L Stev. 8 1926 < 'f/'////,. •'«»/// - 'i-"/,,, sr.,,. o«« '' 'j v.- CEBE&Jiffl girsilo Čebelarskega druživa ¿ASiOVENMO \ Vsebina: Vabilo na redni letni občni zbor . . . 113 Posebni vlak za prevoz čebel v ajdovo pašo.............114 Koraki v pomoč čebelarjem.....114 O uspešnem in neuspešnem čebelarstvu 114 Dve družini v enem panju.....117 Čtivo za začetnike........119 Opazovalne postaje........121 Društvene vesti.........123 Vesti iz podružnic........123 Drobiž . . . •..........125 Čebelarska književnost.......127 Listnica uredništva........128 Blagovni oddelek Čebelarskega društva v Ljubljani Kovinski deli za A.-Ž. panj: a) 6 finih palic, 40 cm, a Din 1 '25 . . . Din 7'50 g) 2 zaporici za zaklppnico b) 2 nosilca za matično rešetko a Din —'20...........Din —'40 a Din 1-50............Din 3-— h) '/< kg kvačic........... . Din 5'— c) 2 tečaja za vratca a Din 1'40 . . . . Din 2'80 i) 1 kljukica za vratica...... . Din —35 d) 4 tečaji za brade a Din —'75 .... Din 3'— j) rešetka za J panj, zelo močna, e) 2 mreži za okenca a Din 4'— .... Din 8'— brušena............Din 12' — f) 4 zapahi za okenca a Din —75 . . . Din 3'— k) cevka za A.-Ž. panj z verando . . . Din 8'— Partija T^T^* ki se je razprodajala po znižani ceni, knjige d*^ J^dmJI ftj j je pošla. Odslej stane vezana 40 Din, broširana Din 35'—. Razprodajo je prevzela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. „Brezalkoholna Produkcija" — Ljubljana Poljanski nasip 10./31 pošlje vsakemu naročniku Slovenskega Čebelarja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! EMI=lllEI!!=lll=lll=lll=lll=lll=HI=lll=lll=lll=lll=lll=m=li E Ui ~~ m m m « • jm ■ m ■ III III m jjj «Tj m iTI Blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo — v Ljubljani — . naznanja, da mu primanjkuje tako, da je pošiljal nekaj časa samo onim, ki so poslali vosek v zameno. V interesu čebelarjev je torej, da zamenjajo ali prodajo ves vosek, ki ga pridelajo, blagovnemu oddelku. Kdor prinese vosek v zameno, doplača samo delo po Din 12'50 za kilogram po odbitku kale. Vosek plačuje blagovni oddelek po kakovosti od Din 34'— do Din 40'— za kilogram. IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII=IIIE!liE!IIEIIIEmEIIIEIIIEII!EIIIEIIIE! GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJU]E AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Letnik XXIX. V Ljubljani, dne /. avgusta 1926. Številka 8. Vabilo na redni letni občni zbor Čebelarskega društva za Slovenijo, ki bo na mali Šmaren dne 8. septembra* 1926. 1. ob 10 dopoldne v Marijanišču v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev dveh preglednikov računov. 7. Slučajnosti. Eventuelne predloge in nasvete je poslati društvenemu odboru naj-kesneje do konca avgusta meseca t. 1. Zaradi znižane cene za vožnjo po železnici smo se obrnili na železniško ministrstvo in bomo uspeh objavili v septembrski številki. * Da bo letos občni zbor mesec dni kesneje, je odbor sklenil zaradi kmetijske razstave, ki bo takrat v Ljubljani. Dolžnost vseh podružnic je, da pošljejo na občni zbor svoje delegate. Odbor. Posebni vlak za prevoz čebel v ajdovo pašo bo vozil v noči od 9. na 10. avgusta z Gorenjskega skozi Ljubljano proti Novemu mestu. Odhod iz Bohinjske Bistrice ob 9 zvečer, s Kranjske gore približno ob 9 zvečer. Prihod v Novo mesto drugi dan ob 7 zjutraj. Čebelarji, ki nameravajo voziti, naj opo-zore domačo železniško postajo, da bodo nakladali, da bo železnica vedela, kje naj vlak postoji. Naročite vagone pravočasno ! Čebelarji! Ne postavljajte čebel vseh na en kup, porazdelite jih tudi po pasiščih stran od železniških postaj. Ozirajte se na domače čebelarje, da ne bo prevelikih zamer. Pomislite in uvažujte, da je v vašo korist, če ni preveč čebel tam, kjer jih nameravate postaviti. Ur. Koraki v pomoč čebelarjem. Čebelarsko društvo za Slovenijo je sklenilo, da se obrne do Saveza jugoslavenskih pčelarskih društava v Beogradu z nujnim predlogom, da izposluje trošarine prost sladkor za jesensko pitanje čebel. Tudi gg. velika župana ljubljanske in mariborske oblasti sta se obrnila na kmetijsko ministrstvo zaradi pomoči našim čebelarjem in sta predlagala, da se jim da na razpolago potrebna množina trošarine prostega sladkorja. V svojih vlogah sta opozarjala na obupno situacijo, v kateri se nahaja naše čebelarstvo in na veliko nevarnost, ki grozi čebelarjem, na katastrofo, kakršne ne pomnijo niti najstarejši čebelarji. Sila je velika, pomoč nujno potrebna, če ne, bo konec našega čebelarstva. Čebelarji, zganimo se, opozorimo tudi naše poslance na ne- varnost. Pazimo, da ne bo — prepozno Ur. Iz lastne izkušnje. O uspešnem in neuspešnem čebelarstvu. Fr. D. Jug. (Konec.) z desne in leve so že obširne zavetne lege. Vendar, vsaka čebela, ki izleti iz tega čebelnjaka na pašo, mora prerezati odprto zračno polje, preden pride do pašnih virov. Ko sem prevzel čebelnjak v oskrbo jaz, je šlo z napredkom prva leta zelo počasi. Ob slabih letinah je bilo treba jeseni družiti, ako sem hotel zazimiti močne panje. Neko zimo sem prezimil še posebno močne plemenjake. Ker je bila spomlad zgodnja, so čebele že v drugi polovici marca meseca brale na resi in telohu ka- ebelnjak, ki ga opravljam jaz, stoji na odprtem polju brez vsakega zavetja in je izpostavljen vsem vetrovom. Severni zračni val prihaja preko Stola. Obrnjen je proti vzhodu. Na ta prostor ga je postavil že moj prednik, ki se še ni zavedal, kako se čebelari na odprtem polju. Sreča je, da to polje ni veliko. Približno 600 do 800 metrov zračne daljave kor v ajdi. To je trpelo nekaj dni. Ko to dalj časa zasledujem, opazim, da se vrača vsak dan manj čebel s paše, dasi se vreme nič ni izpremenilo. Vsak dan popoldne sem pa opazil, da padajo pred čebelnjakom otrple čebele z obnožino na nožicah. Čez kakih osem dni so skoraj popolnoma prenehale donašati. Tedaj odprem en panj. Zdel se mi je bolj prazen, nego je bil pred osmimi dnevi, ko sem panje pre-gledaval in čistil. Nato šele opazim, da so v panju samo mlade čebele! Takoj se mi je zasvitalo, kam so prišle stare čebele. Ko sem pregledal še bližnjo okolico, sem se prepričal, da so čebele padale tudi zunaj na odprtem polju, ko so se vračale s paše z obnožino. Tedaj sem spoznal, da mi je severni zračni val v nekaj dneh pozobal ves starejši zarod čebel. Nanosile so pa vendar toliko nove obnožine, da se je mladi zarod mogel v panjih izpodrejati, seveda bolj počasi, ker še ni bilo novih čebel za bero. Pri mojem čebelnjaku, ki stoji na odprtem polju, se godi podobno, kakor sem opisal že v prejšnjem članku. Zaradi mrzlega jutranjega zraka v zgodnji spomladi čebele ne morejo poprej na pašo nego okoli 10. do 11. ure. Zgodnjo spomladansko pašo pa imamo v topli zavetni legi nizko doli ob Savi. Ko se čebele v popoldanskih urah vračajo iz tople zavetne lege domov, jih na bregu na odprtem polju zaloti oster prepih, ki postaja navadno popoldne vedno močneji. Zato pade marsikatera čebela še preden pride do svojega bivališča. Tudi jeseni ob ajdovi paši se mi je že zgodilo, da so na paši padle vse čebele, to pa samo zaradi ostrega vetrovnega vremena na odprtem polju, Ako ne bi bilo v panjih mnogo mladih čebel in močne zalege, ne bi bilo kaj zazimiti. Leta 1920. se je ob ajdovi paši pripetil tale dogodek. Vreme je bilo nestanovitno. Nekega dne je bilo južno vetrovno vreme. V kratkih presledkih je tudi deževalo. Okoli 11 se je pa nekoliko zjasnilo ter je posi- jalo toplo solnce. Čebele so se usipale kar trumoma na ajdo. Okoli ene popoldne pa kar nenadoma zagrnejo oblaki solnce in zapihal je severovzhodni veter — mrzla burja. Vse čebele, ki so bile zunaj, so otrpnile in popadale po tleh. Povsod jih je bilo dosti: po travi, okoli njiv, po stezah, po cesti. Okoli čebelnjaka jih je bilo vse črno, da še nikamor stopiti ni bilo mogoče. Dvigniti se niso več mogle. Čakali smo, ali se solnce prikaže, a zastonj, nebo se je še bolj stemnilo. Proti večeru so se začele čebele spravljati na kupčke po bilkah in drugih predmetih, ki so tam okoli stali. Kaj sem hotel storiti? Pobirati jih ni kazalo, ker jih je bilo preveč! Na-nosil sem slame in nastilje ter je okoli čebelnjaka natrosil po čebelah. Tako so čebele vso noč ostale pod milim nebom. Noč je bila hladna in meglena. Drugi dan okoli 10 se je pa zjasnilo. Ko je posijalo solnce, so vse čebele oživele in zletele v panje. Ali so se rešile tudi vse tiste čebele, ki so ostale čez noč zunaj na polju, nisem zasledoval. To pa lahko rečem: ako ne bi bil tisto noč veter ponehal ali če bi se bilo zjasnilo, bi bil ob vse čebele, kolikor jih je bilo tisto noč ostalo zunaj. Opazovanja, Kako se čebelari na odprtem polju in kako v zavetni legi, sem spoznal šele tedaj, ko sem začel opazovati tudi sosedov čebelnjak, ki stoji kolikor toliko v primerni zavetni legi. Oddaljen je en kilometer od mojega. Loči ju kakih 20 do 30 m visok naraven, obsežen obronek, ki ima obliko polukroga. Spomladansko pašo do lipe in kostanja imajo moje in sosedove čebele skupno. Razlika je le ta, da imajo sosedove čebele pašo nekoliko bliže, moje pa morajo letati preko odprtega polja navzdol do zavetnih leg. Po triletnem opazovanju sem se prepričal, kolika je razlika med tema dvema čebelnjakoma glede donosa. Pri sosedovem čebelnjaku se spomladi čebele prej otre-bijo nego pri mojem. Njegove čebele že nosijo obnožino, ko so se pri mojem šele komaj sprašile. Spomladi, aprila in maja meseca, izletavajo pri sosedovem čebelnjaku čebele zjutraj bolj zgodaj na pašo nego pri mojem. Popoldne se sosedove tudi dalj časa mudijo zunaj nego moje, ki jih zadržuje hladni veter. Sosed je imel že v prvi polovici junija meseca v medi-šču težke sate, moji so pa bili še prazni. Sosed je 14 dni prej točil nego jaz. Ko sem jaz jemal med prvič, so bili pri sosedu v mediščih že ponovno težki sati. Prav tako razliko sem opazil tudi ob ajdovi paši. Moje čebele so imele ajde zadosti v bližini na domačem odprtem polju ter jim ni bilo treba letati na sosedovo polje. A kljub temu so pri nas čebele manj nabrale nego sosedove, zakaj sosedu je ajda obilneje medila nego pri nas na odprtem polju. Panje sem imel jaz skozi in skozi močnejše nego sosed, ki je tako rekoč šele začetnik. A vendar tolika razlika pri donosu spričo različnosti čebel-njakove lege. Kolika razlika mora biti šele pri takem čebelnjaku, iz katerega morajo čebele izletavati p o 2 d o 3 in še celo 4 kilometre daleč na pašo! V poletnem času, ako je vreme ugodno, ko je toplota povsod enaka, že še gre, a spomladi pa ne. Zato ni vse eno, kje stoji čebelnjak. Sklep. Ako prične kdo čebelariti v takem kraju, ki je oddaljen od spomladanske paše, ni na pravem potu, ker čebelina narava zahteva zgodnjo spomladansko pašo. Med čebelam sicer lahko nadomestimo s pokladanjem, toda obnožine pa ne moremo. In če bi to tudi bilo mogoče, ne bi bilo naravno. Čebela ima spomladi nagon za nabiranje obnožine po cvetlicah. Če ji dopušča vreme, jo gre iskat, čeprav je je v panju polne sate. In če je ne dobi blizu, je gre iskat tudi daleč, čeprav tvega življenje zanjo. Obnožino dobivajo čebele na odprtem polju na sadnem drevju, toda mnogo prepozno. Izletavati začenjajo prej, ko je na odprtem polju še malo cvetja ali pa nič. Ako čebele ne dobe obnožine v zgodnji spomladi in morajo čakati sadnega cvetja, tedaj se v panjih zalega prepočasi množi; kajti matica se ravna po donosu. Ako je donosa malo, je tudi zalege malo, ako je pa donos obilen, je temu primerno tudi zalege ter so panji hitreje na višku razvoja. Kjer pa ni zgodnje spomladanske bere1, si pa pravočasno ne opomorejo. Ko se prične potem glavna paša, ali pa če je treba čebele v glavno pašo kam drugam prepeljati, niso plemenjaki na višku razvoja in ne morejo paše izkoristiti. Tedaj pa končni uspeh ne more biti p o -voljen! To so važna vprašanja, zlasti za čebelarje začetnike. Zato je pri nas zelo malo takih krajev, kjer bi mogel čebelar brez težav idealno in uspešno čebelariti. 1 Zgodnjo spomladansko bero računamo v toplejših krajih proti koncu marca meseca, v mrzlej-ših krajih pa do srede aprila. Vojfk pride ikus zh^b^llno Potejne, ali Pot, katerga one fkus Obrozhke Ivojga ihivoda ven [potijo. Anton Janša (§ 14.). * * % Dvoje Sorte Ihpisha le v'enimu Pajnu snajde, ta perva nar ble potrebna Sorta, inu katire je tud nar vezh, je fterd, katiro is Ivojem dougem Jesikam is vise Sorte Rosh v Ivoje Truplu potegnejo, inu Izer v en Mihu r, is katerim lo n a -lalh sa to od Nature previden e. Anton Janša (§ 19.). * * * Mi imamo Izer dobro Palho v nalhih Deshelah, pa bi vender fhe snala biti boli, aku bi vfsi tailti, kateri zh^b^lle fhpogajo, po fvojih Traunikah, Borlhtah, shivih Plotah take Drevefsa inu Germe naladili, katiri so zeb^l^llam boli perjetni... Anton Janša (§ 184.). Čebelnjaki članov ljubljanske podružnice. 3. Čebelnjak gospoda župana Ivana Zakotnika v Zg. Šiški. Dve družini v enem panju. I. Močan. plodišču novega panja zbegane, se niso roparicam dovolj v bran postavile. Vsi moji poizkusi, da bi ropanje preprečil, so bili brezuspešni. Nato sem prenesel napadeni panj v hladno klet, a ko ga postavim tretji dan na njegovo staro mesto, se je ropanje ponovilo prav tako, če ne še huje. Imel sem v bližini, v 20 minut oddaljeni vasi dobrega prijatelja in izkušenega čebelarja. Menda ne izdam tajnosti, če omenim, da je bil ta moj prijatelj g. Sajevic iz Stare vasi pri Postojni. Prenesem svojega reveža še tisti večer k svojemu prijatelju v goste. Drugi dan je bil popoln mir. Nastopilo je nenadoma štirinajstdnevno hladno in deževno vreme. Čebele so v tem času le malo izletavale. Ker je nato postalo zopet lepo in je bila paša zadostna, sem si mislil, da so roparice gotovo že pozabile na svoje zločinsko opravilo. A glej! Ko prinesem panj zopet na sma številka lanskega »Slov. Čebelarja« je prinesla sliko čebelnjaka starega notranjskega čebelarja Ivana Sa-jevica iz Stare vasi pri Postojni, ki je bil moj prvi čebelarski učitelj, za kar sem mu še danes hvaležen. Članek gospoda urednika mi je vzbudil vesele spomine na notranjsko čebelarstvo in na gospoda Sajevica. Naj mi bo dovoljeno, da napišem dogodek, ki se mi je pripetil v prvem letu mojega čebelarjenja. V nekem A.-Ž. panju sta prezirnili dve družini. Tisto iz medišča sem preselil, še preden se je pričela izdatna pomladanska paša, v plodišče novega A.-Ž. panja. Nesreča pa je hotela, da so mi ga še tisti dan napadle roparice, čeprav sem bil po svojem mnenju previden. Ker so bile preseljene čebele zaradi prevelikega prostora v njegov pravi dom, navale roparice na svoj stari plen s še hujšo silo nego prvič. To me je jako ujezilo, a obupal vendar nisem. Panju zamašim žrelo, ga postavim do večera v hladno klet in zvečer hajdi zopet v goste k prijatelju čebelarju v Staro vas. »No, to je pa že odveč,« pravi prijatelj. »Revež naj sedaj kar pri nas ostane, da bo imel mir iri si morda vendar še kaj opomore.« Da bi se ta panj še pravočasno razvil in si do glavne paše zadostno opomogel ni bilo upanja. Zato sem se odločil, da mu pridružim v medišče družino iz ekspor-tovca, ki sem jo imel kakor nalašč še na razpolago. To bi bilo torej nekako prestavljanje. In glej, zopet nesreča! Pri prenosu eksportovca so se zaradi prevelike vročine v panju mladi, z zalego in medom napolnjeni sati podrli in zmečkali. S prijateljem jih odstraniva ter pričneva z združevanjem. Žalostno ogledujeva dva sata, ki sta ostala še nepoškodovana, in iščeva matice, da bi jo odstranila, a matice ni in je ni. Streseva vse čebele na veliko rjuho ter iščeva natančno, pa vse zaman. Bila sva mnenja, da se je ponesrečila in se najbrže zadušila med podrtimi sati. Strte sate sva nato nadomestila s praznimi ter omela čebele v medišče omenjenega panja. Panj se je sedaj naglo razvijal in napredoval. Kar čuditi se je bilo njegovi pridnosti. Obnožino so nosile kakor bi metlo; brada vališča je bila od jutra do večera polna pridnih čebelic in žrelo je bilo vsekakor premajhno. Žrela v medišču čebele niso uporabljale, čeprav je bilo popolnoma odprto. V kratkem času je bil panj nabito poln čebel v medišču in v vališču. Na vseh satih so bile podaljšane celice in je bilo videti, da so polne medu. Prilično čez mesec dni mi pravi prijatelj: »Izmed vseh panjev je sigurno ta vaš gostač najboljši. Po-glejva, ta mora imeti gotovo polno medu. Čebele nakadiva in potegneva stranski sat iz medišča. A kako se začudiva, ko si sat ogledava! Poleg obilega medu in ob- nožine je imel tudi polno zalege, zadelane in nepokrite. Tudi drugi sati v medišču in vališču istotako. Torej matica je bila ostala med čebelami, a je pri združevanju nisva našla. Medišče je bilo pravilno ločeno od vališča z matičino rešetko. Čebele so pa uporabljale izključno spodnjo prašnico, čeprav sta bili obe odprti. Sodeč po zunanjih znakih, bi popolnoma pravilno sklepal, da je v panju samo ena družina. A vendar sta bili dve, ki sta se med seboj lepo razumeli, uporabljali pa skupno samo spodnje žrelo. Ker sem pa hotel imeti v panju le eno družino, sem matico iz medišča odstranil. Glavne paše je bilo kmalu konec. Čez tri tedne je dal ta panj vendar 17 kg medu, čeprav ga je zadelo med letom toliko nezgod. Za zimo si je pa nabral na jelki več nego zadostno zalogo medu, ob kateri je prav dobro prezimil. S svojimi čebelami sem se še tisto leto zaradi premestitve moral preseliti v prijazno mestece južne Štajerske. Čebelice mi tudi tukaj nudijo dosti zabave in razvedrila; tudi nezgod in nepri-lik mi ne manjka, ki me pa danes ne razburjajo več tako, kakor so me prvo leto. Čebelarskih prijateljev sem si tudi tukaj kmalu pridobil in živimo, kakor je to med čebelarji običajno — v najlepši slogi. Ena, al druga Rosha v Verto, ene al druge noter pernelsene Hlazhize (obno-žina — op. ured.) ihe ni sadoltnu Inamine, de bi zh^b^lle Pomanjkanje ne im B « qiUAOJ}3A qrasBl qiusB[ jod qtujB[qo -3- "T lO O X o cm m — in CM CM (M CN CM CT! O — — Oi — co o o m . — omin~-ocNcoxcoa> —■ O - — CM x to m x o o> o m tc — x — CM omot- — o^r — luogaus s I I I I I I I I I I I I I ! I I I q|UA3Z3p qiu}3jzi ■sf m C» cn CM CTl o CM ro O Tf ro rf X ro cn tn r- + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + X oi m ro m CM CM rt tn CNl rn —1 ro V- tn .n t— tO CNl CN CM CM CM CM CM CN CN ro CN oi CN CNl CN CM CN CN CN CN CN + + + + + + + + + i i + + + + + + + + + + — + co ^ oi TP CM CM 1 O M oi oŠ rt o 1 CN ?! — CN 1 a> ji 1 - « T" O o O in o I ro o o O | _ o m o m | _ O m ^ tu - - 1 _! — CT3 O) 1 CN cn 1 CTi 1 m ni X CM — — ro — — o O O o I 1 1 m m o m 1 i _ tO O) O UD '— 1 ! 1 O —t- a-. I r~ 1 1 S ' 1 CN t -t CM CM ro r> o O m t-, o ■n | 00 tn CNl | | o [ ■T 1 co X -t ar. co d o o lO m m I o m o o i m O O o n in o m o t- iO CJ ro tO t— in X rn CNl X * - " — — CM — CM CN CN CM c-i o o r: O m I m i o O <-> o CNl in -i m in r-t o O X lO — a> -sf 1 c/) 1 o to o o m on / 1 i CN tO i- CM ■ 1 1 CN CN CN C^J — — 00 CM o o o o o | o o O O m m m in o _ _ O t— 03 m — 1 X co t to o X X X o CM —T i — ro CN ' — ro o o lO 0 i I m o o m 1 i i I — ■n — to o o 1 ! cn m 1— 1 1 1 ! »t 1 1 t- 1 ' rt ~ CN --o o o o m o 1 C") in O m 1 ro CN m 1 (-3 in rt ^ in „ CM m C3 ro N a -a >N ■N >N 'N co 'N 'N 1 'N 1 >N >N 1 3 >N 3 « 'N 1 >N >N 3 'N 1 »N I, 1 i iS i t/i 1 <3 • :eS < C < < < < <33 < < C < < u 0) < u u 3 < C C < < a O U UJ a o H u B u rt > O o o\ C 3 «J N -o "S u a C >u OJ «J 4) S 0» _C > O 3 ^ U ^ a> o C/3 Cki -C s '-5 «3 co | s s 3. S S £ o ™ & «8 u g oo ON CM C G C m .2. o 15 3 cS HJ a cS u a M 3 »o J > S ro O C ra j "O C8 C T3 > C TJ< O u o "Oi o C ON S 2, E T3 O a cS Ji O J f E S 21 ro o CM C 4> o to H .2. «rt O ■VD c8 Ji C -G nO t> f m u t-» m rt --- •oc <8 o .H rti C u "S O 4) O U £ E . nO NO ro _ 3 -C -3S C8 --- % ^ s "S S* o O 2! 2 _Q o ° a q o . ' rt _ —' « O l. •o« a 41 •or 3 t. > rt» to co nO r- ro, 3 >o s 4) 00 "C a T s 5 3 O o (M ^ ro m lo o m o Z _ C 3 rt G 73 >N cs O Ih C* E CM. 3 o "Č8 •N "C a ca o 'S >N O trt 73 CS > CS > O -G . 4* a Jr oo O C -f 5 > S v." OH c/J o t— cS 3 -G 3 Q > oo ^ - g CM rr rr u c -C O a cS C ro m m o in ro O O O rO a o — G rt (8 rt N >« _ 41 3 :> u o 4> >M u C C O 4) U Ji CS > o C C o 41 > > rt! > C oo OS Od 20 opazovalnih postaj jih je za letošnji junij 13 poslalo poročilo, da so čebele več porabile nego donesle. V letu 1923. je bilo od 17 postaj le ena taka, v letu 1924. od 19 postaj 3 in v letu 1925. od 17 postaj niti ena. Pašo na cvetju in celo na izdatni akaciji je dež popolnoma uničil. V začetku meseca je edino smreka, od srede pa jelka deloma medila kljub vremenskim nepri-likam. Zato so bili čebelarji v bližini smrekovih in jelovih gozdov še v najboljšem položaju. Čebelarji iz Ljubljane in okolice, iz Novega mesta in drugod so bili deležni te ugodnosti, ko so prepeljali v pašo. Strah pred zimo se pojavlja od vseh strani. Vse povprašuje, kaj naj se stori. Zadnje naše upanje in rešitev je ajda. Kdor nima v bližini ajde, naj takoj po-izve za primerno pasišče. Kdor še ni nikdar prevažal, naj prej prečita navodilo v A. Žnidaršičevi knjigi »Naš panj«. Mnogi nas opozarjajo na neobdačeni sladkor za zimsko krmljenje. Letos bi bil zelo na mestu. Naše čebelarsko društvo se je obrnilo na »Savez«, da ga izposluje. Upanje na ugodno rešitev je majhno. Iz razpredelnice II je razvidno, kako je v zadnjih štirih letih meseca junija 1. stalno padal donos, 2. v kakem razmerju je donos s toplino zraka, izletnimi dnevi in padavinami. Razpredelnica II. Mesečni pregled za junij zadnjih štirih let. Leto Povprečni mesečni donos dkg Povprečna toplina I/.letnih Soln-čnih Deževnih dni je biio povprečno 1923 835-4 + 20-5° C 29-8 19-2 8-5 1924 5697 -f 18-5° C 28-7 14-2 11-6 1925 583-5 + 17-2°C 28"- 11-5 12-3 1926 124-8 + 16-0° C 24-8 7-2 13-1 't i Društvene vesti. Prevoz razstavnega blaga na čebelarsko razstavo v Dubrovniku. V tej zadevi je izdala ljubljanska železniška direkcija tole ko-mercijalno naredbo z dne 16. julija 1926, št. 77.930/26. Vsem postajam! »Savez jugosla-venskih pčelarskih društava« priredi od 20. do 27. avgusta t. 1. v Dubrovniku svojo prvo »Zemaljsku pčelarsku izložbu«. Za prevoz izložbenih predmetov veljajo odredbe tarife za robo, del II., odsek B—XIII., in sicer od 1. julija 1926. Pošiljke morajo biti naslovljene na naslov: »Jugoslavenska pčelarska zadruga v Dubrovniku.« — G. D. K. O. Br. 5790 od 24. VI. 1926. Pripomba. Gori omenjena tarifa določa brezplačni prevoz razstavnih predmetov z razstave. Razstavljalec plača tedaj samo stroške prevoza v Dubrovnik, nazaj pa ne. Vesti iz podružnic. Podružnica za Šmartno pri Litiji in okolico je imela občni zbor dne 27. decembra 1925. 1. Udeležencev je bilo malo. Izvoljen je bil tale odbor: za načelnika Franc Peklar, obč. tajnik v Šmartnem, za odbornike: Franc Koprivnikar, Ivan Vrabič, Ivan Javornik, za tajnika Pavel Bric, za blagajnika Miha Bernik, za delegata Miha Bernik, za namestnika pa Pavel Bric. Zbor je sklenil, naj priredi podružnica v Šmartnem predavanje. — Franc Peklar, načelnik. Podružnica v Šoštanju je imela redni občni zbor dne 3. januarja t. 1. Udeležba je bila zelo slaba, ker je bila zadnji dve leti slaba čebelarski letina, članov je pa dosti le takrat, kadar je dosti medu. V odbor so bili izvoljeni gg.: za predsednika Anton Kosi, za tajnika in blagajnika Ivan Melanšek, za odbornike Anton Potočnik, okrajni sodnik, Martin Bizjak, Franc Forstner, Valentin Kožel, za delegata Anton Potočnik, za njegovega namestnika pa Ivan Melanšek. — Melanšek, tajnik. Čebelarska podružnica na Vrhniki je imela občni zbor dne 20. decembra 1925. 1. Predsednikovega poročila ni bilo zaradi njegove opravičene odsotnosti. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je zbor vzel z zadovoljstvom v vednost. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: za predsednika Slavko Vuk, za podpredsednika Franc Dremelj, za tajnika in blagajnika Ivan Buh, za odbornike Fr. Markelj, Ignac Grom in Valentin Košmerl, za delegata Slavko Vuk, za njegovega namestnika pa Valentin Košmerl. Zbor je sklenil, da priredi podružnica celodneven tečaj v začetku junija meseca. Sklenil je tudi, da kupi podružnica 1000 akacijevih sadik in da preskrbi za čebelarski voz s streho. Podružnica za Ptuj in okolico je imela občni zbor dne 6. januarja t. 1. V preteklem letu je štela 19 članov in priredila eno poučno predavanje, na katerem je potovalni učitelj g. Jurančič predaval zlasti o prezimovanju čebel. Načelnik našega društva, g, Ivan Podgoršek, se je udeležil s svojim panjem čebelarske razstave na Dunaju, za kar je dobil diplomo ter veliko bronasto kolajno. Naši člani imajo skupno 262 panjev, med temi 251 s premičnim delom. Razmeroma največ je kunčevcev, gerstungovcev in ameriških. V preteklem letu je imela podružnica 812 Din dohodkov in 722 Din izdatkov, torej prebitka 90 Din. G. svetnik Sor-man je poročal o občnem zboru osrednjega čebelarskega društva, na katerega so prispeli štajerski delegati baš k poslednji točki dnevnega reda, ker je vlak imel zamudo. Ako gredo delegatje na tako daljno pot, naj bi jih zbor vendar nekoliko počakal, vsaj tako se je glasilo mnenje naših zboro-valcev. Pri volitvi novega odbora je bil zopet izvoljen za načelnika g. Ivan Podgoršek, mizarski mojster na Bregu, za njegovega namestnika g. Fra-njo Rižner, oficijal pri srezkem poglavarstvu v Ptuju, za tajnika in blagajnika g. Franjo Jamšek, nadučitelj z Brega, za odbornika pa gospoda: Franjo Kancler, mizarski mojster na Sp. Hajdinu in Franjo Podgoršek, knjigovodja na gradu Turnišču. Za delegata je bil izbran g. svetnik Dragotin Sor-man, za njegovega namestnika pa g. Ivan Podgoršek. V Dubrovniku bo zastopal podružnico g. major Ferenčak. Podružnica je priredila v majniku enodneven tečaj pri modernem čebelnjaku g. Kanclerja. Sprejel se je tudi predlog, naj »Slov. Čebelar« objavi osnutek novega čebelarskega zakona.* Podružnica se pridruži protestu ptujskega olepševalnega društva zoper nezmiselno pokončavanje ptujskih drevoredov. Ko je bil spored opravljen, se je g. načelnik zborovalcem zahvalil s krepkim čebelarskim pozdravom ter zaključil lepo uspeli zbor. Hvala pa tudi g. Berliču, ki nam je postregel z izborno medico lastnega izdelka. Podružnica na Jesenicah na Gorenjskem. Na inicijativo potovalnega učitelja in tajnika Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani g. Jožeta Okorna se je sklical na dan 3. januarja 1926. 1. ob 3 popoldne pri Tancarju na Jesenicah sestanek vseh čebelarjev jeseniške in koroškobelske občine. Povabilu, ki sta ga razposlala čebelarja Pohar in Šetinc, se je odzvalo 31 čebelarjev, med katerimi so bili posamezni tudi z Bleda in Bohinjske Bele. Otvoritveni govor je imel g. Okorn, ki je nato predaval o naprednem čebelarstvu, A.-Ž. panju ter o čebelarski organizaciji. Zanimivo predavanje so navzočni čebelarji poslušali z vso pozornostjo. Nato se je vršil občni zbor. Ker podružnica v zadnjem letu ni več delovala in tudi odbora ni bilo, je bil izvoljen za začasnega predsednika zborovanju g. Ivan Šetinc, ki je pozval navzočne, naj se priglasijo za člane in plačajo obenem članarino. Prijavilo se je 18 čebelarjev za člane v nanovo poživljeni podružnici. Pri volitvi so bili izvoljeni: za predsednika Ivan Pohar, za njegovega namestnika Jože Markeš, za tajnika Ivan Šega, za blagajnika Ivan Šetinc, za odbornike pa: Anton Žu-mer, Kristijan Štolcar, Franc Rabič in Matija Kli- Ne moremo, ker leži osnutek pri kmetijskem ministrstvu in ne vemo, kakšen je. Od prvotnega osnutka se v marsičem razlikuje. — Op. uredn. nar. Za delegata na občni zbor osrednjtga cruštva v Ljubljani je bil izvoljen Ivan Šega, za njegovega namestnika pa Franc Žerjal. Po izvršenih volitvah je bilo govora o raznih strokovnih zadevah ter se je pri tem ugotovilo, da je za napredek čebelarstva izredno veliko zanimanja. — Ivan Pohar, predsednik. Podružnica v Jarenini je imela občni zbor dne 6. januarja t. 1. Udeležba je bila povoljna. Predsednik Valentin Toplak je pozdravil navzočne ter jih vzpodbujal, naj ne obupajo zaradi pretekle slabe letine. Obeta se nam letos sadno leto, torej tudi čebelarjem medeno leto. Zatorej bo treba skrbeti že spomladi pred pašo, da se opravila v čebelnjaku pravočasno izvrše. Blagajnikovo poročilo izkazuje 92 Din imovine. Pri volitvah je bil iznova izvoljen stari odbor, in sicer gg.: Valentin Toplak za predsednika, Fr. Šumenjak za podpredsednika, Just Črnko za tajnika in blagajnika, Josip Kovačič in Simon Fliser za odbornika. Za delegata za občni zbor osrednjega društva je bil izvoljen g. Josip Kovačič, za namestnika pa g. Alojz Supanič. V okolišu podružnice je 1G7 dunajskih, 12 A.-Ž., 12 gerstungovih, 10 najserjevih, 19 kirarjevih, 4 kunčovih in 20 ameriških panjev, skupno 184 ple-menjakov. Na koncu občnega zbora se je g. nadučitelj Josip Čonč zahvalil g. predsedniku za neumorno delovanje v čebelarskem društvu ter mu čestital k 401etnici njegovega čebelarjenja. Člani so eno-dušno vzklikali: »Živel naš predsednik!« — Just Črnko, tajnik. Podružnica za Limbuš in okolico je imela občni zbor dne 8. decembra 1925. 1. v limbuški šoli. Predsednik je podal natančen pregled o delovanju podružnice v minulem letu. Podružnica, ki je bila ustanovljena dne 4. januarja 1925. 1., je imela 11 članov. Dne 5. julija je priredila predavanje, na katerem nam je podal potovalni učitelj Jurančič na zelo poljuden način razne dobre nauke o umnem čebelarstvu. Udeležba domačinov je bila jako pičla, pač pa se je predavanja udeležilo precej čebelarjev iz sosednjih krajev. Dne 6. septembra 1925. 1. je priredila mariborska podružnica sestanek pri čebelnjaku g. Šiške v Bistrici, kjer je g. Puškar iz Studenc pokazal, kako moramo čebele zazimljevati. Podružnica je imela v minulem letu 478 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Izvoljen je bil sledeči odbor: za načelnika Ivan Šiška, posestnik v Bistrici, za namestnika Bruno Rozband, šolski upravitelj v Lim-bušu, za odbornike Hinko Radaj, postajenačel-nik v Bistrici, Andrej Kac, sedlar v Pekrah, za tajnika in blagajnika pa Ivan Robič, učitelj v Lim-bušu. Sklenili smo tudi, da priredi podružnica skupno s kmetijsko podružnico predavanje. — Ivan Robič, tajnik. Podružnica na Krtini je imela občni zbor dne 6. januarja t. 1. pri »Jerinem Jaku« na Prevojah. V odbor so bili izvoljeni: Janko Rahne, notar na Brdu, za predsednika, Martin Urbanija, posestnik na Rovah, za namestnika, Julij Majer, šolski upravitelj v Dobu, za tajnika in blagajnika, za odbornike pa: Janko Vila, posestnik v Dobu, Viktor Sotenšek, šolski upravitelj na Brdu, Matija Pir-nat, posestnik in kovač v Krtini, Ivan Soklič, posestnik in gostilničar v Zalogu, Peter Grčar, posestnikov sin v Dragomlju. Za delegata sta bila izvoljena Julij Majer in Viktor Sotenšek, šolska upravitelja v Dobu, ozir. na Brdu. Podružnica pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Lani je poklonilo osrednje čeb. društvo podruž- niči dva A.-Ž. panja. V enem so čebele, ki so se lani krasno razvile in dobro prezimile, čeprav je panj žolna srdito obdelovala, kakor da bi ga bila hotela kaznovati za drznost, da se je vrinil kot prvi med dunajske panje. Drugi je prazen in se rabi za razkazovanje, oziroma za vzorec. V zimi 1925/26 sta poslana A.-Ž. panja dobila pet bratov. To kaže, da se tudi v tem okolišu polagoma A.-Ž. panj udomači. — Tajnik. Podružnica v Domžalah je imela 28. marca t. 1. ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni za predsednika Jos. Adamič, za tajnika in blagajnika Karel Košir, za odbornike Anton Kerš-manc, Karel Flis, Jakob Okorn, za delgata pa g. Jos. Adamič. Dne 25. aprila t. 1. smo imeli celodneven tečaj. Zaradi slabega vremena je bila dopoldanska udeležba pičla. S poljudnimi besedami in s praktičnimi poizkusi nam je g. Josip Okorn povedal in pokazal, kako se čebelari v A.-Ž. panjih. Pri nas v teh panjih malo čebelarijo. Gospodu predavatelju pa prav srčna hvala za trud in pouk! Podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je imela občni zbor dne 14. januarja t. 1. L. 1925. je štela 16 udov. Premoženja ima 308 55 Din. Leta 1925. je priredila dva poučna shoda: pri Sv. Benediktu in pri Sv. Ani v Slov. goricah, na katerih je govoril g. Ivan Jurančič. — Za delegata je bil izvoljen Tomaž Kralj, posestnik v Ihovi, pošta Sv. Benedikt v Slov. goricah, v odbor pa: za predsednika Fr. Sal. Gomilšek, župnik pri Sv. Benediktu, za podpredsednika Tomaž Kralj, posestnik v Ihovi, za tajnika Matija Maurič, posestnik v Negovi, za blagajnika Janez Vrbošt, posestnik pri Sv. Benediktu, za odbornika pa Blaž Urbanič, posestnik na Ščavnici. Soglasno sta bila sprejeta predloga: 1. Podružnica priredi dva poučna shoda pri Sv. Benediktu in pri Sv, Ani in naprosi za predavanje g. Ivana Jurančiča, 2. Čebelarsko društvo za Slovenijo naj izda posebno knjižico o zdravilni moči medu, v kateri naj bo tudi navedeno, za katere bolezni je med zdravilen. S tako knjižico bi se konsum medu zelo povečal. Iz Žirov. Dne 18. maja t. 1. smo imeli v Gorenji vasi čebelarsko predavanje. Predaval je g. Okorn. Vidi se mu, da je strokovnjak in čebelar z dušo in s telesom in da zna čebelarje navdušiti. Marsikaj smo zvedeli in se naučili, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Ko bodo vsi dobri in resni čebelarji spoznali važnost takih predavanj, se jih bodo gotovo udelževali v večjem številu. S prirejanjem takih sestankov izvršuje čebelarsko društvo hvalevredno delo. Saj je baš v čebelinem življenju skrito toliko zanimivega, da mora to zanimati vsakogar, kdor ima le nekoliko čebelarske krvi. In baš na takih sestankih je za to lepa brezplačna prilika! Tukaj lahko prosiš za nasvete in potožiš, kar ti je na srcu. Navdušen in z novimi upi se vračaš od takega preda- vanja. In kako je prijetno bivati par ur med samimi čebelarji! Zato pa čebelarji, stari in mladi, nikjer in nikoli ne zamudite lepih prilik. Pri prostih razgovorih me je g. Okorn malce podražil, kaj je z žirovskimi čebelarji. Na predavanju res nismo bili baš častno zastopani, to pa zaradi skrajno slabega vremena. Vendar pa nas je v naši ravani precej. Pravil mi je, da je bila v Žireh svoj čas čebelarska podružnica z nad 40 člani, ki pa je žalibog zaspala. Škoda je tako lepe in potrebne organizacije. Treba in lepo bi bilo, če bi začeli vsi čebelarji, kar nas je v Žirovski ravani in v naših hribih, resno razmišljati, ali in kako bi zopet zbudili podružnico iz dolgega zimskega spanja? Toliko za danes. Žirovški čebelarji, premislite in oglasite se v našem »Slov. Čebelarju«. Anton Jobst. Podružnica v Lazah je imela redni letni občni zbor dne 1. januarja t. 1. v Lazah. Po pozdravu predsednika je podal svoje poročilo tajnik in blagajnik. Podružnica je imela lansko leto 16 članov. Predavanja in tečaja ni priredila nobenega. Nabavila si je dve strokovni knjigi za pouk tukajšnjim čebelarjem. Poročilo je bilo odobreno. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni: Franc Krmavnar za predsednika, Anion Kastelic za namestnika, Ivan Nagode za tajnika in blagajnika, Matija Govekar, Franc Turk in Jože Kušlan pa za odbornike. Za delgata in računskega preglednika je bil izbran Anton Šebenik. Po končanih volitvah je tajnik predlagal, da bi si podružnica nabavila stiskalnico za voščine in da bi se priredil celodnevni tečaj, in sicer dne 6. junija t. 1. Nato se je razvil pogovor o tukajšnjih čebelarskih razmerah in o izboljšanju paše. Zbor je sklenil tudi, da si nabavi podružnica 1000 akacijevih sadik. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Navzočni g. Šebenik je bil tudi naprošen, da napravi stiskalnico. To je tudi obljubil za jako nizko ceno. Za naklonjenost so se mu zahvalili vsi člani tukajšnje podružnice. Podružnica za konjiški okraj je izvolila na svojem rednem občnem zboru dne 27. decembra 1925 za prihodnjo upravno dobo naslednji odbor: Janka Časla, šol. upravitelja v Žičah, za predsednika, Josipa Srebreta, posestnika in organista v Oplot-nici, za podpredsednika, Antona Strigla, šol. upravitelja na Keblju, za tajnika, Franca Bergleza, šol. upravitelja v Čadramu, za blagajnika, za odbornika pa Karia Mravljaka, šol. upravitelja v Zrečah in Matijo Majcena, orožn. postajevodjo v Ločah. Ta;nik. Občni zbor podružnice pri Št. Janžu na Drav. polju se je vršil dne 3. januarja t. 1. Izvoljen je bil stari odbor. Za delegata je bil izvoljen Anton Ekart, za njegovega namestnika pa Ivan Kancler. Letina za nas čebelarje ni bila kaj posebnega. Edino ajdova paša nas je malo potolažila, da so čebele tri dni pridno nabirale. Prezgodnji dež jim je pa uničil pašo. Ant. Ekart, tajnik. Drobiž, Urednik. Polovična vožnja za vožnjo v Dubrovnik na čebelarsko razstavo in kongres »Saveza jugoslav. pčel. društava« je že dovoljena! Vendar že! V mariborski oblasti se zdi, da so prav resno začeli misliti na zatiranje če-belnih kužnih bolezni. Vse kaže, da bo veliki župan, oziroma šef veterinarskega oddelka začel z energično akcijo, da širjenje bolezni omeje. Že to, da se omenjena oblast sploh zanima za pretečo nevarnost, nas izredno veseli, ker imamo upanje, da se bo naposled vendarle to ali ono ukrenilo. To, kar se je doslej storilo, je bore malo. Ne smemo za-molčati, da bi bili lahko mnogo več storili, če---no, ko bi bili čebelarji v okuženih krajih bolj preudarni in delavnejši za občo korist. In čebelarske podružnice! Kako krasna naloga se jim nudi baš glede zatiranja kužnih bolezni! Tu bi morali odbori pokazati izredno delavnost, pokazati, da jim je čebelarstvo resnično pri srcu in da so odbori tudi v resnici kos nalogi. Bomo videli, ali so! Brez ovinkov pa pravimo, da bodo uspehi mogoči le tedaj, če čebelarji napravijo natančen načrt za zatiranje gnilobe. Vse prizadete podružnice bi morale potem enotno postopati in se vzajemno podpirati ter vztrajno in — brezobzirno delati, pa se bodo uspehi naglo pokazali. Za zgled naj bo Ljubljana, ki je bila pred dvema desetletjema gnezdo kuge. Danes ni niti sledu te bolezni, zatrli smo jo popolnoma. Pa ni šlo čez noč, nasprotno, tudi za ljubljanske čebelarje je bil to trd oreh, pa smo ga le zdrobili, ker je bila volja močna. Poznamo gospoda šefa mariborskega veterinarskega oddelka kot delavnega in odločnega moža, zato upamo, da se bo tega problema lotil z vso odločnostjo. Dosegel pa ne bo mnogo, če ga ne bodo podpirali čebelarji, zlasti pa podružnice. Toda z združenimi močmi se bodo premaknile gore in najbolj medena pokrajina Slovenije — ptujsko, mursko polje in Slovenska krajina — bodo rešeni strahotne čebelne kužne bolezni. Na delo vsi, sila je velika! Stran z našo domačo čebelo! Mi moramo vzrediti drugo pleme, ki se bo gnilobe laže ubranilo. Našo sivo čebelo moramo križati s kakim odpornejšim čebelnim plemenom, dovesti jej moramo nove krvi--- V tem zmislu piše v 7. številki zagrebške >>Pčele« g. Schneider iz Capraga. Mimogrede deli prijaznosti tudi slovenskim čebelarjem. Piše: »I naša brača Sloveni ponosni s svojom pčelom zažmiriše (zapirajo oči) kod svega toga, samo da im pčela ne izgubi poznate sive dlačice, ne vidješi, da i kod njih več hara bolest truleži legla.« Poskrbeli bomo, da dobi g. Schneider primeren odgovor! Posebne vrste sleparstvo uganjajo banaški in sremski trgovci z medom. Kupec iz Slovenije piše po vzorec, ga dobi ih vidi, da je blago po okusu in na oko dobro. Na podlagi vzorca naroči med. Ko ga prejme, odpre posode in z zadovoljstvom ugotovi, da mu je prodajalec postregel točno po vzorcu. Račun plača in si mane roke, veseleč se dobre kupčije. Ali je 12 Din za kg sploh kaka cena? Pa pride iznenadenje. V svoje največje začudenje kmalu ugotovi, da je bil v posodah z vrha dober med, spodaj pa brozga najogabnejiše kakovosti. Kaj naj sedaj stori? Rok za reklamacijo je že potekel, blago je plačano, na nebroj pisem sploh ne dobi odgovora od prodajalca — med mu ostane, pa naj počenja, kar hoče. Te dni smo videli večjo tako pošiljko, pa tudi kupčev dolgi obraz. . . Zatorej pozor pred takimi sleparji! Enotno mero za »kranjiče« je za svoje člane uvedel koroški čebelarski »Landsver-band«. Odločil se je za mero 13 X 30 X 65 cm znotraj merjeno, torej za Janševo mero. Panji so v širini še za 2—3 cm večji. Ali bodo gorenjski čebelarji še vedno ostali pri sedanjih panjičkih. Ali še sedaj ne uvidijo, da smo izgubili mnogo kupcev v tujini tudi zaradi premajhne mere? Kupci so iskali močnih plemenjakov, pošiljali smo jim pa panjičke za čmrlje. Pa nas tudi izguba kupo-valcev ne bo izpametovala! Stara navada, železna srajca . . . Za čebelni pik. Bezgovega cvetja (samega, brez pecljev) denimo v večjo steklenico do tri četrtine, nato nalijmo kisa do vrha in steklenico zavežimo s papirjem. Tako naj stoji šest tednov. Nato precedimo tekočino in jo natočimo v manjše steklenice ter jo shranimo. Če si namažemo s tem ekstraktom roke in obraz, smo varni pikanja. Če čebela piči, vzemi soli, kar je z dvema prstoma primes, jo napoji z 90% špiritom in z njo odrgni pičeno mesto, pa ne bo niti bolečine niti otekline. Leipz. Bztg. Pater Romedeus na Tirolskem je zdravil nozemo na tale način: Na 4 1 sladkorne raztopine je dal žlico navadne soli in žlico glav-berjeve soli. To zmes je krmil bolnim družinam tri tedne, vsaki po % 1 na dan. Bolezen je baje prenehala. To zdravilo je priporočal tudi okoliškim čebelarjem, a nekaterim se ni ljubilo kupiti sladkorja, pa so pokladali solno in glavberjevo raztopino kar zunaj v napaja-lišču. Čebele so to tekočino baje rade uživale in jim je pomagala. V kritičnih časih ne pozabimo na to sredstvo in ga preizkušajmo, 6 uspehih pa poročajmo. Bienenvater. Poseben vlak za prevoz čebel v ajdovo pašo bo vozil letos od Dovjega do Novega mesta. Doslej je vozil le do Ljubljane, letos se bo pa spustil kar do dolenjske prestolnice. Kdaj bo vozil vlak, bo pravočasno razglašeno. Na ljubljanski železniški direkciji imajo čebe- larji veliko zaslombo. Ni čuda, saji se razni načelniki in nadzorniki ukvarjajo z »muho«, pa bi potem čebelarji ne dosegli take malenkosti, kakršna je poseben vlak. Veseli nas, da je ljubljansko železniško ravnateljstvo čebelarjem tako izredno naklonjeno, in prosimo, naj ostane tudi v bodoče. Sploh vsa čast slovenskim železničarjem brez razlike; vsi strežejo čebelarjem pri prevozu čebel, kar najbolj morejo, da izvrše prevoz gladko, naglo in brez večjih katastrof. Čebelarji naj pa ne pozabijo, da je na lokomotivi strašno vroče in da stroj vse previdneje potegne, če mu pomažeš grlo s čašo vinca in vtakneš pod nos dobro smotko. Ločila pri vlivanju satnic. 1. Na 11 vode in % 1 špirita deni veliko žlico medu. 2. 20 do 30 g pšeničnega škroba zamesi z mrzlo vodo in zmešaj v 3 1 vode med vrenjem. 3. Siratka od mleka, ki je dobimo pri izdelavi sira. Bienenvater. Ubogi europski čebelarji! Ameriška čebelarska liga opozarja ameriške čebelarje na lipski velesejem, kjer se jim nudi lepa prilika za sklepanje velikih kupčij z medom. Bodo nas bodo Američani pritisnili ob zid! Iz prakse. Lansko jesen sem moral čebelam dodati zimske zaloge. Razmere so nanesle, da sladkorja ni bilo mogoče kuhati. Odločil sem se, da bom pokladal neprekuhano sladkorno raztopino. Doslej sem pital vedno prekuhano raztopino (na 2 kg sladkorja 1K 1 vode). To se mi je vedno dobro obneslo. Sladkorna raztopina ni bila toliko gosta, da bi se strdila, pa tudi ne toliko vodena, da bi panji močili. Ker sem bil posvarjen, da se sladkor v mrzli vodi ne bo raztopil, niti če dam na kilogram sladkorja liter vode, sem napravil poizkušnjo 1 kg : % 1 vode. Sladkor je bil v pol ure popolnoma raztopljen. Ta poizkušnja je dala približno 1 Vi 1 raztopine. V veliko kad sem nato vsul sladkorja, na-točil primerno vode in začel takoj z mešanjem. V poldrugi uri je bil sladkor popolnoma raztopljen. Nato sem čakal, da se je na površini raztopine zbrala vsa nesnaga, ki sem jo pobral z gostim cedilnikom. Dasi je bil suh sladkor na videz čist, se je zbralo na vrhu raztopine neverjetno najraznovrstnejših smeti. Kaj vse človek požre — oprostite, ne morem bolje reči! Pokladal sem več dni dan in noč in — mnogo izkusil. Nekateri pitalniki sistema Žni-deršiečvega niso požirali, čeprav smo jih prej temeljito v vodi izprali in očistili. Vzrok; slaba izdelava v vratu in tulcu, oziroma sedlu pri požiralniku. Kadar kupujete pital-nike, jih takoj preizkusite in vrnite, če imajo to nadležno hibo! Čebele so planile po krmi strastno. Iz vseh ulic so vrele proti pitalniku, se gnetle in ce-pale v raztopino. Drugi dan sem opazil, da so iz panjev prihajale čebele, ki so imele po krilih vse belo strjenega sladkorja. Padale so z brad na tla in lazile po zemlji. Zleteti niso mogle, ker so se jim krila zaradi sladkorja sprijela. Zaradi tega jih je mnogo poginilo. Torej — slamnate bilke v pitalnike, kadar nalijemo krme naravnost v pitalnik! Opazoval sem tudi, da so čebele prve tri litre naglo znosile v satje, potem pa čimdalje počasneje. Prenehal sem s pokladanjem za en dan in nato zopet začel, in glej, čebele so raztopino zopet živahno jemale. To nas uči, da čebele (trsni) sladkor iz početka urno pre-delavajo (invertirajo) v grozdni sladkor, da pa naglo obnemorejo. Predelava pesnega sladkorja je za čebelni organizem skrajno naporna. Organi, ki so zaposleni pri predelavi takega sladkorja, izredno naglo odpovedo, ker sluznice ne morejo proizvajati in dovajati raztopini tako naglo tistih kislih slinastih sokov, ki so potrebni za predelavo neužitnega pesnega sladkorja v »med« (grozdni sladkor). Ušivo matico zgrabi z dvema prstoma za krila in jo deni v matičnico. Nato puhni vanjo parkrat tobakovega dima, pa ne več kot trikrat. Krplji, omamljeni od tobaka, bodo kmalu začeli padati z matice. Ker smrdi matica potem po dimu, jo vrži v razredčen med, da se z njim omaže, potem sezi s kazalcem v med pod njo in jo spusti na sat. Čebele takoj planejo po medu in matico naglo do suhega obli-žejo, pa se nam ni treba bati, da bi jo zaradi vonja po tobaku umorile. Mazilo za lepenko na strehi: 1 kg cementa zmešajmo z 1 litrom mleka. Jurančič. ČEBELARSKA KNJIŽEVNOST. Kritika o knjigi »Jugoslavenski pčelar«, spisal in založil I. Antionioli, uspos. učitelj čebelarstva v Dubrovniku, 1925. Borna je naša čebelarska književnost. V majhno culico bi lahko povezali vsa dela, dobra in slaba. Slabih je več, med te pa sedaj lahko uvrstimo še »Jugoslavenskega pčelara«. S kritiko o tem delu smo odlašali od meseca do meseca. Čim bolj smo se poglabljali v snov knjige, tem teže nam je bilo odločiti se, navsezadnje je pa ozir do našega čebelarstva zmagal. To vendar ne gre, da bi pri sedanjem stanju čebelarske vede kdo posvečal taka negodna čebelarska književna dela »narodu kraljeviča Marka«,. kakor je storil g. Antonioli. Naš zdravi in mladi narod je pač vreden več obzirnosti baš sedaj, ko je glede čebelarstva še v povojih. Baš v tej naj-kritičnejši dobi razvoja bi morali pisatelji zlasti paziti, da mu nudijo samo zdravo čebelarsko duševno hrano. Le na podlagi te bo mogel naglo napredovati in si bo mogel ustvariti trdne temelje za nadaljnji napredek. »J. Č.« ni ne ptič ne miš, ni pisan niti za narod, niti za izobraženca. Pisatelj je porabil mnogo dragocenega časa in se mnogo trudil, toda njegova volja je bila večja nego moč — nalogi ni bil kos. Že v jezikovnem oziru je odpovedal. Če je to srbohrvaščina, je tudi ljubljanski predmestni žargon knjižna slovenščina. V knjigi je mnogo nepotrebnih tujih izrazov in spakedrank, ki jih je pisatelj v naglici nezmiselno skoval. Pa pustimo to! Glede jezika naj obračunajo z njim njegovi ožji rojaki, V stvarnem oziru bi imeli prav mnogo pripomniti. Toda, če bi hoteli podati popolno kritiko, bi morali napisati knjigo . . . Zato se moramo omejiti le na najpotrebnejše. Poprej pa še omenimo, da ima knjiga tudi glede razdelitve snovi in obsežnosti posameznih poglavij precej nedo-statkov. Ponekod se je pisatelj preveč zajedel v teorijo, premalo pa se oziral na prakso. Poglavje »Med i vosak u kučanštvu« zavzema 11 strani, prevažanje čebel v pašo pa ■— 2. Čebelarska botanika se šopiri na 17 straneh, VIII. odsek »Raz-pečavanje medu, rojev in matice in nakupovanje čebel« pa obsega, reci in piši, suhe 2'A strani. Teorijo podaja pisatelj čestokrat preobširno, pri praktičnih poglavjih mu pa včasih prenaglo zmanjka potrebnih besedi. Pa oglejmo si nekoliko posamezna poglavja. I. »Nešto o povjesti pčelarstva.« Tu mrgoli netočnosti. Pri sestavi je g. pisatelj na marsikaj pozabil. Za Schirachom bi moral uvrstiti velikega čebelarskega klasika Antona Janšo, pa ne ve o njem ničesar povedati. Prezrl je tudi genijalnega Ukrajinca P. I. Prokopoviča, ki je vsaj desetkrat več vreden nego Schirach, ker je že pred Dzierzonom izumil panj s premičnimi sati. Kje je ostal Čeh Živansky? V pisavi lastnih imen je nebroj napak. Zdi se mi, da je to sploh bolezen jugoslovanskih pisateljev. Ali se motimo? — Pisatelj dr. Zibaldo utegne biti identen s prof. Sieboldom, Reamur, Leukart, F. W. Cowan, Chechire, Ciesilsky, Titoff, Phillipis, Grawenhost, Maeterlinch, Jeker, Kromer. Žnider-žič bi moral pisati pravilno: Reaumur, Leuckar', T. W. Cowan, Cheshire, Ciesielski, Titow, Phillips, Grawenhorst, Maeterlink, Jecker, Kramer, Žnideršič. Swammerdam ni prvi ugotovil spol matice, to je storil že Aristoteles, Swammerdamovo »B;jbel der Natuur« (ne Bybel der Natuure) je preložil na latinsko Hieronimus David Gaudius, ne pa dr. Boerhave (prav prof. medicine Boerhaave), ki je oskrbel prvo izdajo v holandskem jeziku. Dzierzon se je rodil 16., ne 15. jan. 1811. Mehring je izumil stiskalnico za satnice leta 1858., ne 1857., Lang-stroth je umrl leta 1869. V odstavku »Pčelarstvo kod nas« je istotako precej netočnosti. Razpravo o rojenju čebel je P. P. Glavar sicer prevedel na slovenski jezik, toda prevod je ostal v rokopisu in niti ne vemo, kje je; izšel pa je 1. 1906. prevod, ki ga je oskrbel pisec teh vrst. Slovenska čebelarska književnost je površno omenjena. Večino pisateljev (Goličnika, Dajnka, Sumperja, Porento, Jeriča, Černeta, Lakmayerja, Jegliča itd.) in njih del pisatelj ne pozna. Med čebelarskimi pisatelji svetovnega slovesa ni Gerstunga, dr. Zandra, Arm-brusterja, Buttel-Reepena, Petrunkeviča i. dr. To so velike zvezde na nebu čebelarske književnosti. Namesto teh je naštetih premnogo angleških in laških del, ki jih pri nas niti ne moremo citati. Kakšen namen ima torej njih navajanje? Menda ne za okrasek knjigi? II. Koristi pčelarstva. To poglavje nima primere v čebelarski književnosti in je res vse izvirno, kar tam čitamo. Pisatelj pretirava do- bičkanosnost čebelarstva prav po čebelarsko-- Uspehe, ki so mogoči v posameznih letih in v nekaterih krajih Jugoslavije, generalizira. Po računih g. A. se glavnica (n. pr. 8200 Din), ki jo čebelar investira, obrestuje s 35% (!!!), kajti od 10 panjev pridela čebelar ob srednji paši 200 do 300 kg, ob dobri pa 600 kg medu v vrednosti 18.000 Din. Po pisateljevem računu bi Dalmacija lahko imela 128.300 panjev (na vsaki km 100!!) in bi potem pridelala na leto povprečno 2,566.000 kg medu v vrednosti 76,980.000 Din. Jeli, to so računi! Pa naj še kdo reče, da čebelarji ne znamo rac streljati. Na koncu tega poglavja vzklika g. Antonioli: »Na posao, jugoslavenski bračo! Ne propuštajmo ništa što diže našu snagu, naše dobitke.« Mi pa vprašujemo g. Antoniolija, kako je to, da on ni še obogatel pri čebelah? Zakaj pa on nima več stotin panjev, če se glavnica tako sijajno obrestuje? Pa naj mu mi povemo: Zato, ker je teh 35% naraslo v domišljiji človeka, ki ne zna računati, človeka, ki zna drugim svete dajati, sam sebi pa iz previdnosti ne. (Pride še.) Listnica uredništva. G. I. K. v C. Ne moremo priobčiti, ker so take poizkuse napravljali že pred 25 leti, pa se niso obnesli. Način čebelarjenja, ki ga popisujete, so nazivali federativni način, pa je vse propadlo. Je pa tudi nevaren v takih krajih, kjer gospodarijo bolezni. Zdravo družino lahko okuži bolna družina, ki je v istem panju (skupno medišče!). Vrhtega — konec julija meseca ne kaže začeti z vzrejo matic, takrat je že prepozno. Nikar se ne pritožujte čez uredništvo, ki drage volje objavlja vse dopise, ki imajo količkaj pomena. Ne smete pa zahtevati, da bi urednik moral objaviti vse, kar mu pošljejo dopisniki. Uredniku je prepuščeno, da izbira gradivo po svoji vesti in po svojem preudarku. Sicer pa na svidenje na občnem zboru, takrat se lahko o vsem temeljito raz-govorimo. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Cenili čebelarskega orodja in potrebščin ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din A.-Ž. panj na 10 satnikov..........•......... . . . A.-Ž. panj na 9 satnikov z verando.................. Isti na 10 satnikov.................•........ Baloni za 1 liter Din 8-—, z odprtim podstavkom vred.......... Baloni z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča........... . Barva za matice.......................... Begalnice............................. Brizgalka za roje.......................... Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emailiran...... Deska za pritrjevanje satnic.................. . . . Doza za 25 kg medu, iz fine pločevine................. Doza, leseni obod, za pošiljanje po železnici............... Euskol (zavitek).......................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) . . . . Kadilniki po Din 85-—, boljši..................... Kapa čebelarska (s tkanino) Din 45-—, žimnata ............. Klešče zj A.-Ž. panje...........'.............. Klešče za gorko stavbo ...................... Kolesce za vtiranje žice, navadni 16"—, boljši.............. Kožica, zaklopna, za odlaganje satnikov s čebelami............ Luknjač za okvirčke ........................ Matičnice (kletke) raznih vrst od 2 do 13 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti............ Mreža, žična, za okna (pocinkana), kvadratni meter . . . ........ Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu........... Nož za izpodrezavanje satja..................... Nož za odkrivanje satja....................... Odvijač za vijake......................... Okvirčki za A.-Ž. panje (nezbiti), za komad............... Pajčolani po Din 30-—, oziroma Din 34-—, z žimnatim vložkom....... Pitalnik za A.-Ž. panj iz bele pločevine..... .......... Pipe čebelarske (pihalnik)...................... Posode za med, pločevinaste, a 4 kg.................. Iste za 55 kg........................... Posoda, glej doza za 25 kg..................... Iste (leseni sodi) za 50 kg..................... Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden............. Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit tudi za vrtno porabo........ Razstojišča, pločevinasta, namesto kvačič za 9 ali 10 satnikov....... Rešetka, matična, močna (domačega fabrikata) za 1 panj......... Rešetka, nemškega fabrikata, m2................... Rešetka najfinejša, sestavljena iz palčic 34 X 15 cm......... . . . Rokavice čebelarske........................ Samokadilnik »Vulkan«.....................t . Sipalnik, lesen, za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov............. Sito za čiščenje medu (pločevinasto).................. Svetilke za zalivanje satnic..................... Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec................ Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................... Šablona, jeklena, in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačič)......... Ščetica za ometanje čebel .............v ......... Šilo 7 a vrtanje, luknjic . ...................... Tehtnica............................. Točilo za med, najnovejšega sestava, pločevinasto, za 3 satnike 27X41 cm in emajl. Točilo za med z bronastim okriljem in emailirano.............. Točilo za 10 okvirjev obojestransko (za velike obrate)........... Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic.............. Topilniki za voščine ......................... Vilice za odkrivanje satja..................... • Zapahi za žrela: a) kovinski, enostranski...................... b) isti, dvostranski........................ c) leseni (Trinkov sestav) s peresom................. Žica, v klobčiču, dkg........................ 280 325 350 16 18 14 10 160 130 6 40 12 8 30 90 46 34 26 20 33 56 3 40 100 10 10 3 1 46 18 70 12 200 40 50 8 30 2 12 150 18 80 125 25 20 53 3 10 24 8 3 1150 1120 1220 3580 50 80 28 2 3 1 75 50 50 50 40 GOSPODARSKE KNJIGE Janša, Nauk a čebelarstvu Humek, Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120-—. ■ _ ■ Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s OlOVCnSKcl KUnariCa. slika.™,v besedilu in 33 barvnimi tabelami vna- ravnih barvah, sedma izdaja. Vezana Din 220-—. _ Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači V9fllQ lf fincnnfilfl ICTlf II sadni uporabi in o konserviranju sadja in zele-.OdUJC ¥ yUOfJUUllIJOiVU. njadi. Za gospodinje in dekleta prir. M. Humek. Pojasnjeno s 13 barv, prilog, in 42 slik. 30 Din. __ Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. uOSuOUin ISTVO Priredila S. M. Lidvina Purgaj. S 156 slikami. Zdravstveni UWW|IWUIIIjUilU. del spisal dr Franc Dalšak Din 40._ v llAMimii L;:. ■ Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo vele- Nasveti za niso in dom. - k°"tna ^p*«*1 1 Din 32-—, vezana Din 48-—. Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Z 42 pod. Sestavil M. Humek. 20 D. nunnliMii ¡M mnuAlSA» Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z DlBSKGV in marelica« 22 slikami in 2 barvnimi tabelami. Sestavil M. Humek. Din 12-—. »i^jj Navodilo za spozinavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi NaSc 0000 tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek, rav-" natelj meščanske šole. Vezano Din 100'—. t/. MnniiniAn v nov' me" s Pr'dejano naštevanko do 100. Pre- ivumcna racunica fledna,praktičn? kn^a posestna« m lesne trgovce, sestavil Janko Dolžan. Vez. Din 30-—. v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar.) Vezan Din 30-—. Računar ^____si___■___■ kraljevine SHS. Izdalo društvo slovenskih profesorjev. ¿.emijepiSm atlas Sedem _ podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor No- QlnUOI1Pi Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pre-OlUVCIlvI. gled. Napisal Fran Erjavec. Vezan Din 60'—. (Zgodovinski razvoj trgovine in prometa. £ficfinftat*cl#9 nonnrafiia Naravni pogoji in človek. Produkcija. Trgo-UUo|JUUul oftd ycuyl dlljd. vina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. Vinko Šarabon. Vezana Din 48-—. Parni kotel. Ojačen beton. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvidon Gulič. Din 30'—. Učna knjiga za stavbne šole in stavbne obrtnike. I. del. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neoja-čenega betona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30-—. jugoslovanska knjigarna V Ljubljani