Poštnina platana v gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 8. OKTOIRA 1927. STEV. 40. Naročnina ZA-jvgosla-VHO ČETRTLETNO DIN 15* CEL0LETN0-DIN-60/ZA' INOZEMSTVO 1EDODATI i>o{tnino/oolaji*po CENlKV/ POSAMEZNA STEVILKA PO DlN l 50, POŠT. ČEK. KAt 13.188 OR1UNA VREDNliTVO-IN-VPRAVA '' VČlTELliKI-TItKARNI/ POKOPI)! • JE NE VRA-%A)0/AN0NIMNI-D0-‘Pl Ji • JE • NE • PRIOBČV - Ieio/poStnina-pla- XANAV-GOTOVINI TELETOM STEV. 90«. Razvitje prapora Gaberje. V času, ko bije smrtna ura poklicnim političnim brbljavcem in ko se podirajo nebotične pregrade ter zapirajo neprehodni prepadi med Posameznimi partijami Jugoslavije, ko sta se izmirila ogenj in voda, so se zbrali i sloVenski Orjunaši v sedežu celjskih grofov, da izrečejo besede vklesane v granit in aktu-elne za velika časovna razdobja. Njih veliko namero so hoteli sicer onemogočiti demagoški pigmeji, ki so se po milosti Velje dokopali do vlasti v tej srečni zemlji. Najsi so napeli vse sile, da bi izposlovali ponovno prepoved 'razvitja prapora na podlagi pisanja svojih listov in če tudi so se jim mehki predstavniki vlasti že vdali, vendar je Orjuna premagala vse ovire in 'razvila svoj prapor v znamenju koncentracije vseh jugoslovensko orientiranih elementov in revije vseh onih. ki bodo izgnali iz templja Jugoslavije vse lažnive preroke in samozvane voditelje naroda ter započeli novo ero pozitivnega in konstruktivnega dela. Predpriprave. Delavska Orjuna Gaberje je tudi ena tistih naših organizacij, ki je morala izpiti do dna gorjupi kelih ponižanja in razžaljenja. Prezirani in zaničevani so bili njeni ustanovitelji in že se je zdelo, da bo mlada organizacija klonila pod pezol pritiska sovražnega ji intemacionalizma in kapitalizma. Nezlomljiva volja Orjunaša pa je premagala vse ovire in ne le ohranila organizacijo, nego i® okrepila in tako očvrstila, da je sklenila 14. avgusta 1927 razviti svoj Prapor. To namero so ji tedaj preprečili sicer tako »nacionalni in de-Uvstvu naklonjeni« klerikalni krogi, ki se niso pomišljali uporabljati najokusnejše laži in najčmejše intrige, da s® sforsirali prepoved. Isti temni krogi so intrigirali i za 2. oktober že je objavljalo škofovo časopisje slovesno v naprej, da se razvitje ne bo vršilo. Njih intrigantske namere pa je prekrižal do dobra odločni nastop vodstva Orjune in ne malo tudi predstavnikov proletariata, ki so jasno izjavili, da nimajo nikakega interesa za kako motenje te nacionalistično proletarske manifestacije. Sicer so se gospodje v Mariboru dolgo obotavljali, ali končno so le morali privoliti v razvitje. Prepovedana pa je 'bila bakljada in obhod Po Celju, katerega smatrajo jugoslo-venske oblasti sploh . za nekako ozemlje, na katerega ne sme stopiti noga jugoslovenskega nacionalista, kakor pred vojsko' Sokolov. Prvi udeleženci razvitja so prispeli že z jutranjimi vlaki. Glavni LISTEK. odred pa se je pripeljal iz Ljubljane z avtomobilom preko dolnje doline reke Savinje. Ta odred je pozdravila i uniformirana četa Orjun mariborske oblasti pojačena z že do-šlimi gosti, ki so nato zajedno odkorakali preko Celja na slavnostni prostor v Gaberju, kjer je vihrala raz. Sokolski dom ponosna jugoslovenska tri-colora. Po vzorno izvršenem razporedu čet in prisotnega občinstva so podali baonski komandanti oblastnemu čelniku Reji raport in javili število četnikov. Med tem pa so stale številne vrste Orjunašev mirno kakor iz brona vliti kipi. Po raportu je stopil na govorniško tribuno član oblastnega odbora Orjune Maribor br. dr. Franjo Irgolič in dvignil prapor svobode, ljubezni in bratstva visoko proti nebu z besedami: »Orjuna Zdravo! Po dolgem premoru 15 mesecev smo se zopet zbrali borci svobode in bratstva, da praznujemo i enoi naših najvrtej-ših organizacij — delavsko Orjuno — Gaberje, njen največji praznik razvitje prapora, pod katerim se bo zbiralo odslej vse kar čuti v Gaberju narodno. Težka je bila pet prej, ko je dosegla Orjuna Gaberje razvitje svojega barjaka, ali železna volja in do neba segajoči idealizem bratov proletarcev sta premagala vse ovire. Po mučnih in znojnih urah napornega dela se je zbiralo krdelo gaberskih Orjunašev in s svojimi žuljavimi rokami izoblikovalo čudovito izdelani drog zastave in z od ust odtrganimi novčiči kupilo zastavo. Globočina pomena or junaških praporov ne leži samo v njih koncentracijski-moči, nego tudi v znamenju neprestanega pozivanja članov, ki so nanj prisegli k delu in izpolnjevanju dolžnosti. In od todi or-junaška mnogim tako nerazumljiva ljubezen do naših praporov, ki so nam vez iz preteklosti v lepšo bodočnost, ko bomo' pod njimi slavili zmago naše Velike ideje. Prapor Orjune Gaberje pa ima še poseben pomen v tem, da nas vse zajedno poziva k delu za socialno pravdo in v obrambo po motnih in bogatih izkoriščanih proletarskih sinov jugoslovenske nacije!« Njegove besede so globoko doj-mile na vse navzoče. Še bolj pa staroslovenski obred blagoslovitve prapora, ki ga je izvršil prota Ci-mič iz Celja. Z njegovimi molitvami k Otcu in Bogorodici se dviguje zajedno k .ne- Iz dnevnika Koste Pečanca. Ko je padla že noč na zemljo, sem razmestil svoje čete na levi obali jyiorave, sam pa sem se podal v selo Azbresnico, kjer sem pri našem svečeniku prenočil. Tc) noč med 18. in 19. februarjem sem dobil poročilo da so se na stari meji pobunili Arnavti in poslali v Prokuplje dva delegata, ki sta notela z nami pregovarjati. Rano ziutraj 19. februarja se je od Niša čulo grmenje topov. Bolgari so ganili Niš pred napadom naših čet. *'laŠi so delali povsod, a nam Je od p°vscM pretila opasnost. Ena naj-Večjih opasnosti so bili amavtski *JaPadi in sem radi tega na konju oddirjal do Prokuplja, da izvem kaj ®°Čejo. Oba delegata sta zahtevala od Jj!ene, da grem z njima do Kuršum-”]e, kjer so zbrani ostali Arnavti in ^ tam dalje govorimo. Predal sem °astvo borbe pri Mramoru vojvodi bu tiha želja stotin orjunaških src, da bi novo razviti prapor ponosno vihral v slavo in spas otačbine in Kralja. Med sviranjem himne se skloni prapor globoko do' orne zemlje, kjer ga poljublja trop zvestih v borbi že prekaljenih drugov. Manjkali so samo oni ljubljanske oblasti, ki se m ograjo skrivati, ker tako veli ukaz breztilniških hlapcev onih tam preko. Novorazviti prapor sprejme s kratko in jedrnato zakletvijo; bar-jaktar, ki ga ponese v vrsto že razvitih in z zelenjem ovenčanih. Po končanem obredu razvitja iz-pregovori imenom razpuščenih nacionalistov ljubljanske oblasti br. dr. Josip Cepuder. ki v mirnem govoru razvija v bistvu tako jasno, a mnogim tolikanj nerazumljivo ideologijo Orjune, ki vrhunči v devizi: »Za nacijo in zemljo vsej Za sebe ničesar!« Za njim je pozdravil Gaberške proletarce nacionaliste — voditelj delavskih Orjun mariborske oblasti br. Dolie Ogrizek, ki je podčrtal ro-varertje onih, kateri vidijo v proletariatu samo nezavedno, puntarsko revolucionarno maso in ki rešujejo socialne probleme s kundaki in bajoneti. Toda, kakor preganjajo in zatirajo prdletariat ter ga naravnost pehajo v vrste defetistov in komunistov, vendaT se le ta ne da ločiti od svoje zemlje in naroda ter ga ljubi, kakor poslednji seljak. Mi ljubimo td zemljo! Zato pa zahtevamo od nje poštenega kruha in dostojnega postopanja z nami Mi, ki se zbiramo pod modro-belo-rdečimi bar-jaki Orjune in ki so nam roke posute s krvavimi žulji naših pravic, ne prosimo, nego zahtevamo! Danes še duše naš klic po pravdi in socialni enakosti s paragrafi, toda priti mora ura, ko bodo izpregledali slepi in čuli gluhi in ko bodo stale vrste borcev za pravice zatiranih in izkoriščanih delavskih mas zajedno rame ob rami, brez ozira na politično pripadnost. Po njegovem govoru je pozdravil zbrane imenom Trboveljskega baona vreden mu drug in borec brat Vrabič, ki je zagotovil proletarcem nacionalistom vzajemno podporo trboveljskih trpinov. »Tudi nas so preganjali z leve in desne! Metali so na nas bombe in s streli so hoteli dušiti naš pohod. Mi pa smo ostali zvesti svojemu praporu in ideji, za katero so umirali naši najboljši in danes se dani i v revirjih vsegamogočne T. P. D., kjer je doslej kraljeval ne-omejno najbrutalnejši kapitalizem roko v rdki z najodurnejšimi izrastki komunizma!« Imenofri mestne Orjune Maribor je izpregovoril par klenih besedi br. Hrovat. Po njegovem govoru pa br. oblastni čelnik Reja, ki je opozoril na silne ovire, katere je bilo treba premagati zaradi nenaklonjenosti onih. ki nas bi morali v prvi vrsti podpirati, ko smo se pripravljali na razvitje prapora i Orjune Gaberje. »Proglasili so karanteno nad Celjem, mi pa smo šli preko vsega in danes smo tu in tu bomo ostali, ko že dolgo ne bo več sledu o današnjem vlastodrštvu onih. ki mislijo, da bodo s komandiranimi pendreki in bajoneti ter popisanim papirjem zastavili jugoslovenski val. kateremu se bo moralo ukloniti vse, kar neče biti strto! Za Celje smo se bili in prelivali kri, in nikomur ne dovoljujemo, da nam bi branil pravico nemotenega kretanja v njem, pa makar s toliko osovraženimi orjunaškimi državnimi trobojnicami. Končno je pozdravila novo razviti barjak še vrla nacionalistinja gospa Adeia dr. Dečkovav ki je pozvala Orjunaše v Gaberjih k vztrajnemu delu za narod in zemljo ter izrazila globoko vero. da zasine dan, ko bo le-ta novo razviti prapor pohitel z jato pobratimov tja doli, kjer bratie v robstvu ječe. Nato se je vršilo še slavnostno odlikovanje posameznih članoV Orjune Mariborske oblasti za njih' vzorno delo v prospeh organizacije. Pred formiranjem povorke je stopil na tribuno še br. Drejče Verbič in pozdravil vse navzoče v imenu odsotnega brata Velikega čelnika Marka. Njegov pozdrav in govor, ki je klical Orjunaše v prve vrste borcev velike jueoslovenske fronte, je bil sprejet s silnim oduševljenjem in elektriziral vse navzoče, da so klicali Jugoslaviji in edinstveni fronti Jugoslovenov od Triglava pa do Vardarja. S tem je bil zaključen niz govorov in razvila se je manifestacijska povorka po Gaberju. Bataljoni so marširali po prašni cesti, oozdTavlJani po delavstvu in narodu, ki je obsipaval Orjunaše s cvetjem in jih strme občudoval v njihovi mračni resnosti, ko so defilirali mimo praporov polni mladostne moči in trdne vere v lepšo bodočnost. Defile je izpadel nad vse zadovoljivo in fje dokazal, da Orjuna še živi in da je treba samo izkoristiti njene moči. Po defileju se je vršila zabava v Narodnem domu in seja delegatov slovenskih Orjun, ki je ugotovila smernice za skupni nastop slovenskih Orjun ob priliki kongresa vseh Orjun v Zagrebu. A. V. Kongres vseh Orjun. Vojinoviču in sem odšel v Kuršum-lijo. Moja dogovarjanja v Kuršumliji niso prinesla nikakih rezultatov. Obljubljal sem jim denarja, žita in sličnega, a vse zaman. BJlgari so jih z denarjem dobili na svojo stran. Ko sem nekoč hotel brez novcev pridobiti Arnavte. mi je to uspelo, a sedaj, ko sem teh imel, je bilo zastonj. V tem sem prejel obvestilo iz Prokuplja, da naj se takoj odpravim tja, ker preti Ptrokuplju nevarnost od strani neprijatelja. Odpravil sem se res takoj tja. Tam sem dobil Vo-jinoviča, ki ni šel na Mramor. Sporočil mi je, da so Bolgari zavzeli Debelo brdo in Djigolj. Pohitel sem tja in prevzel komando v svoje roke. Uspelo mi je neprijatelja potisniti nazaj^ do Grebca in sem potem z vsemi silami pritisnil na Bolgare ob Moravi, da so se umaknili nazaj do Mramora in se tam ustalili. Od 18. februarja dalje so nepri-jateljska letala stalno posečala Prokuplje in metala bombe. Zgodilo se je tudi, da so na to mučeniško mesto na dan zmetali do petdeset bomb.« 1 Kakor smo že objavili v prejšnjih številkah, se vrši v nedeljo, dne 9. oktobra v Zagrebu kongres vseh Orjun v prostorih hotela »RoyaI« na IHci. Pozivamo vse organizacije, da pošljejo svoje delegate na kongres, ki obeta biti odločilnega po- Tovarna za lokomotive ia vagone v Broiio d. S. Dne 25. septembra t. 1. se je vršil kongres novinarjev Jugoslavije v Brodu o/S. Ob tej priliki so si novinarji ogledali v-h n; '-jV ■ Izprati s Schichtovim Terpentinovim milom. Ako smo po slavnem shodu v »Unionu« ukrotili očete, ni vrag. da bi sedaj vsaj s tolikim uspehom tudi ne razgovarjali z njihovo še šolskim klopem neodraslo deco. Orjuna Split prične s 15. t. m. z brezplačnimi analfabetskimi kurzi in tečajem za -učenje ‘-(francoščine. Organizacijo teh tečajev, vodi Prosvetni odsek Orjune. Izredna glavna skupščina Orjune Split se je vršila 2. oktobra. Na njej So bili izvoljeni delegati za kongres. Orjuna Maribor otvori v Narodnem domu plesno šolo 8 oktobra ob 20. uri. Prijave sprejme hišnik. K obilni udeležbi vabi odbor. Po daljšem bolehanju je preminul v Sv. Trojici v Slovenskih goricah brat Dorče Gaharija. Naj mu bo žemlja lahka in večni pokoj. Radi demonstracij ob priliki onrostitve ubijalcev brata Valentina Žica Sta bila obsojena dva dubrovniška prjunaša na pet dni zapora. Najbolje informirani slovenski fist »Slovenec« ni prinesel niti vrstice o orjunaškem razvitju prapora v Gaberjih. Tudi dokaz, da je razvitje uspelo sijajno! Gospodarjenje države. Po uradno objavljeni statistiki v budgetu za leto 19261/27. ima naša država 30 milijard rednih dolgov. Kolika je ta vsota, je moči oceniti spričo primere, da znaša celokupna vrednost narodnega premoženja 50 milijard Poleg tega pa dolguje država še za 1500 milijonov letečih dolgov, sestoječih v glavnem iz zneskov potrošenih brez prd-računskega odobrenja. Državne blagajne so bile pač skoro neprestano v radikalnih rokah. : ' Spasitelf radikaTne stranke obeta postati po govoricah razširjenih v Beogradu, poznani komandant kraljeve garde general Pera ŽivkoVič. Kakor sicer cenim'o regeneracijsko sposobnost naše vitežke vojske, tako pa smo globoko uvferjeni, da ne bo zalegla ni ta za spasenje radikalne partije, ki mera razpasti, ker je postala vsem nadležen in stidljiv historični anahronizem. Benitu Mussoliniju se je rodil četrti otrok — Romano Mussolini. 'Listi poročajo, da so posebno v Vatikanu sprejeli to vest Z dopadaje-rijem. Radi verujemp! Surovost tržaškega »Popolo di Trieste«. »Popolo« od 14. pr. m. poroča o pohodu miličnikov na Snežnik. Pri tem omenja, kako jim je v lovski koči, kjer so se medpotoma ustavili, stregla gospodinja godrnjaje po jugoslovensko, dočim jih je više gori v neki leseni bajti sprejel mož. ki je prišel semkaj iz Vicenze s svojo ženo in otročičkom in ki je »s svojo ljubeznivostjo še bolj podčrtal razliko od kruljenja gostilničarke v lovski hišici.« Omenim naj, da je »Popolo« že enkrat rabil ta izraz za slovenski jezik, namreč tedaj, ko je pisal o slovenskem petju in slovenski molitvi v cerkvi v Istri. »Ne pozabite, da so sedeži s številkami rezervirani za invalide« se glase napisi v vozovih pariške cestne železnice. Enako pažnjo posvečajo Francozi i ‘svojim jadnim invalidom na cesti, kjer prometni redarji ustavijo ves promet, kadar gre preko ceste vojni invalid. V kavarnah gostje vstajajo in odmikajo stole, da se zamorejo svobodno kretati invalidi, ki prodajajo novine. Kako se pa vedejo napram vojnim žrtvam hvaležni Jugosloveni? Za prijazen obisk se priporoča gospod Valentin Ravnikar, K. u. k. Finanzoberkomfsar, Poljanska cesta 14/1. V Franciji se vrši baš sedaj široko zasnovana elektrifikacija pro--vince, ki bo obsegala preko tisoč vasi. Stroški te elektrifikacije znašajo okoli milijarde in pol frankov. Večinoma jih krije država. Kjer ni vodnih sil, grade kalorične centrale. Na ta način bo provedeno sistematično elektrificiranje Francije in omogočeno- nacionaliziranje francoskega poljedelstva, ki bo odslej razpolagalo z neizčrpno zalogo električne energije. Pri nas pa študirajo ministri samo, kako bi bednemu selu naložili novih in še težjih davkov. Lojalnost južno-tirolskih nemških poslancev Sterbacha in Tinzla stavlja milanski »Secolc« dr. Wil-fanu kot primer, kako mora postopati, ako hoče ostati v Italiji kot poslanec kraških Slovencev. Verujemo, da je Italijanom brezhrbtna izjava zastopnikov južno - tirolskih Nemcev nad vse ljuba, toda prepričani naj bodo, da z njo nikakor ne soglašajo njihovi volilci. kakor tudi ne . silni nemški narod, ki ne more pojmiti le te ponižajoče izjave. Na Južnem Tirolskem lahko podajajo izjave posamezniki, toda s temi akti se eo ipso izločajo iz borbenega kareja južnotirolskjh Nemcev,, ki še dolgo nimajo volje mirnim potom priznati upravičenost invazije Italijanov in itatijaniziranja čisto nemških pokrajin. ZRNA. Boljševiška idila. V petrograd-ski »Pravdi« čitamo: Blagajnik Dijabetov se pripravlja že več tednov za politični izpit, ki ga morajo položit; vsi sovjetski uradniki. In tako mrmra dan in noč: »Kdo je naš veliki učitelj?« — Marks. »Kaj je narodni socializem?« — Služba buržuaziji pod masko socializma. »Na kakšen način nastaja kapitalizem?« — Z brezobzirno eksploatacijo na osnovi prava privatne lastnine. »Kako se mora razvijati državno gospodarstvo?« — S pomočjo elektrificirala. »Kje so se sestali prvi proletarci vsega sveta?« — V Parizu, leta 1889. na kongresu Druge internacionale. ... Najsi je znal vsa vprašanja in_ odgovore jadni Dijabetov. kakor ooenaš, vendar je imel ne malo tremo. Tako je vstopil v dvorano, kjer je izpraševala Izpitna komisija. Zatemnilo se mu je pred očmi in v ušesih mu je zabobnelo. Predsednik komisije ga vpraša: »Sodrug, kako ti je ime?« »Marks,« odgovori blagajnik polen odločnosti. »Vaš poklic?« »Služba buržtuaziji pod krinko socializma.« KOUNSMti« vsled svojib dobrin splošno priljubljena CIKORIJA- Po teh besedah je postal predsednik, ki je prečul prvi odgovor, pozornejši. »Glej, glej! Kako ste vi iskreni! Ali na kakšen način vršite vi svoj poklic?« »Z brezobzirno eksploatacijo na osnovi prava privatne lastnine.« »Tako torej! Lepo* Ali na kakšen način se vam je posrečilo državljan, da ste vstopili v državno službo?« »S pomočjo elektrifikacije.« Člani komisije so se pomebno spogledali in tajnik je dejal: »Dragi državljan, kdaj 'ste vi merili poslednjič temperaturo?« »V Parizu, leta 1889., na kongresu Druge internacionale!« je odvrnil Dijabetov ves srečen, da je položil izpit. je najarierBejie »rejeni ter izrrfaje m tiskanim Jeli ed oajariar*-stejšeja «o ujmodernejtegi. - Tiska Mike, mladinske, leposiorne la znaastveae knjige. II ostri ran e knjige v eno- ali rečbarrnem tiska. — Brtiare » ■ilib In tadi najvetjih nakladah. Casepise, revije, mlad. liste. (ta rnraa ilostrii. katalogov. cenikov h reklam. Oslov. Lastna Mia šolski! zvezkov. Šolski zvezki za osnovne ig srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice. II SAVA U opče osiguravajude dioni-čarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovenskih denarnjh zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. II CABA“ oime ocurypaBajyhe a«ohh- uapcko apyuiTBO y 3arpe6y GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Drejče Verbič. LJUBLJANA Bohoriteva ulica St. 24 Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Odgovorni urednik; Jože Spatt-