. njegovega življenja bo zavisna rast celote, tudi on jo bo hraitil, krepil, izpopolnjeval, tudi on bo ustvarjal živo, realno vez med preteklostjo in bodočnostjo in spajal v usodno povezanost mrtve in žive. In koliko tvoje skrbi za otrokovo rast je bilo posvečene tistemu tvojemu delu, da usadiš otroka svojega v domačo zemljo, da ga zakoreniniš v njegovi preteklosti, mu odpreš pogled za njegovo sedanjost in mu razvneš sile za njegovo bodočnost? Ali si sama živ ud narodnega občestva, polna skrbi in odgovornosti ne samo za svojo in svoje družine usodo, temveč za rast celote? Ali si se vsa izčiščena in jasnovidna iztrgala iz ožine političnih borb-. -so dvignila na prostrano razgledno ravnino, s katere si mogla otroku pokazati vso domovino, zavedajoč se, da je resnična včlenjenost v narodno občestvo vse več kot še tako goreče pripadništvo tej ali oni skupini? Ali je otrok začutil tvojo večno tiho bolečino radi vseh naših strahotnih izgub, ki jih je utrpel naš narod? Ali si romala z njim v Gospo sveto in na Sveto goro? Ali je bila tvoja beseda topla dovolj, da je vzbudila v njeiu tisto veliko domotožje za vsem, kar je bilo našega? 97 Ti «M? nfjC^dom^ 4lc to Se näi üoven'^j dom, V đ-lha mtc( . pn^t&klo-it insi'dknjo^if.Mij'i'ih'ia/fJn oHianpr nase ic'gt, naš prdzrph^ ■ _p(ijeyn(Ap jjtsšem? Ah pnpeljel M,ai v goite iiaSc VeliHe 7?lbfalee'üi ohhko'' rohe^ Pil in na, (rtegotaica , , Ali sfde ? I aim pn t asi Äp s^ zbe-^ ctopih v on ohol o z;i Ij^njc, ce mu ]ih pokažeš ti sama'' Kako diagoeem mu ; Ah ^e cutis čar nase piavljice m nase Icgmdc, v kateii je na} od iziaztf SLOjv modrost m svojo vero-' Ah si tnala napolniti z n]o otiosko 2zbo, dwje . ■ Pamasa sedanjost? Alvsi stopUa.z-otrokom^skosi -me-sto in-mu'pBh^ -Jcaj-imanioi^. Ah-sh z.nji-m- dohveia vse velikem male iepote^mimti.kat^pvh^^^ ioivko ljudi hodi brezbriino? :Si'..se;':znala likreno razvesvhti ■ noi^e. -zgroiibe-ix:-ngie cestc, dieicsa, hi so ga zasadüi^ 6z postala z otiokom piect knjizirg^ ';./^(izba in se- začudila, koliko lepih knjig- imamo. iMako si,-sprefela.slr>v^p-ska~; ,-knJigo, ki j0 potrkala..na:vrata tvojega domafi-Ah,sv j-o kar-.mem me te^iMc-.-i r. poslaviia u knjihio omaro, ah pa -si-znala pocakati'plodnegtt:irenittkq-^:fO':j ■ spr-B}elL -kot rurve-ga- 'pr-ijaielja v :skupmin2 :-ve.selju? Kako močno-dozrvBtjef- Ali^se/r-ažveiielK la pretehtaš, kadar jo ivs naidv\en prinese iz fole^ Alirmi kdflj poV0&l ' da je takle list le zehka sti m — zlasli pn malem narodu^ ^Ih se pomeniš kdaj s svojim otinloni o nanh narodnostnih problemih :■:v . Ah SI znala ivzkudit-i v otroku out. odgovornosti-j~:a -dr.ugega: cloveka-fza. \ otroka in tiojo druh.no zozila iijeiioiji ciistima obzorje in napiamiä iz - ^.i jega-iambpašhei^^ udobnost, in v.armost- -v.sB'.:z<}:t(iji}i .\ 'prA-tl: . ■: ,, ; v " ■'r; bojazeri. preAigoiovirni '■.ilf tizmo tako;, da lie:upat-glasno. povedati\simje:sodbe.i \iUfe izriiikaš strahopetno vsaki'fasrii. ižjdvk ki.hi'-'če-z.desć.t vrednosti ga bo gnal l borbo za ispoloiajef^ temo bo ptidvn^ ihoglju-^ i'mäeijv-j^opi-e^^ '■■tiil^sifii ili-hi ■j:'es~itsgl.a: m.irrio v:^.jrilja, ve.M^Si-d^alckipiMf-^feik^fe{ä'&e.ge-lg} Mati, ah ves, da iz tebe räste narod narod zirep'M ali-nei.veitrfU , dobrih ah slabih, premočrtnih ah izkrivljenih, jasnih-, sdm&iavesbnll •aii SledoTi. ki se ne izgube "oko/^iištii^ati iiaa;' ile^ö ..postaj/?;,;;. -Tkpko.'i^.'-f rrj^iiö •■^'äl j e^st o ^ ^ iVjeV padal c -«auvni jiiogfe "liag^ - -se'boj. tp'le^ö'jieznaiit'pV l^^ .^•i^ji'^ijiv- rtijm^y iii^emurnüsli. tpli-kih:^ Poljalčirij-.. 'Ogr.py š pÖig.yo n&šlc.oričn.e^^ pög^.edüv.Na; "tO;" l^ar;''^ poz^ajirk-iiv osit-f^oto^ilarvyso-.,. j p.odrohnöstr ,te.preproste-"toda' ižre^o.^^^^^^ rum;ej>ds".,, ogrlici iz.fl^bč.liKVjantaV- K.eÄädömft'.'kakor M'občiitila'.mpj'vztrajniVpogled-.,stj neziia/afe/^li-t^^e-in me-p.bgleda,;'.', •'-•^c^ray/ile'fi^iA blizii; da;..'s«?El; )0, m^iia:la;.spb'znaii._, : •/^iaprfegöVpH&./öl^^ pkam^iiela^- k^ •diJbi'.;;sTypila;/predm •pd-'.jiirtyili •Ij.udem "k" -laeriL:- pögrile.' ■^■itieneie^/mr •ftasa-'-tp'- ivjeivof.iine/' invŽ&.'/to ^z.lafekiiü.-;• •'■č^Jdniriv-ri'fz.'au^^ -- ;• , .•' ■r'-':-': •;-•••'• ' • ky'tp-fiä/'iälL je\res"Trijia'?'..=: 'V.. - . ::'.":•''' : •.'•"• ■;, -I ki sem jo-.zainan' skušala skritv.'.,in' ."bitei^^'. ; •. • Jfe -ziiSeripil • yes^e' 'pči. • i ''rst lai'c^ -so ji koma] - vid n oz a drH tele. . • _. •'• • . • ' .'■ . '• - • •• • -'•r.'-". /"-v^'ir's'^MsiV^y^ .tiiiaj; ka}-n-e?>j^;' • . , - V ^.'-.--V'-'-"; '■^i:«NejV; pHzjiiim.odkntos^-u^ vedela".'-. ..»..-.." ; . ; ' • ••:"■•• liagto'vzame iz žepa modrega plašča", niklasto"'dozo,- pa. -"k^^^ ; •.•;•. '•,••'. povem, da se je nisem nad'ej'äla','-da--?!:;' "^/j-i jtir-'iijiislii i- ni 8 exii^'-fiioglaijVdii.-j p •" -bprn •=srečal ä . tukaj .tako- pol no^ 'i'iiy Ij en j a;" i^-eselj ä•. takö. -• ne.vem," köj 'se je,.2;-gö,dilOy' ..d:äie.--}'e'-ta oči '• ptöp-^^ syetsku-.d^iq.- Od ' ti&teg4-'dne/.kp/.sem ;.i?ve<^lQ 'j; Vikdar 'upala ki. k-.-njej.% Take .iaLöstl^ti^ ll^ itiv.. ^ ,'..p;i"a zin n \ ib.esfe'daiiü,': pa;;b'i j i h" • til di. ite' b il a r ä ziijfiVel a - S lišalći'. m 's a nio, d a - šp "• "'j o."; ' bdiezni;! potem .sem nekje, slučajno-'iz-ye'dela.-da sp. .jü."- / -pa..da; trpi- za .težko.'"melarihblijP,-'da - luko^r iie ."sprej.erna;- pa.: da :jq:- ' • tVtV^l'ioJrtaÖt-V y,i;dijö--radi,j da,-tilj'e: o.či'jgledajö. ta\-žal(ishrp.;i-a'?valih^ ' > :;. v' v; .• -v v^'/"' •kt-'k' ljubezen;' • H-'jo'-'näjdes je! Se-y-'sentijnentalji -svetili, jppistn'i -•^li^ibf^ziii/'-^d .spajajp. 'sypja; 'riiä^-l^pia.;(5üstyÄVs -"siiro.yihii" k^^ -. " baiada-sreifi^liVbicü 9» Dva meseca po poroki se je Ilristo ponesrečil pri avtoraobilsld nezgodi, ko se je vračal s potovanja po svojem inženjorskem okrožju. V prvem trenntkil smo vsi pomislili; kaj bo z Irino? Kako bo preživela ta udarec? In nihče se ni čudil, ko smo slišali, da se ji je omračil um, nekaterim se je celo zdelo' nemogoče, da bi po tem dogodim sploh äe mogla dolgo živeti. Sedaj pa jo nepričakovano vidim tako, kakor se je spominjam iz njenih najsrečnejših dni. Kakšen čudež se je zgodil? S kakšnimi neverjetnimi sredstvi razpolaga sedanja zdravniška veda, da je mogla vrnil-i v življenje bitje, ki je bilo že izgubljeno za svet. «Česa?» ponovi smehljaje in malo nestrpno. V prvem trenutku me je obšla žalostna slutnja: ali je res popolnoma zdrava, ali ni' tO' nov pojav njene bolezni? Pa me je ta misel takoj minila. To je nemogoče. Saj bi je ne pustili tako brez odgovornosti, da bi sama razpolagala s seboj. Molče sem jo gledala. Ona pa je v mojem pogledu razumela vse. Povesila je glavo, zmečkala cigareto in jo vrgla stran. Zmedeno sem obrnila pogled v daljnji horizont, ki se je končaval v svetli krivulji, in mislila, kako bi zasukala pogovor in pretrgala mučno molčanje. Pet- do šestletni deček priteče k nama. «Hristo!» vzklikne Irina, «pojdi sem, si se že noskakal.» Nato se obrne k meni. «Moj sinko», ter ga pogleda z nepritajenim materinskim ponosom. Osupnila sem spričo neverjetne podobnosti otroka s pokojnikom. Pogladila sem ga. Nisem pokazala svojega začudenja, da ima otroka. Nihče mi ni tega doslej povedal. Spraševala sem jo o njenih starših, o bratih, o skupnih znancih. Polagoma se je pogovor osvobodil katerega koli namigavanja na preteklost. Proti nam je pljusknil val in se skoro dotaknil nog s snežno peno. Zablesketalo se je-kakor ogromno sinje ogledalo, morje je bolestno mamilo oči, ko je sonce pronicalo vsak atom telesa kakor izgorevajoč objem. Neka čudna lenost naju je prisilila, dva sva umolknili, očarani po večnem ritmu vode in neba. Z roko .sem si zasenčila oči in pozabila vse okoli sebe ter se zastrmela v bledo izginjajoče prostranost tega morja, ki se bog vedi zakaj imenuje črno, ki je včasih tako krotko in čisto in izžareva sinje in srebrne iskre, včasih-pa se nenadno strahotno razjari, se srdito dviga in narašča ter se z besnim sunkom meče na zlati pesek; to morje, ki dopoldne čisto mimo spi v svoji platinasti prostranosti, je proti poldnevu tako jarko sinje, da zasleplja zenice, zvečer veselo podi k bregu vijoličaste in smaragdne valove, ponoči pa nas opaja z igro lučk, ki se odražajo v zalivu. Drugi dan sem srečala Trino v parku. Pihljal je svež večerni veter. Neho.te" sva si .stopili nasproti in dolgo hodili po tihih stranskih drevoredih, šli po strmi stezici k pesku, v smeri proti vinogradu, vedno ob obali, zatoplj eni v površen, neprestano menjajoč pogovor, veseli, da se staro prijateljstvo zopet razcvita. Zapuščen čoln na pesku ustavi najine korake, pa sedeva na rob. Veter postaja čim dalje močnejši. Irina se strese, se zavije v rjavi paleto ter vzame čepico z glave. Svetli lasje se ji bujno kuštrajo ob ušesih in nad čelom. Hipoma me prime za roko. Težko diha. V večernem mraku se ji oči čudno svetijo. «Včeraj mi ni.si odgovorila,» pravi, «ali jaz sem ti vse čitala iz oči.» Za nekaj časa se zamisli in strmi v daljnje obrise dobruške obale. Nato nadaljuje: «čuflno se ti je zdelo, kajne, kako morem jaz po vsem, kar se je zgodilo, po bolezni, biti to, kar sem sedaj. Povedala ti bom, kaj se je zgodilo, kaj me je ozdravilo, kaj mi je vrnilo skoro izgubljeni um, kaj me je rešilo, ko mi niso mogli pomagati zdra'vniki z vsemi svojimi zdravili, prigovarjanji in modernimi metodami.» Globoko je vzdihnila. «Gotovo veš, da po Hristovi smrti nisem bila popolnoma normalna. To ni bila blaznost. Ne. Ko se sedaj spominjam, se mi zdi, kakor da se je bil omračil svet, vse, kar je bilo okoli mene. Ljudi nisem marala, zoprni so mi bili njih pogovori, njih smeh. Tako sem jih pomilo-vala zaradi njihovega pohlepa po denarju, slavi, sreči. .. Kaj je sreča? Ko jo lahko uniči neumna avtomobilska guma? Kdo more zaupati svoji netrajni, varljivi sreči? Ljudje se pode — se mi je zdelo —, se bore, radujejo in trpe — čemu? Da bodo zaprli oči in odšli 100 "■■feiit^ ..tfi^si':} 6: üv difii^.-sni^jpä , ;■ pb ■jifepdVreŠnerh.;-'^^^ -lažel^lŠe'mlRji^^ ■ ipripčVeifo^fk meibo J.Jti äa^Siiij^i^^i ätti)ai:ya]a,. ßeUr so, da/sem:.M ,stan]o- zu-iiekaf ^Izboljšala.'V ■. I-^a-lilco ■ že :^tidlav"}jrez'-po5ebaega dopoVeidöf^ ppškušala'vsem ;pa tuđi'neaiäneV iiö^rty'sq^ v. stEBHt:mseii%.-zBjyediSp0miii)ala n-aslt^va-začetega spisa ;.Tsc-se: mi' je fncäaln ,v; .kaos...iz ka-;. 'öovQrüä :j'.e t g^lbbokinV,:razliuri^ni'nx in^ prarji.iTijteiE: jioizik ■ seni f ä:rüg'p . ,za:.zobe-.. HnstO .me'.ie- zaradi-'ioga.iT.eftkrat.-karal/ On-'lir-.'' ;..pf>rteljfl-.^.'):;a...pre;tiraaiy pcay .pedaiilnf .red ms. je\xedriq:.ipi-aTljal.;.v.-STnMi^ .nitrnajmanjšt svoji fiäVadil/ft^ i-prstl' je/;Vzola:' Ifiira. Idrugo cigare);o, .;sr jQ. i dlanjo;:za1ö-Ha pVed.-veCiiöjftlbi' V ...lUZtoaj 1.0,padal dj-DbCTvvenakomeren dez. Udmaii.sj» bili liekäin J)oyaiifotfi^ iraz.|^^ '.■■'ibira^'K^'kp^^^ .'farrtko-iTi.. ■'Lut-^e--gorela; ' Sedela ^ räi ^ia-linile, z ■ra2treseriim>pöglod"orit-setri-'^ledit^^ yirivb^z-ryölje-iw takrat -utrajeliostVbrpzVTOljeiriio ; -liiiB.ä^iJv^z^iozeiijfef J^feiiaioJna.- žaglfdam;^^^^ nie- pretrese:.' Otrok skrbpo'™:.;:':, :-;pazt}ifeo.-zgibl)e-mogawrcke;i'n .)ili polaga, na .oöpatke,; leyo-üä'levega, desiro- ni'de^ in. jih ■pösta'.vi..:vsakcgä- p0scbö; depo, k posteljici'-'"'":^ storila. :;-.' ...-■jNtöi.'fc ■ .Tj^'l'Jftfe.fe.^e.ds^f .misEjo, (la mi )©..'po.inagala. nekavznaEituui« speejaUte-ta,- ta:so':nir.j6 .las.-: Irmino lice se je tledo in mirno odražalo v mraku. Povesila je glavo, pogledala svoje prekrižane roke. «To je vse», je rekla. «Moje ti-pljenje je globoko skrito tujim oćem. Jaz pa sem postala svojemu sinu dobra mati.» Nebo in morje sta se zlili v neskončno temno modrino. Midve sva poslušali njeno pojoče molčanje. Dom Anica Č e r ne j Nekega dne je utihnil škrjanček na polju, dom se je zgodaj jeseni v čudno tišino odel. . V vrtu so rože zaprle trudne cvetove. Mrak je dehteče njive ajde objel. Nekega dne smo strmeli . v praznino ob mrtvem očetu, ki je še ljubil življenje in cvetje in sonce in nas. Drobne čebele so bile v ajdovi paši, ko se je tiho iztekel mu čas. ^ Nekega dne srno v dnu srca začutili, ko da je dih življenja ustavila bela smrt, ko da so v cvetju umrle ajdove njive, v pričakovanju čebele in panji in trte in vrt. Mati je ostala sama in tiha ob zadnji resnici. Ni nas prosila niti bližine, ' niti ljubezni, niti moči. «Moji otroci, saj bom molče nosila, le da vam v meni, samotni, spet dom oživi.» 102 »Gospa Curie« Odlomek^) Doktor Curie,1 njegov sin Jacques,2 Josip Sklodowski® in Bronja^ s strahom opazujejo vedenje otrple, mime, v Srno oblečene ženske; Marija ]e postala avtomat. Celo pogled na otroka nc vzbuja v njej nobenega čustva, čeprav toga, v mislih odsotna soproga ni sledila mrtvemu, se vendarle zdi, da je zapustila živeče. Toda ti je niso pozabili in skrbe za njeno bodočnost, na katero sama se ne more misliti. S Pierrovo smrtjo so se pojavila važna vprašanja. ICakšna bo usoda Pierrovih raziskavanj, ki so ostala nedovršena? Kaj ho z njegovo profesuro? Kaj se bo zgodilo z Marijo? Njeni svojci se s pridušenim glasom razgovarjajo o tem in razmišljajo o pobudah, ki jih dajejo predstavniki ministrstva in univerze, kadar prihajajo na dom. Dan po pogrebu je predlagala vlada za vdovo in otroka Pierra Curieja narodno pokojnino. Jacques je poročal Mariji o tem načrtu, ta pa ga je odbila z besedami: «Ne maram nobene pokojnine. Dovolj sem še mlada, da bom preživljala sebe in otroka.» Njen glas je nenadoma spet odločen, v njem zazveni nekaj njenega vsakdanjega poguma. Med oblastmi in družino pa valovijo razgovori sem ter tja. Univerza hi rade. volje obdržala Marijo v svojem zboru. Toda pod katerim naslovom in v katerem laboratoriju? Ali hi mogli to genialno ženo nekomu podrediti? In kje najti profesorja, ki hi bil sposoben, da prevzame Curiejev laboratorij? Tudi Marija, ki naj bi povedala svoje želje, ne da jasnega odgovora. Pravi, da sedaj ne more razmišljati in da ne ve . . . Tedaj spoznajo Jacques, Bronja in Georges Gouy, Pierrov najboljši prijatelj, da morajo prevzeti namesto Marije iniciativo in namesto nje sklepati. Jacques Curie in Georges Gouy se odpravita k dekanu fakultete. Prepričati ga skušata, da je za nadaljevanje dela, ki sta ga Curieja začela, Marija edini sposobni fizik na Francoskem. Marija hi bila edini učitelj, ki bi bil vreden Pierrovega nasledstva. Marija bi bila edini predstojnik laboratorija, ki hi lahko nadomestila pokojnika. V tem primeru je treba zavreči tradicijo in običaje ter imenovati gospo Curie za profesorja na Sorbonni. Neumornemu prizadevanju Marcelina Bertheiota, Paula Appella in prorektorja Liarda zares uspe, pridobiti upravno oblast za pogumno in plemenito dejanje. Na svoji seji dne 15. maja 1906. sklene svet naravoznanstvene fakultete soglasno, da stolica, Id je bila ustanovljena za Pierra Curieja, ostane in se izroči Mariji, ki jo imenujejo za izrednega profesorja z letno,plačo deset tisoč frankov, počenši s prvim mlajem 1906. Prvič se je zgodilo, da je bila za profesorja na francoski visoki šoli postavljena ženska. Marija je raztreseno poslušala svojega tasta, ki ji je poročal o podrobnostih težke naloge, ki jo bo morala sprejeti. Na kratko je odgovorila: «Poizkusila bom.» «Gospa Curie» je naslov življenjepisa, ki ga je v francoščini spisala Eva Curie, hčerka Francoza Pierra Curieja in Poljakinje Marije Sklodowske, slavnih iznajditeljev radija in velikih dobrotnikov trpečega človeštva. Slovenski prevod je izšel letos pri založbi «Modra ptica» v Ljubljani. — Kakor je Marija Curie Sldodovi'ska največja žena v zgodovini sveta, tako je knjiga «Madame Curie» med najzanimivejšimi deli svetovne literature, prevod «Gospa Curie» pa med najlepšimi knjigami, ki so kdaj zagledale luč sveta v slovenski besedi. Tu objavljeni odlomek se nanaša na življenje gospe Ciiriejeve neposredno po nesrečni smrti moža. ^ Tast Marije Sklodowske, svak, ® brat, * sestra. Frip. ur. 103 lj. J^ai ■ -je'^'prki} iiU'-jei.'f' {r^ratji^-m •Y-yyQf-ruäila)'iix:-pß'Uki^jl-ä. '-ml-zazdi? -da- bdTitftdko'Je^imi^^^'l '^iAleJa...ii(id (lit■'Sfm'^iürii f U.er '--se': t.e'g,a. lötevum:;. • • y;•'.'i.fr;:''•'-;.f-, .-• • .• Di'O-gl B't'er-re-'-vedim jmslun mi ■hoc'ß'-^raziie.'itt 'in- K \ fYß'i'da hi.i& 'v'iäelk] ;Hi'a&jiveh'f } iti' ijühßmii^zwjjerif.fkd'mu drugu.•,' . '.■.".''-• -'• •• •'' ',•;'. :-! : • vi"."/J'-- •,-;.- 'Ze dim- dm .je.na}.dr.eiiju-listje-. vrtw seda] lepo. öh-pQ-'gledü--nmlu žimtšlen'-iri .ćvetpceinar'čise: 'Wa pokopali^ca: 'nis&j^}^ •-; ■■pokmf.-wß. fne--ffi-2alwUlu:/m. sem -.potf^nila paicolan .-cez obraz. :da. hi gledcda-.svet- sanj.o - ; • V.;! ' V' .' "i ' A'""' :;.' Dragi p^'ecej.. ?uis.pa}iß.jn;.}-a::vicr pij.rnai \''iJr^;_feJnihilo ad t-ßdai. po. rnv le. -zn^zopet.-dA In .fultlaykot-div/ii hvah- ' • , • V-;"V • = • '^-.--V/-''''• C.-'-V';--• • ' •Moi-hiali Pj.err^\ jytdd'-bLi[i--poved'a^ šc M'eg7l9.jiHK-c'vefjii..' parpn^^ bibilo.'■ '• ^ " • . . • v • Vrav takod-i. inovatn. povcd.at-i,.: da so.-. jrJu-.-im&navah: na ti roje. masto /in-<-n^Mt: 7}cda7d\ 'k . - /v^V-v^ ■ ^'il'J?' i'dcne- d(levt. -kakrše-h'[e 'bil •'■ph tvoji smrti,• iiv Če.-• lepega- Dre. :i-y'y.mefyä f/eysözy^ -majih atrok/kV-.jim-hori^^^^^ . /'.''v-ini^a:' A'. ; ■■;,•..■. .v 'J--'se,.dnh\e;..sein viähardföriju'.. kdr-'ifn6r'eni::Ta77i..mi:fer^^^ ■'. '-.kjer. hph.- .Ner rruyrc'm si mi^liin-. -.'kaj-. hi mi muglp-se i'dzvćsćliti^ ri;tbrdd:/z)mTiš0&n& toda ne','kajti-'.če bi. uspela,,.,bi .lie '■'Tie'.p^i'''• ••"v-''' ' v-""/' '-^;-: •V; ■ ^ V.;' ••• .- .'-'v.- V-': .Ži lil j.e rije', je oh ujmv;.- Z a radi' vsakdanjih ",C2prai 'kov na ?) iGfnm n iti'.v-. iMr ^ ?:yiä ^vbjegk-Pierra. "•;-;•.-•;•.••••.•' •A;. '.••^'^r-''v ^ : ^ -J 'A: . •• A 'Cinife'- jii Josip ŠklQ^To.^Yskv sta zapustila •'Pariz. TikH r •kratkem' vrnili k -možir'v Zakopane.-. ' • -; • ■ 'iNekega ;>;.e(:6,ra,. ej:iega izined;. zadnjih', ki 'jih\ho-sia;/sestri .šer.sk^^^ ■ pöii^^'e;-Marija, i^ronjo \; .sy:o-)o>-pölriico, Vjer gore ;-k].jub poletni'vro^ini- v^pegi.vnol-^^ z-a-kjpiie'-yräta;. ßrönja'sku^a'a-azljrati.s' sestriiiegä'o.braz^., kij-iia^e^^^ krv^^o|■•■n.a^;vddlio._ Mol'če/izvlede;Marija.iz;'^ v-Se^iv^vež^'i^^ nepriemgcljiT; .papir, .piusede-, ^Na k'ami'ij'u jjapir': 'rZAztatim. ro'lie. ''.Po^ e ■ š^.rski'.bjiu;7.a^;;it;• z'ayoj^ a"-. s(:j •.nek^j'. • ^aSa iiuf f^-^'gtiljiidi; f^irtftd;; pifBaji.f Toff-gili-tfm.;:^ yUrgji&Ä; ■ lAožgšji /'-■^.^^"'llJa je^asIfl;- metl'lvätwim liiitaa^Bfčgm'oriT^p -r,'«Nettiogla -br prenesu.: da-ln se. tei^ ^^otakß^l^^lll]s rokc\>s izdaV-vtQnc!it!::-Map}a^ . .. : ' ■ ■ - ■v ' < ^. ^ ■■ v.;".-:';:!':;', ■ ^ ', i - iK'pfŠi'^^SJ"^'^^^ obrtpk zniši inivi tei\-k6n.čad ^eče; in' -breffitttna/ KitkiH y ■ :■ h'.i'Iri v, liukui ki je, potem liegilTOo'VobglaVa iiT B^ st.rraeTa' žji :0i11iajfijĐ mužilav.. 'r■ ; ■■■i'/ft ■ f'x;: je-se tako: yiis;-poln l^rei-i-n, "i3a'pyfyzanie Jiofa .roisđ^'đđ-' .le Ježke'saibje^'ln. ji^^^ ■V.: .Pim ^.opet- naseli; ■ ■;'Ss-'-iiittdiH ;ia-.;slaia lobr'azitij oliđajajči-i-bere; ite-kaišnO: p jififfa&Ij.e^^^^ 'načrta za' Ij.niiočtiost. ;;Ta: pjemfatrltJesrt ' qd-tvplfftrtlAV-1' irf-jzčtpšaS.-^^ ..Je seSaj ^pögläwjvdi'iižine:. ■■ >. : . v-' ' :V.-v'. v} 'i f K-^SMatijS^ Sorbonni;':s katerimi-'möi'aipriGcti-'y^n^yeiai-š.'lirH-- gja'.prećlavanja aiora'io bili- wedna l^ierra Gu-neja. ^Mari|avV-bere:ii) ■ V ■ ,'v^-'; V liiiaežka^;'^^ g'tudo. , ■ In sö -prišle' ra'zvVe-uevs^^ijös'ta, ■'zas.toJiinlJt^"- .■v -^liižviti; 8in\sta:odšla lia'';^^^ poije'.'ona družine'sP:kiit;ale.oblaši i. proti , ppi ■.■;5ipj!ila p.ređaje-'niiša jjre.prosta'iimti-.in'pp^^^^ A>iiimjitahju.:frf ,bedil- vila.' da\ie :]>Uo;prav.'' ;'. .. ;:'J7jksmj::ki';.;;šO snorali' siwi-r ■ TJpnr -je;.bil- .ui'^jen-,: pol le- je ^odilp;'žiiiiitj,^. :';'i>jeaeifiijp;;nw'p'il ir/ '[:q.da. "nažii mati ^■se 'jeV'iipi- ':';''j«";- nšpevate. Živ-l^cnj6/.;ie-Heldp•'^■ ■ ^■aiVKev^Bd:;^^^^ -pt-cj;-' n'vdj'ala'; iir y.odi]a';'ga Iii; ' : JB 'liilo-y 'lije], .:p):j»vje6;'šp':.bil6; 'li-diro ^tü^-äo jp- ph-pci" jipraäewiU; ■ pieiiiir^odOKa'td-.-'še : '--'.šiiiebli^jio.. "bü"' 105 ji je stisliala srce. Sama seti je dajala poguma, s pogledom, uprtim v. bodočnost: Tudi "dela-v-ska mati je v tistih svinčenih dneh podvojila svoje sile — in stroji v tovarni se niso ustavili, čeprav so jüi zapustili možje delavci. Takrat se je izkazalo, da žena ni slabotno bitje, marveč da je v njej moč, ki premaga vse ovire, zlasti kadar se r.aveda, da dela za svoje najdražje. Naša delavska mati se je zavedala, da s svojim delom ohranja življenje svojim otrokom, da jim gradi lepšo domovino. Upala je, da s svojimi rokami «kleše granitni temelj novi zgradbi»... Nova domovina marsikaterih upov ni izpolnila, zla.'?ti ne d©Jhvski.in kmečki materi. Toda ni bila domovina, ki ju je prikrajšala, bili so ljudje, ki niso prav razumeli, kaj je narod in domovina, kaj oblast in pravica, ki so se obnašali kakor tisti francosld kralj, ki je rekel: država sem jaz . . . Vrstili so se drug za drugim, drug je bil podoben drugemu. Nihče ni hotel več vedeti, da je bUa v prvi vrsti delavska in kmečka mati tista, ki je gradila temelje tej domovini. Niso ji dali, da bi gradila dalje, da bi tudi ona soodločala. «Kaj bi ona, neučena in preprosta, mi smo zato tu, da jo vodimo, ona zato, da nas posluša.» Niso ji dali pravic, marveč so izmaličili še tiste, ki jih je imel njen mož. Tudi njegove krvave srage, ki jih je prinesel z bojišča, njegove žulje, ki mu jih zadaja delo na polju in v tovarni, so prezrli .. . To je bil' velik greh nad narodom, nad možmi in nad ženami, nad našimi materami. Ljudske množice in poedinci, ki se jim odreka pravica do .soodločanja v skupnih zadevah, postanejo brezbrižni in otopeli. Njihov delež je le trdo delo in borba za vsakdanji kruli. In če postaja ta vsakdanji kruh pičel in ne pomagajo pi-ošnje za izboljšanje — tedaj se polašča množic in poedincev ma-lodušje in otopelost. Vera v lastno moč in v moč svojega naroda gine, ker gine samozavest poedinca. Ti pojavi pa so nevarni zlasti danes, ko prihajajo iz tujine. vablji\d glasovi in pri-šepetavajo starim in mladim, možem in ženam. Za vsakega najdejo pravo besedo in pravo darilo. Ali se bo narod, ki se mu jo vcepljalo vse premalo samozavesti, zavedel o pravem času, da bi to tujo ljubezen drago plačal, da bi se bela pšenica njegovih zlatih polj spremenila v morilno kovino, ki bi zadajala smrt njegovim lastnim otrokom? — Danes potrebuje naš narod sodelovanja vsakega poedinega člana, da si bb ohranil svojo svobodo in samobitnost. Zato je treba dvigniti samozavest, zaupanje vase, v lastne sile, pravilno spoznati in presoditi položaj. Naša mlada država si gradi nove temelje z novim sporazumom s tremi narodi, Id hočejo delati za moč in blaginjo skupne države. Prepričani smo, da bodo trdnejši, in gledamo z zaupanjem v bodočnost. A resnično in trajno trdnost jim bodo dala le prava demo-ki'atična načela, ki bodo omogočala sodelovanje pri gradnji države vsem državljanom, mošlum in ženskam. Če ima žena in mati dolžnost, da brani svojo domovino in jo ohranja, kadar je v nevarnosti, tedaj naj se ji prizna tudi pravica, da soodloča ko je treba graditi. Ali niso vprašanja, ki gibljejo življenje njene domovine, v najtesnejši povezanosti z njenim lastnim življenjem, z usodo njenih otrok, njene družine? Ali ne čutita prav kmečka in delavska inati vse teže neiirojo-ntga gospodarstva, nezadostnih zdravstvenih naprav, jicživljenjsko urejenega šolstva? Ko se hodo tudi Imicćke in delavske matere zavedle, ko bodo vse žene spoznale, da tudi one soodločajo o bitnih vprašanjih naroda in države, tedaj bodo z vse drugačnim zanimanjem sledile vsemu, kar osrečuje in kar ograža naš narod. Nič več ne bodo stale brezbrižno oh strani, marveč njihova zavest odgovornosti bo zrasla v silo, ki prestavlja gore. Samo 7;avest soodločanja more dvigniti zavest odgovornosti. Prav v tej zavesti pa je moralna moč naroda, ki je za njegovo samoobrano neskončne važnosti. Tega so mora zavedati danes zlasti mali narod. če hoče naš mali narod zdramiti vse svoje moči, tedaj naj se zave, da je treba najprej dvigniti sile naše matere, zlasti tiste, ki narod ohranja, to je kmečke in delavske matere. Treba ji jo vcepiti samozavest, ki jo daje edinole dejansko sodelovanje za dobrobit svojega ljudstva. Tedaj bo naša mati v resnici zaživela s svojim narodojn, tedaj ho zopet vzplamtela njena požrtvovalnost. Zavedla se bo, da mora ohraniti svojim otrokom dom in đo.movino. In če nas bo zajel vihar, tedaj bo v veliki meri njena za-.sluga, da nam bo zasijala po velikem petku velika nedelja. 106 Umetnost Ob tridesetletnici umetniškega delovanja Pavle Lovšctove Pia Ijipovšek-Menardi Ko so me naprosili, naj napišem nelcaj ^rst ob tridesetletnici naše gospe Pavle, sem fe nemalo začudila. Pred oči mi je stopiia ijena mladostna sveža pojava, v uäesili so '.azveneli srebrni zvoki njenega glasu lialtor fodno na višku prožnosti in miline — in žc .ridesetletnica. Napotila sem se k njej, povedala, za kaj gre, in jo pobarala za nekaj podrobnejšiii lodatkov. Pa kar ni hotela z besedo na dan, češ, da se je že dovolj o njej napisalo in da spričo resnih današnjili časov pač ne bi bilo na mestu omenjati tridesetletnega delovanja tako malo važne osebe, Itakor je ona. A njena prevelika skromnost jo je zavedla v zmoto! Ra™o ti resni časi dajejo povod, da se z vso zavednostjo oklenerno naših narodnih kulturnih dobrin in vrednot, da se z vso ljubeznjio in hvaležnostjo spomnimo vsakega, ki nam jih je ustvarjal in pomagal graditi na katerem koli polju. Pa naj bi v časih, kp smo tako potrebni svetlih vzorov nesebičnega, idealnega dela, ne slavili tako važne obletnice, kakor je ta? Trideset let v službi glasbene umetnosti, v službi predvsem slovenske glasbene umetnosti, posvetiti vso svojo bogato pevsko nadarjenost izključno le svojemu narodu doma in v tujini, trideset let neprekinjenega študija .in neumornega dela — to pač zasluži spomin in proslavo. Lovšetovi je bil dan veliki dar in z njim velike dolžnosti, ki se jih je v polni meri zavedala. Pri tem je še vzorna žena, mati in gospodinja, kar pomeni že samo na sebi življenjsko nalogo! In naj ne bomo srečni in hvaležni, da štejemo gospo T'avlo mod svoje, naj ne bomo ponosni nanjo? Kot 141etna je vstopila v Matični zbor. Študirali so ravno Verdijev Requiem za koncertni nastop. Na nekem mestu je treba zapeti visoki b in sicer pianisimo. Mojster Hubad je poveril to vlogo Lovšetovi. Tako je pi-vič nastopila z enim samim tonom. Na Hubadovo prigovarjanje je začela študirati solopetje. Po treh letih učenja je sledil prvi oficielni koncertni nastop. 14. marca 1909. je pela sopranski solo v Bendlovi kantati Švanda dudak. Sodeloval je takrat sloviti zagrebški tenor Ernesto vitez Cammarota. Mesec nato ji je umrla mati. Ta smrt in vse takratne okoliščine so bile vzrok, da je petje popolnoma opustila. Da ni bilo Hubada, ki jo je končno po polletnem odmoru le pripravil do ponovnega študija, bi danes ne blia, kar je. Sledili so šolski na-nastopi in koncerti. Z dvajsetimi leti poroka, nato osemletno bivanje v Novem mestu. Med tem časom le koncertna gostovanja v Ljubljani. V to dobo pade tudi svetovna vojna. Ko je bil njen mož kot častnik službeno prestavljen na Dunaj, ga je obiskala in ob tej priliki pridno posečala operne predstave in konccrte. Imela je kot častnikova žena znižano vstopnino in je to s pridom izrabljala. To je bilo njeno pl*\'0 študijsko potovanje. A glavno delo je sledilo po vojni. Ko sem prelistavala kritike njenih nadaljnjih nastopov, je moje občudovanje kar rastlo. To ogromno število uspehov na kon- 107 Ctitnüa. oäiu v ejje^j tlnjp^ m j tajim V •,fia-i jij... tu • ^ntogla i KakšilO -■ dda ia ^kjikSni ; •. !',»- i/.'r;. ^premisi'"cUi .M2Ü. 'i-;.-:.- fe.- »u- /Mjsataiejš'e- dotie.'.v -k?:- - SM; Jtrs^ SBtoVjsnMylÄagj^eliii. ■Hebgi-idii'/ ■ ', đa^" s.matfa' ■ goijUiLbvŽetbVd . 7.a- ■ intei-pfetinjij: slovenske', dragiKL:; «^! di-e;uiiie£-. -..iHit-jžadiiži ta đai^gresta .ihesta;' ŠtsfeliV^^ iiaŠega rin/'.- itejvpriKfcrv-je podeljen h f^d- .ST. SaTo' . ■ ! ■■.-vV--; ■ ■. y i '.ojienio .lulejstVovanje; - Leta Odslej' do'- leta' dftioma :'loyšpto'ya ipdTg^la-^za'.ipbnpv-'fi'a' atmlijslč^"^«)'^' - IjiTaiiji^V^Tal^: j'e;'aa|lK J'näjIÖ^i;: y ' Krä^iin-i':-'::tflm\ posetalav kpnceite' mv'ojKtti;®':^^^ ■ V'^l^Mimu^'s^ :-tflä'- ;izkljü{n6',:';st^ //^lasbe'^^-MaestrQ'A^anÄa'i', ■^riata'f) dna. -^ita-vodila; 'glede; temp^-,: Jf tfifbVi; jÄ-? ; jiiiVskega- ^ d.elö5rEiTi'ja,': Maest're'-^'to^^^ ^jdc'^o--;'?-- tereni; 'je; kas:rtejev iidiaj,'- ■ zatlyeyaläj -da vji ;irttä.; n'.ic-,esai: :y"e;ö;=''iia(;livi,-, .tako'-•iDila ■ Jliibađu: :n^aiäi»: litislcö ilifefnb'.operbV ^■.us^ejiota'jvj.^liđ^^ ■aiuliGijf ■ g.red/'räTiia'Ee^^ ^ za'yne-.apcr(:, y nerrtä'ä ■:|Prizor. y 'j,; ;m -riaiio : il^rar. 'rialiajal ;'glayjii';tä-räiate^ opere'TKab^^J^ ; ter' "^.--r.ondonai,. ni ;prislo ■ do^ k'on'ćrfbgđ '^ppf'-^^^^^^^ - ražiinia; 'Kq :"Sb jo: 'nato' Eäictfj VrjieS^^yV-B^Ä' ■neje' po W;altCTjeyi;H'rn!t^^ pbiibrän'jpH^E^ ■niä pri;izktišnjb^ :.J[>: iiila^Ä vezana Ijala-, Sb-;je na; tiilcnejü'gg AmerM ■,Aiiieriita; -jj^eljeiicb'np; bi$ilpt' tsvicq-,propagandne^ i'i«kajihese'önim' kbncertiräW lüj&'Hj s': dysegia; Šl4'je msd^.flj'i^^ iS-Sojäliv i^^xrfijniiii;. peve ' našili 'lepiH '^jnii- je-Ä'di;liäjlcpäey-in'- naše 'liiiie'tn'c'' pcsn'ii, jd'"'tera' ''jib'liazajiij;;®^^^^^^ :stno'.sic'er. inajhei^' a; fein polj li'^laHjco čn(i:'jini Je; kapela. iiidiiSkla^Ujei^^ iSäid'itaijmarij;'tpli'k:'. iii.i-V iunbf."; yen l<.\?aiir 1Ü8 jSjšlpn^ '.do'segla; ■ ^rj. -■Jn.'■" {j^TO^f iSit,-, ttiidv' je'' kv®lteiläyđivšenjahva^ J;ežjiq.9tt!:'-liaved&m. dahiö' ■ne'kgj"- :'šnaćilnih ; ; Spriü^^ .konceria; .;jiÖ- - (Gieyelariü-;' ^-Jugosiaytii-,'. syejite '.■■■ce .na,iH.-.-že-hoiSet-e kdaj kaj .poslati: • pošljite-,po'slancä',?in; poslanko.^ ' vila^^i/iT&in^ gG^xH';. ■■^■■Jiaflep'šeni .■dialektii-vBäsfe:'- 't.c/fdn-iv. ste;;iäarn-.'pösMi- poslanko ■ 'dobre; ■ §p?pe:;l:?ävleXoyse.töye/'y^^^ kar: .r: -triö^lniuv reci^oj^;'; hvfila ' -varii, bratje .dp:^ .. i ^jjozdi-av- njej, ki prijiaja .'iirrtetiy- .^O.venske/Ji ' ^h'^'itr^e^'znaöilm' ii- .rieke ;.driige penile ; 'kaiida.;: tij^- 'iišlig-^M? toji^^Mijjinii;;^ 'l8jiäepi;>sppmlnü»>' 'Vi ■- domiä'yino se-: jG I^gyjetg.TO^^ ■pösyetild ': samci'. - še' köbcörttie'mu::. : i^u.^JSastppaia-i'je; s^möslflp ^yala, p^^yeSjUi'^koiifieiÄ ■■poti-cbp-i'^/ je:bilH:,yeđno'.- ra.đev^^^ ■polagd- sijub'teniii:,. da -si:;je ■7.Ti"a.ra?6hraniti\::' . nćižpr|ri-ieiijena'- syeSiio.''glaBu>;';s> je i zadnja;:; leta / .I'li^eu'^jlyi^K' ' skptaj ■j2;ključnt>^;Tia. pedagoško, dclp;- .,^. pjjuu'-;.; : dpyalci: njeh^.. unietjiQstj ".še.-Tiišrnp"'p'btipal.j.;; ' l'ptrpBžljiyp>čakani6'n ■ stpp ili uprfrriö;. -dA ;;iie ;..9äkaniö-: žaina:p.; ■'V. :';Ko' .jirpslayljama; ::trid"esetićtijić9;;-pgytk.e^^ ■i-Pdqstyoyjvrija;." f:hĐte, pbraja;. inisä ;—' :.k:a1ip-:,-äpbrO' hi; J-lijlo ^našemu- -jiarbduyife: "bi-, nas ;.bilo ■ inno^p;' kivbf''; ■ .znal!":-tndeäÄ- let'-syojega' •robiti m ;žiyetiy kakor IjiK .;■ Pota bolgarske žene v r; S tWfe ;;.' -ViBöl^ctrskai- niati-; ■ tako delavka .;:Ti,fiiibr:intelig6^ deli'i inožem'.teško'usodo Vidimo .jo i'"- to-','Ife&i^^^^ l'skiadisčlli,k'je'r;':-niza' tob'a-kove liste ■ ;■' 'jb .-na pbljti,- sklonjeno. ■ ■ ■Pd^r'a.irega'' j-utra''db' k'asfie noč'i.'na črno ze.ni-; 'Vidimo io;y' vJfisarH^; IpU,.. Ää; hisi; razHij' :yef;igc-''stiženj'st^"a iiiv hiimysöine.' ';;. .. ■ -...'jBdigaT^i'narP.i^^^^^^ ; per. .pr'iHi.j'Sn'''ylagali;yeli.k.'i|eV V'SSfergjj.ly:',!^^^^ jp liotel . sk.üpn'bs't. ■- Pra"\", ■ :.fzato''.,pa.';'tprt;B'äiJ' ni. moglo'.bili .jaynjh;-kultur-' :''-n'itl ''pö)v:vet<'oi'',/'^i so. imeli :drii'god y.-sypl)od-' v.; riein :p'ptiti?iiei^ ■. življenj a pi-avico' do.'.: obstoj a,.. ;-.;ajl:pa' sb':žele'dei^ prve p'lalV^kG:rake;'y:&f :: ■;.'■;: ■:■ :.'.' .:.;■'' ^iv jminziicijskc .H'iiiKC. uii-itiija-;«'-:?. ietr. . IS'Sb,, t a'.ii a'S p'y; , : ,. ■' . ":■;; . \ ko; se ■ je'.' osiioyalp' pr.yo' 'že]isko■!^ämštY.p '> ■Pleynii/.' ;: : ■ ;■:'■■: " ': '-' :. Dane's imamo skoraj .v'-yseH'flrestiR in 'po--, .yecjili Taseli'ženska. drujStya- njiboyp' st^.;'" yilo'; presega 15(). Za zgOdovin'ski'''ra'Ä\^j.:-nar-V sega':^.enskega'-gibanja- je zaniniivd; da'.sj;:ji!';\ ■pösl.iiylj'al'p',nalo'ge povseni tieod'yjs.nu' od^ŽBijr'.-; ■skega ■ 7.načajaj. -V. sGgla'sjii s 'fesom in/ daxv:_ nÜTii ..pogoji ter . se pbšliiževalp.-sredstev. šd^ tLstrezala dbbi.;. :. '■ . :,'" ■'■;.;... ;...'!': :'.V'::':v . '■ BplgarSko žimjkp gibanjč -lahko: razMi^ft'; ■v. tri' vi^ja razdobja.;-:. '.-'v" - 'Fi-va - doba je ' trajala : nekaio . do :'ösvob9;':.--'jenja;' ko' .jc; b'iI; yes:i'aŠ:';W ';d'iteljskih borb. 'üstana'y-ljaje' sĐ.-«e '^tt^lmce:,;-.; Šinir sö:se 'časopisi, iit knjige, ysc 'fe'-Jf-začelo:., j-ayii.ü;. bofiti proti . Grkbp-i- in suhann; .kät-ö.'.-ceja .;.'predst:a..vniki ..iti' .prasv tedaj;.. pö^ajKMv ' zi;lP;;oblašti-i.ii:-:'T^?'. 'VenT,;p0lifIčii.cni'';gib'i(iij ::.-si-iđeipyal'a 'tudi 13.olgarkä/..Plpd:tegai-sö^^^ 109. navijati z navidezno jjrosvetno-dobordclnimi cilji. Odpirala so šole za dekleta, ki so pozneje postale učiteljice, podpirala so revne nčenkc, dnižine itd., najbolj pa so koristile osvobodilnemu gibanju. Ko je prvo žensko drnštvo obstojalo komaj leto dni, so se že ustanavljala nova ženska društva v Gabrovu, Sofiji, Ruse. Razgradil, SviŠtovu, Plovdivu, Karlovu in Lomu. Čisto feministične cilje porajajočega se ženskega gibanja na zapadu, emancipacijo i. dr., so nadomestili tu kuUurno-prosvelni in revolncijsko-osvoboditeljski nameni. To .je bila doba žensk-vojvodk, kurirjev prepovedanega osvoboditeljskega gibanja, prevoznikov orožja itd. To je bil čas babe Tonke Obrctenove, matere bolgarskih Grak-bov. Rajne Kneginje in še cele vrste znanih in neznanih junakinj, katerih imena so zapisana v naši novi zgodovini. Dmga doba ženskega gibanja nastopa po osvobojenju. Začetek ie označen z zatišjem, kajti zdaj so bile moči vseh vložene v ureditev mlade države in v razdvojenost, ki jc bila plod dveh v politiki obstoječih smeri — msofilskc in rusofobske. Toda novi čas je zahteval novih sredslev. Vse, kar je majhnega in slabega, zaostaja in odstopa mesta močnejšemu. Pojavljajo se znaki bolj samostojnega ženskega gibanja s konkretnim, pogosto tudi socialnim programom. V tem času so izšli listi • «Sodobni potokaz», «Ženski svet», ki se je boril za volivno pravico, «Moda in gospodinjstvo», «Bolgarka» in «R-azvitije». Vse tc časopise so urejevale le žene. To je bila doba ustanoviteljic današnjega ženskega gibanja v Bolgariji. Kkaterina Ka-ravelova, A. Toševa. Carevna Miladinova, Cardofonova in druge idealistke, ki jim pomeni žensko gibanje nekaj samo po sebi razumljivega, plod dobre volje in razumevanja. ne pa vsesplošne nujnosti in diferenciacije. To je konec 19. stoletja, čas gospodarskega blagostanja. Tretja doba, ki traja do danes, se je začela v zadnjem dvajsetletju 19. stoletja, ko je iz Rusije naviralo «narodničestvo», z zapada pa socializem — idejno formiranje širokih ljudskih plasti, čas industrijalizacije in kapitalizacije maloposestnižke Bolgarije. Znano je, da je imelo «narodničestvo» za svoj idejni credo javno solidarnost,, sociali- zem pa razredno borbo, dve skoraj diametralno nasprotujoči si idejni načeli, ki pa imata vendarle nekaj skupnega — organizacijo in prosveto kot porok uspeha in boljše bodočnosti. Ta predpogoj javne borbe je poklical v življenje mnoga društva: prosvetna, stanovska, zadi-ngarska in druge. Pod vplivom istega nazora se je začelo pri nas množestveno oblikovanje ženskih društev. Pri vsaki tedanji stranki- je bila tndi ženska skupina in ženske priloge v strankinih časopisih. Zemljedelski sajuz in komunistična stranka sta imela svoje posebne ženske «sajuzo» s posebnimi časopisi zalije. Kljub tej povsem strankarski opredeljenosti je ženski pokret imel svoje jedro v Bolgarski ženski zvezi, ki je bila organizacija na podlagi borbe za emancipacijo, za enakopravnost. V sami zvezi pa je bila borba med dvema smerema: javne strpnosti in razredne borbe. Obe struji sta imeli včasih prav oster značaj, kljub temu pa je B2Z ohranila do danes pečat ženske organizacije, ki zastopa predvsem težnjo po emancipaciji in enakopravnosti. Vidne predstavnice te burne, konstruktivne dobe ženskega gibanja so: Julija Ma-liiiova. Ž. Božilova. Pateva, D. Ivanova, sedanja predsednica BŽZ, R. Petrova in druge, kot pred.stavnice demokratske smeri; Ana Karima, Bozvelieva, Majmunkova in druge kot marksistično orientirane. Zadnja leta beležijo v razvoju ženskega gibanja nekaj prehodnega. V naših političnih strankah je žensko delovanje prepovedano, toda vpliv je ostal. Strankarsko udejstvova-nje se preganja, vendar pa obstoja pod drugo obliko. Izpreminjajo se časi, izpreminjnjo pa se tudi nazori in cilji borbe. Po 19. maju 1954. bi bila BŽZ skoraj raz-pnščena. Rešilo jo je dejstvo, da društ^'o ni politična organizacija, čeprav včasih vodi tudi politične borbe. Zgodilo se je celo nekaj, kar SG zdi na prvi pogled protislovno: Tisti, ki formalno niso priznavali ženskim organizacijam pravice do političnih borb, so dali volivno pravico ženam - materam. Napredni kritični misleci pravijo, da je to navadna politična zvijača. Vendar pa to dejstvo najlepše dokazuje, da predstavlja žena kot kolektivna edinica moč, s katero je treba računati. Sicer tudi račimajo z njo, toda ne 110. 7. dobre volje, temveč iz nujnosti same dobe. Danes so naša ženska društva zbrana okoli BŽZ, ki ima tudi svojo omladinsko sekcijo «Sveža struja». Imamo še druga društva: Zvezo žen z višjo izobrazbo, društvo «Prijateljic Coopa», «Ljubezen do domovine», «Klub pisateljic» i. dr., ki pa nimajo velikega pomena, ker njihovi cilji ne izhajajo h nikakršnih posebnih potreb, ki bi Inle specifično ženske. Kako velik«f vlogo in pomen pripisujejo danes Bolgarki sploh, je razvidno tudi iz zanimanja vsakdanjega in periodičnega časopisja. Ni skoraj dnevnika, ki bi vsaj enkraL na teden ne posvetil ene strani ženam. Imamo pa tudi čisto ženske časopise: «Ženski glas», organ BZZ, «Ženski Vestnik», najboljši ženski tednik, «Ekonomija in domaćinstvo», «Rokodelstvo», «Beseda» i. dr.. ki vsi na različne načine stremijo za. kulturo in vzgojo bolgarske žene. JaTni dogodki, ki morago zanimati tudi žene Doma: Iz nase notranje politike. V ospredjii vseh rlogodkov v naŠi notranji politiki stoji še \cdno rešitev hrvatskega vprašanja. Kakor je znano, zahtevajo Hrvatje priznanje narodne samobitnosti hi-\'atskega naroda ter avtonomijo v okviru jugoslovanske države. Pogajanja, ki so se začela med predsednikom jugoslovanske vlade dr. Cvetkovicem in pa predsednikom hrvatskega narodnega gibanja dr. Vladkom Mačkom pred veliko nočjo, so se nadaljevala od dne 15. aprila v banskem dvorcu v Zagrebu. Na tem sestanku sta oha politika postavila predlogo za konkretno rešitev hrvatskega vprašanja in dosegla soglasje v tem, da predloge prouče na obeh straneh, nakar se bosta ponovno sestala in nadaljevala z razgovori. Vsi državljani, ki se zavedajo resnosti današnjega zunanjepolitičnega položaja, so prišli do edino pravega spoznanja, da je bodočnost jnžnoslovanskih narodov v močni in složni Jugoslaviji. (Sedaj, ko čitate, je sporazum nedvomno žc dosežen.) Tudi. pri nas se dviga narodna zavest. Klic po združitvi vseh narodnih sil postaja med našim narodom vse bolj glasen in vsi pošteni ljudje, ki jim je korist naroda resnično pri srcu, izražajo željo po skupnem delu za skupno blaginjo. Pravi val navdušenja je vzbudila skupna izjava vseh naših akademskih u-ruste^}, ki so pokazala, da je v našem narodu že dovolj zdravih sil. ki sn pripravljene vse drugo žrtvovati skupnim koristim. Tudi velik del našega žensLva se je strnil k skupnemu delu za narod. Spomenici, ki jo posebej objavljamo, se je pridružilo 66 ženskih društev in žensko članstvo i8S mešanih organizacij. Prav tako so sklenile narodno obrambne organizacije: Ciril Metodova družba, Branibor in Slovenska straža, «da bodo nastopale skupno in sporazumno glede potreb, ki jih stavlja pred nas Čas, zavedajoč se, da more biti le skupen, premišljen in načrten nastop vseh poklicanih zasebnih narodno obrambnih činiteljev kos vsem nalogam, ki jih lahko prinese čas.» Tudi sokolska društva so se tesneje povezala v istem namenu, ki je združil druge skupine. Medžupni odbor žup dravske banovine kliče Sokolom in Sokolicam: «Čim resnejši je čas, tem večje je naše zaupanje v žii-ljenj-sko m.oč vašega naroda. . . Pridite vsi! Zove jo vas bratska srca! Združimo se složno v prostovoljno narodno vojsko! . . .» Delav.'^ke strokovne in kulturne organizacije, ki temelje na demokratični podlagi, izrekajo iie glede ha razliko svetovnega nazora medsebojno solidarnost v zadevah, od katerih je odvisna skupna korist naroda: «Vsako malo-dušje, strankarski prepiri in boji, vsako nad-glasovanje in krivično priborjena oblast nas slabijo v našo škodo, naš pogin . . .» Četniki so na svojem občnem zboru 16. aprila poudarjali med navdušenim pritrjevanjem, da je sedaj čas, da postane slovenski narod enoten, da preneha škodljiva strankarska zagrizenost in da se združijo \"se narodne sile v boju za pravice naroda . . . Tako slede druga drugi izjave, ki dokazujejo, da je naš narod zrel. da bo znal ohraniti in obraniti svojo neodvisnost pred komer koli. Slovo od prijatelja Slo-vencev. 5. aprila se je poslovil od Tijubljane konzul bivše Češkoslovaške republike, g. inženjer S. Mifiovskv s svojo soprogo. Konzul Minovsky ni bil le vzoren zastopnik svoje lastne države, marveč je bil tudi resničen prijatelj našega naroda. 111. '•';• Äe^eJSojnd jjjjatpTjstVp' ■■'sijjiq --.poi ••Äi-'tvüe-ot G : iäövansisega: : -^ ? V-YV-.&te.^-.Jomozno -žensko.sanitetno, osebje ter W j'/ÄJiEfJstato^^ i'stöi- ' IW ■se- prifravljfijo'-iiä. syofo ;'takoijto.t-sö ;bli<;- prt' : 'Srbste leiievv''bsvabodifei' borfa.'-, ■"i!: J i® si^slii Rilsči-.Iuižv^r- sStfjili- leea;jjl5- fen' za šanitetiip: 'sIužHo.: v . pTTiiieri-S- pöü"ebo; ki bo iiast,alä. v tej.-V ,prmiwi /s ■ Številom'žena'-K ^^jr^'K^K;' iiarpdqy;; ^Vedvomnu /pa ' bodo -'riaäi ^Sčn^riii^prej ^dolntele.ostale;sšni; :pu -driigihr; -nj-ihoyo^ delo::kaze; da rhz-^ tlobo -;in-;doižnssti---d0--syojega z.inW'ÜTi ■ ; Naši bratje in sestre za iiiejanii: 'Pesnik...Fran äirom ^ Pnmoršfe in ^ mi^ja znani ro'dbijdbj. je umrl. v- ' ■ kraju, Podragl. BiJ! fe pri-' .K.-^.-jatdj-.-icŽenskega.Svetto-) m ,y, prvi Ji letih tudi .l^riii^ike;' Stttjan: Pribi.ćevi!; .jo' znan iTVatslunxi rojaki ■ y štari ih. pu wojibVspisih, ki jib ' dtjayljal V ariierižkiji Tevijab p življenja ^ več; -.,tuša, kol:.nayaden.-.tov-ar.niški delavec, .Sedaj'je ■■■: - (loljii '-Ifterarno- iiagradO; tišoŽ ■ dolarjev ■ za svoje sia-. ■ Moktožiia ' iriošfl ;;jSzniStj(; ■ jSj ääa^'ii^ >Mi.. .-.Kakofevje'^^, :.ška;narbdra}m ' Zehvlje;^ po v ka t^ iTior.ja. .'^Ta der.Mrae^ pa ■ .c&nijo, -yeJesil,e .-zaradi. nj.emii.meiidrp.Hite -■.^.jpMrdllijšKijf vpejčetf.; -Tndi'^ drügi/ialSiiisK y \ dl-ziye-'> imaj a/: syti je; -'z . izkoriščati zlasti .Itali]a.:.m.:,Nemti)a,: kj,,-s"iÄrf-„, --trata-ta'-.-del Evrope. :ža.' ,syoj.eJ"< . Kiiii--.Tierliii,v pa ' gledajo' .druge. . dvomntt -i ■zaskrbJj;endštiO(:l!a^^^^^ vya ,ne "bi .želela ■. raötin:. .Zattt -io :s,e,.žačeVft; veiike.. .^dirääX^V'.®':'' ■ ■p,_npadäj,o ■dR_iTink.räLskemi.f b.l,o.}LU-1i'^ŽaV^'tV/ S -AngHja,. Francija in Aineri.lta;---jiftj"pr^ seboj pogalati,' 'pozri^]'e; .pa, š^.v^'^jnarijšiiii^^^^^^^ ' d i ŽEtv ami; ■ t er z Rn,si j o: Zi as.ti;.' ak tiyji o,::-].e -pO "''' segla":,y dogodke;" Angliji, - ki;!jjfe;prev^^ ,,primer napada obveznost; da:.lako};prj|lfl' na'-". polnoč s "švdjo. Vojaško: . .Na podlagi :te.h. obyeznostt je dolžna; "- :■ ,da; z;,vjemi; syiainif.:sildiiii" pi^i&kbfj /nSipoimig-v, " riasleđnjim" ,(;yl-0"fiskini. "'skiV E.mii,ii"ni-ji in- Grciji; ö- tem. se- pVsttiW ; ■vila . Anghja- na čelo, yeKke^■obr^^lnin"g ■»£^■oate-"i"•".■ .proti; liiojrebitnim "napadönj,l.iz;,kaljir6 ^ daj. iimik ni ..mogoč. "::';'"■'"'"" " Tod^ ..totalitarne-. .držaye l,ija) "'so" iotele, preprečiti, obrambno ^povcza.^^ ;nOst jugov'^odnib ;,in;;vzilodniiV"ii je. italija zasedla. i(lljanijöv;'la\i-e v.-ok-vir italijanskega". inipe^ija"■^Ital5^^ pila na ^Balkan na- .eni Sti-aii.ešlid fnajvaž-n^^^^^ ■postojank,' .","" ■,■" ■" "; """,-■ ' S "to zasedbo" ss ;je";spremSnil;^öfe ,lialkaniij". ih .v -Sredozemskem^ .nlorjiKrit^ tliore" zapreti tlijini"" la"d)aih..".yli"ß4"",'^ 4::'\JäaraD5kega ".morja^\ "Älbariij^V'jfe ":^ Ttalijo'važria füdi'zatb";";ker od ü: :ljav|ja-: svcij "^vpliy'. na pStaIo^;a6lS';""BaiiaM AIbj"nijjipine/f ■ na :" Jügoslaviiöi::,ji^"v:: tii^^^ "Gr.čij"o,." katere "pristanišča - so;; pöin'ors!k,a,i.'^nr''-.:'"■ ".".■ isloja-uka iza,: angleško, ,".j)rod,pV.j.^-, " skam morju:. Ti7razldgi;OT ^as^dbi" Alba nije, - ,-, ÜemokrtiUcn-e /(Ji-hivt -.H'i "Vebkü. pnzatl^"-"-" yajä,-da ",bi bki^pyß- < 113 .■-.'jajrtsw^s-iiiij;;!^ doto deiet let Öü bi na to piistala bo /.liKaaševŽti'^m bi -t'üdl .ostale ^ X -in-iltaliji ; v:. bi: Sfe,; dosegla nä .po-; '/■sfiini'ioA.fet^^^ -äfrät» (Bf xtfedi-: ■ ■'; ifej: gfönffi^^ ■gospodarstlfe yprasanj,.- da narodü^iia Istetu'-.dana mož-' ; f.n&tr IföL. >'-■liftpeQ;:.!!! ;-:pVoiäa':jölec'.in da r.bise .isttJcasne? '■/zagoSpjUs -vse' süröTine; ki i" ii'^/B^ebüjojo.- za s/oj nemoteni gospodarski .■^ra'ŽV^)]!;;' . ^ ■■ ■ jo-spcmeriiCQ;;š0 % na- V/'H'dtiltoifeJn,.v'rf^^ katere .je bila. ^ 'Italiji'-.in -Nemfeiji. spomenico väfcäjjrlti'gH^ ■'^iitlfö-'iiÄlliS-'«^fe ■ : L'Äakqt'^Vöi'd ; bo ' ftuošeifell ■ i^ovAiiarakj.:-nämcnj'^^^^ "pa '-.ustal'V^ ^ k^raVir.ez ^ijspeHk ■ .vš'e;: da ■■■s^:'. Zcdinjene " države "-|oriiial^G.':prik)7iici|o ki ■■,'p.od v.ddstvorn-^'^elike.'.Biitaiii '..;.: '.;.. V- .- Jn^liji ' se': organižird';^tiški -ha:taljpn'-:,i .■■■'na -pobiHio^angle&iK žensk.ilv Vi.er .bp'. v'- pn:i; "vrsl4.' dolžnoštj: v^v/za^^^ :. vzdrae?al .Bö ;red,. ■■.öskrbuval'^prelitš^^ , " yiiil prprnetnio' in varnostno' službo... (S lensk je bil tako; velik, da 7so ■inotaVi; .ra^i'.'', .. organi^iiranja nadaljnje -0.glase; udlo-Aiti.-- -.s:-; ■ : Kitajska fibytska igralka.- vstopila-.-v kitajsko ..vojsko' .-rojaki- Poslali ,sä; jo ha: fronto,^kjei'. likovala z -VSJiko- hrabrostjo; ■-'- . - IVašc Žene pri delu Spomenica slovenskih žen ■■-r: : ^i^Liemke-žeh^^ lišodnih irenutkih.za^.niijno dölmöi^^X^' 'rliy poudarimo svojo edinost v. vprašanj i h, ki zadcz.>a j o koristi rmiega naro'dn) .yj-imše- 'dr.iavE, in'đa_s'.t.o edinostjo thanifestiramo zn svojo narodno dr_im;o;. A okvir za svojo iiarodno rast ter edino:^pö-'-/y' ■ l azjjoj,. Spričo resriosti ipf^:-^:'-.: Jo^ajd Ii<.ri\rii<> .'rifi yrajr drUi narod tako, da bo:mogo.c£ >■ ■';'} je st!etai spomin nai čas, ol) rnqjni_ški deklaraciji,, ko so slcfVim^kj^r:. ■ '^ne- ■■i. ■'it4ot:!!!!: pogumom' in, vstrajnosijo' pomagale grdditi našo fugö.äm-ij'ö,^ki:jo moramo in. idclom.utrj'exa.li in:ohrafut^.l:^ Jikoli pa ne smemo otroku napake zameriti, temveč se potrpežljivo lotili zdravljenja. Matere so dobile obilo dragocenih praktičnih nasvetov. Naslednje predavanje pa je imelo naslov «Kako sopznavam svojega otroka». Gospod učitelj Ledinek, ki je pravkar izdal tudi knjigo o svojem proučevanju šolskega otroka, je podal vso razvojno črto otroka do odraslega človeka na jasen način, ki so ga oživljali mnogi praktični primeri. Starši, ki poznajo vse značilne lastnosti posameznih dob, se bodo znali vsakokrat pravilno ravnati in ne bodo obupovali ob pojavih, ki nastopajo povprečno pri vseh otrocih istih let enako (n. pr. kljubovalne dobe). Že sama vprašanja: je otrok rad doma, ali otrok dovolj spi, ali je njegova hrana primerna, njegova obleka, ima dovolj prostega časa? opozarjajo starše na vzroke, ki močno vplivajo na otrokov razvoj. Predavanje je dopolnjevalo prejšnje, le škoda, da ni to moglo priti na vrsto prej. Nato smo dočakali Angelo Vodetovo. Naše spoštovanje je po zadnjem ostudnem napadu zraslo v občudovanje in ljubezen, in dobro nam je hilo, ko smo zagledali njen mirni, globoki pogled in zaslišali njeno tiho 115. bes^idain- ne uziva skoi-o Hühene iščite. no,;: spolni; vzgaie-odr. oiroSkih det '-dn-■ ■celDlVnipoltii'H jprqsijjr-; ■ je' gq tovö ■ ■ zKdjeAjsltiV- ■ y/; iÄaijpra ypr^ bils; tru'diiq yiiiV žalošt-n^^^ ■.y;;- ße ■ je^žš-; lanski ^mfrteiviiiÄi.y^^ ■y'spo 'kiilturnbydefeiy fetänjr.J^Äi'^SijOT.x V gostr^llSka; slik'a ' ; --, QdZiv'^eiis;» išsj^i^ sidjSf/fft: pi&äJvl'ä^rka^':::"; 5tatib eauh Će je kak otruk prepuščen Sei,ti, : y IfjH' :;i;%da tli:ngođ7^i;;vvy ipateriisaWf^ ■.j .;Efio; samo'- snio yM Mfe^gltf-'Ä : iöü^ -da ibirpray ij-tq .sfiö cždi, :k,i; ijm ;msn;'d-^stofii^ y ■■^Öi^rie dispanimyz^^^ y -ralä' biti spra ■ :pzWete.yPüizMisi.tä\^]}t ypetleljey pred. kmetp saj u^p izkiiSnie, da-so pray kinettce ^ .ray d^re>ašvete;;^e]omi]i^ . Od ..pred!^yäiel.jCT da ne., bilu-mogoge. z-ahLe^^äti',-: da ;sä .•f.j-t.vi Jejij;: ■ :i*r ndsijö.c^0.;s:itni sö prrt tafe. dbbrqiynaiö yontiypial^;, wbtitaypod^re^ ; bistt'ujzel ö,. ilyönjlj^ VOT^iw^ ' 116. Dclavneiim Žeiiskeimi društvu, zlasti pa ge. Levstikovi, še več takih uspehov in po možnosti v že širšem delokrogu! O. M. S. Zaželen sestanek javnih delavk iz vseh krajev naše banovine je bil letošnji občni zbor «Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani. Na to zborovanje so prišle zastopnice iz .bližnjih in daljnih, celo iz skrajnih po-^ družnic z željo, da si razkrijejo težave in okrepe duha z novimi napotki in pobudami. Poročila teh delegatk so pričala, kako se naša žena tudi po manjših krajih zaveda dolžnosti, ki jih nalaga današnji izjemni čas. Poleg visokih številk, ki so označevale oblačilne komade in obutev, težo živil in vsoto podpor, katere je naša javnost darovala potrebni ded, materam in študirajoči mladini preko nikdar trudnih rok kolašic, smo slišale tudi naslove predavanj, prireditev in . posredovanj, s katerimi izpolnjujejo društva svojo širjo. kulturno nalogo po zgledu svojih prednic, prvih delavk «Kola srbskih sester» v onih predelih naše domovine, ki so bili do balkanske vojre pod turško oblastjo. Veliko socialno - gospodarsko moč nekaterih «kol» predstavljajo počitniški' domovi, ki so neprecenljive važnosti za zdravje naše dece. Marsikateri siromašni otrok se po znižani ceni ali celo brezplačno okrepi v teh domovih. Celotna slika letošnjega zborovanja glede delavnosti posameznih društev je bila prav zoačilna. Matično ljubljansko kolo, ki je iia prejšnjih občnih zborih poročalo o delu svojih dveh kulturnih odsekov: «Edinstva slovanskih žen» in «Jugoslovanske majke», je v pravkar zaključeni poslovni dobi najbrže prekinilo to delo in je vložilo vse svoje moči v zbiranje gmotnih prispevkov ter je z njimi izvršilo ogromno človekoljubno delo. Spričo neizprosnih zahtev sedanjega časa bi bilo potrebno, da bi društvo odslej oživilo tudi ta dva odseka. Poročila oddaljenih podružnic so pričala,, kako dništvenice poglabljajo svoj program v smislu narodne prosvete in ženskega gibanja. Da bi dobile čim več vzpodbiid in vključile svoje delo v skupno organizacijo slovenskega in jugoslovanskega ženstva, so nekatere podružnice že več let Članice dravske sekcije Jugoslovanske ženske zveze, matično društvo pa se je z ostalimi podružnicami zadnje leto včlanilo neposredno v' «Jugoslovansko žensko zvezo». Tako so se" vse organizirane žene sešle na skupnem potu. P. H. Več razumevanja za vprašanje gospodinjskih pomočnic. Najbolj zavedne in napredne gospodinjske pomočnice v naši državi so Slovenke. To dokazuje stanovska organizacija «Zveza gos-podinjshih. ■pomočnic» v I^jubljani, ki je imela na belo nedeljo občni zbor. Poročila so pričala, da se tudi ta,, doslej socialno in gospodarsko najnižja skupina ženstva zaveda svoje vloge v življenju, svojega gospodarskega in socialnega položaja, svojih dolžnosti in pravic prav tako kakor katera koli druga stanovska skupina. Velike važnosti za pravilni prospeh organizacije je dejstvo, da jo vodi žena, ki sama pripada temu stami in se je le s prirojeno socialno zavestjo in skrajno vedoželjnostjo dvignila od priproste služkinje do idejne in praktične voditeljice svojih stanovskih tovarišic. S pobudo in z vsestranskimi osebnimi žrtvami ge. Franje Pelričeve so dobile gospodinjske pomočnice v I,jubljani strokovno organizacijo in glasilo «Gospodinjsko pomočnico» ter se vključile v splošno žensko in delavsko skupnost, v «Žensko zvezo» in «Narodno strokovno organizacijo». Včlanjene so tudi v dmžbi Sv. Rafaela, da so v zvezi z iseljen^ kami. S tako probujenostjo se ne morejo ■ ponašati niti marsikatere stanovske sovrst-nice večjih narodov in držav. Škoda pa je. da se važnosti samostojne organizacije zaveda tako malo pripadnic poselske stroke in je celo v Ljubljani še mnogo takih, ki se ne zanimajo za to edinstveno organizacijo, in tudi takih, ki celo rovarijo proti nji. Ker jr- bilo slovensko kulturno izživljanje že od nekdaj vsaj v glavnem opredeljeno po obstoječih svetovnonazorskih smereh, je umevno, da se je v tem razvrščanju znašla tudi gospodinjska pomočnica. Ker pa najbrže ni stanu, ki bi bil organziacije in nesebične samopomoči tako potreben kakor poselski, bi morale baš članice teh iidruženj uvideti, kako zelo jim je potrebna strpnost, medsebojna dobrohotnost in v potrebnih primerih tudi skupno nastopanje. Več razumevanja za vprašanje gospodinjskih pomočnic bi morala pokazati tudi javnost, predvsem pa žene. Seveda, gospodinja, ki sama nima dejanskega smisla za socialne in narodne potrebe, ki sama ne čuti dolžnosti, da bi morala 117. äli-I^te-SVš^ ; pökretky^l&Xti^^^ gi^riairt^Eg ^iiila^jii'j/vVkprist^ pp'kr^tg.' tem," .äa-^s^'öjjm ^. jiripidnikoin'.-oä^ pogled.-y ■i-JloiöÄjV-.jiw poja- itt; ^r^stva za, izh'ölj*-..^ianjp'terijtiii/p^^^^ ;.,,ti3;)Tja...tuđiJ.-katere ■jim: nalaga" Domi. za žensko drlavsko mladmo Jjodo /lanMit začeli" gra^ . v.vZag'i'eiiul' Pred -nekaj BilöyiistmövljepöfZenskp fii^'atek'o-.. šboialnuTii: ■jiale&ami ' •pBryatetei;-, 'žgra dit ei^^^D-önifit'zä:'d^läy s^ o ^ in' -lo'čn^'aliGLi'a.di^^t^a . ,]?,Ei 'SćAiainem: 'ÄijjistMjiü^^^^^^ ;:' ■ ■dJ'uslya;- zägotoyilb. pMpöro.^^^ -■.jJaCnš'daT ■:tako.' se :bo dom ■lälik'ö .'ze: T™ Paslanec mž. Kosutic: hrvatskim žcnam. . .■■■pplnq--'(ivuraTi-o-.gp:^ ■■je.'-naglaša^A'a-žnosViž^^^^ ■ij-o^-gibälijiy;.'kjCT -tudiv poIilićSci:-«^^ ■politiki".' cenilo";po" žaslii^i". f.v"-' v^vj Po Ženskem svetu • -žena'piše pisma;; . i'yZHaflaV; ukrap^ ; 'Uii-hiicki! ni:;' ] a "'Vti sto « Žinkafc "^ijcna»): ■ ■.^ejfkitTi'-iäatera^^ "neraskjm "ženam t.er;;sv6jim ' | ^'antšldin '-zeiityni'. ^;;;-Rh;đ0-;]ji""te"đšla,";ka "je";.jrqđilo-,v; ¥a"äil}". i^.'f'^iJl'tlÄ -ig-.od^^^ .^;5;' mai'c"a-I S^a.; ' kö jje;iaeiiiikä yojskä. vkorakala";v ■ P^'ago: vodja,- "VaSč^a narpcla 'prišel n^-; "Vfapeidaibi pifeđ.v^om svetom izpričal; da |.o - fln .tnkaj glo^-poä'ar in Wladai:, .Hada bi .piigli^.' :\'daIii.'y';đrip'.VaSe festi."in;fitala. Vaie"..-najwj- ." Ya& dTišc':-po:lnB.;:samP. ■ '.'Zpiagpslayja, ■'. sain'o' .radosti "..in;"■p0!VQsa" "riacl'' ;..."fi'i;.emo;6jd?;;- -Aii ;'.fe'-.',pp"i ■..'s-korjo.'p'resBpe.čeiirja.-. oičiidiSvajija.-zli'.-TOđ'jp^^ p.pd.-5'tu'pfo.plast.)p''" ,'jattiotičn.ib .:;fraz/ nagrabljenih iz 'radia 'in '-' ","tjfkš",;,iii^,:\r4jniaja" neka 4;ezka, :i."aj^mi^ianja,, _:'aK" ..obžntka; .da'.'tn; nijkaj: ni ■".■{;; . ';i;od'sir-da. .je,' T?sa'. M; 'ffeSkä vi^otlpvina napaSni .v' "toÄjifeinsk^i'pol}^^ ■ " .fem ivpr.eSe.MeŠjn'li^^.". '.iti-ti.... trohir-.»^- srainu ? vbekütlri-ft .-'jiiji/slutil -.Dpstjo : 'i-p.'. ;je:;älö',:."ti5"'j"e" gvfih': ■■ie^ne/". "v Pomifilite^šajiioiv';.;, ■v ■ ■'Ne,;^pyöriiti'- o.-.feiti,,' d.a :s9:-.Neinćd' .p'rcl^nijli: :.besedo.i.' da'j.'nis^ izporniiiv 'pbv.e'f.W.ösH^^^^ ,In, .n'elq'p tsrii,;]!^,.-;}'^, ■•"bnr'Cebpm-na-jdiago .jikčašt iiemškega'; liärcda-..;'' ;.:';''■ "•..'. ,■ '\.'- .?s"'e^,;gĐyprim",-4-bre,j ."oi'.'tera;, .;.'držidi;>]ješedfe'ki .s-n irr dali;jir^iro^'Mjfr'T^ ." dalj- .drag'e,. preyprjliViiade;,-^^^ , ecpiO; biti,., natančni",itl'o^aiii ,;pPu"đ'ai;it'i,"';\djl , iiišo fejnH'.'^em''tretjiM.»,, 'iiikdflr'd.^iđirka;.';" , kili ■.dbye2Eösti;...;ntkdar ine;.š(?štarf}a!i-pfj^^ j.eljiür ""öbl.jl"iK."'in; ".i.zjäy",'' Igi'4.i ." ,ađi3t; dokler, jim-je bilo to .potr.obiK>«.: ••t-Jäli'äaii^-^H' .;. : v'ÄkörQ.'y/.pr'üslo.; . l-gri' vM x-e.j e?'an j u • ßrioi'er^'äjte ;;U - .'Pöldza-] .""•šle.}'.; 'slfasnöV ■rn-asč.e^?ai.;-: Jiaci; m^^tfe'-;^- .tdlikb'jiiibfäliie • in^feji:; .■•/'dä'- } • ' \;esti. bb'sci j kie- .Jcrivieö. -iri-: \ilike 7eiie umirajo Zaceil^nn Ir-ms .iimrfö.;.', .V-,', Moskvi" ' "^adhžđd. ■■ . -p'Q zitfi^" i'- viSÄikaiämiC/ 'Kö 898... ifd^l^ii'la::. s'ocjalno-r§yoliieibna^^ gibanja'," •. -'M ■. Ö p otu>; v- Sibir • •i^fe'-s'tävi^^'^Giro;^^^^^ -Poši^eje,'šta• živela;v ■ zösp.dk -ÄTiö- K'^t;: • \ Ib^sTceii)";. svetli; tftjr '^Cst^'v.cpiedj ^stv^i-y^ f^ zKsti 'y.s •^■teir;: • "dä-v s'' /timVilil^TÄ^^ ••: otTQke^i'ü iiiaterev-V;^^^^^^^^^ -iei.ili. -jko^ 'sb ineurejetii.; duiipvl.^pela'gal^ • tildi.. libeći riiml 'üstatipyiteij.i\'Soyje^ Riisije-'kätvßi^ ; fteajk-ipnlji-v'a iösit'^ji^ä' '-mbpfiliiTiV^sdirÄt;'^^.v •■^'M'ps''izgubii-e üö^'feie^a ji! ;vsb piši'ii,, _K o t-;: ^^ ^ d^Ti naiogj ki • ?ta" ^ .•ii;jen'Q\azvendriiii-nsko- zav ■".-"'.^ 'jiinäga: pploza-ja...y javiiemrzlV-ljciij'ii';is; skrl?;;'.: V^o^rbžciia^-i« -^topefdla-cUklet^.- Y^^ čariju, d-ü ibb.. '- j;!!T-jzadeVaiije;--'doseglo 'wsgtiti';'5;e'. t; \:ž'ene in ;če .g'a-bbdo pravilno ;-dojRH,;.tud:i'm • Iki;. '-.zlasti- zakqnodajialci-, i iislanöA^ila- Francöskb - žensko zv.ezpj .•^ppila'."-^^ . "knialij'-nied ^y.ödilnfr.-^ene • ske.;.zv6z,e. ter iražne . žj:! 'pri' Dr.U '■•ka^ hiedhar.odnegf^.žensk^gu .'V 'spp'iniiiii sivülasiu- .elegantü'ä^\'stari . -"'tli -.-börbiv.prpt'i : 1.; •f^ÄVjei nizak V-js^t-v ö- ini;!" Vörkam: zd€_ --urnevAji: s,ön>i i;'.-;:;.; ■ 2801. po sebi, so plod neumornega prizadevanja te velike dobrotnice človeštva. . Tudi Poljakinje so izgubile skoro nenadomestljivo socialno delavko Marijo Šakalovo, Pokojnico je uvedel v mednarodno socialno delo njen mož, ki je, bil stalni zastopnik Poljske pri Društvu narodov. Bila je. zelo izobražena žena ter je temeljito poznala vsa delavska vprašanja in socialne probleme, današnjega časa. «Humaniziranje dela» je bilo njena smernica. Prevedla je mnogo socialne literature v poljski jezik. Zastopala je Poljsko pri Mednarodnem uradu dela ter .sodelovala pri ustanoviL\'i Mednarodnega vzgojnega urada v Ženevi, kamor jo je poslalo ministrstvo prosvete. Z vso dušo se je udeleževala tudi ženskega gibanja v domovini in je bila znana kot dobra predavateljica iz delavskega življenja. V novi češki politični organizaciji «Narodni zajednici» bodo labko člani samo mo,ški. Tako je ugasnila dosedanja politična enakopravnost žene z moškim, ki jo dala v , prejšnjih dvajsetih letih Čehom, ne samo vo-liike, marveč tudi poslanke in senaLorke. Za katero državno uredbo so žene? Mednarodna ženska zveza za državljanske pravice žene- bo meseca julija zborovala v Kopenhagenu. Razposlala je že vsem včlanjenim zvezam spomenico z vprašanji o demokraciji, avtarkiji in totalitarni državi ter vabi žene po vsem svetu, naj temeljito prouče življenje v teh vladnilx oblikah. Iz poslanice je razvidno, da se vodilne žene v zvezi zavzemajo za demokratični sistem ter nasprotujejo avtarkiji in totalitarnim vladavinam, ki tišče ženo v podložnem, nesamostojnem in brezpravnem položaju. Celibat učiteljic na Poljskem odpravljen. Poljski senat je pred kratkim preklical zakon, po katerem so sc morale učiteljice odpovedati svojemu poklicu, ako so se hotele poročiti. Napredno poljsko časopisje je pri tej priliki naglašalo, da so s tem odpravljene poslednje ovire, ki so ženam kratile pravico do dela in zaslužka. Gospa Chapman Catt, ustanoviteljica in sedanja častna, prcdscdnica Svetovne zveze za žensko volivno pravico in za državljanska prava, je dne 9. januarja 1.1. dosegla 80. leto svojega plodnega, delu za žensko osamosvojitev in za socialno izboljšanje posvečenega življenja. iVoTe knjige «Kočevski zbornik». Vsaka zavedna žena, ki ji narodni ponos ni prazna fraza, mora z veseljem pozdraviti to knjigo, saj ima za ras nad vse važen pomen. «Kočevski zbornik» je izdala Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Znano je, da prikazuje neka tuja propaganda naše narodnostno mešane Iraje v popolnoma napačni luči. bodisi g-lede števila tnjerodcev, kakor tudi glede njihove zgodovine ter njihovega položaja, ki ga imajo v naši državi. Tako potvorjeno poročanje ima čisto določen namen: ustvariti v Nemčiji in vobče pred zunanjim svetom prepričanje, da je na tem delu slovenskega ozemlja, nemška manjšina zolo močna ter tudi pomembna glede svoje preteklosti, da so torej tndi po načelu somoodločbe narodov nemško zahtevfe glede tega ozemlja opravičene. Za našo samoobrambo je spričo te propa- gande nujno potrebno, da se dožene resnica. To nalogo si je nadel «Kočevski zbornik», ki je osvetlil kovčevsko ozemlje z vseh strani stvarno po nepristranskih in skrbno izbranih izsledkih naših strokovnjakov, ki so svoje trditve podrpli tudi z dokazili iz tujih virov. To delo bo napravilo konec namernemu beganju prebivalcev tega kraja z neresničnimi podatki, ki naj izzovejo pretirane zahteve. Pogled v Zbornik zadostuje, da si je človek na jasnem. Zato je nujno potrebno, da ga pozna vsak Slovenec in Jugoslovan, saj se ne moremo imenovati polnovreden narod, dokler bodo tujci razmere pri nas bolje poznali, nego jih poznamo mi sami. «Kočevski zbornik se naroča pri CMD v Ljubljani in stane lepo vezan samo 100"— din, kar je izredno malo spričo dejstva, da obsega 382 strani na lepem papirju, 3 zemljevide in več fotografij. A. V. 120. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd. DaroTi T iiskoTni sklad Svoj dobitek iz žrebanja sta darovali g. Abarija Bartol din 100.— in g. Angela Merslavič din 50.—. Neimenovana din 100.—, po din 36.—: gg. Ruža dr. Gregorinova in Marija Domieelj; din 20.— : ga. prof. Marija Wessner; din 16.—: ga. Jožica Roš; din 10.— : ga. Bela Kalčič; din 8.— : ga. Mara Kumar; po din 6.— : gg. Olga Kocmut, Marija Drobny, Kristina Kos, Francka Jakopič, Marija Weiss, Zinka Prelogar, Kristioa Šnmek, Marija Verbič, Marija Zirer, Jela Baumen; din 5.— : g. Ina Fürst; din 4.— : ga. Janja Miklavčič; po 3.— : gg. Pavlina Pož, Minka Blatnik; din Ž: Mara Šinkovec; Mara Grm; Lit 1.— Iv. Miklavec. Priporočajte Ženski svet povsod, kjer ga še nimajo, zahtevajte ga v kavarni ■ -v' ••v je treba imeti predpasniki' ~ a «Saj je bilo v pen filu, pa se ne da oprati!"" — „Slobt» milo umaianije ne izpäre nikdar, HI. si zapomnil Daj si dopovedati ii} peri vedno le z res dobrim terpen« tinovim milom Zlatorog, ki s svojo obilno gosto belo peno odpravi vsako Se tako trdovrotno umazanij«." T£RPENTINOVO Mlia ^'Zeaiorc^ MalinoTec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko V lekarni dr. G. Piccoli Ljubljana nasproti »Nebotičnika« Mlade matere, ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za Tse perilo, ki ga potrebuje noTorojenček Z naročilom pošljite Din 5.— ; lahko tudi v znamkah Najboljše blago za moške obleke in površnike za spomlad in poletje Vam nudi Domače blago, ki konkurira s prvovrstnim inozemskim VI. Teokarović & Co. Ljubljana, Wolfova ulica štev. 10