o a.r\u u uai v, 205 S.Second Ave. Chi3holm, Minn. -X—V MARC u rt 15 P 16 T 17 S 18 (1 19 P £0_S 21 N 22 P 23 T 24 S 25 C 25 P 27 S 28 N 29 P Tthp. nedelja Mntronlja Julij Patrik ♦ Ciril Sv. JoUt ♦ s Katbert_ Cvetna nedelja Katarina Sveti. Viktorljan Oprijel V I. četrtek Vo!. petek J {J Vel. sobota_+ VcI!kano2 Jona LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Getfo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V GHICAGS; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ FKILJUBLJXM 6LOVSKSKI LBITV ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 50. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. MARCA SATURDAY, MARCH 13, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. • y y Chryslcrjeva korporacija vložila pri sodniji zahtevo, da se stavkarji s silo izženejo. — Pri General Motors se podpisal končni sporazum. — Chryslerjevo vodstvo zavrača zahteve unije. — Zastoj v pogajanjih s Hudson družbo. Detroit, Mich. — Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je Chrysler jeva avtomobilska korporacija vložila zahtevo za in-junkcijo, da se sedeči stavkarji v njenih tovarnah s silo izženejo. Poslužila se je torej iste metode za zlom sile stav-karjev, kakor pred tedni druga korporacija, General Motors. Brez dvoma bo tudi njej sodnija zahtevo ugodila in izdala ukaz za izgon stavkar-jev. Tozadevna sodna obravnava je bila cd sodnika A. Campbella določena za to soboto dopoldne. Kakor znano, se pri General Motors ta sodni ukaz za nasilni izgon ni obnesel, na kar je bila korporacija prisiljena, da se je ponižala k pogajanjim z zastopniki delavstva. To je končno privedlo do zadovolji- ŠIRJENJE FAŠIZMA V poslanski zbornici se razkrilo delovanje nazijev. Washington, D. C. — V nekem odboru poslanske zbornice je poslanec Dickstein iz N. Y. vzbudil pozornost s svojo izjavo, da so Zed. države že v pravi mreži fašističnih agitatorjev, ki stoje v službi Hitlerja. Dejal je, da bi on sam mogel imenovati sto tuje-zemskih špijonov, ki se udej-« stvujc-jo za ustanovitev fašistične vladQ. Pokazal je nato slike, o katerih pravi, da so bi- nato le vzete v New Yorku ob neki priliki, ko je 800 oseb položilo prisego vdanosti Hitlerju. Na-ziji, pravi, so zdaj organizira- HITLERJU PO-SLANPROTEST Vlada protestira proti napadom v nazijskih listih. Washington, D. C. — Na divjo časopisno gonjo, ki jo vodijo nazijski listi v Nemčiji zadnje čase proti Zed. državam, je končno reagirala vlada in državni pravnik Hull je v četrtek poslal nazijski vladi uraden protest. Nota je bila poslana po ameriškem poslaniku v Berlinu, kateremu je bilo naročeno, naj omeni, da "ameriška vlada z osuplostjo gleda na srdite napade nemških listov." Kakor je bilo že poro-čano, je ta spor sprožil new-yorški župan La Guardia, ko je v nekem govoru razžalil Hitlerja; ameriška vlada je formalno izrazila svoje obžalovanje, kar pa nazijev ni pomirilo. -o- POZOR! Ako želite pomagati enemu ali drugemu kampanjskemu kandidatu, tedaj obnovite svojo naročnino do 15. marca 1937, ko konča prva doba letošnje kampanje, v kateri štejejo glasovi še enkrat toliko, kakor bodo potem v drugi dobi kampanje. — Obnovite naročnino zdaj in volite za enega ali drugega kandidata. ŽIGOSA VRH. SODIŠČE Iz Sugoslarije j Narodna zavednost ni protidržavna, a jo je prejšnji režim vega sporazuma, pri čemer je nj v 14 državah in vežbajo svo- imel velike zasluge governer Murphy. Vodila so se nato podrobnejša pogajanja s to kcrporacijo celi mesec dni, ki so se ta teden zaključila, se podpisal končni sporazum in je tako mir v General Motors vsaj začasno zagotovljen. Pričakovati je, da bo v Chry-slerjevi korporaciji prišlo do podobnega poteka dogodkov, dasi je obnašanje vodstva kor-poracije vsaj točasno še precej oholo, podobno, kakor je bilo svoječasno vodstvo General Motors. Tako je na zahtevo delavske unije, da se prizna tej uniji edino zastopstvo celokupnega delavstva v korporaciji, vodstvo na kratko odgovorilo, da k temu ne pristane niti tedaj ne, ako bi vsi delavci brez izjeme spadali pod to unijo. Unija je stavila predlog, naj bi se vršilo glasovanje med delavstvom, da se izve njegovo mnenje, toda tudi to je korporacija zavrnila Do nilcakega sporazuma ni prišlo niti v stavki pri Hudson družbi in tozadevna pogajanja, kakor se je v četrtek poročalo, so prišla takorekoč do popolnega zastoja. Pri tej družbi stavka okrog 10,000 delavcev. je moštvo v uniformah; štejejo okrog 200,000 članov, a to število bo narastlo na milijon, predno bo konec tega leta. -o- POSOJILO ZA OBOROŽEVANJE Pariz, Francija. — Tukajšnji parlament je zadnjo sredo odobril vladni predlog, da se razpiše posojilo v znesku okrog 480 milijonov dolarjev. Uporabil se bo ta denar v oboroževalne s vrhe in predsednik Lebrun je v posebnem govoru pozval francoski narod, naj poseže po tem posojilu, češ, da je to njegova patrijotična dolžnost, da drži oborožene sile države na višku. Vladne obveznice so se pričele izdajati v petek. SEST NOVIH STAVK V CHICAGI Chicago, 111. — Kakor v drugih delih dežele, so postalo tudi v Chicagi stavke kar nekaka nalezljiva bolezen; komaj se poravna ena, že jih izbruhne število na drugih koncih. Tako se je v sredo končala stavka delavcev v podzemskih tunelih, toda isti dan se jih je pojavilo kar šest novih. Za stavkalo je 1500 uslužbencev v Chicago Mail Order Co., 511 So. Paulina st. Dalje je izbruhnila stavka v tovarni za posteljne 'vzmete, Haggard & Marcusson Co., 1109 W. 37th St. Do podobenga pojava je prišlo v Ludlow Typograph Co., 2032 Clyboum ave.; Cont. Cushion Spring Co., 4925 So. Halsted; v Dearborn "DOMAČE ZDRAVILO" UMORILO OTROKA Chicago, 111. — V bolnici je umrla preteklo sredo večer 7 letna Dorothy Kovacs, 1661 Orchard st., in ugotovilo se je, da je bilo za deklico usodno zdravilo, ki ji ga je dala njena mati. Otrok je bil nekaj bolan in mati je zavrela v kvartu vode žvečilnega tobaka ter mu dala to povžiti. Mati pravi, da je o tem zdravilu nekje čitala. DODATEK K SMRTNI OB-), JAVI JolieUIll. — K objavi, pri- občeni zadnjo sredo, o smrti Ane Straus v starem kraju, naj se dostavi, da zapušča pokojna v Jolietu brata Jos. Legan, v Chicagi sestro Rose Mako-vec, v starem kraju pa tri sestre, namreč Marijo in Antonijo Legan v Sadinji vasi pri Žilžemberku, ter Julijano Ko-šičer v Žužemberku; ter dalje enega brata, Franca Legan, na Jesenicah. — Marija Legan ni sestra pokojne, kakor je bilo pomotoma poi-očano, marveč je soproga njenega brata Jo-sepha. -o- ZAKON PROTI PRENAGLIM ŽENITVAM Albany, N. Y. _ Poslanska zbornica tukajšnje zakonodaje je odobrila zakonski predlog, ki določa, da mora med časom, ko se izda poročno dovoljenje, in poroko samo poteči najmanj 72 ur. S tem se skušajo preprečiti slučaji porok v pijanosti; večkrat se je že namreč dogodilo, da se fant in dekle v kakem nočnem za-bavališču seznanita, se odpeljeta po licenco in pri roki je nato tudi takoj kak mirovni sodnik, ki mu je le zato, da dobi par dolarjev. NEVARNO SE VOZITI S TAKSIJI Chicago, 111. — V stavki taksi voznikov ni do četrtka prišlo še do nobene poravnave. Nekateri vozniki vršijo, menda iz lakomnosti po denarju, stavkokaštvo. Je pa to nevaren posel za voznike in za potnike, kajti v tem času razburkanih duhov je prišlo do resnih napadov na taksije, ki se kljub stavki vidijo na ulicah. KPJŽEMJVETA — Belfast, Irska. — Angleška vlada skuša zavarovati svojo deželo na vseh koncih in tako se je v sredo objavilo, da je vojno ministeretvo določilo znesek milijon in četrt dolarjev za utrjevanje severne Irske. — Edmonton, Alberta. — Min. predsednik tukajšnje kanadske province {:. predložil ~ža&6h6(^jr dva 'na- črta. Po enem bi se vsa industrija spravila pod vladno kontrolo, po drugem pa bi se moral licencirati tudi vsak delavec, da obdrži svoje delo. — Nara, Japonska. — Policija po celi državi izsleduje tatu, ki je iz nekega budističnega templja ukradel malo so-ho iz Budove krone, ki se zaradi svoje izrednosti in starosti smatra kot "zaklad zakladov" neprecenljive vrednosti. --o-- LA GUARDTA JE NAZIJEM V ŽELODCU Berlin, Nemčija. — Nazij-sko časopisje ne more pozabiti newyorškemu županu La Guardia njegove žalivke, ki jo je izrekel zadnji teden proti Fiih-rerju Hitlerju; skoraj dnevno ga obdeluje na ta ali drugi način. Tako je v sredo priobčilo uradno glasilo Hitlerjeve garde na prvi strani karikaturo, na kateri kaže La Guardia kot umazano gorilo, ki sedi na vrhu nebotičnika in stiska v roki zadavljenega goloba, iz kojega kljuna je padla oljčna vejica. Besedilo pod slike se glasi: "V deželi neomejenih možnosti. King Kong še živi." Pomožni gen. pravnik povdar- ! ja, da skupine, ki so nasprot-ne vladi, računajo na to, da ; bo vrhovno sodišče pobilo j njen načrt. Washington, D. C. — Pred senatekim juridičnim odborom, ki vodi točasno zasliševanja raznih osebnosti glede predsednikovega predloga o vrhovnem sodišču, je v četrtek nastopil pomožni generalni pravnik, R. H. Jackson. 'Mož je ožigosal vrhovno sodišče, češ, da je razdeljeno samo proti sebi in da grozi onemogočiti vsako vladno delo. Vrhovni sodniki, je dejal Jackson, so jasno pokazali svojo sovražnost temu, da bi se Uporabljala oblast vlade v svrhe, kljub temu preganjal. — Dva meseca po nesreči so šele našli truplo posestnikovega sina iz Slovenje vasi, ki je utonil v Dravi. — Nezgode in drugo. Srbski klubi lo s čolnom Čez Dravo v Oreš-je. Odtam so šli k nekemu posestniku v Ivrčevini, občina Vurberg. Precej dobre volje 30 se zvečer spet vračali pi-oti . .... , , , ,, . j Slovenji vasi. Drava, ki je bi-da širno srbske kulturo m za- ... . . . , _ . . , ,, . , .. , . „ . , ;la takrat precej visoka, je tre-vest. Med ustanavljala "srbske- .... v , . .. ' n . ,, , „ _ , , . , ..'sala coin ob neki stor. Pri ga kluba v Belgradu je tudi Ljubljana, februarja. — V srbskih krajih so pričeli ustanavljati srbske klube, ki imajo, kakor sami trdijo, namen, znameniti ud "Srbske kralj, akedemije" v Belgradu prof. Slobodan Jovanovič, ki je eden izmed najbolj vidnih srbskih učenjakov, in ima tako veliko avtoriteto, kakor menda nihče izmed živečih srbskih znanstvenikov. Pravila, po katerih ustanavljajo "Srbske klube," katere zahtevajo volilci, in da na 80 enaka- natančne vsebi- to njih sovražnost očitno računajo tiste skupine, katere so interesirane v tem, da se zakoni, katere ima vlada v načrtu za dobrobit prebivalstva, pobijejo. "Večina sodnikov," je Jack- ne pa še niso spravili v javnost. Ker imajo stvar v rokah veljavni razumniki, je stvar razumeti resno. Ob tem se samo po sebi poraja vprašanje, " "kako to, da Srbti«iiadoma Su-tijo potrebo ustanavljati klu- sunku je pet fantov padlo v Dravo, a Mahorič Alojz je ostal v čolnu. Čoln brez vodstva so valovi nesli s seboj in ga zagnali v neko skalo, da se je prevrnil. Pritem je Maho-riča vrglo na skalo, kar dokazuje huda rana na glavi. Verjetno je, da se je Mohorič onesvestil in nato utonil. Vsi drugi fantje so si s plavanjem rešili življenje. -o- Srebrna poroka V. Mariboru sta pred kratkim obdajala srebrno poroke Štefan Ventušar, ki je ugleden be? Pa menda niso končno kolarski mojster in njegova rrtlLTtel ~ #» "^ toa Marija. Is« dan seje poro- kove administracije in kongre- domovina in jezik in vera le < čil tudi njun sin Ivan. sa ne skladajo z njihovim mnenjem in da metode današnjega Časa žalijo h jih pojme o dobri vladi.". Na vprašanje zasliševalcev, ali bi vrhovno sodišče ne izgubilo na svojem zaupanju pri ljudstvu, ako bi se mu dodalo šest novih članov, je Jackson odvrnil, da bi se to po njegovem mnenju ne zgodilo. Ako pa je namreč dežela res že tako pokvarjena, da bi se ne moglo najti šest dobrih mož, v katere bi imelo ljudstvo zaupanje, potem smo itak že zdaj tako pri koncu, da bi nas ta ali druga metoda ne mogla več rešit}. Povdarjal je dalje Jackson, da bi se veliki razcepljenosti, ki vlada točasno med sodniki, dalo odpomoči le z imenovanjem novih sodnikov. najbolj pri srcu? Hočemo reči, kako je bilo mogoče, da so nas Slovence Jugosloveni pred nekaj leti radi povdarjenja slovenske domovine, jezika, celo katoliške cerkve neusmiljeno. preganjali? To se ne bi dalo kar tako zbrisati: saj nisi smel nositi zelene ovratnice, (četudi je bila v modi!) da ne bi bil separatist, saj nisi smel v družbi zapeti narodne pesmi, (brez česar si Slovenca težko pravilno predstavljaš,) da ne bi imel opravka z oblastjo. Danes je mogoče odkrito o tem govoriti: v mestu ni bilo varno iti v družbi prijatelja, že si imel poslušalca za petami, z osumljenimi tovariši sploh nisi upal javno govoriti, v gostilni nisi bil varen, na izlete nisi smel v družbi. To vse radi slovenstva! Ali sedaj Srbi s svojimi klubi ne širijo ple- Do smrti povožen Celjski trgovec Anton Ula;:a se je vozil iz Celja v Konjice. Že od daleč je opazil kako mu je prihajal nasproti neznan star berač, ki je nekaj časa pravilno hodil po pravi strani ceste, potem pa cesto večkrat križal, da je nazadnje prišel ravno pred avtomobil, ki ga je zadel in mu zdrobil senčnico, da je bil v desetih minutah nu-tev. Komisija je ugotovila, da ne zadene Ulago nobena krivda. GLASUJTE za enega .-*ru$ro*a kampanjskega kancT dat*, ko pošiljate naročnino z list "Amter. Slovenec." Glass Co., 2512 W. 21st St., in končno v Hurley Machine Co., 1915 So. 54th ave., Cicero; tu pa se je delavstvo vrnilo na delo in pristalo na premirje do torka. DNEVI KATOLIŠKEGA TISKA Po slo r. naselbinah Jutri v nedeljo DNE 14. MARCA se vrši veliki shod točno ob 2:30 uri popol* dne V SHEBOYGANU, WISCONSIN, v cerkveni dvorani sv. Cirila in Metoda. Shod otvori in vodi domači g. župnik REV. RUDA POTOČNIK.— Glavni slovenski govornik bo REV. P. BERNARD AMBROŽIČ, urednik "Ave Maria" iz Le-monta.—Izmed lajikov govori MR. FRANK OPEKA, glav. predsednik KSKJ., in MR. JOHN UDOVICH, iz Sheboygana. — V imenu Ženske Zveze govori MRS. MARIE PRISLAND, glav. predsednica SŽZ. —, Nato sledi debata in diskuzija. Vsi rojaki iz naselbine in okolice prijazno vabljeni k obilni udeležbi. Prihodnjo nedeljo DNE 21. MARCA se vrši veliki shod katoliškega tiska v CLEVELANDU, OHIO, v Slov. Nar. Domu na St. Clair avenua. Natančni pro-gram sledi v prihodnjih številkah. menske mržnje? Sicer pa Srb I ves čas skupne države ni po-zabil, da je Srb, Hrvat pa ne da je Hrvat. Ne žigosamo tega ampak trdimo, da je edinr pravilno, če Srb in Hrvat spo štujeta svojo domovino, svoj« mater, svoj jezik, vso svoje preteklost, da dobrohotno drug drugemu odkrivata (ne vsiljujeta) v skupni državi svoje kulturne pridobitve. Vprašanje je, kaj bomo po tem zgledu storili Slovenci? --o- Utonil pri nezgodi s čolnom Ptuj, 20. febr. — Te dni je Drava v bližini mestne klavnice v Ptuju naplavila truplo po-sestnikovega sina Alojzija Ma-horiča iz Slovenje vasi, ki je utonil še meseeca decembra, ingle copy__________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__________ EH5KISI an r 31 J. M. Trunk: Družina v Rusiji Cital sem dolgo razpravo o "Zakon in rodbina v sodobni Rusiji". Članek komentira razvitek in vse faze od dobe, ko so uveljavili teorijo materialističnega naziranja tudi v praksi. Vse izpremembe, do kakršnih so bili po realnem življenju primorani, jasno kažejo, da je teorija zgrešena. Ali naj ti teoretiki priznajo, da v praksi ne gre? Kaj še? Sami bi se loputnili po glavi, in tega ne bodo storili, dokler so na vladi. Sicer so morali nastopiti s policijo in kaznimi, da vse ne zgnije, ampak niti spod-tikati se nihče ne sme, ko pač nihče nima besede. V obče se zavijajo v plašč, da je doba še prekratka, in šele daljša doba in prekvasenje vse človeške dražbe bo prineslo tudi novo kulturo v družino, ampak vsaj tam, kjer se ravnajo po novi teoriji, je kratkomalo rečeno — polomija. Članek pravi na koncu: "Profesor Malecov je na kraju svoje razprave mnenja, da je kljub res žalostni sliki rodbinskega in zakonskega življenja v sodobni Rusiji razveseljivo dejstvo, da zakonodaja in propaganda, ki sta brez dvoma vplivali na rodbino in omajali njeno trdnost zlasti v velemestih, vendarle nista uničile rodbine v celoti in zlasti ne med kmetskim prebivalstvom, kjer je rodbina pokazala veliko življensko sposobnost in nenavadno odpornost". Take klafernosW so zmožni le v Rusiji, kjer morajo črno imenovati belo in narobe, ako sploh hočejo še kaj pisati. V mestih so se ravnali po teoriji in propagandi, pa gnije in mora policija krpati s knuto, na deželi so večinoma ostali še pri stari — teoriji še gre, pa boljševiki ne priznajo, da je njih teorija — polomija, ampak se hvalijo z zakonom in družino tam, kjer je ostalo še večinoma pri starem. Ko spropagirajo še vse kmetsko ljudstvo, bo družina in rodbina izginila tudi tam, in prav gotovo bodo izginili tudi ti teoretiki, ker bo pač vse izginilo. Polomijo imajo pred seboj, pa se še trkajo na prsa radi njih — teorije. To je prav dvojna polomija. KATOLIŠKI SHOD V CLEVELANDU Cleveland, O. Ideja za katoliške shode je nad vse hvale vredna, potrebna in umestna. Vse priznanje vodstvu katoliškega časopisja, ki se je zavzelo za to idejo v teh dneh, ko so pričeli na žalost, lastni rojaki, kateri so nekdaj bili otroci dobrih vernih staršev, krščeni in dobro vzgojeni, pa so po lastni krivdi opustili versko življenje in sedaj, kakor zgoraj rečeno, na žalost, rujejo proti dragocenim svetinjam, naše svete vere in si prizadevajo v člankih prepričati še druge vernike, da bi se jim pridružili. Njih delo se mora po vsaki pravici smatrati, da jfe peklensko in zlo navdihnjeno. Oni, kateri se poganjajo za brezverstvo, nimajo v tem nobene dolžnosti, še manj se imajo zaradi tega bati kazni ali obratuje. Smo pač v takozvani mašinski dobi. Ker imamo čas pridno prebiramo naš list "Amer. Slovenec", kateri nam redno donaša vse vrste novice iz vseh raznih naselbin, kakor tudi iz naše nepozabne stare domovine tam za morjem. Tako sva brala z ženo te dni, da sta dobro poznana in spoštovana zakonca Leopold in Marija Hostnik praznovala zlato poroko v Brezjah pri Šmart-nem pri Litiji. Gospod Hostnik je bil več letni župan in dobro-znana osebnost. Z veseljem sva se jih spomnila pri čitanju te ! novice jaz in moja žena. Ali za [veseljem pride kmalu žalost in Itako takoj v drugi številki tega j lista pa že beremo med jugoslo-jih odnošajih verno. Hodimo v vanskimi novicami, da je v Brez-cerkev in se drugače držimo v !jah pri Šmartnem umrla Marija izpolnjevanju verskih dolžnosti, Hostnik. Pred par dnevi zlata kakor pač vsakdo .more. Toda, poroka, čez par dni pa v večnost, dandanes to nikakor več ne za- Tako je življenje. Danes smo, dostuje, ker se sovražniki sv. jutri Bog ve kako bo. Gospodu cerkve poslužujejo javnosti in v Hostniku izrekava oba iskreno javnosti na hudoben način kričijo v svet, da je sv. vera prevara, nazadnjaštvo. Poslužujejo se na hudoben in tudi na krivičen način celo časopisja, za ka- sožalje to je jaz John Zavasnik in moja žena Marija in najini otroci to je John, Helena in Pau-Jin. Mislim, da se me bote še spominjali, ko sem služil pri va- gorja. Mi katoličani pa smo škodo. In vendar, koliko se mi pozvani od poglavarja katoli- po eni strani trudimo za pospe- Za delavstvo sploh ške cerkve, katere udje smo, da smo, kot vojaki svetnega vladarja, dolžni braniti to v kar verujemo in kar smatramo za dragoceni dar. — Nam je vsem znano, da se sv. oče, naš cerkveni poglavar, že več let o-brača na nas ude, katoliške/ cer kve in nas poživlja h katoliški akciji, to se pravi, da želi in prosi, naj bi se katoličani zavedali svojih dolžnosti in da bi naj te- pač resnici, in tam d^> ko se naPada sv- vera' °t ločno branili svete resnice; da bi jih branili povsod, kadar prilika na to nanese. Torej! Ali nimamo lepe prilike pokazati naše mišljenje ravno na "katoliških shodih"? To se pravi, da se zberemo k posvetovanju in k razgovoru ter da se medsebojno porazgovorimo, da smo edini v tem, kar ljam sv. evangeliji in naši duhovniki razlagajo; da smo pripravljeni ostati za vsako ceno stanovitni v tem do smrti. S tem zadostimo svoji verski dolžnosti kot udje V Prosveti se je vnel majčken prepir o Johnu sv< cer]cve\ To delo se potem pri-L. Lewisu. Sodim, da to nikakor ni morda le kak domač števa kot delo katoliške akcije, prepir, je le odsev, ker mnogi vidijo, da ta Lewis ni ravno S tem nikdo od nas nikogar ne mož, kakršnega bi delavstvo potrebovalo v borbi s kapi- " talizmom. Stvar je zanimiva in važna za delavstvo sploh.' Od strani, ki je v obče zelo dobro poučena, naletim na sledečo sodbo o kvaliteti Lewisa kot voditelja velike skupine med delavstvom. Sodba pravi: "Meanwhile we again assert our belief that in following John L. Lewis, labor is following an unsafe leader. The man's record shows that he is insatiable in his greed for publicity and power. Direct and forceful, he has a way of getting what he wants, and woe betide any man, workman or capitalist, who stands in his way. Mr. Lewis donating $441,000, taken from the wages of the mine workers, to the Roosevelt campaign fund; Mr. Lewis issuing ukases from his residences in Alexandria and Springfield; Mr. Lewis drawing up to our best hotels in his Cadillac V-12; Mr. Lewis with his associates chosen from fanatical and radical groups, is not our ideal of a labor leader. Whatever may happen to the strikers in Michigan, or to any other group of strikers, Mr. Lewis will abate nothing of his lordly state. For many years organized labor has supported him in comfort and in ease. It can continue that support, but if it is well advised it will choose another leader who can win for it the whole-hearted support of the public." Ali so Lewisovi nasprotniki na pravem, je zopet vprašanje, ker jih nekateri označujejo kot navadne hujskače. Delavstvo kot skupina mora imeti voditelja, na slabem pa je, Če se ti voditelji izprcmenijo v — diktatorje, ker s tem postane delavstvo akovoda brezpravna masa, ki naj dela, kakor mu tak diktator zauka/.uje. Sodba res govori o "ukazih", ki spominjajo na prejšnje in sedanje sevanje sv. vere, po drugi pa, kjer bi bila ravno tako velika potreba, pa vse puščamo v ne mar, kakor da nam je vseeno, če imamo vero ali pa je nimamo Vsaj nase obnašanje v javnosti ne pokaže nir rb olj šega. — Ako . i.bi nasprotniki sv. pali javno^ (»' tiu treba javno* John Zavasnik, 1858 W. 21st Place. -o-- terega so v velikem številu tudi ši hiši, ko sem bil 18 let star. katoličani prisiljeni plačevati v Sprejmite iskrene pozdrave tja društvih in na ta način prav ka- čez morje! kor sam peklenšček zavijajo, da še verne katoličane v dvome pripravijo. Tako delo se smatra za delo samega pekelnščka, ki se poslužuje takih odpadnikov, da druge zapeljujejo. Saj nas sam Kristus v sv. evangeliju svari pred takimi brezbožneži. Torej ni dovolj, da hodimo v cerkev, da prejemamo sv. zakramente, na drugi strani pa škodljivca, ki prihaja na naše vrtove, nečemo odgnati, dasi nam dela vere ne nasto-Sudi nam ne bilo nastopati. Toda, hudobija se mora izganjati z resnico, bogafcajstvo pa z verskim prepričanjem. Če nam je kaj na tem, se moramo izkazati! Če ne, je naše versko prepriča nje bolj hinavščina kot pa resničnost. Kdor je v resnici veren in se svojega verskega prepričanja zaveda in na to svoje prepričanje kaj da, se bo izkazal na shodu. Po vzgledu katoličanov srednjega zapada, se bomo tudi v Clevelandu zavzeli za tak shod in sicer ga bomo priredili na cvetno nedeljo 21. marca v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju. Katoličani, odzovite napada in nikdo ne namerava s tem koga žaliti, mi le svoje prepričanje zagovarjamo, obenem pa zadostimo klicu sv. stolice, ki nas vse poživlja h katoliški akciji. Kdo ne vidi da je to potrebno, ta ne razume časa v katerem se nahajamo. Še to le bi dodal k zgorajsnjim besedam: Vsak za se smo katoli- se: še sledile. Podrobnosti o tem bodo Anton Grdina. —O- čani v veliki večini verni ljudje ko hitro navadijo na razne stro-in skušamo živeti vsak po svo- 'je, s katerimi se zdaj vsepovsod KAKO JE V CHICAGI IN ŽALOSTNE NOVICE IZ STA-REGA KRAJA Chicago, III. Zgleda, da se je glede dela nekoliko zboljšalo. Mladi so zaposleni, seveda za starejše pa ni tipanja, ker vse povsod gledajo le za mladimi močmi, da jih lah- KAJ NOVEGA V STRAEANE Strabane, Pa. Podružnica št. 71, Slovenske ženske zveze je na zadnji seji sklenila, da bi se vse članice udeležile seje dne 17. marca, ker je več važnih stvari za rešiti, ki so v korist Zveze. Torej sestre, ne pozabite priti na sejo in vsaka, če -le more, naj pripelje s seboj tudi po eno novo, cla bo pristopila v našo Slov,, žensko zvezo. Kakor vse kaže, je najhujša zima že minila. Sicer pa, po pravici rečeno, letos nismo imeli tukaj posebno hude zime, je bilo več dežja Lot snega. Vendar smo srečni,, ker nas povodenj tukaj ni zajela, kot jih je po nekaterih drugih naselbinah. Kakor berem v časopisju, je veliko Slovencev prizadetih. Tukaj na Strabane, se pa Slovenci najraje držimo bolj na hribčkih, da voda ne pride do nas. Bolezni in nesreče se pa vedno gode. Veliko je namreč tukaj ljudi bolnih in sicer jih obiskuje nekaka "flu." Mary Ludvik je ta bolezen že drugič napadla in se sedaj nahaja v bolnišnici v Canonsburgu. Želim ji kmalu ljubega zdravja, da se skoro povrne k svoji družini. — Ivana Tomšič je tudi bolna in Mary Kocjan. Te so že skoro ozdravile. Skoro v vsaki hiši je bil kak bolnik. Tudi mene se ta bolezen ni ognila, pa sem se toliko z njo borila, da me ni spravila v postelj. Prav nič se ne čudimo, če v takem vremenu nastopi bolezen. Je bilo vsekako preveč toplo za .zimske mesece, zlasti meseca januarja in februarja. Sedaj je pa nastopil ta muhasti marec, ki je celi norec, kajti če ne zvija z glaVo, pa z repom. V začetku se še lepo drži, kakšen pa bo njegov konec, pa ne Dogodki med Slovenci po Ameriki Vest iz domovine Cleveland, O. — Te dni je dobila Mrs. Ana Kuhel iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Stavči vasi pri Žužemberku umrla njena mati v visoki starosti 83 let, katera je bila znana domačinom pod imenom "Novinova mama. Pokojna zapušča v Ameriki že omenjeno hčer, v domovini pa sina in hčer. Nevarna igra Chicago, 111. — S papirnatim zmajem se je igral 11 letni slovenski deček Melvin Kožuh z Larrabee street, ko se mu je zmaj zapletel med žice. Da igračo zopet dobi je fantič splezal na drog, se tam dotaknil električne žice močne napetosti in padel mrtev na zemljo. Velik Jednotin dan Cleveland, O. — Glavni odbor KSKJ., je sklical velik shod članstva KSKJ., in sicer se bo ta shod vršil v Slovenskem narodnem domu na praznik dneva neodvisnosti v ponedeljek, 5. julija. — Letos pade državni praznik dneva neodvisnosti na nedeljo, pa se ta praznuje v ponedeljek. Smrtna kosa — V Vandling, Pa., je umrl Frank Podržaj, v starosti 61 let. Doma je bil s Primskove- ga pri Litiji in je bival v Ameriki 38 let. Zapušča ženo, pet sinov in tri hčere. Poizvedba So. Chicago, 111. — Če bi kdo vedel kje se nahaja Janez Radovan, rojen v Jelši blizu Št. Petra pri Novem mestu, na Dolenjskem, je naprošen, da naznani njegovo bivališče Mr. John Likovichu, 9527 Ewing Ave., So. Chicago, 111. — Omenjenega iščejo iz starega kraja, zaradi neke prodaje. Smrt pobira — V Clevelandu, O., je umrla Marija Fortuna, rojena Pakiž, v starosti 43 let. Rojena je bila v vaši Gradiško, fara Sv. Trojica. V Ameriki je živela 23 let in zapušča tukaj soproga in štiri otroke, v stari domovini pa brata ki živi na Dunaju in sestro na Velikih Blokah. — V Ambridge, Pa., je umrl Anton Kirn v starosti 63 let. Bil je samski in je bil rojen v Postenjah pri Trnovem. — V Cooperstown, N. Y„ je umrl Matt Česnovar, ki je podlegel vodenici. Zapušča enega brata ki živi v Clevelandu. — V Barbertonu, O., je umrla Antonija Kramar, rojena v Utah, dekliško ime Gar-bajs. Iz starega kraja je prišla v Barberton, poročila se je v Sharon, Pa. — Otroška leta je preživela na Lavrici pri Rudniku, blizu Ljubljane. Zapušča moža, sina in hčerko, v starem kraju starše in dve sestri. — moremo povedati. Štiridesetdanski post bo kmalu minil, saj smo z vsakim dnem bližje konca in zopet se bodo vršile svatbe in veselice. Prva ohcet se nam že naznanja in bo na velikonočni ponedeljek, ker ,ie bila že za predpust oklicana, pa je bil čas prekratek. Ženin je Frank Vende. Ženitovanijska slavnost bo v Domu dr. sv. Jeronmia in to bo prva slavnost te vrste v novem Domu. Želimo Franku in njegovi izvoljenki veliko sreče v novem stanu. — Dne 3. aprila priredi veselico dr. Kraljica Majnika št. 194. Veselica se bo vršila v Domu dr. sv. Jeronima. Na veselico ste vabljeni vsi rojaki od blizu in daleč. Za vse bo igral Ludvikov orkester in sicer za stare in mlade, da bo vsem po volji. Pa tudi vsa druga postrežba bo prav izvrstna, da boste vsi z njo zadovoljni. Ker bo to prva veselica po velikinoči, se pričakuje, da bo velika udeležba. Torej le pridite, da se v velikem število zopet enkrat zberemo skupaj in se povese-limo. Na veselici bo vsega dovolj, tudi ječmenovca ne bo zmanjkalo. Na svidenje v nedeljo 3. aprile. Naj še omenim, da so mi moja sinova in hčerka napravili suprajz party, ne'da bi jaz zato poprej kaj vedela. Ne bom o tem veliko pisala, ker bi vzelo preveč prostora. Partyja se je udeležilo lepo število prijateljev in prijateljic, da sem bila v resnici presenečena, ko sem jih videla toliko skupaj. Prosim, naj mi oprostijo, če njih imen tukaj ne objavim. Bodite pa dragi prijatelji in prijateljice naj-iskrenejše zahval j eni za vse. Nikdar ne bom pozabila tega veselega večera in ne vas. Zabavali smo pa res in tako prijetno je bilo, da so nam že pe-telinčki naznanjali beli dan, ko smo se razhajali. Torej še enkrat najlepša hvala vsem skupaj in prisrčni Bog plačaj, za vsa lepa darila ki ste mi jih poklonili. Hvaležna Mary Koklič. --o- DELAVSKI RAZKOL PRED JAVNOSTJO Chicago, 111. — Pred ženskim kongresom, ki se vrši ta teden v tukajšnjem mestu, sta preteklo sredo nastopila kot govornika zastopnika dveh nasprotnih delavskih organizacij, namreč Wm. Green za delavsko federacijo, in Homer Martin za CIO. Lahko je seveda uganiti, da sta vsak svojo or-ganizacijo hvalila, nasprotno pa obsojala. Nič kaj častno za delavstvo, še manj pa koristno, da se tako I med seboj davi, dočim se mu njegovi iz-žemalci za hrbtom v pest smejejo. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" "TARZANOVA DVOJNIKA" (Metropolitan Newspaper Service) •r Napisal: Edgar Rice Burroughs Temna postava Sašema/enega čarovnika se je vedno bolj približevala in lo je Docai zmedlo, da ni vedel kaj napraviti. Če čarovnika napade, bo divjak s svojim krikom izzv.1l druge lia pomoč. To pot je bil Dick, ki je s svojo previdnostjo ikboljšal situacijo vsaj za- li ustavili. Kot na povelje so tedaj ubežniki odložili orožje ter se posedli prednj, da bi mimoidocči nič ne opazil. Pri tem jto 8C tako zadržali, kot da ni to nič nenavadnega, ampak popolnoma vs'ak: danjega. Prihajajoči čarovnik Intamo jili jc presenečen opazil šele v zadnjem trenutku, ko! je bil že pri njih. Od presenečenja ni vedel kaj naj v prvem trenutku počne. Divje je pogledal na nje in izrekel jezno: "Zakaj niste ostali v svoji kolibi?" — Tedaj so že tudi ubežniki Dick, Doc in Ukundo naenkrat spoznali njegovo namero. Intamo, hudo[>ni čarovnik je namreč nameraval lastnoročno ubiti bela dečka. "Kateri izmed vaju belili dečkov je čarovnik?" je divje vprašal razjarjeni čarovnik Intamo. Doe je Vf del, da goji Intamo nanj še posebno sovraštvo, toda ni se bolel umakniti, ampak brez. obotavljanja povedal: "Jaz sem. Kaj hočeš?" Intiimo ni odgovoril; namesto odgovora jc jezno dvignil leseni bat. Sobota, 13. marca 193? AMERIKANSK! SLOVENEC Stran 3 *' a š glas PAPEŽ PROTI DEMOKRATIČNI ŠPANSKI?! P. Hugo. Tudi te klevete imamo polna ušesa od strani naših nasprotnikov. Papež hoče, da bi bila nova Španija ali monarhija, kot prej, če pa to ne, vsaj fašija, kot je Italija, v kateri bi imel kak španski Mussolini, po vsej priliko Franco, glavno besedo. Samo demokracija, za katero se po levje bore in krvave levičarji no sme biti. To je trejja na vsak način preprečiti ,naj preteče še toliko krvi. Kako zlobno podtikanje! Slabega spomina bi bil papež, če bi se vtikal v to, kako vladavino naj ima bodoča Španija. Saj je vendar njegov veliki prednik Leon XIII. v svoji o-krožnici "Diuturnum illud" 29. jun. 1881. slovesno izjavil: "Cerkvi ni do tega, ali je vladavina monarhična ali demokratična, da je le pravična in da služi socialni blaginji. Ce je zadoščeno pravičnosti, si smejo narodi izbrati tisto vladavno, ki se bolj strinja z njihovo nravjo, in čudjo (temperamentom), ali z običaji in sporočili pradedov." To ni bilo samo Leonovo osebno naziranje, ampak je nauk sv. cerkve, od katerega noben papež ne sme in ne more odstopiti. Samo Cerkev je po božjem pravu monarhija, države le po !za sovražnika-voditelja španske jo vladavino. Tudi Španci ne. Ko so ti 1. 1931. z monarhije presedlali na republiko, papež ni imel nobene žal besede za to. Pač pa je 3. jun. 1933 energično protestiral, ko je republikanska vlada uzakonila razne proti -verske in proticerkvene postave. Pa samo proti temu je protestiral, ne proti novi vladavini. Saj je izrecno dostavil: "Naj teh naših besedi nihče ne razlaga, češ, da nam jih je navdihnila protivnost proti novi obliki vladavine, ali proti kakršnimkoli reformam zgolj političnega značaja .. . Kajti vsakdo ve, da se katoliška cerkev na noben način ne ogreva bolj za to kot za ono obliko vladavine." Z isto lojalnostjo in udanostjo so sprejeli novo republikansko vlado španski škofje. Ko bi bili kaj rebeli-rali proti njej, bi jim bil papež tako krepko to zabranil, kot je zabranil Francozom ruvati proti republiki za monarhijo. Sicer francoski škofje, morda z eno ali drugo izjemo, niso nasedli roja-listom. Pač pa prominentni laiki in del naroda. A papež je ro-jalistično gibanje, imenovano "Action Francaise", najstrožje obsodil. Papeški Rim tedaj proglašati SLONA /'MANIKURIRAJO Slon, ki ga kaže gornja slika, je) udomačena žival, stara 60 let, in ga uporabljajo v filmskih slikah. Oskrbniki v živalskem vrtu v Los Angeles mu posvečajo izredno pažnjo in mu od časa do časa celo "nohte" skrbno postrižejo in osnažijo, in tak prizor se ravno vidi na sliki. človeškem pravu, ki po potrebah in prilikah časa menjavajo svoje vladavine. To menjavanje papeži državam oz. narodom prepuščajo, ki najbolj poznajo svoje prilike in potrebe. Noben narod še ni imel radi tega kakih sporov s Cerkvijo, če je menjal svo- demokracije, kot to delajo nasi "naprednjaki", je tedaj ali go-rostasna nevednost, ali pa prav gorostasna zloba. Tiranija, ki jo izvajajajo španski republikanci proti kateri je papež, je nekaj čisto drugega, kot demokracija v svojem idealnem pomenu. KAKO JE V RUSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORORIH So nekako to, "trT1 "H Iz Berlina poročajo, da je objavil grški menih Jewgenij go-rostasne dogodke, katere je doživel tekom 16 letnega trpljenja v boljševiških koncentracijskih taboriščih. Jewgenij je bil poslan leta 1914 v Rusijo na misijonsko delovanje, kjer je služboval do leta 1920. Takrat so sovjetske oblasti zaznale za njegov misijon in je bil aretiran v Ros-tovu. Pred kratkem so ga sovjetske oblasti izpustile v zameno za oproščen je nekega ruskega komunističnega voditelja v Atenah. Menih Jewgenij pripoveduje, da je bil poslan leta 1920 iz Rostowa v koncentracijsko taborišče v Kotlas. Z njim vred je bilo deportiranih v taborišče 123 pravoslavnih duhovnikov. En nadškof in en duhovnik sta u-mrla med potjo od lakote. Vseh jetnikov skupaj je bilo okrog 10 tisoč, katere so boljševiki nabasali v živinske vozove, iste zabili in jih pošiljali naprej. Vozove so odprli komaj vsak tretji dan, da so pometali iz njih one, ki so mo da se izognejo svojih dolžno-med potjo pomrli, ter jetnikom1 sti do otrok. Tako delajo komu-dali malo vode in suhega kruha. I nistično vzgojeni starši. Niti div-Po dvotedenski taki strašni je živali bi kaj takega ne napra-mučni vožnji, so dospeli na cilj.|vile — ljudje, ki so se naužili Od železnice so morali hoditi 12 komunističnega blagoslova pa so dni peš preko sneženih žametov, brez vsakega čuta celo do last-preko šum in gozdov. Od 10 ti->nih otrok. ZA NAŠE~G0SP0D1NJE soč jetnikov je dospelo komaj nekaj nad 300 jetnikov v taborišče. V Kotlaškem taborišču je zdaj še vedno natrpanih okrog 300 tisoč političnih kaznjencev, ki niso zakrivili ničesar drugega, kakor da so bili spoznani, da niso na celi črti trobili v komunistični rog. Izmed 230 protestantovskih duhovnikov se nahaja točasno v Rusiji komaj še trije ali štirje. Druge so iztrebili na en ali drugi način. Celo ženske protestantovskih ministrov so boljševiki deportirali v taborišča in morajo opravljati najbolj težaška dela. , Boljševiški list "Izvestje" poroča, da so v Moskvi vsi od-rastli pooženjeni in poomoženi že najmanj po trikrat in štirikrat. Več kot dve tretjini razpo-ročencev je imelo otroke, kateri so brez staršev in brez prave vzgoje. Starši otroke kar puščajo in se selijo v druge kraje,, sa zahteva svojih pravic. Spomnimo se le nazaj v čase vojne, ko nismo imeli zadostne in tudi ne primerne hrane, kako hitro smo opešali. Človeško telo potrebuje: beljakovino, škrob (ogljikovi hidrati,) maščobo, razne soli in vodo. Beljakovino, ki je v vseh živalskih in rastlinskih živilih, potrebujejo vsi človeški organi. Potrebna je za tvoritev krvi, sesa vase kisik in ga oddaja s krvjo vsem organom. Pri tvoritvi mišic je beljakovina najvažnejši del in ker so mišice takorekoč človeška moč in najvažnejše orodje za vsakršno delo, je treba beljakovino pri prehrani v prvi vrsti vp oštevati. Ogljikovi hidrati, to je v prvi vrsti škrob, ki ga dobivamo iz vseh rastlinskih hranil, v prvi vrsti iz moke, krompirja, riža in iz sladkorja, dado telesu toplot kakor premog za stroj. Maščoba, ki jo dobivamo od živali (mast, slanina, maslo) tin rastlin (olje in rastlinska mast) je potrebna za telesno maščoba, ki jo potrebujejo vsi organi, pa tudi za telesno toploto in življenjsko moč. Zelo važne so razne redilne soli, ki jih dobivamo iz vseh rastlinskih hranil, iz mesa in vode. Tudi voda je neobhodno potrebno hranilo; „ človeško telo jo rabi za tvoritev krvi, raznih sokov v notranjosti. Ta hranila pa rabi človek v nekem posebnem razmerju. Nihče ne more živeti od samega kruha ali od samega mesa ali maščobe. Povprečno potrebuje človek vsak dan 110 g beljakovine, 60 g masti, 500 g ogljikovih hidratov, to je moke, sladkorja. Treba je jesti taka živila, ki vsebujejo vsa ta hranila. Gospodinja mera po svoji razumnosti pripravljati taka jedila, ki ustrezajo članom družine in jo z vsemi hranili zadovoljijo. NAŠA PREHRANA Hrana ima namen, da nadomesti porabljene moči človeškega telesa, ki so se izrabile z. delom. Tudi sicer se člove^ ško telo neprestano giblje po notranjih organih in izmenjava svoje snovi in moči. To izmenjavo je treba dopolniti in nadomestiti z novimi snovmi, ki jih Človeškemu telesu največ dovaja hrana. Tudi spanje in počitek, sveži zrak in mir izpopolnijo nekoliko te izrabljene moči; največ pa stori hrana. Živila, ki jih potrebujemo za našo prehrano, so tem koristnejša, čim več vsebujejo hranilnih snovi, ki jih rabi telo v nadomestek za porabljene moči. Zato jc za gospodinjo velike važnosti, da pozna: 1. vrednost živil za človeško telo, 2. kakšne redilne snovi človek sploh potrebuje, 3. v katerih živilih je največ potrebnih redilnih snovi. O potrebi prehrane prav nihče ne dvomi. Dobro vemo, kako medli in za delo nesposobni postanemo, če dolgo žo PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Močna juha s cmoki iz mozga. Na drobno fazrežeš nekaj unč govejega mozga, daš ga za en četrt ure v svežo vodo, vzameš ga ven in ga v ponvi na ognju raztopiš, do čistega. Mozeg se mora ohladiti in nato ga mešaš, da se peni. Potem vzameš skorjo žemlje, jo raz-močiš v mleku, izžmeš in dodaš 2 rumenjaka, 2 žlički bele moke, ščepec soli in peter-Silja in dobro premešaš z mozgom. Z žličko izoblikuješ iz toga cmoke in jih počasi kuhaš 5 minut v mesni juhi. Krompirjeve rezine s špinačo Prav malo okuhaš 6 do 7 debelih krompirjev v oblicah, jih ohladiš, olupiš in razrežeš na 1 cm debele rezine. — Špinačo opere«, jo sesekljaš (neku- i ;mo jedli, če žclodcc iznova jhanol) in duaia v presnem ma- slu, kjer je 1 žlica čebule in'malo moke, majarona in ščepec soli. Krompirjeve rezine položiš v plitvo lončeno posodo, ki je namazana s presnim maslom. Vrh rezin daš na debelo že dušeno špinačo. Oboje skupaj pečeš v vroči pečici 5 minut in daš na vrh še malo na presnem maslu opražene čebule. Metana sadna solata Ta solata je izvrstna za posladek. Potrebuješ: 4 jabolka, 3 hruške (banane?), 3 marelice, 10 suhih sliv, 10 sladkih mandeljev, četrt funta rozin, pol limone in 2 žlici medu. — Slive in rozine opereš in jih položiš v ohlajeno, a prevreto vodo. Te vode ne vržeš proč, ampak jo precediš in nato z njo obliješ narejeno solato. — Iz sliv vzameš kosti in daš vanje po en olupljen mandelj. Jabolka razpoloviš, iztrebiš, in razrežež na listke. Vudi hruške (ali banane) ražrožeš na listke. Potem pa vsej to dobro premešaš še z medom in poli-ješ z ono vodo. Za bolnike je to nekaj, kar jih brez dvoma poživi in razveseli. \ --o- RAZNI NASVETI Nekates-sm povzroča zelo neprijetne občutke v ušesih in glavi škripanje koles pri otroškem vozičku. Tudi tukaj se da pomagati na zelo preprost način. Kolesa namažeš v tečajih in zlo je odpravljeno. Ne strižš steblov.ja pri cvetju nikoli s škarjami! S tem stisneš celice in podvežeš dovodne cevke za vodo. Stebla reži vedno le z nožem. Rože v vazah zalivaj s svežo vodo, obenem pa jim od-ščipni košček stebla. Ce poleg tega stebla še dobro umi ješ, da odpadejo gnile nitke, storiš dobro rožam in sebi. Rože ne bodo naprej gnile, stanovanju pa bodo dalje v okras. ZDRAVSTVO VLOGA SPANJA Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Povprečni človek ne polaga zadostno pažnjo na važnost spanja. Malokdo se zaveda, da more obstojati dalje brez hrane kot brez spanja. Laboratorijski poskusi dokazujejo, da pomanjkanje spanja ubije žival poprej kot pomanjkanje hrane. Proučevanje človeškega telesa pokazuje iste rezultate. Radi tega zdravniki in zdravstvene oblasti stalno poudarjajo potrebo osemurnega spanja vsako noč in naglašajo razloge, zakaj naj vsaka razumna oseba uvažu.je in uboga te nasvete. Vsakdo zna, da se naslednjega dne ne čutimo povsem sposobne, ako smo prejšnjo noč zgubili nekolikor ur spanja. Vendarle on more brez vsake opustiti zajutrek nadaljne škode. Težko bolna oseba po navadi ne more spati. Čim pa začne okrevati, spi navadno sladko spanje dolge in ddge ure. To je vedno dober znak, ker telo ne le počiva s spanjem, marveč ima priliko okrepčati se in žadobiti staro silo. To obnavljanje, ki se zo-ve metabolizem, se stalno vrši v našem telesu, ker se stare, obnošene stanice telesa umikajo novim. Največji del tega preobnavljanja telesa se visi tekom spanja, ko telo in njegovi organi niso napeti, kakor so za časa, ko bdimo. Poleg spanja tudi počitek, ko bdimo, jako pomaga našemu zdravju. Vsakdo bi se moral prizadevati najti nekaj počitka tekom dneva in zvečer. Nekoliko minut odmora zjutraj, za časa zajutrka, po poldne in po večerji olajša napetost naših žil in mišic in telesnih organov. Po mogočnosti pozabite na vsakdanje skrbi in posle za časa odmora in imeli Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico. ' - Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina. . . . Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od, avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni. Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni. Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo. 1937 \n 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevrolet! — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs — 1936 Oldsmohils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse pc polovični ceni in nekateri manj kot pol. Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Naslies, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik. Ni vam treba plačati v gotovini Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti. Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar. Ne glede na to, kje živ"t", no zanudlle te čudovite prilike. Odprto imamo vsak večer, vključno nedolje, do 9. *ure. 1340 W. 63 r d St., Corner Loomis St., Chicago, 111. in to jako pomaga zdravju uma. Težava je z mnogimi ljudmi, ker se ne smejejo zadosti. -o-- DIVJAŠKI NAPAD NA DEKLICO Detroit, Mich. — Policija iz-sleduje zverinskega zločinca, ki je umoril 17 letno Bernice sploh ne mislite tedaj na nič. )nisko, katera je bila napade- Po takem odpočinku boste mogli boljše delati in nadaljevati tam, kjer ste prestali. Naj čitate, kvartate ali igrate druge igre, naj prisostvujete gledališki ali kinematogra-fični predstavi ali kaki društveni zabavi, boste videli, da Vam pomaga, ako se za malo 5asa spozabite. Dejstvo je, da to pomaga zdravju, kajti sprememba misli in telesnega gibanja je vedfio koristna. Izvaja nas iz vsakdanje rutine n dobro je za vsakega izhajati tu pata m iz rednega koloteka. Take vrste odmora nas spravljajo v dotiko z drugimi obrazi, z novimi idejami in novimi snovmi za razgovor. Dostikrat se pojavlja zdrav smeh na na poti domov iz cerkve in katere truplo so v nedeljo našli zadavljeno in ubito na nekem dvorišču blizu njenega doma. Kakor se domneva, je bila deklica zločinsko zlorabljena. -o- NENAVADNA DEBELOST Montevideo, Uruguaj. — V neki tukajšnji bolnici leži 20 let stara Pereyra Roseli, glede katere si zdravniki belijo glave, kaj je pravzaprav z njo. Dekle je namreč dosegla nenavadno težo, celih 498 funtov, in se vsled te debelosti sama sploh ne more premakniti. ---- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Želodčno zdravilo iskreno priporočano A H53E0 Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih aH neprebavnih nerednostih, m pnporo-čam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus. Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 46 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. . _ _ _ -Pišite po brezplačni vzorec— — 1 Triner's Bitter Wine Co., 54'4 Š. Wells St. Chicago, 111. | Send me a free scmple. » Pri vSeh ' Name ...................-.................-...............................................- d regis t ill | Address ..................................................................................... SLOVENSKI! GOSPODINJAM NAZNANJAMO g - • x ZAHVALA La Salle, II!. V prijetno dolžnost si šteje-va, da se s temi malimi vrsticami lepo zahvaliva za veselo presenečenje, katerega so nana priredili naši prijatelji k najini BO letnici zakonskega življenja na G. febr. Par dni pred tem dnevom pridete Mrs. Hrovat in Mrs. Grgovich na najin dom ter naju povabite na gori omenjeni večer, da bi se udeležila "parti," katerega bode napravile za Mr. in Mrs. Joseph Jakše; ves sva bila takoj pripravljena in obljubiva, da prideva. Na gori omenjeni večer greva na dom Karoiine Hrovat in to prideva tja, vidiva Vse polno ljudi; komaj vstopiva, pa nama zakriče "Suprais" za vajina 30. letnico. Solze so naju oblile iz ginjenosti in vese-ja, ker kaj takega nisva nikdar pričakovala. Ko sva se zavedla, sva videla pred seboj bogato obložene mize. Bilo je vsega v izobilju. Mr. Spelic je nam igral vesele komade, tako da ni bil nobeden zaspan Torej najlepša hvala Mrs. Mary Grgovich in hčerkam, ki so si vse to izmislile. Hvala tudi tistim, ki so pomagali. Bog naj vam vsem povrne za vaš trud, ki ste ga žrtvovali za naju. Ta gori omenjeni večer bo nama ostal v lepem spominu in ob priliki vam hočeva povrniti. Pozdrav vsem bralcem A. S., istu pa veliko novih naročnikov. (Ogl.) Mr. in Mrs. Anton Cvelfeav, Sr. m n z j V* tj -?f i n 5 6 * # da bomo imeli poleg perotnine tudi domače narejene prekajene želodce, šunke in mesene klobase in sploh vse, kar spada za velikonočne praznike. Čc želite nas lahko pokličite po telefonu CANAL 3172, da vam pripravimo. Se priporočamo! J ©riti & Sesalca 2059 West 23rd Street, Chicago, Illinois SLOV. LICENZIRAN ELEKTRIČAR Prevzemam vsakovrstna večja »n manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na telefon:HAYMARKET 4065 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. Chicago, III. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC 5es m Sobota, 13. marca 19S7 "MATI SKRB" Spisal Herman Sudermann ROMAN Pavel je strmel pred se; mislil je na pesek, po katerem je bredel... na vino ... na Elsbeth ... na očetova nosila... in na venec resja, ki se je je odtrgal od krste in visel za njo. Zavzel se je za trdno, da bo pazil, da ga ne bi pogreznili v grob. Ob grobu ni čutil nič drugega, kakor da ga strašno žge po sencih. Ko je župnik blagoslavljal, se je nenadno spomnil, da bi namesto vina prav lahko natakal pivo. Potem pa je moral paziti na dvojčki, ki ste uganjali neumnosti in hoteli poskakati za krsto. Vzel ju je v roke, ju poljubljal in jima velel, naj naslonita glavi na njegove rame. Storili sta tako, zaprli oči in dihali ko v snu. Ko so se prve grude zakotalile na krsto, se ga je polotilo zoprno občutje, kakor da bi mu drdrale po glavi kegljaške krogle. Ko se je začela dvigati gomila v plešasti nagoti, je mislil: "Jutri mora biti tu že zelena ruša naokrog . . Množina se je raztekla, očeta so odnesli na voz in trije sinovi so se odpravili proti domu. Maks in Mirko sta govorila z lahnim slovesnim glasom o svojih najbolj ranih spominih na rajno. Pavel pa je molčal in mislil: "Hvala Bogu, da jo imam pod zemljo." Še vedno mu je divjalo bolestno računanje po glavi, še vedno ni hotel, pa ni hotel razumeti . . . vendar, ko je stopil na dvorišče, ki je sivo in brezupno ležalo pred njim — s skodlami kriti hlev in sledovi požara vsepovsod — tedaj je s strelovito silo udarilo vanj popolnoma novo spoznanje: "Matere ni več!" Obrnil se je, hlastnil z rokami po zraku in zgrudil se je na tla, ko da ga je zadela strela . .. 17. Poletje je prešlo in v megleni obleki je prilezla jesen čez poljano. — Rdeči sončni žarki so trudno romali ob robu gozda in resje je sklanjalo škrlatno glavo. — Ta čas so se začeli dvigati s Heidehofa, ki je do-zdaj ležal tiše kot kdaj, čudni zvoki. Kakor glas kladiv in pesem zvonov je donelo čez ravan v strogo odmerjenih taktih, včasih bolj rezko, včasih bolj zamolklo, a nikdar brez pojočega odzvoka, ld je v lahnih tresljajih izginjal v ozračju. Vaščani so začudeni postajali na cesti. Nekdo je vprašal: "Kaj neki imajo pri Meyhoferju?" "Zveni skoraj, ko da bi si bil postavil kovačijo", je dejal drugi. Tretji je pristavil: "No, sreče si ne bo skoval!" In smeje so se razšli. Oče, ki je sedel ko po navadi mrmraje in zehaje v kotu, je pri prvem glasu planil kvišku in poklical dvojčki, da sta mu morali pripovedovati. A tudi oni dve nista vedeli nič več, kakor da so danes na vse zgodaj prišli iz mesta delavci s pilami, kladivi in varili. Pavel je premetaval po rokah vse mogoče načrte in risbe in se dolgo razgovarjal z njimi. Tekli sta brž pogledat, in kaj sta videli--- Za kolnico je stala "črna Suza", obdana z lesenim ogrodjem, kakor gospa v krino-lini. Po ogrodju so plezali Pavel in rokodelci, trkali, pregledovali in previjali spojke. Dvojčki sta se začudeno spogledali. Slu- Prevedel Mirko Javornik tili sta, da se tu pripravlja nekaj velikega. A ni se jima zdelo potrebno, da bi očetu kaj sporočili o tem. Spomnili sta se, da mora dekla čim prej in čim bolj na skrivaj odnesti na pošto dvoje pisem, ki sta jih bili napisali. Pavel pa je stal visoko gori na o kroglastem telesu "črne Suze". Naslanjal se je na črni dimnik in hrepeneče zrl na barje kakor Kolumb, ki hoče odkriti nov svet. Pni korak drzne poti je bil storjen. — V dolgih nočeh brez sna, ki so prišle po materini smrti, mu je bolest z železnimi kremplji stiskala dušo. V tistih urah se je pred tožečo sliko rajnice zatekel h knjigam. Kakor krt si je ril poti skozi temne teorije, in kadar mu je glava že kar brnela, kadar mu je telo zaradi utrudljivega duševnega napora hotelo obnemoči, si je zaklical: "Njeno zadnje upanje se ne sme izjaloviti!" Potem so se mu udje stegnili, glavo so mu prebadali bliski moči in šlo je dalje in dalje v delu brez odmora, dokler se ni zmešnjava železne uganke spremenila v igro soglasja, dokler ni postal vsak vzvod mišica, vsaka cev žilica, vse po premodrem načrtu kakor človeško telo po duhu večnega Stvarnika. Tedni in meseci so pretekli med tem. Njegova misel se je tako popolnoma za-globila v žejo po spoznanju in gon po u-stvarjanju, da je kakor senca izginjalo v daljo vse, kar ga je sicer gibalo. Materina podoba je postala tišja in mirnejša in se je začela smehljati; kakor da jo nosijo nevidni duhovi, se je kopičila žetev v skednjih, in ko so nekega dne razložili zadnji snop ovsa, se je udaril z roko po čelu, kakor da sanja, in dejal: "Tako mi je, ko da sem včeraj videl samo prvi Idas!" Čim bolj se mu je spoznanje zaokrožalo in zorelo, tem više mu je vstajala v duši skrb, če se bo posrečilo. Ko je pisal po kleparja, mu je srce bilo, kakor učencu pred izkušnjo. Njegovo početje se je ogibalo luči, ko da bi bilo — zločinsko. Bal se je, da ga ne bi zasmehovali. Šele udar tipajočega kladiva je zaklical oznanilo v svet. Tuji mojster je moral sedeti za gospodarjevo mizo in oče mu je javljal svoje nezadovoljstvo s tem, da ga ni pozdravljal in da je godrnjal vse mogoče o norcih in požeruhih. A nihče se ni menil za to in delo je mirno napredovalo. Po Pavlovih navodilih so stroj razstavili in ga pregledali do najmanjših delcev. Napake, ld bi jih bil strokovni tehnik u-gotovil na prvi pogled, sta morala ta dva moža šele z muko iskati in si jih med seboj pojasnjevati. Včasih sta se razgovar-jala na dolgo kakor na kaki seji. Nekoč je vprašal mojster nepotrpežlji-vo: "Za vraga, zakaj pa niste te reči poslali v kako delavnico za taka popravila?" Pavel se je prestrašil. Zares, to je bila misel! Danes se mu je zdela svetlo nova in vendar se je že prej večkrat tega domislil. A nikdar ni mogel tej misli dati prostora, zdela se mu je preveč drzna, presmešna — tudi se je zelo bal, da mu ne bi "črne Suze" vrnili, češ, da je nepopravljiva. Godilo se mu je tako ko tisti ženi, ki je rajši hotela zdraviti moža sama do smrti, kakor da bi morala slišati od zdravnika: "Ni ga mogoče rešiti!" TISKOVIN vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Urednica: Mre. Albina Novak, 113S E. 71st St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici Organizacija izdaja svoje lastno glasilo 'ZARJA' ici je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino že danes na naslov: "ZARJA", 6036 St Clair ave., Cleveland, Ohio. PISMO GL. TAJNICE SLOV. ŽENSKE ZVEZE Chicago, III. Cenjene rojakinje, drage soses- tre:— Se niso minili trije dnevi odkar se je začela letošnja Zvezi-na kampanja za nove članice, pa je bila že ustanovljena močna nova podružnica v Moon Run, Pa. Ce se je že začelo tako, kaj pa šele bo predno pridemo do konca kampanje? Kampanja je razpisana od 1. marca do 30. junija tega leta. V tem času sprejete članice ne plačajo nobene pristopnine. Podobne kampanje smo imele vsako leto. Razlikujejo se samo po razveseljivem dejstvu, da je vsaka prekosila vse prejšnje. V vsaki so sodelovale praktično vse dotakratne naše podružnice, četudi ne vse enako. Povsod zakurijo vsako leto svoj Ogenj, včasih le majhen ogenjčelc, drugič pa tako velik kres, da odseva po celi Ameriki. Kjer je največji kres, tam roma Zvezina Spominska knjiga za tisto leto. Sedaj se nahaja pri podružnici št. 16, So', Chicago, Dl. — Kam bo ta knj:£a romala letos? Kje bodo zažarei največji kresovi v tem letu?" Članicam, ki pristopajo zdaj, nudi Zveza še večje ugodnosti, kakor jih je nudila novospreje-tim članicam prejšnjih let. Prej je morala članica biti pri Zvezi eno celo leto predno je mogla priti v poštev za kako posmrtni-no, sedaj pa je zavarovana takoj od tistega dneva naprej, ko pristopi k Zvezi. Nadalje izdaja Zveza svojim članicam ženski mesečnik "Zarjo". Kakor se je razvijala in rastla Zveza, tako se je razvijala in rastla tudi njena Zarja. Sedaj izhaja že na 32 straneh velikega obsega. Nad osem tisoč izvodov Zarje roma mesec za mesecem v slovenske domove v Ameriki. Sorazmerno raste tudi izobraževalna in družabna delavnost posameznih postojank. Z dosedanjimi uspehi smo po pravici lahko zadovoljne, da bi bolj ne mogle biti, obenem se pa tudi zavedamo, da smo še daleč proč od popolnega razmaha. Res šteje Zveza 80 podružnic, toda koliko je je vedno večjih in manjših slovenskih središč po Ameriki, kjer Zveza še nima svoje postojanke! In kjer je Zvezina postojanka, to še ne pomeni, da so tam vse slovenske žene in dekleta, ki so katoliškega prepričanja in take starosti, da bi lahko postale članice, tudi v resnici naše članice. Je par podružnic, ri ne bodo mogle nikdar postati mnogo večje kakor so zdaj, ker tam ni zadosti slovenskih družin. Pa je le malo takih; povsod drugod čaka Zvezo še mnogo mnogo dela, Dajmo se zavzeti, da nas mora letošnja kampanja prive-Uti znatno bližnje našemu cilju! Članicam, ki se posebno odlikujejo s svojim delom za večjo Zvezo, Zveza nikakor ne more ! poplačati njihovega truda, pač | na iim da po možnosti vsaj ne-: kaj v priznanje ali nagrado. Letošnje kampanjske nagrade bo-I do prav svojevrstne. Tako bo j Zveza plačala članici, ki se bo najbolj odlikovala v letošnji ; kampanji, pot v prestolico Wa-jshington, tam in nazaj, če bo ta članica iz Chicage ali pa vzhodno od Chicage. Ali pa pot v San Francisco, Cal., in nazaj, če bo ta članica bolj daleč iz zahoda. Podrobnosti o tej in vseh drugih nagradah so objavljene v Zarji. Če je kje ustanovljena nova podružnica v času kampanje, imajo delavke tam ravno tako' pravico do kampanjskih nagrad, kakor delavke starejših podružnic. Razen tega dobi ustanoviteljica podružnice o priliki še na-daljno majhno priznanje. V kraju, kjer Zveza še nima svoje postojanke, zadostuje že osem članic, da se nova podružnica lahko ustanovi. Sprejema-!mo slovenske (in slovanske i sploh) katoliške žene in dekleta Imed 14. in 55. letom. Vsaka članica plačuje za svojo zavarovalnino in za svoj izvod Zarje le 25c na mesec. Zveza vedno izplačuje svoje obveznosti redno in sproti. Sorazmerno s številom članstva je narastlo tudi njeno premoženje že na $64,000, oziroma še par tisočakov več, če računamo vrednost Zvezinih bondov po njihovi sedanji tržni ceni. Za poslovanjem stoji državni zavarovalninski urad države Illinois. Samo v lanskem letu je na-rastla Zveza za 13 novih postojank. Letos smo komaj začele, pa je že zrastla nadaljna nova postojanka. Kjer želite več navodil glede ustanovitve novih podružnic, kar pišite na gl. urad Slov. Ženske Zveze, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Josephine Račič, gl. tajnica. j-tolje __i|gi3__ J. M. Trunk Listen to PALAN DECH'S YUGOSLAV RADIO PROGRAM Station WWAE, 1200 kilocycles Every Sunday from 1 to 2 p.m. Anton Grdma in Sincvi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjatje obstoji 3e nad 30 let ▼ zadovoljstvo našega naroda. Po mano da prodajano najbolje pobl&vo zn celo zmernih cenah in po Mjah tudi na lahka odplačila naiim Hudem. Papffehni uvod je moderno opremljen t opravami, nad SODO pogrebov skio oprsntili v zadovoljstvo naSlm ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Mladina, mladina. (Konec) To je pravcati roman o mladini, ki blodi, vsa, tudi katoliška blodi, ampak — povrne se ne vsak, kakor pravi nazorno že Vergil: "Rari natantes in gurgite vasto — redki le so, ki še plavajo v groznem tolmunu." Ni tista mladina odločilna za načela, ki podleže, utone, tista, ki še plava in se povrne, tista lahko govori za resničnost načel o veri, morali, raznih navadah itd. Kaj hočete z neko Statistiko, ko vse vre? "Dobe nevero., smatramo, da..odkar so začeli misliti.." Jej, jej..ali je član-kar res tako naiven? Starši, profesorji..resni in izkušeni možje in žene, ki so verni katoličani, bi potemtakem niti misliti ne znali, ampak takeJe mlade frkle in mlečnozobi fan-talini bi prekašali najresnejše može že v golem — mišljenju, pravilnem mišljenju, menda, da bi bili prišli do nevere, in po Molekovem do resnice, do-čim bi starši in profesorji niti možganov ne imeli! Bežte, bežte..ali res ne poznate mladine? Fantje v tisti dobi — mislijo na krila in janke na hlače, in za tako mišljenje jim je nevera silno prijetna, in da ojačijo to svoje kiklarsko mišljenje, morajo razglasiti dogme, ki vsebujejo stroge mora-lične obveznosti, za — otročarije, in g. Molek hudo kima. RAZNE ZANIMIVOST! ODKLEJ SO ROBCI ČETVE-RO KOTNI? Mnogi ne vedo, da so morali na Francoskem izdati poseben zakon, da so dobili žepni robci četverokotno obliko. Do IS. stoletja so imeli ti robci vse mogoče oblike, okrogle, jaj-časte, trikotne itd. Nekega dne je kraljica Marija Antoaneta izjavila, da je od vseh teh oblik imela najboljše izkušnje s četverokotni-mi. Kmalu potem je dal kralj Ludovik XVI. objaviti dekret, ki je velel: "Žepni robci, ki jih izdelujejo v kraljevini, morajo biti takšni, da bosta meri dolžine in širine enaki." To je bilo 2. januarja 1785. -o- KALIGULOVE TERME V FRANCIJI Pri Plombieresu v francoskem departmentu Vosges so izkopali del rimskih term, ki so jih začeli graditi po naročilu cesarja Kaligule, ko se je na »pohodu proti germanskim rodovom ustavil v tem kraju. To je razvidno iz spominske kolajne, ki so jo našli v ostankih temeljev. -o- OSREDNJI ZAPAD ČUTIL POTRES Chicago, 111. — Sedem držav v osrednjem zapadu in del Kanade je v ponedeljek ponoči, malo pred polnočjo, doživelo potres, ki pa je ostal brez škode. Najbolj občuten je bil v Ohio, kjer so se stresla ■ jlika poslopja, slike so zadale s sten in ponekod so se celo dimniki zrušili. Drugod so bili sunki le malenkostni; tako ni v Chicagi večina ljudi o potresu nič vedela, dokler ni o njem čitala drugo jutro v časopisih. KO OBNAVLJATE naročnine, ali ko pošiljajte nove naročnine ne pozabite obenem omeniti, kateremu kampan skemu kandidatu želite nakloniti vaše glasove. Nte pozabite tega! 1.1 M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermalc Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 8817 CHICAGO, ILL. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala i mv ,, uuisis iS* (JlfiLliti OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. aflTOTafc ,iM .^JJu^ jHifa*-,!. rtomuiftutai IM do JUGOSLAVIJE c? iUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi eksoresnimi parniki: C O LUMBUS MA&SAW BSHTSCiHLAND HABIBUBG e,"-. WEYJ YORK Izborne želez, zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN UNE PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 \V. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 I NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.