Ljudje in dogodki Hajdina • Koline so bile na podeželju vedno praznik
O Strani 18 in 19
s i ¡ Štajerski
Ptuj, torek, 12. decembra 2023
Letnik LXXVI • št. 96 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Aktualno Pragersko •
Prenova v treh letih dražja za 24 milijonov evrov
O Stran 3
Podravje Ormož • Letos ukrajinske šolarje čakajo prve ocene
O Stran 4
Kmetijstvo Slovenija, EU •
Rdeč karton odločitvam iz bruseljskih foteljev
O Stran 9
Ljudje in dogodki Podravje •
Namesto joge Cerkev priporoča molitev
O Stran 11
v
Šport Nogomet •
Celjani izkoristili neučinkovitost in naivnost šumarjev
O Stran 13
Podravje • Gradnja kolesarskih stez bo precej dražja od prvih izračunov
Vrednost že presegla 15 milijonov evrov
Nedvomno dejstvo je, da se bo gradnja dobrih 40 kilometrov regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju podražila. Koliko jih bo vse skupaj stalo, v Markovcih in Ptuju niso navedli, saj da čistopisa končnih številk še nimajo. Več na straneh 6 in 7.
40-milijonski protipoplavni ukremnaDmvi
Za staro strugo od jezu navzdol niti centa
Podravje •
Občine za zimsko, službo rezerviral! visoke zneske
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot.
Štajerski TEDNIK radioPTUI
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 12. decembra 2023
Haloze • Bolj je zima radodarna s snegom, večji so stroški zimske službe
Za zimsko službo v haloški občini tudi do 140.000 evrov
Bele zime iz proračunov haloških občin odnesejo precejšnja sredstva. Velike količine snega namreč pomenijo višje stroške zimske službe. Občine skrbijo za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, z izbranimi izvajalci pa imajo sklenjene koncesijske pogodbe. Ob tem so hribovske občine v primerjavi z drugimi v neenakopravnem položaju, saj jim država posredno za čiščenje cest nameni enako vsoto denarja kot tistim, kjer snega v vsem letu sploh nimajo. Za vse občine v Sloveniji namreč velja enak sistem financiranja.
Občine, ki imajo hribovite predele, imajo več težav z izvajanjem zimske
službe. Izvajalci zimske službe najprej splužijo tiste ceste, kjer poteka trasa
šolskega avtobusa.
Ob izdatnih snežnih padavin v planiranem letu se lahko stroški zimske službe tudi podvojijo. Občina Podlehnik je v zadnjih letih za izvajanje zimske službe v povprečju namenila okoli 60.000 evrov na leto, in sicer od 30.000 do 140.000 evrov, odvisno od količine zapadlega snega. V proračunu za leto 2024 so za zimsko vzdrževanje cest predvideli 65.000 evrov. Pred desetimi leti so bili stroški za izvajanje zimske službe približno enaki. Izvajalec je občinski režijski obraz s pogodbeniki. Posamezni izvajalec skrbi za okoli 18 kilometrov cest. Skupna dolžina lokalnih cest na območju podlehniške občine znaša 100 kilometrov. Kljub hribovitim predelom in razpršeni poselitvi se na občini trudijo, da bi bile vse ceste enako vzdrževane in zagotovljena prevoznost v vseh vremenskih pogojih. »Posebnih prioritet nimamo definiranih, so pa vsekakor najpomembnejše ceste, kjer potekajo linije avtobusnega-šolske-ga prevoza. Ob nastopu zimskih pogojev delujemo preventivno s posipanjem že pred nastopom padavin in zmrzali, s pluženjem pa takoj ob zaznavi oprijemanja snega na cestišču,« so pojasnili na občini Podlehnik.
V občini Zavrč plužijo in vzdržujejo okoli 80 kilometrov cest in poti. V zadnjih petih letih so v povprečju
porabili okoli 52.000 evrov letno. V letošnjem proračunu za izvajanje zimske službe in letnega vzdrževanja planirajo 100.000 evrov, drugo leto pa 80.000 evrov. Občina ima sklenjeno koncesijsko pogodbo z izvajalcem CPP do leta 2027 in določen prioritetni vrstni red, kar pomeni, da najprej očistijo tiste predele, kjer vozi šolski avtobus, nato pa vse druge.
Snežni plugi gredo najprej na lokalne ceste
Majšperški župan Sašo Kodrič pojasnjuje, da je pri sprejemanju proračuna težko natančno predvideti, koliko sredstev nameniti izvajanju zimske službe. Glede na porabljena sredstva iz preteklega obdobja povprečno za izvajanje zimske službe porabijo okoli 75.000 evrov. Koncesijsko pogodbo imajo sklenjeno do leta 2027 s podjetjem Žolger, ki ima za izvajanje zimske službe več svojih izvajalcev in tudi nekaj izbranih podizva-jalcev. Plužijo vse ceste (makadamske in asfaltne) v skupni dolžini okoli 185 kilometrov, posipavajo pa okoli 155 kilometrov asfaltiranih cest. »Občanom svetujemo, da se v primeru zapletov pri izvajanju zimske službe najprej obrnejo na koncesionarja oz. lokalnega izvajalca, s katerim urejajo ali odpravljajo morebitne težave. Razvrstitev cest
Povprečni letni obseg sredstev za zimsko službo v petih letih
Občina:	Višina sredstev (v evrih)	Dolžina lokalnih cest
Podlehnik	60.000	100 km
Zavrč	52.000	80 km
Majšperk	75.000	185 km
Žetale	63.000	94 km
Cirkulane	59.000	124 km
po prednostnih razredih določi strokovna služba tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže,« je pojasnil Kodrič. V I. prednostnem razredu so vse lokalne ceste, dostopne (javne) poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov ter drugih javnih ustanov in institucij. V II. prednostnem razredu so vse druge javne poti ter pločniki, posamezna parkirišča in druge javne površine. Ob letošnjem prvem snegu so že v zgodnjih jutranjih urah splužili in posipali vse asfaltne ceste, tudi višje ležeče.
»Vedno se najde kdo, ki ni zadovoljen«
V občini Žetale so v letu 2020 za zimsko službo porabili 42.500 evrov, v 2021 66.800, lani pa 44.600. Pred desetimi leti, ko so bile snežne padavine izdatnejše,
Vir: občine na območju Haloz
je bil ta znesek precej višji in je znašal okoli 90.000 evrov. Izvajalec, CP Ptuj, skrbi za pluženje 94 kilometrov in za posipavanje 72 kilometrov cest. »Plužimo po prioritetnem planu, po navadi začnemo plužiti prej, kot je zakonsko določeno. Vedno pa se najde kdo, ki ni zadovoljen. Trudimo se, da imajo vsi občani splužene ceste, tudi dovozne poti do svojih domov. V hribovitih predelih pa je vedno težava, ker po navadi zapade več snega, ceste so ozke, po prioritetnem planu pa niso med prvimi na vrsti. Zato je vedno malo nejevolje občanov, ki živijo na takšnih območjih,« je izpostavil župan Anton Butolen.
Na občini Cirkulane so povedali, da v povprečju za zimsko službo namenijo okoli 59.000 evrov. V letošnjem proračunu so za ta namen rezervirali 132.000 evrov, v proračunu za drugo leto pa 100.000 evrov. Višina porabljenih sredstev
Na Ormoškem rezerviranih 191.000 eurou
Skrb za čiste ceste v zimskem času je v Ormožu razdeljena med Komunalno podjetje Ormož in izvajalce po krajevnih skupnostih. Izvajalci bodo letos z 22 vozili solili in plužili 505 kilometrov cest. Javne poti v KS Ormož so v pristojnosti ormoške Komunale, v KS Ivanjkovci in Kog je izvajalec Rajko Bukovec, s. p., v KS Miklavž pri Ormožu Danijel Plohl, s. p., v KS Velika Nedelja in Podgorci pa bodo javne poti čistili v podjetju Grad-Trgo. Komunalno podjetje Ormož je, kot pravi župan Danijel Vrbnjak, zadolženo tudi za zimsko službo na lokalnih cestah, mestnih ulicah, javnih parkiriščih, kolesarski stezi in pločnike po občini. V proračunu je za zimsko službo 2023/24 rezerviranih nekaj manj kot 191.000 evrov, vendar v tem znesku niso zajeti stroški dela občinskega režijskega obrata, ki je zadolžen za čiščenje mestnih pločnikov. (SD)
je v veliki meri odvisna od tega, kako huda je zima. V letu 2013, ko je bilo veliko snega, so porabili 144.850 evrov. Tudi pri njih je izvajalec CPP, pogodbo z njim pa imajo sklenjeno do leta 2026. V prednostnem razredu III je 43 kilometrov lokalnih cest, v V. razredu pa 81 kilometrov javnih poti. »Vse ceste
so splužene vsaj v skladu s pravilnikom, glede na specifiko naklonov cest začnemo aktivnosti že veliko pred predpisano debelino zapadle snežne odeje, tako da so ceste hitro posipane, asfaltni odseki pa v čim krajšem možnem času spluže-ni,« so pojasnili na občini.
Estera Korošec
Foto: Bobo
Slovenija, Podravje • Podjetji Nomago in Arriva služita tudi s prevozi beguncev
Letos za prevoze beguncev do azila več kot 660.000 evrov
Država je letos do decembra za avtobusne prevoze tujcev, kijih zalotijo pri ilegalnem prečkanju meje in izrazijo namero za mednarodno zaščito, do azilnega doma oziroma njegove izpostave porabila 662.624 evrov.
Generalna policijska uprava in policijske uprave iz Kopra, Novega mesta, Ljubljane, Maribora in Nove Gorice so pogodbe za letos sklenile z družbo Nomago, mariborska policijska uprava pa še eno z družbo Arriva.
Generalna policijska uprava je aprila lani pogodbo s prevoznikom sklenila za dve leti v višini nekaj manj kot 22.600 evrov z možnostjo povečanja za 30 odstotkov ter podaljšanja za nadaljnji dve leti. Januarja letos so mariborska, koprska in novomeška policijska uprava skupaj sklenile polletno pogodbo v višini pol milijona evrov, aprila pa so
posamične pogodbe s prevozniki sklenile še policijske uprave same.
Najvišje stroške s prevozi prosilcev za azil ima koprska policijska uprava, ki je z Nomagom sprva sklenila dveletno pogodbo v višini dobrih 95.000 evrov, a jo nato z aneksom že dvakrat povišala in podaljšala, tako da je zdaj štiriletna pogodba vredna skoraj 250.000 evrov
Iz dobrih 36.000 evrov so morali pogodbo prav tako že dvakrat zvišati na PU Novo mesto, kjer je ta zdaj vredna 94.000 evrov. S 35.500 na 57.000 evrov je že zrasla pogodba PU Maribor, z 20.000 na 32.000
evrov pa pogodba PU Ljubljana.
Prvotno podpisane pogodbene vrednosti se tako držijo le še na PU Nova Gorica, kjer je ta vredna dobrih 14.000 evrov, dveletno pogodbo v višini nekaj manj kot 26.000 evrov pa ima sklenjena tudi PU Celje, a letos še niso izvedli nobenih izplačil. Ob tem so na notranjem ministrstvu še pojasnili, da avtobusne prevoze uporabljajo v primerih, ko gre za večje število prijetih oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo. Tako namreč lahko varneje in učinkoviteje izvedejo policijske postopke na policijskih postajah.
Sta
Foto: arhiv ST
torek • 12. decembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Za porečje Drave 40 milijonov evrov, za staro strugo od jezu navzdol niti centa
Če iniciativa občin zaspi, država na okolje pozabi
Po letošnjih katastrofalnih poplavah, dejansko najhujših v sodobni zgodovini države, so se politika, stroka in javnost vsaj mesec ali dva intenzivno ukvarjale z vprašanji vodotokov in poplavne varnosti. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so vodotoki zanemarjeni, slabo vzdrževani in ob nepredvidenih vremenskih razmerah, teh pa je zadnja leta vedno več, tudi zelo nevarni.
Silovite poplave so ljudje ob Dravi izkusili že leta 2012. Po poplavah se je na terenu izvedlo nekaj posameznih protipoplavnih ukrepov, ki pa situacije še zdaleč ne rešuje-
jo celostno. Republiška direkcija za vode (DRSV) sedaj za proti-poplavne ukrepe ob Dravi namenja skoraj 40 milijonov evrov, a se na spodnji Dravi, od jezu Markovci
Uspešni v Dupleku in Cirkulanah, v Markovcih in Gorišnici ne
Poslanci imajo te dni na mizi zakon o obnovi, ki predvideva ukrepe za v neurjih najbolj prizadeta območja, to pa sta savinjska in koroška regija. Tudi v tem zakonu Spodnjega Podravja ne najdemo, kljub temu da Drava neprestano ogroža območje. Čeprav so vodotoki v domeni države, so pobude lokalnih skupnosti in županov pri načrtovanju ukrepov še kako pomembne.
Primer je občina Duplek, kjer jim je z županovim angažmajem uspelo ob Dravi urediti protipoplavne nasipe, ki so se izkazali za učinkovite rešitve. Sedaj bodo uredili še problematiko Žitečkega potoka. Tudi občini Cirkulane na čelu z županjo Antonijo Žumbar je s prizadevanji, da se na Borlu uredi protipoplavni nasip, uspelo.
V občinah Markovci in Gorišnica se v desetih letih ni premaknilo čisto nič. In tudi sedaj so oboji pri reševanju protipoplavnih rešitev izpadli, saj bi morali iti državi, enako kot druge občine, z rešitvami naproti.
proti meji s Hrvaško, ne bo naredilo čisto nič. Čeprav v lokalnem okolju ni človeka, ki ne bi zagovarjal stališča, da bi bilo treba gramoz iz dravske struge odstraniti, bo to še naprej samo pobožna želja, ne pa tudi dejanski in učinkovit ukrep, s katerim bi ublažili razlivanje reke izven njenega korita. Od lokalnih skupnosti očitno na pravi naslov ni prišlo dovolj iniciative, da bi se tudi od Markovcev navzdol začela urejati protipoplavna zaščita območja. Problem ni samo poplavna voda, ki uničuje premoženje ljudi, ampak tudi sedimenti, ki jih odlaga (mulj), v katerih so zdravju škodljive težke kovine.
Ukrepi za Ptuj, Duplek in Starše
Protipoplavne ukrepe, ki jih financirata država in Evropska unija, bodo izvajali na območju Ptuja, Dupleka in Starš, pa tudi ob Dra-vinji in Polskavi. Direkcija za vode v mestni občini Ptuj do leta 2027 načrtuje suha vodna zadrževalnika
„V okviru kohezijskih projektov na območju Drave nizvodno od Markovcev ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti niso predvideni," so povedali na Direkciji RS za vode.
na potokih Rogoznica in Grajena, suhi vodni zadrževalnik in ureditev ribnika v Ljudskem vrtu ter ureditev brežin ob Dravi na območju Vi-čave. Za projekt bodo namenili 29 milijonov evrov evropskih sredstev in šest milijonov iz državnega proračuna. Na Ptuju bodo proti-poplavno urejali še območje Čre-te, vrednost del bo milijon evrov, končali naj bi jih že v naslednjem letu. Kot smo poročali poleti, se
pri zemljiščih za zadrževalnik ob Rogoznici zatika, saj kmetje ne želijo prodati zemljišč, ker jih potrebujejo za kmetijsko dejavnost. Na Direkciji so pojasnili, da so v teku postopki razlastitev.
V Dupleku ima DRSV v načrtu ureditev Žitečkega potoka, med drugim bodo ob njem gradili kam-nito-betonski zid in nasip. Dela so ocenili na 600.000 evrov in bi jih končali naslednje leto. Visokovo-
dni zidovi in nasipi v vrednosti 2,4 milijona evrov so v letu 2024 načrtovani tudi v občini Starše.
Protipoplavni ukrepi so predvideni še ob Dravinji in Polskavi, kjer se območje ureja zadnjih nekaj let. Tokrat bodo na vrsti Zbelovo-Mla-če, Zgornja Polskava, akumulacija Medvedce ter ukrepi za varstvo biotske raznovrstnosti in ekosis-temov.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Bistriško • Uradno odprtje 113 milijonov evrov vredne naložbe na Pragerskem
Prenova v treh letih dražja za 24 milijonov evrov
S simboličnim odprtjem zgrajenega podvoza in celovito prenovo železniške postaje Pra-gersko, ki je pomembno križišče železniških poti, je bila pozabljena 15-letna agonija pridobivanja dokumentacije za izgradnjo in posodobitev železniške postaje s cestnim podvozom na tem odseku. Konec je čakanja pred zaprtimi zapornicami, kraja Pragersko in Gaj pa sta po 177 letih ponovno združena. »Gre za zgodovinski trenutek,« je dejal predsednik krajevne skupnosti Rudi Kruh.
Železniška postaja Pragersko, ki je namenjena tovornemu in potniškemu prometu, je sestavni del evropskega železniškega omrežja, saj leži na stičišču Baltsko-Jadran-skega koridorja in Sredozemskega koridorja. Posledično je to pomenilo, da so bile zapornice ob štetju prometa od 15 ur zaprte skoraj sedem ur, kar je povzročalo dolge kolone na obeh straneh, zaradi cesarje skupni čas čakanja vseh vozil znašal tudi do 80 ur (na letni ravni tudi do 35.230 ur) pred zapornicami. Z izgradnjo podvoza in podhodov na železniške perone se je povečal varnostni in okoljski vidik,« je med drugim povedal župan Ivan Žagar in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi projekta, krajanom pa za strpnost, kajti Pra-gersko je bilo dobri dve leti veliko gradbišče. Zadovoljni s projektom so tudi v krajevni skupnosti. »Ne le, da smo krajani po 177 letih ponovno združeni, pridobili smo tudi veliko parkirišče za osebna vozila in kolesa. Pričakujemo, da se bo odslej še več krajanov in okoliških prebivalcev odločilo za potovanje z vlakom, saj je Pragersko na odlični lokaciji in zagotavlja odlično lokacijo proti Mariboru, kamor je
Foto: Mojca Vtič
Predsednik KS Pragersko - Gaj Rudi Kruh je vesel, da se je končala dolgoletna agonija čakanja pred zaprtimi zapornicami.
vlak najhitrejša povezava,« je dejal Rudi Kruh.
Vrednost celotnega projekta znaša 113,41 milijona evrov, skoraj polovica denarja je iz evropskih virov, pa je povedal kohezijski minister Aleksander Jevšek in dodal: »Spoštovane sokrajanke in sok-rajani. Zakaj sokrajani? Ker sem dobršen del življenja preživel na Pragerskem, na eni ali drugi strani rampe, ko sem se vozil iz Murske Sobote v Celje v službo. Kot dolgoletni župan se zavedam, kako
pomembni so dovozi, podhodi in podvozi.« Poudaril je, da je bil projekt na Pragerskem še ena izmed mnogih finančno zajetnih posodobitev na progi do Hodoša, za katero je bilo doslej namenjenih že 600 milijonov evrov.
Železniška postaja Pragersko se odslej ponaša s prenovljenim postajnim poslopjem, peronsko in tirno infrastrukturo ter novim podhodom. Postajno poslopje ima novo fasado, streho, čakalnico ter sanitarije. Prav tako sta
Pogled na prenovljeno železniško postajo s podvozom na Pragerskem
Zadnji, 13-milijonski dodatek podpisan junija letos
Ministrstvo za okolje je maja leta 2021 izdalo gradbeno dovoljenje za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko. Ocenjena vrednost projekta je pred dvema letoma znašala 88,9 milijona evrov, sedaj so odprli investicijo, težko 113 milijonov evrov. To pomeni, da seje v dveh letih investicija podražila za 24 milijonov evrov ali za 30 %. Zadnji aneks k pogodbi z glavnim izvajalcem del, podjetjem Riko, je bil podpisan konec junija letos, in sicer v višini nekaj manj kot 13 milijonov evrov. Osrednja razloga za aneks pa naj bi bila nepredvidena dela v vrednosti 2,7 milijona evrov ter razlike v ceni, zaradi česar so izvajalci pridobili dodatnih 7,8 milijona evrov.
obnovljena objekta signalnovar-nostnih naprav in prometnega urada. Zgrajena sta bila otočni in bočni peron z nadstrešnicami, ki ščitijo potnike pred vremenskimi vplivi. Prenovljena je bila tudi tirna infrastruktura, kjer so bili nadgra-
jeni tiri in kretnice v dolžini 18,3 kilometra. Prav tako so bile nameščene nove signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter postavljene protihrupne ograje v dolžini 2,1 kilometra. Za lažji dostop do železniške postaje sta
urejeni dve parkirišči s 143 parkirnimi mesti za avtomobile ter 11 parkirnih mest za gibalno ovirane osebe. Urejena je tudi kolesarnica s 25 mesti ter 35 parkirnih mest za kolesa na prostem.
Mojca Vtič
Foto: MV
4 Štajerski
Podravje
torek • 12. decembra 2023
Primeri dobre prakse
Ormož • Večina ukrajinskih otrok ostaja v slovenskih šolskih klopeh
Letos jih čakajo prve ocene
Na Ormoškem so največ ukrajinskih otrok, ki so ob začetku vojne z Rusijo s starši, običajno le z materami, pribežali v Slovenijo, sprejeli v Osnovni šoli Ormož.
Foto: arhiv šole
Pouk na OŠ Ormož že dve leti obiskujejo tudi ukrajinski otroci.
Najprej jih je prišlo 16, v naslednjih dveh letih pa sta se jim pridružila še dva učenca. Nekateri so bili na šoli le nekaj mesecev, drugi do pred kratkim, ostali pa jo obiskujejo še danes. V Ukrajino se je vrnilo nekaj tistih, ki živijo v Kijevu, tisti, ki so z vzhodnega dela države, kjer še vedno divjajo hudi boji, pa so ostali. »Kljub temu so se mnogi čez poletje odpravili domov in se ob vrnitvi v Slovenijo soočili s kar veliko stisko. Saj veste, dom je pač dom, še posebej težko ga je zapustiti, če očetje ostanejo tam, ker ne smejo zapustiti države,« razlaga ravnatelj Aleksander Šterman.
Učiteljica slovenščine in zaupnica
Ko so k nam lani spomladi začeli prihajati Ukrajinci, so imele šole precejšnje težave z organizacijo pouka za begunske otroke. Nekih krovnih navodil takrat še ni bilo ali pa so bila precej ohlapna, zato se je vsaka šola znašla, kakor je vedela in znala. »Naša sreča je bila v tem, da smo imeli Ireno Kandrič, učiteljico slovenščine, ki govori tudi rusko in ukrajinsko. Nase je prevzela veliko dodatno breme in pomagala tem otrokom, da so se v zelo kratkem času naučili osnovnega sporazumevanja v slovenskem jeziku; ker jim je bila zato najbližje, je obenem postala tudi njihova zaupnica. Vsi ostali učitelji in seveda sošolci pa so si pomagali s prevajalniki.«
Znanje jezika je bil torej prvi korak, da so se lahko otroci vključili v šolsko skupnost in lokalno okolje. Kandričeva pravi, da so zanje organizirali razne šolske in izven-šolske aktivnosti, s katerimi so jim skušali olajšati prve mesece bivanja pri nas. Vsem
ostalim dejavnostim so tako dodali dan ukrajinske kuhinje, dvojezični naravoslovni dan, mali dvojezični slovarček za vse učence v jedilnici ...
Vključevanje v lokalno okolje
Poleg tega redno sodelujejo z zunanjimi institucijami, kot so ormoška knjižnica, ljudska univerza, glasbena šola, Rdeči križ in športni klubi, kamor se lahko vključujejo v popoldanskem času in tako živijo v povezavi z okoljem. »Skušamo jim torej nuditi varno in spodbudno šolsko okolje, z njimi
in njihovimi starši smo stkali prav posebne vezi, ki nas srčno in medkulturno bogatijo.«
Čeprav so se otroci slovenski pogovorni jezik naučili zelo hitro, pa je za osvojitev knjižnega z zahtevno slovnico potrebnega več časa, zato še vedno potrebujejo dodatne ure. »Učenje začetne slovenščine poteka tudi letos, razporedili smo ga tedensko skozi vse šolsko leto, in to po starostnih skupinah in glede na otrokovo znanje. Naše ure so zelo raznolike. Začeli smo s pozdravi in z najnujnejšimi frazami, učili so se naše pisave, saj imajo pri njih ukrajinsko
cirilico, spoznavali so besedje in pravila našega šolskega življenja ter se skozi igro, dialoge, branje in pisanje izurili toliko, da sedaj mnogi učenci že zmorejo pripraviti manjši govorni nastop v slovenščini.«
Stiske razklanih družin
Gotovo jim je bilo lažje, ker niso bili ocenjeni; prvi dve leti so namreč upravičeni do pouka brez ocen. Letošnje šolsko leto pa bo torej spet prelomno, saj jih čaka ocenjevanje. Zanje so pripravili individualne delovne načrte, učiteljski zbor ima tudi mož-
Pri vključevanju ukrajinskih otrok v slovenski šolski sistem z učenjem slovenščine načelu na Osnovni šoli Ormož redno sodelujejo z Zavodom za šolstvo, zadnje čase zlasti s primeri dobrih praks vključevanja in dela z otroki priseljenci. »Kot njihova učiteljica slovenščine, začetna prevajalka in vodja tima za ukrajinske učence na naši šoli sem konec oktobra sodelovala na srečanju, ki so ga za učitelje in vzgojitelje mariborske in murskosoboške regije pripravili na mariborski enoti Zavoda,« je povedala Irena Kandrič. »Tam sem predstavila, kako je to vključevanje potekalo na naši šoli, kako so se otroci socializirali v novem okolju in kako so se od marca lani do danes znašli v novi kulturi.«
nost, da po potrebi odobri še kakšno prilagoditev. Šterman se pri tem zaveda, da morajo biti učni programi prilagojeni tako, da z njimi ne nižajo standardov. Hkrati je pomembna gradnja pozitivne samopodo-be, ki pa ni mogoča, če zgolj poskrbijo za begunske otroke. V njihovih začasnih domovih namreč pogosto vladata žalost in tudi depresija, družine so razklane, njihove mame so tu same, saj so očetje in možje, kot rečeno, v Ukrajini. Strah jih je negotove prihodnosti, ne vedo, kdaj in ali sploh se bodo lahko vrnili v domovino, bojijo se za življenja svojih partnerjev. »Zato je treba družine obravnavati celostno, da se tudi matere čim prej vključijo v lokalno okolje. Veseli me, da se udeležujejo dogodkov, zlasti tistih, ki jih organizirata ljudska univerza in knjižnica, se tam podružijo in pogovorijo ter predvsem niso same.«
Senka Dreu
Ptuj • Odprtje Centra za krepitev zdravja: brezplačne aktivnosti
Nov program in 12 novih sodelavcev
Zdravstveni dom Ptuj je letos začel izvajati nove dejavnosti v okviru pridobljenega programa ministrstva za zdravje. Pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) od septembra naprej deluje Center za krepitev zdravja kot samostojna organizacijska enota Zdravstvenega doma Ptuj. Zaposlili so tim 12 novih strokovnjakov, ki delajo na področju krepitve zdravja in preventive.
Čeprav je Center za krepitev zdravja Ptuj začel delovati že septembra, so ga uradno javnosti predstavili in odprli ta teden. Prostore imajo v ZD Ptuj, na Potrčevi cesti. Aktivnosti, ki jih že ali jih še bodo izvajali v okviru te dejavnosti, so raznolike. Kar je za paciente posebej dobrodošlo, je brezplačno sodelovanje v programu Skupaj za zdravje.
Vodja ptujskega Centra za krepitev zdravja Uroš Železnik, ki vodi ekipo 16 zaposlenih, od tega je 12 novih sodelavcev,
Opravičilo
V članku o andraških nagrajencih, ki je izšel v petek, 8. decembra, smo v naslovu nehote preimenovali prejemnika naziva častnega občana. Pravilno se glasi: Častni občan je Edvard Kupčič. Za nehoteno napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
pravi: »Naše storitve so brezplačne, pokrivamo odrasle, otroke, mladino in bodoče mamice. Kar se opreme in prostorov tiče, smo na dobri poti, da bomo imeli po novem letu popolnoma vse potrebno.«
Z izvajanjem aktivnosti v prvih mesecih delovanja so zadovoljni. Ugotavljajo, da je obstajala potreba po takšnih dejavnostih in upajo, da bo zanimanje še večje. Po izkušnjah iz drugih centrov pacienti najpogosteje uporabljajo primarno vadbeni del, ki ga pokrivajo fizioterapevti in kineziologi. Kader, ki so ga v centru zaposlili, so strokovnjaki z raznih področij: prehrana (dietetiki), psihoedukativne delavnice (psihologi), vadba (fizioterapevti in kineziologi), dejavniki tveganja ob nastanku ali prisotnosti kroničnih bolezni (krvni tlak, sladkor, maščobe v krvi, holesterol, sladkorna bolezen tipa 2, alkohol, kajenje), šola za starše (babica), zdravstvenovzgojne delavnice po šolah ...
»Delavnice same se delijo na kratke, na katere lahko pridejo osebe brez napotitve, in pa dolge, za katere je treba pridobiti napotitev osebnega zdravnika ali pa refe-
V sklopu Centra za krepitev zdravja ponujajo raznolik nabor aktivnosti, vse so za paciente brezplačne.
renčne sestre. Je pa pri vseh profilih mogoče brez napotnice opraviti individualne preglede. Imamo pa tudi sklope modificiranih delavnic za lokalno skupnost. Npr. društva ali če podjetja želijo izpeljati in izpolniti zakonsko predpisane zahteve po zdravju na delovnem mestu, prav tako to izvedemo brezplačno, ker vse krije osnovno zdravstveno zavarovanje,« še doda vodja Centra za krepitev zdravja Ptuj.
Prostore za delovanje Centra za krepitev zdravja so v ptujskem ZD uredili sami, kar
jih je stalo približno milijon evrov. Država pa zagotavlja sredstva za plače zaposlenih, materialne stroške in drugo. Plačilo je v pavšalu, in sicer v prvih devetih mesecih bodo namenili okrog 300 tisočakov.
Pokrivajo celotno območje upravne enote Ptuj, 16 občin. »To je en komplet, ki bo pripomogel k boljšemu zdravju prebivalcev Spodnjega Podravja. Doseči želimo, da imajo čim daljše obdobje zdravega življenja. Starostne omejitve pri vključitvi ni. Dobrodošel je vsak, ki želi informacije
o dejavnostih. Nekatere delavnice so individualne, druge skupinske,« pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Tudi županja Nuška Gajšek je pohvalila to pridobitev in zaželela, da bi imel Center čim boljši vpliv na kakovost življenja, predvsem pa na zdravje prebivalcev regije. Zagotovila je še, da bo ptujska občina tudi v prihodnje podpirala takšne projekte, ki pomenijo izboljšanje pogojev zdravstva v regiji.
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 12. decembra 2023
Juršinci • Okoli pol milijona evrov za sanacijo posledic neurij
Denar za dva plazova in odtočne jarke
Občina Juršinci je z državnega proračuna za sanacijo posledic letošnjih neurij prejela slabega pol milijona evrov. Denar bodo namenili za sanacijo dveh plazov in odvodnjavanje. Za dela, kijih bodo izvedli, država zahteva projektno dokumentacijo.
Štajerski	5
Foto: CG
Župan Robert Horvat se nadeja, da bi z denarjem, ki so ga prejeli od države, poleg sanacije plazov v Senčaku in Sakušaku pred poplavnimi meteornimi vodami zaščitili še naselja v dolini - Juršince in Mostje.
„Sanirali bomo plazova v Senčaku in Sakušaku. Plaz v Senčaku je vedno večji. Maja smo ga izmerili 60 metrov, do jeseni je bil pri 116 metrih. Za en plaz smo dokumentacijo pripravili, za drugega jo izdelujemo. V kontaktu smo z izvajalci. Pričakujemo, da jih bo težko dobiti, ker bo sanacijska dela izvajalo več slovenskih občin in bodo zasedeni. Do 80.000 evrov lahko v tem primeru dela oddamo brez javnega naročila," je pojasnil župan Juršin-cev Robert Horvat.
Pred poplavnimi vodami želijo zaščititi središče Juršincev in Mostje. V obeh primerih so težava meteorne vode, ki ob nalivih pritečejo z bregov. Ker v dolini niso ustrezno speljane, začnejo poplavljati, je poudaril župan Horvat. „Z vodo, ki priteče iz Drago-viča, imamo v središču Juršincev večne težave. Kanaliziran imamo samo en del, premer kanala je premajhen, da bi ob nalivih omogočal pretok. Tako smo ob vsakem večjem nalivu v skrbeh za dve stanovanjski hiši, zdravstveni dom in delavnico, ki so v centru občine. Meteorno vodo želimo preusmeriti, da bi se v potok Krka stekal v bližini bencinskega servisa. Uredili bi jarek, na mestih, ki so pomembna za prehod kmetijskih strojev, bi položili kanale ter uredili dostope
do zemljišč. Z lastniki zemljišč smo se glede trase odvodnega jarka že dogovorili, dela smo ocenili na okoli 45.000 evrov, pripravljamo tudi projektno dokumentacijo. Druga težava so meteorne vode s Kukave, ki pritečejo v Mostje. Vodi bi želeli spremeniti pot, da bi naselje zaščitili. Načeloma smo se tudi v tem primeru z lastniki dogovorili za odkupe zemljišč, kjer bi urejali nov meteorni jarek, s katerim bi vodo preusmerili od naselja."
Voda bankine ob cestah v hrib samo požira
Poleg naštetih štirih večjih posegov bi za zagotavljanje poplavne varnosti počistili še manjši potok v kombinaciji z odvodnim jarkom med Gradiščakom in Dragovičem ter uredili dva cestna odseka. „V Hlaponcih, na tako imenovani stari cesti, bi sanirali vozišče in odvodnjavanje. Tam smo jarek letos čistili trikrat in trikrat nam je odneslo bankine. Druga trasa je v Juršincih proti Vodolu (t. i. novi Me-lič), kjer je cesta nova in smo videli, da smo z odvodnjavanjem zgrešili, saj nam je bankine konstantno odnašalo. Kakor hitro je cesta v hrib, so bankine šibka točka. Ob nalivih začne voda silovito teči po cestišču in odnese vse. Rešitev so odtočni jarki ali robniki in nadzorovano
odtekanje oziroma odvodnjavanje, najboljše po kanalih. Bomo videli, koliko bomo z razpoložljivim denarjem lahko naredili. Upam, da nam projektna dokumentacija, ki jo država zahteva, ne bo vzela preveč denarja," je delal župan Horvat.
Nujna regulacija Krke z zadrževalnikom
S sredstvi, ki jih država namenja za sanacijo po letošnjih neurjih, bodo Juršinčani rešili najakutnejše
situacije. Po besedah župana po regulaciji kliče tudi lokalni potok Krka, ki težave povzroča prav tako ob nalivih. Krka izvira pod Gomilo - pri gasilskem domu Grabšinski breg - in se izliva v Pesnico. V zgornjem toku je v običajnih vremenskih razmerah videti kot obcestni jarek z malo vode. A ko pride naliv, voda v strugi samo raste in raste. V vodotok se stekajo meteorne vode, poleg tega pa še vsi majhni izviri, ki so bili nekoč vodnjaki. Ti so opuščeni, izviri pa so ostali. In ko
voda pride, je je povsod veliko. V preteklosti, ko so to bili vodnjaki, so vodo črpali in je služila tudi za napajanje živine. Zdaj se podzemna voda iz vodnjakov ne črpa in je tudi jasno, da ob viških hitreje naraste. „Poleg tega se je spremenil padavinski režim, saj imamo močne nalive z izdatnimi količinami padavin. Menim, da bo treba pretoč-nost in ukrepe za protipoplavno varnost Krke prioritetno urediti. Projektant nam bo brezplačno izdelal idejno rešitev, o kateri sva
se pogovarjala, in jo je ocenil kot primerno. Pred Juršinci smo si zamislili suhi vodni zadrževalnik, ki bi vodo zadržal in jo regulirano spuščal naprej. Tako bi zaščitili Juršince in Gabrnik. Seveda bi na vodotoku sanirali strugo in počistili vse pre-puste. Idejno rešitev, ki vključuje regulacijo vodotoka po celotni trasi od izvira do izliva, to je vse v naši občini, bomo predstavili Direkciji RS za vode," je povedal juršinski župan Robert Horvat.
Mojca Zemljarič
Destrnik • Pod streho občinski proračun za prihodnje leto
Stroški za Tic naraščajo, kaj pa rezultati?
V drugem branju najpomembnejšega dokumenta za delovanje občine - proračuna - ni bilo slišati veliko novega, saj opozicija še vedno ni zadovoljna zaradi napovedanega najema kredita v višini 212.500 evrov.
Potrebujejo ga za gradnjo sončne elektrarne, s katero bodo ogrevali tri občinske objekte: osnovno šolo, zdravstveni in gasilski dom ter Volkmerjev dom kulture. Po zagotovilih občinske uprave bo dolgoročno prinesla precejšnje prihranke. Kot je povedala županja Vlasta Tetičkovič - Toplak, zdaj za ogrevanje omenjenih objektov porabijo kar za 60.000 do 70.000 evrov električne energije na leto, sončna elektrarna pa naj bi bila bistveno manj »požrešna«.
Ponovno je bil na tapeti Turistično informacijski center (TIC), za delovanje katerega so se stroški izpred dveh let, ko so ga ustanovili, s 5.000 povečali na 15.000 evrov. Spomnimo, da je Pošta Slovenije (PS) iz poslovnih razlogov zapustila Destrnik, poštne storitve pa je nato prevzel prejšnji najemnik Tu-ševe trgovine. Ko je tudi ta odšel, vmes je edini bankomat v občini zaprla še NKBM, je PS pred občinsko stavbo za nekaj časa postavila kiosk, v katerem so lahko občani opravili osnovne poštne storitve. Novega prevzemnika Tuševe trgo-
Ura dela tika-taka
Podobno kot opozicijski poslanci v parlamentu predsednici Urški Klakočar Zupančič očitajo nedemokratično vodenje sej zaradi poseganja v razpravo in odvzemanja besede, se z vodenjem sej ne strinjajo v destrniški opoziciji. Anton Kovačec: »Čutimo se prikrajšane za razpravo, saj nas pri tem ovira ura na projekcijskem zaslonu, ki odšteva čas. Ko se določene minute iztečejo, nas županja ustavi, tudi sredi stavka, če je treba. To vsekakor ni demokratično. Poleg tega se mi ne zdi prav, da ste nespoštljivi do razpravljavcev, saj česa podobnega nisem doživel v vseh 24 letih, kolikor sem delal kot tajnik krajevne skupnosti.«
Poslovnik s pravili je najbrž napisan z nekim razlogom, mu je odvrnila Valerija Šaško. »Če nekomu pet minut ne zadošča, da pove bistvo, potem mu tudi dve uri ne bosta dovolj. Županja se drži pravilnika za vse enako, razlika pa je v tem, da ko prekine mene, utihnem, vi pa ne.«
vine poštna dejavnost ni zanimala, zato je slednjič občinska uprava uredila lokal pod trgovino in ga oddala Benu Toplaku iz makolske-ga Zavoda Ma-Kole. Tam je odprl papirnico, pogodbeno pošto in Tic, vse troje pa deluje po enakem principu kot v Makolah.
Foto: Zavod Ma-Kole
Turistično informacijski center Destrnik deluje v sklopu papirnice in pogodbene pošte Zavoda Ma-Kole iz Makol.
Pomembno, da imamo pošto
A v opoziciji menijo, da Tic v bistvu ne deluje, tako da bi na proračunski postavki pravzaprav moralo pisati, da občina s 15.000 evri ne financira Tica, pač pa plačuje za po-
što. Valerija Malek, ki je tudi sama poštna uslužbenka, je dejala, da so lahko na Destrniku zadovoljni, ker imajo pošto, ki je odprta vsak dan, in to za več ur. Spremlja namreč pogodbene pošte v drugih občinah, kjer nimajo tega privilegija, da lahko storitve opravijo tudi v popoldanskem času, ko pridejo iz službe. »Morda sedanja ureditev ni idealna, a najbrž nam je vsem v
interesu imeti pošto. Če ima kdo boljšo idejo, naj jo pove,« je dodala Valerija Šaško, z njo pa se je strinjal Anton Sever. »Toliko pripomb poslušamo glede te pošte. Pridite s predlogi, ne pa da samo kritizirate. Povejte, kako zadevo izboljšati, a tako, da pošte ne bomo imeli spet v prikolici.«
Branko Horvat je spomnil, da je Toplak ob prevzemu Tica obljubil,
da je prvih 5.000 občinskih evrov le zagonska pomoč, kasneje pa se bo center sam financiral. »To se ni zgodilo, še več, zdaj gremo v povsem drugo smer, saj za Tic dajemo veliko več, dela pa praktično nič. Kot enega od razlogov smo slišali, da društva nočejo sodelovati: seveda ne sodelujejo, ko pa jim v Ticu ponujajo to, kar že imajo sami.«
Senka Dreu
6 Štajerski
V središču
torek • 12. decembra 2023
Podravje • Gradnja kolesarskih stez seje podražila, največ nejasnosti na Ptuju in v Markovcih
Vrednost presegla 15 milijonov evrov, a to še niso končni zneski



Nedvomno dejstvo je, da se bo gradnja dobrih 40 kilometrov regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju podražila. Čistopis številk so nam posredovali iz občin Hajdina, Kidričevo in Majšperk, ki so projekt končale in zanj počrpale evropska ter državna sredstva. Občini Markovci in Ptuj bosta financiranje projekta zamaknili še v naslednje leto. Koliko jih bo vse skupaj stalo, v Markovcih in Ptuju niso navedli, saj da čistopisa končnih številk še nimajo.
V občini Juršinci računajo, da jih bo projekt kolesarske steze stal 1,5 milijona evrov. Vrednost same gradnje bo dobrih 1,3 milijona evrov. 52.000 evrov je občina v proračunu za naslednje leto rezervirala za odkupe zemljišč, medtem ko stroškov, povezanih s samo gradnjo, vsaj sodeč po proračunu, za naslednje leto več ne planirajo.
Dejansko se je celoten postopek gradnje kolesarskih povezav vodil na, milo rečeno, čuden način, že od pridobivanja zemljišč naprej. Nekateri lastniki so se oglasili javno in izrazili kritike ter nestrinja-nja, drugi se niso želeli izpostavljati, a so delili mnenje, da „pogodbe namesto razlastitve" niso bile ustrezna pot za pridobivanje zemljišč, ki so jih občine potrebovale za gradnjo. Večina lastnikov za zemljo, na kateri so občine zgradile kolesarsko stezo, še danes ni dobila plačila - čeprav je steza asfaltirana in čaka na tehnični pregled. Na občinah pravijo, da brez odločb geodetske uprave pravne podlage za plačilo zemljišč nimajo. Na drugi strani so lastniki sila nezadovoljni, saj zemlje dve leti ne morejo koristiti, denarja zanjo pa tudi niso dobili. Vmes se je zgodila še inflacija.
Visoki so bili stroški projektiranja, ki se povečujejo, saj je treba pomanjkljivosti na trasi rešiti tako administrativno kot izvedbeno. Nazadnje so v nebo skočile še cene gradbenih del.
Gradili brez gradbenega dovoljenja
Zanimivo je, da občine gradbenega dovoljenja za projekt niso pridobivale, projekt so izvedle kot vzdrževalna dela v javno korist - čeprav je šlo za več kot 40 kilometrov novogradenj. Tudi dokumenta, ki se mu reče uporabno dovoljenje, ne bodo pridobivale, za uporabo infrastrukture zadostuje podpis ministrice. Komisijski - tehnični pregled bo sicer DRSI izvedla in pregledala, ali je prometna infrastruktura zgrajena v skladu s predpisi in standardi. Ko bo vse, kot mora biti, bo podpis na projekt dodala še ministrica Alenka Bratušek. „Vzdrževalna dela v javno korist določa Zakon o cestah, Gradbeni zakon, podrobneje pa še pravilnik za izvedbo investicij-
skih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah," je pojasnil župan Hajdine Stanislav Glažar.
Kidričani za kolesarko 4,1 milijona evrov, Hajdinčani 700.000
Občine na kraku Majšperk, Kidričevo, Hajdina, Ptuj so gradnjo kolesarske steze končale jeseni in že tudi prerezale otvoritveno vrvico. Župan Hajdine je navedel, da jih je projekt stal 740.000 evrov, večjih odstopanj med oceno stroškov in končno realizacijo ni bilo. Gradbeni del jih je skupno stal dobrih 700.000 evrov, od tega je obračunanih podražitev za 78.000 evrov. Župan Glažar je dejal, da so projekt finančno zaključili, v celoti so že tudi počrpali sofinanciranje države in Evropske skupnosti (321.000 evrov).
Bistveno zahtevnejši finančni zalogaj je gradnja kolesarske steze predstavljala za občino Kidričevo. Pogodbena vrednost z izvajalcem gradnje je bila 4,1 milijona evrov, tudi končni obračun del je ostal v tem okviru, je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Kidričani so sofi-
nancerski delež v znesku 2,3 milijona evrov že tudi počrpali.
Majšperk je kolesarka stala skoraj tri milijone evrov
Medtem ko so na Hajdini in v Kidričevem načeloma ostali v predvidenih finančnih okvirih, je zgodba v občini Majšperk nekoliko drugačna. Direktor občinske uprave Matic Šinkovec je dejal, da so imeli na projektu dodatne stroške, zaradi katerih so morali zagotoviti dodatnih 630.000 evrov, kar je 29 odstotkov glede na prvotno predvideno vrednost. „Na račun podražitev je šlo 284.000 evrov. Dodatni stroški so nastali še zaradi pomanjkljivih popisov projektanta (manjkajoči podboji pod cesto, manjkajoča postavka fina izravnava pred asfaltiranjem, manjkajoče podaljšane propusta na cesti proti zbirnemu centru) ter zaradi zamenjave vodovoda, ki prvotno ni bil projektiran, saj kataster ni izkazoval, da vodovod poteka po trasi pod kolesarsko stezo. Med gradnjo smo ugotovili, da kataster ni natančen in smo morali zamenjati vodovod preseka 30 cm v dolžini okoli 250 metrov," je povedal Šinkovec.
Evropski in državni del sofinanciranja je po pogodbi za občino Majšperk znašal 1,7 milijona evrov in so ga v celoti počrpali. Celotna vrednost investicije v občini Majšperk, se pravi odkupi zemljišč, izdelava projektne dokumentacije, strokovni nadzor in gradnja, znaša 2.950.000 evrov.
Markovci že 25 % nad pogodbeno vrednostjo
Za krak 3, to je Ptuj-Markovci-Gorišnica, so občine s ptujskim občinskim podjetjem Javne službe sklenile gradbeno pogodbo v vrednosti 2,9 milijona evrov. Finančne obveznosti so bile razdeljene takole: Markovci 1,2 mio evrov, Ptuj 898.000 evrov in Gorišnica 784.000 evrov. Občina Markovci je doslej izvajalcu že plačala dobrih 300.000 evrov oziroma 25 odstotkov več, kot je bilo sklenjeno po pogodbi. Vsa dela še niso plačana, koliko denarja bo še treba primakniti, ne vemo, ker tega podatka z občine niso poslali.
Zakaj ne potrebujejo uporabnega dovoljenja
„Za projekte regijskih kolesarskih povezav ne bomo pridobivali uporabnega dovoljenja, saj tudi nismo pridobivali gradbenega dovoljenja, ker se dela izvajajo kot vzdrževalna dela v javno korist. Po komisijskem pregledu, ki ga bo izvedla Direkcija RS za infrastrukturo, bomo pridobili dovoljenje za predajo ceste v uporabo, ki ga podpiše ministrica," so navedli na MO Ptuj. Dodali so, daje komisijski pregled za odsek med Ptujem in Juršinci že bil. „Treba je odpraviti pomanjkljivosti, ki so jih med pregledom ugotovili, potem lahko pridobimo dovoljenje za predajo ceste v uporabo. Za ostala dva odseka smo vloge na komisijo oddali, čakamo termin komisijskega pregleda."
Glavna izvajalca gradnje kolesarske steze od Ptuja proti Juršincem ter od Ptuja skozi Markovce službe in podjetje Hermes GP. Kolesarsko stezo Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk sta kot glav-
Foto: CG
torek • 12. decembra 2023
V središču
Štajerski	7

Gradnja skoraj 60 kilometrov slovenjegoriških kolesarskih povezav bo dražja za petino, občine pa za zemljišča ne vodijo nobenega postopka razlastitve.
Slovenjegoriške kolesarske steze dražje za petino
Sredi oktobra je v lenarškem Centru Slovenskih goric potekala zaključna slovesnost ob izgradnji kolesarskih povezav na območju Območno razvojnega partnerstva (ORP) Slovenske gorice, v katerem sodeluje deset občin. Do danes so slovenjegoriške občine: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Šentilj, Sveti Andraž in Trnovska vas zgradile dobrih 59 kilometrov kolesarskih povezav, od tega 41 kilometrov samostojnih, 18 kilometrov pa v souporabi prometnega pasu. Hkrati Direkcija za infrastrukturo (DRSI) na tem območju, da bo zagotovljena zveznost, gradi še 25 kilometrov.
Skupna vrednost občinskih kolesark znaša dobrih 18 milijonov evrov, od katerih naj bi v razmerju 80:20 odstotkov 11,2 milijona evrov prispevala Evropski sklad za regionalni razvoj in država, razliko pa iz svojih proračunov pokrile občine. Vendar to še niso končne cene. »Vseh končnih obračunov še nimamo, saj smo tri trase na območju Lenarta zaključili v novembru, obračuni pa so še v pripravi. Glede na obstoječe podatke ocenjujem, da bo skupna vrednost celotne gradnje od predvidene višja za 21 odstotkov, a manj na račun samih podražitev, pač pa pretežno zaradi izvedbe nujnih nepredvidenih del in delno dodatnih del, kijih je bilo smiselno izvesti sočasno z gradnjo. Ob tem je treba poudariti, da ta dodatna dela niso predmet sofinanciranja, torej jih morajo plačati občine,« pojasnjuje koordinator projekta Srečko Aleksander Padovnik iz Razvojne agencije Slovenske gorice (RASG). Za posamezne trase še niso pridobljena uporabna dovoljenja, saj postopki še niso končani. »Kar se pridobivanja zemljišč na trasi tiče, občine niso imele večjih težav, tako da po podatkih, s katerimi na RASG trenutno razpolagamo, tudi ne vodijo nobenega postopka razlastitve.« (SD)
■ i « iv i t »v i ••
V Gonsrnci pričakujejo 20-odstotno podražitev
Večjih finančnih zapletov s financiranjem projekta ne pričakujejo v občini Gorišnica. Koliko točno bodo znašale podražitve, nam sicer niso znali povedati, računajo nekje do 20 odstotkov. Težav pri sestavi letošnjega rebalansa proračuna za-
do Gorišnice sta ptujsko občinsko podjetje Javne na izvajalca gradila CPP in KI-TAK Gradnje.
radi dodatnih stroškov na projektu naj ne bi imeli. Če jim bo izvajalec račun za gradbena dela oziroma podražitve izstavil letos, ga bodo v tem letu tudi plačali, je dejal direktor občinske uprave Matevž Cestnik. Da bi financiranje kolesarske steze podaljšali še v naslednje leto, ne načrtujejo, je dodal Cestnik. Izvajalcu gradnje - Javnim službam Ptuj - so doslej plačali dobrih 700.000 evrov. Celotna vrednost projekta v občini Gorišnica je 940.000 evrov, v ta znesek podražitve še niso vključene.
Ptuj doslej za gradnjo plačal 3,7 in Markovci 1,5 milijona evrov
V mestni občini (MO) Ptuj so napovedali, da bodo stroške gradnje kolesarskih stez pokrivali še v letu 2024. Doslej so za vse tri odseke plačali 3,7 milijona evrov. V osnutku proračuna za 2024, ki je v javni obravnavi, je za projekt predvidenih še okoli 350.000 evrov; od tega 240.000 za plačilo izvajalca na markovsko-gorišni-škem kraku in okoli 110.000 za nakupe zemljišč. Koliko bo dejansko skupna finančna obveznost ptujske občine na celotnem projektu in vseh treh krakih, nam niso sporočili, saj da situacije usklajujejo. Prav tako v Mestni hiši niso na čistem s številkami, na koliko evropskih sredstev lahko računajo. Zadnji zahtevek za sofinanciranje so oddali v preteklem tednu. Glede višjih stroškov na projektu so dejali, da računajo na 12-od-stotno podražitev.
Tudi v markovski občini predvidevajo, da bo podražitev le 12-odstotna, čeprav številke kažejo na višji odstotek. Izvajalcu (Javnim službam) so doslej plačali 1,5 milijona evrov, glede končnega obračuna še tečejo pogovori. Tudi koriščenje evropskega in državnega deleža še ni točno določeno, je povedala direktorica občinske uprave Valerija Horvat Majcen. Podobno kot ptujska bo tudi markovska občina projekt financirala še v letu 2024.
Mojca Zemljarič
BO
Slovenija • Neučinkovito digitalno ministrstvo z 280 zaposlenimi
Samo za plače dobrih 12 milijonov evrov
V začetku letošnjega leta je vlada službe za digitalizacijo prerasla v Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vodenje je prevzela Emilija Duh Stojanova. Marsikdo je mnenja, da samostojnega ministrstva za to področje ne potrebujemo in daje samo nepotreben strošek. Dejstvo je, da omenjeno ministrstvo samo za plače porabi dober milijon evrov mesečno, za ostale stroške pa še polnih 100.000 evrov. Skupaj nas torej stane letno preko 13. milijonov evrov.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je že vse od ustanovitve deležno številnih kritik. V začetku letošnjega leta je bila sprejeta krovna strategija digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030, v kateri pa ni konkretnih ukrepov, ampak le okvirni cilji. V vodo so padla sredstva za digitalne tečaje in bone za skoraj 100.000 upokojencev. Kot je znano, je ministrica razpis razveljavila z obrazložitvijo, da je neskladen z zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti. Prav tako je bil že pripravljen razpis za tečaje robotike in programiranja za mlade, ki je obtičal v predalu. Namesto digitalnega opismenjevanja starejših je ministrstvo šest milijonov evrov porabilo za nakup 13.000 prenosnikov, za katere se še vedno točno ne ve, komu in po kakšnih kriterijih se bodo razdeljevali. Pred časom so se oglasile še nekatere nevladne organizacije, ki ministrstvo za digitalno preobrazbo pozivajo k boljšim in ustreznejšim ukrepom na področju digitalne vključenosti prebivalstva. Po njihovem mnenju so ukrepi na področju digitalne vključenosti in dostopnosti, pomanjkljivi.
»Smo nepogresljivi in nujno potreben člen vlade«
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, kjer je zaposlenih okoli 280 ljudi, svoj obstoj upravičujejo s številnimi ar-
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki ga vodi Emilija Stojmenova Duh, je zaposlenih okoli 280 ljudi.
gumenti. Po njihovih besedah so nepogrešljiv in nujno potreben člen vlade, saj je ena izmed njihovih nalog, da poskrbijo za digitalno vključenost vseh prebivalcev. »Obstaja velika nevarnost povečevanja digitalnega razkoraka in samo z ministrskim organom smo lahko na področju digitalne preobrazbe bolj učinkoviti,« so zapisali. Med pomembnejšimi projekti ministrstva je vzpostavljanje in-
Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj: »Naloge ministrstva za digitalno preobrazbo bi lahko izvajali tudi v okviru gospodarskega ministrstva. Prav gotovo v tem trenutku ne potrebujemo samostojnega ministrstva, ki skrbi za nakup informacijske tehnologije in izobraževanje starostnikov.«
Peter Ladič, direktor podjetja Intera: »Zdi se mi prav, da imamo ministrstvo, ki spodbuja in vlaga v digitalizacijo, saj nas druge države na tem področju že dalj časa prehitevajo. Čim prej se bo treba lotiti digitalizacije tudi v javnem sektorju, predvsem v zdravstvu, šolstvu,javni upravi... Številna podjetja se njenih prednosti že zavedajo, javna sfera pa še ne.«
Anton Butolen, župan občine Žetale: »Ni težava v številu ministrstev, ampak v njihovi vsebini in načinu dela. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo ni aktivnosti, ki bi spodbujale digitalizacijo podeželja. Mi danes komaj delamo optiko, na katero pa se pol naših prebivalcev ne bo moglo priklopiti. Vsekakor bi morali tudi manjšim občinam omogočiti digitalni razvoj.«
Osnovna bruto plača ministrice 67.200 evrov
na leto
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo mesečni strošek plač za oktober 2023 znaša okoli milijon evrov. To pomeni, da je treba samo za stroške dela na letni ravni zagotoviti več kot 12 milijonov evrov. Bruto plača ministrice za oktober 2023 je znašala okoli 5.600 evrov, brez dodatka za delovno dobo.
frastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh gospodinjstev in podjetij ter popolno pokritost z omrežjem 5G v vseh naseljenih območjih. Letos so odprli 222 Digi info točk po celi Sloveniji, kamor se državljani lahko obrnejo za pomoč ali nasvet. V prihodnje nameravajo ustanoviti nacionalni center za umetno inteligenco. Še posebej pa izpostavljajo že izvedene projekte, in sicer biometrič-no osebno izkaznico, aplikacijo eOsebna in njeno uporabo namesto zdravstvene kartice, SI-PASS, portali eUprav, SPOT in OPSI itd.
Estera Korošec
Velik del prebivalstva nima niti osnovnih digitalnih kompetenc ali podporne računalniške opreme za vključevanje v digitalno družbo.
Foto: SD
Foto: CG
8 Štajerski
Izobraževanje
torek • 12. decembra 2023
Podravje • V osnovnih šolah zagovarjajo delo v manjših učnih skupinah
Učencev ne delijo po znanju in sposobnostih
Osmošolci in devetošolci imajo večinoma pouk slovenščine, matematike in tujega jezika celo šolsko leto v manjših učnih skupinah. Šola razporeditev naredi v skladu s svojo strokovno avtonomijo. Večina šolnikov tovrstno možnost zagovarja z argumentom, daje pouk v manjših oddelkih bolj kakovosten. Po drugi strani pa to za šole pomeni nekoliko večje stroške zaradi dodatnih ur, na razpolago morajo imeti tudi dovolj učilnic. Nekateri starši poročajo, da njihovi otroci niso vedno najbolj zadovoljni s prerazporeditvijo, saj bi si želeli biti skupaj z vsemi drugimi sošolci.
Osnovnim šolam 40. člen Zakona o osnovni šoli omogoča, da določeno število ur slovenščine, matematike in angleščine izvajajo v manjših učnih skupinah. V 4., 5., 6. in 7. razredu je to mogoče zgolj v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom. V 8. in 9. razredu pa se lahko pouk pri omenjenih predmetih celo šolsko leto organizira v manjših učnih skupinah. Šola njihovo oblikovanje načrtuje v skladu z 32. členom pravilnika o normativih in standardih. Glede na merila je razvrščanje
v manjše skupine mogoče samo v primeru, ko je v razredu najmanj 17 učencev. Izjema so kombinirani oddelki, kjer lahko dve učni skupini oblikujejo že v primerih, ko je v posameznem razredu najmanj 14 učencev.
Brez novih zaposlitev, le povečana učna obveza
Večina osnovnih šol v Spodnjem Podravju razporeja učence v manjše učne skupine samo v osmem in devetem razredu. Ravnatelji ob
tem opozarjajo, da to nikakor ni nivojski pouk, saj so v vsaki skupini učenci z različnim znanjem in sposobnostmi. »Ko je v razredu manj učencev, se pri pouku veliko več naredi. Učenci med seboj bolj sodelujejo, si pomagajo. Skupine so heterogene, ni nivojskega razsloje-vanja, kar je bilo aktualno še pred desetimi leti,« je povedal Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Na njihovi šoli so 27 otrok v enem razredu razdelili na polovico, kar na primer pri matematiki pomeni sedem ur več pouka na teden.

■ &
Poučevanje v manjših učnih skupinah je lažje in bolj kakovostno.
Merila za oblikovanje manjših učnih skupin
Št. učencev	Št. skupin
Do 16	1
17-32	2
33-48	3
49-64	4
65-80	5
81-96	6
97-112	7
113-128	8
Nad 129	9
Manjše učne skupine so heterogene, kar pomeni, da so v njih učenci z različnim znanjem in sposobnostmi.
Vir: Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
V povprečju pri vseh treh predmetih dodatno potrebujejo po pol učitelja več. »Mi zaradi manjših učnih skupin nismo dodatno zaposlovali učiteljev, ampak imajo že obstoječi povečan obseg dela,
namesto 21 so v razredu 25 ur, pri matematiki pa 27 ur. Z ukinitvijo manjših učnih skupin prav gotovo ne bi rešili kadrovske problematike, prav tako ne veliko privarčevali, bi pa izgubili na kakovosti pouka. Tudi naši geografi in zgodovinarji bi si želeli možnost poučevanja otrok v manjših skupinah,« je povedal Ši-rovnik in dodal, da res ni smiselno, da bi ukinjali nekaj, kar je dobro.
»Lažje se je posvetiti 12 kot 28 učencem«
Na največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt je v posameznem oddelku v povprečju okoli 26 otrok, zato prav tako poučujejo v manjših učnih skupinah. Po mnenju ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič se je vsekakor lažje posvetiti 12 kot 28 učencem. Šest manjših uč-
nih skupin pri matematiki pomeni okoli osem ure matematike več na teden, za kar je treba dodatno plačati pol učitelja več. Manjše učne skupine lahko včasih dobro vplivajo tudi na boljše razumevanje med učenci. V eni izmed podeželskih šol so imeli težave zaradi kombinacije otrok v razredu, saj se trije učenci med seboj nikakor niso mogli sporazumeti. V manjših učnih skupinah, kjer niso skupaj, delujejo popolnoma drugače kot sicer. Na OŠ Podlehnik je letos dovolj otrok za delitev v manjše učne skupine samo v osmem razredu. Učenci imajo pouk v treh skupinah po 11 oz. 12 otrok. »Manjša, kot je skupina, več lahko učitelj nudi posameznemu učencu,« je še zaključil Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Drugi večer za živali
Že več kot tisoč podpisov
V novih prostorih Stare steklarske so svoj kotiček dobili tudi Otroci narave, ki že dobro leto deluje pri ptujskem CID-u pod mentorskim vodstvom Petre Filipič. V tem času so se izkazali z izjemno ustvarjalnostjo ter s čutom do narave in živali.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi na drugem večeru so se izkazali z lastnimi izdelki, pripravili pa so tudi srečelov, da bi lahko čim bolj pomagali živalim.
Navdušujejo mentorico, svoje starše in prijatelje. Navdušili so tudi z drugim večerom za živali, na katerega so povabili, da bi pomagali brezdomnim živalim. To je bil hkrati njihov premierni dogodek v novih prostorih, na katerem so peli, igrali, pripravili srečelov z izdelki, ki so jih sami naredili, in zbirali hrano za živali. Predstavili so svoje talente za dober namen. V pogovoru s Severino iz Društva za zaščito živali Maribor pa so več izvedeli o samem društvu in poslanstvu osveščanja in ozaveščanja ljudi za lepšo in boljšo skrb za živali. Izkupiček drugega večera za živali bodo namenili Mojci, Vidi in Vesni, ki tako nesebično z lastnimi sredstvi skrbijo za brezdomne živali na Ptuju. Letos je društvo pomagalo pri sterilizaciji in kastraciji 40 muc in mačkov. Podpirajo pa tudi ureditev azila za živali na Ptuju. Otroci narave so skupaj z mentorico zbrali že skupaj več kot tisoč podpisov za ureditev azila. Zbiranje podpisov nadaljujejo, saj želijo, da ima ta zgodba uspešen konec. Ideja o azilu na Ptuju je namreč stara že nekaj desetletij.
MG
Ptuj • OŠ Breg nadaljuje z uspehi v robotiki
Zmaga breških robotikov na Finskem
Učenci OŠ Breg ponovno blestijo v znanju robotike. Na VEX IQ tekmovanju v Orimattili na Finskem so letos osvojili prvo mesto. Ekipa Team Wall-e - 22500C, ki sojo sestavljali Erin, Vita in Simon, je pokazala izjemno znanje, zagnanost in ekipni duh. Zelo dobro seje odrezala tudi druga ekipa, v kateri so bili Maj, Lijan in Tiana.
Dan tekmovanja je bil za obe tekmovalni ekipi v znamenju pričakovanja in kančka nervoze. »Naši natančno oblikovani roboti niso prestali napornega potovanja, kar je učencem dalo zahtevno nalogo in so morali različne poškodbe na robotih odpraviti v manj kot eni uri pred pregledom robotov,« je povedal mentor Oliver Buček in dodal, da so mladi breški robotiki takoj stopili v akcijo in dovolj hit-
ro popravili vse poškodbe. Skupaj so iskali rešitve in nudili neomajno podporo drug drugemu. »Ko se je tekmovanje začelo, sta naši ekipi ponosno predstavljali OŠ Breg, Ptuj in Slovenijo, njihovi obrazi pa so žareli od samozavesti,« je še dodal Buček. Na omenjenem tekmovanju je sodelovalo 18 ekip, od tega 16 iz Finske in dve iz OŠ Breg. Ekipa OŠ Breg je poleg zmage osvojila tudi nagrado za timsko
delo. Ob veselju zaradi zmage je tekmovanje po besedah Bučka ponudilo neprecenljivo priložnost za povezovanje z drugimi navdušenci nad robotiko in medsebojno učenje. Naslednji dan so se udeležili zanimivih delavnic, kjer so nadgradili svoje znanje in spretnosti.
Sedaj se že pripravljajo na naslednje tekmovanje, in sicer Slovenian Open VEX IQ Competition 2023-2024 - FullVolume v organizaciji OŠ Breg. Dogodek bo v torek, 9. januarja 2024, v telovadnici
OŠ Breg. Tekmovanja se bo udeležilo 24 ekip iz osmih držav (Finska, Češka, Poljska, Nemčija, Kitajska, Slovenija ...). Ker je izvedba tovrstnega tekmovanja zahtevna tako po organizacijski kot finančni plati, prosijo za pomoč sponzorje in do-natorje.
Sicer pa v soboto, 20. januarja, šola skupaj z zavodom Super Glav-ce za promocijo znanja organizira regijsko tekmovanje v First Lego Ligi Slovenije.
Estera Korošec
Foto: OŠ Breg
Ker so se roboti med potovanjem poškodovali, jih je bilo treba v zelo kratkem času popraviti, kar je slovenski ekipi s skupnimi močmi tudi uspelo. Na sliki so člani druge ekipe: Maj, Lijan in Tiana.
torek • 12. decembra 2023
Kmetijstvo
Štajerski	9
Podravje • Odstranjevanje podrtih dreves in čepov v strugi in na obrežju Dravinje
Naročili dela, na račun še čakajo
Vrsto let so kmetje, ki kmetujejo ob reki Dravinji, opozarjali na zaraščenost struge, podrta drevesa, ki jih sami ne smejo odstraniti, saj Dravinja sodi pod vodotok prvega reda, za katerega je odgovorna država oz. ga vzdržuje koncesionar VGP Drava. Po letošnjih avgustovskih poplavah pa je bilo ob Dravinji na začudenje mnogih mogoče opaziti delovne stroje ter pogled na razredčeno zarast ob vodotoku. »Gre za izredne ukrepe po poplavah v avgustu 2023,« so pojasnili na direkciji za vode.
Foto: Mojca Vtič
Miha Leskovar iz Skrbelj pri Majšperku ima več hektarjev zemljišč ob reki Dravinji in seveda pozdravlja sečnjo in odstranjevanje polomljenih dreves in naplavin. »Toda vse, kar se dela, je premalo. Dravinjo bi bilo treba najprej poglobiti ter opraviti konkretno čiščenje struge,« meni. O vzrokih podrtih dreves ob Dravinji pa Leskovar pravi: »Za podrto drevje ob strugi niso krive le poplave, temveč tudi bober.« Slednji pa je zavarovana živalska vrsta in naj bi bil ključen za vzdrževanje in uravnavanje vodotokov, saj da z jezovi blaži hitrost vode in oblikuje mokrišča ter tako prispeva k večji biotski pestrosti. Kakšne so negativne posledice največjega evropskega glodavca, pa se ne vpraša nihče.
Foto: MV
Nedavno je bistriški župan Ivan Žagar dejal, da je bil vodovod na poplavnih območjih na Koroškem načrtovan in zgrajen v vsega štirih mesecih, medtem ko običajno postopki trajajo več let. »Ob tem pa sem prepričan, da bo po vodovodu na Koroškem tekla voda enako kakovostno kot po našem, za katerega potrebujemo stotine dovoljenj.« Bistvo torej - vse se da, če se hoče. In to velja tudi za primer Dravinje. Namreč lastniki zemljišč ob Dravinji so opozarjali na podrta ali trhla drevesa, pa se ni storilo nič, tudi zaradi domnevnega pomanjkanja denarja, letošnjo jesen je podoba struge oz. nabrežja Dravinje povsem drugačna. »Odstranjujejo padla oziroma polomljena drevesa ter lesno plavje iz struge, kar lahko povzroča zamašitve pretoka,« so pojasnili na direkciji za vode in dodali, da naj bi ta dela izvajali tudi v preteklih letih, le da zaradi manjšega obsega niso bila tako vidna. »Izredni ukrepi na vodotokih po poplavah se izvajajo tam, kjer je to potrebno. Izredni ukrepi so že izvedeni na najbolj kritičnih odsekih Dravinje v občinah Poljčane, Makole, Slovenske Konjice, Zreče, Majšperk. Trenutno pa se izvajajo oziroma so načrtovani še na določenih kritičnih odsekih v občinah Slovenske Konjice, Poljča-ne, Majšperk in Videm.« Tu in tam izvajalec odstrani tudi kakšno zdravo drevo, v izrednih ukrepih je na-
mreč to dovoljeno, da lahko z mehanizacijo dostopa do zamaškov pretoka in polomljenih dreves, ki jih odstranjujejo iz struge. Izvajalec del je koncesionar VGP Drava Ptuj s svojimi podizvajalci. »Vrednosti del v tem trenutku še ne moremo ovrednotiti, ker še jih izvajajo,« odgovarjajo z direkcije.
Zastonj drva za kurjavo?
Mnoge pa zanima, ali si lahko lastniki zemljišč ob strugi požagan les odpeljejo domov. Odgovor direkcije je dvoumen oz. kaže na to, da je ta možnost odvisna od izvajalca na neki lokaciji. »V dogovoru z izvajalcem na terenu je možnost,
da si lastniki priobalnih parcel odpeljejo les vključno z manjšimi vejami, kadar gre za vzdrževalna dela ali izvajanje izrednih ukrepov na posameznih lokacijah. V tem primeru, ko gre za več daljših odsekov struge skozi več občin, pa se je z organizacijskega vidika nemogoče uskladiti z mnogimi lastniki
priobalnih parcel vzdolž struge.«
Pristojnosti in obveznosti urejanja vodotokov so opredeljene v Zakonu o vodah. Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na vodotokih 1. reda, medtem ko so te naloge ob vodah 2. reda naložene tudi lastnikom vodnih in priobalnih zemljišč. Ti so dolžni zagotavljati košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov ... Pri odstranjevanju grmičevja in drevja pa je
treba tudi upoštevati, da je v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja. »Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je treba upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Za napotke se lahko lastniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave,« svetujejo na direkciji za vode.
Mojca Vtič
Podravje • Pesticidna uredba o popolni prepovedi rabe FFS padla
Rdeč karton zeleni ideologiji in odločitvam iz bruseljskih foteljev
Kmetje si lahko za zdaj oddahnejo, evropski poslanci so zavrnili predlog evropske komisije po drastičnem zmanjšanju dovoljene rabe fitofarmacevtskih sredstev. Pesticidna uredba je predvidevala prepolovitev rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) do leta 20230 oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, kar bi za slovenske kmete pomenilo začetek konca. »Zavrnitev ni zatišje pred viharjem, temveč je posledica nepremišljenih in prestrogo zamišljenih ukrepov,« meni Janko Petrovič, predsednik Mlekarske zadruge Ptuj.
Predlog uredbe je med drugim predvideval 59 % znižanje prodaje pesticidov v Sloveniji ter popolno prepoved uporabe FFS na vodo-varstvenih območjih in območjih Nature 2000. Ta prepoved zajema 41 % slovenskih njiv, več kot tretjino sadovnjakov in vinogradov, z deležem zmanjšanja rabe pesticidov pa se Slovenija uvršča med države, kjer je predvideno znižanje pesticidov najvišje, celo višje od npr. Bolgarije, Madžarske. Slovenski kmetje so se odločno uprli uveljavitvi te uredbe, podprla sta jih Čebelarska zveza Slovenije in tudi kmetijsko ministrstvo.
Ostro nasprotovanje
Na posledice sprejetja uredbe, kot je bila sprva predlagana, je že v začetku leta opozarjal tudi prvi mož ptujske mlekarske zadruge Janko Petrovič. »Zaradi zagovar-
janja neokrnjene narave bomo zadušili lastne proizvodne potenciale ter postali odvisni od uvoza hrane iz tretjega sveta. Komu je v interesu, da bo evropski potrošnik, ki bo sicer živel v neokrnjeni naravi, jedel uvoženo hrano vprašljive kakovosti?« Ostro nasprotovanje sprejetju uredbe je bilo tudi v drugih evropskih državah. Tako je po razpravi v evropskem parlamentu v drugi polovici novembra 299 poslancev glasovalo za zavrnitev predloga komisije, 207 poslancev je predlog podprlo, 121 pa se jih je vzdržalo. S tem glasovanjem je evropski parlament zavrnil predlog komisije in zaključil njegovo prvo obravnavo.
Je kmetijstvo res okoljski problem?
»Proslavljamo zmago zdrave kmečke pameti v Evropskem parlamentu, ki je sprejel razumno od-
ločitev in pokopal škodljivi predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov. Izjemno me veseli, da je prevladal zdrav razum in smo evropski poslanci pokazali rdeč karton tistim v Evropski komisiji, parlamentu in okoljskim nevladnim organizacijam, ki so mislili, da bodo na osnovi njihove zelene ideologije in z odločitvami iz bruseljskih foteljev ukazovali, kaj naj kmetje delajo,« je v prvem odzivu dejal evropski poslanec Franc Bogovič. Dodal je, da je rezultat pokazal, da je bil osnovni predlog evropske komisije slab in škodljiv ter ni ustrezno naslavljal problematike zmanjševanja FFS ter da poslanci zdaj dajejo evropski komisiji možnost, da predlog uredbe v celoti umakne in pripravi novega, bolj realističnega. Ta naj omogoči tako zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev kot zagotavljanje prehranske varnosti.
Bogovičevemu razmišljanju pritrjuje tudi prvi mož ptujske mlekarske zadruge. »Vsi v kmetijstvu se strinjamo, da je zmanjševanje negativnih vplivov na okolje potrebno, vendar ne na način, kot si je zamislila evropska komisija. Zastavili so si visoke želje oz. cilje, ki naj bi jih dosegli s hitrimi koraki, in to brez ponujenih alternativ, brez sleherne analize o posledicah.
Povzročili so vihar in bili zavrnjeni.« Petrovič tudi meni, da bomo morali tudi v Evropi na tehtnico postaviti vpliv kmetijstva na okolje in pozitivne učinke kmetijstva, na katere pa se pogosto (ali vedno) pozabi. »Postaviti si moramo želene cilje, nato pa mora biti stroka tista, ki lahko pove, kaj je treba opraviti, v kakšnem časovnem okviru in kaj bomo z opravljenimi
Foto: Pixaby
deli, omejitvami, alternativami ... dosegli. Torej na eni strani tehtnice bo kmetijstvo kot obremenjevalec okolja, na drugi strani pa njegovi pozitivni učinki, med drugim tudi porabo CO2, ki ga družba kmetijstvu ne priznava. Ko bomo dali na tehtnico oboje, bomo videli, ali je kmetijstvo res problem ali nuja za vzdrževanje ravnotežja.«
Mojca Vtič
10 Štajerski
Kultura
torek • 12. decembra 2023
Ptuj • Pogovor s pesnico Sonjo Votolen
Izjemna ustvarjalka, ki vedno išče nekaj novega
Teden splošnih knjižnic je letos potekal pod naslovom Knjižnica, ključ do širokih obzorij. V tem tednu knjižničarji že po tradiciji z različnimi aktivnostmi poskušajo opozoriti na svoje poslanstvo in povabiti čimveč ljudi k rednemu članstvu. Ob tej priložnosti je bila gostja ena izmed izjemnih ustvarjalk z našega območja, kijo predstavljajo tudi v leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin, pesnica, pisateljica in publicistka Sonja Votolen, ob izdaji njene najnovejše knjige, slikanice Paradajz.
Z njo se je o njenem pesniškem, prozaističnem in drugem delu, dramskih delih in zgodbah za otroke pogovarjala Liljana Klemenčič.
Po poklicu je anglistka in slo-venistka, ki se je izpolnjevala v Angliji, na Irskem, Škotskem in v Parizu. Poučevala je v Kidričevem, angleščino in izbirni predmet šolsko novinarstvo, kar žal ni nič poeziji podobnega, je dejala. Učenci pa so vedeli, s čim se ukvarja, ji prinašali svoje pesniške, najstniške zaupnosti ter jih je tudi na tak način učila, kako naj pišejo ali pa tudi koga spodbudila k pisanju. Svoje prve pesmi je objavila v osnovnošolskem glasilu in v Tedniku, tudi Kmečkem glasu, kjer je objavljala pod psevdonimi. Za ruralno okolje je bilo namreč nesprejemljivo izražati čustva, da bi jih tudi drugi prepoznali. Nato jih je objavljala v srednješolskih glasilih, največ pa v primorskih literarnih glasilih. S svojimi pesmimi je bila prisotna tudi v vseh uveljavljenih slovenskih literarnih revijah (Rast, Dialogi, Sodobnost, Revija mentor itd.). Njene pesmi je danes mogoče prebrati tudi na spletnih kanalih kot tudi na ameriškem tovrstnem mediju, kjer objavljajo pesniki z vsega sveta, sodobni ustvarjalci, in kjer je mogoče prebrati tudi pesmi pesnikov, ki jih danes ni več med nami.
Za svoj poklic je dejala, da je še več kot pesniški, poetični poklic, vsaj zanjo. Četudi so mnenja v javnosti glede učiteljev oz. stroke drugačna. „Osebno mislim, da je to najlepši poklic. Če bi znala, pa ne
Neprecenljiva vloga Jolke Milič
Prav posebno mesto pa ima pri pesnikovanju Sonje Votolen oz. prevajanju njenih pesmi v italijanščino Jolka Milič. „Če ne bi bilo Jolke, niti četrtina ljudi ne bi vedela, da kaj pišem. Niti jaz ne bi vedela, da lahko kaj napišem, da znam kaj napisati. V tistih, s psevdonimom objavljenih pesmih, meje prepoznala in želela spoznati. Čisto tako je dejala, da me bo brcnila v rit, naj se neham pretvarjati, naj bom to, kar sem, ni slabo, ni še najboljše, vse je še lahko boljše. Nikoli več pa naj ne uporabim psevdonima. Svojih besed se ne smeš sramovati, tako kot se ne smeš sramovati sebe. Od takrat sva bili nerazdružljivi. Veliko sva se pogovarjali tudi o tem, kako preživeti, iti skozi ta svet, ne oziraje se na to, kaj bodo drugi rekli; ampak pogumno stopati naprej. Z vsakim razpisom, ki je izšel v Italiji, meje dobesedno zasipala. Ni dala miru, dokler se nisem prijavila. Pesmi, ki sem ji jih poslala, je tudi prevedla. Tudi dokazati sem morala, da sem na natečaj poslala njene prevedene pesmi. Za svojo poezijo sem v Italiji dobila neverjetno število nagrad, celo prvo nagrado za poezijo. Seveda po njeni zaslugi, po njenem odličnem prevodu. Lahko rečem, daje v Italiji moja poezija bolj prepoznana kot doma. Posvetila sem ji tudi eno od svojih zbirk, Trava je mlada, kot zahvalo za vse brezplačne prevode," je o vlogi Jolke Milič pri prepoznavanju svoje poezije povedala Sonja Votolen.
znam, bi napisala čudovito pesnitev o tem poklicu," je izpostavila.
Pesmi Sonje Votolen so lirične, tudi delno osebno izpovedne, hudomušne. „Pikajoče v celofanu," pa takrat, ko gre za odnose med moškim in žensko, pravi. V pogovoru se je dotaknila nekaterih njenih pesniških zbirk, nekaj pesmi je pesnica tudi prebrala. Njene pesmi so izšle tudi v italijanskem in francoskem prevodu.
Za poezijo je Sonja Votolen prejela več mednarodnih nagrad. Napisala pa je tudi vrsto dramskih del
Foto: Črtomir Goznik
S pogovora Liljane Klemenčič s Sonjo Votolen v razstavišču ptujske knjižnice
Ilustrirala je tudi njeno najnovejšo knjigo Paradajz, v kateri je glavni literarni junak štiriletni Klar, ki je dobil ime po eni od čudovitih oseb, ki je bila nekoč učenka Sonje Votolen, po imenu Klara.
Paradajz za
medgeneracijsko
druženje
„Zgodba, ki je v knjigi kot slikanica, ki pa ni prava slikanica za majhne otroke, je bolj medgeneracijsko branje, saj govori veliko več kot eno samo prigodo, se do-
gaja eno popoldne ali dopoldne na enem zelenjavnem vrtu pri babici. Paradajz je tudi prva knjiga Sonje Votolen, ki naj bi nagovarjala mladega bralca," je bil uvod Liljane Klemenčič.
Avtorica je predvsem želela ustvariti zgodbico, ki ni tipično pravljiško usmerjena oz. bi sledila tem zakonitostim, da bi bilo tudi dogajanje drugačno kot t. i. pravljično, da bi bilo vzeto iz vsakdanjega življenja, da bi generacijsko združevalo, odraslega z mlajšo generacijo. Hkrati pa, da bi zgodba povezovala z naravo. „Nisem žele-
in zgodb za otroke, pomembno pa je tudi njeno strokovno delo, pisanje priročnikov za poučevanje tujih jezikov, člankov s področja pedagogike in recenzij. Nekaj svojih knjig je tudi sama ilustrirala, ne samo naslovnic, temveč tudi notranjost. Odkar pa pozna Jano Pečečnik, ne išče drugih, četudi v prostem času tudi sama kaj nariše. Sodelujeta že nekaj časa. „Skozi njene čiste, preproste linije, črte, zaznavam subtilnost, ki jo tudi sama želim poudariti skozi besedo," obrazloži Sonja Votolen.

Foto: Črtomir Goznik
Paradajz, najnovejša knjiga Sonje Votolen, ob njej je lutka Klar, njen glavni literarni junak
la mišk, polžkov, škratov, veveričk itd., temveč nekaj drugega, ker vedno iščem nekaj novega. V knjigi Paradajz je glavni junak črv, vse pa se začne s počenim balonom in konča z razpočenim paradajzom. To je bila na nek način tragedija, ta paradajz je bil čuvan kot zlato jabolko pri babici, da bi iz njega drugo leto vzkalilo na desetine novih, dobrih domačih, doma vzgojenih paradajzov, ki so se raztreščili po oblačilih Klara z vsemi semeni. Vsak človek ali pa mama bi otroka odpeljala v kopalnico, slekla oblačila, vrgla v pralni stroj, morda še ga tudi malo našeškala, pa bi bilo. Vskoči pa babica, ki otroka pouči, da lahko kljub temu iz tistega raz-letelega paradižnika in iz vsakega majhnega semenčka še vseeno nekaj zraste, če le ne zavržemo vsega, kar se nam na prvi pogled ne zdi več uporabno," je vsebino, ki čaka na bralca, povzela Sonja Votolen, ki zadnje čase osvaja tudi s svojo poezijo na fotografijah iz narave, na fotografije napiše primerno pesem. Tudi njene pesmi so namreč večinoma impresije iz narave.
MG
Dornava • Koncert godbe na pihala
Koncertni poklon bratoma Avsenik
Po nekajletnem zatišju so se dornavski godbeniki v začetku decembra vrnili na veliki oder. Izvedli so koncert Avsenikovih pesmi. Z ubranim igranjem in skrbno izbranimi melodijami ter solističnimi vložki so navdušili občinstvo, ki jih je nagradilo z bučnim aplavzom in stoječimi ovacijami.
V rednem delu koncerta so godbeniki zaigrali 15 Avsenikovih skladb, od Slovenskega pozdrava na začetku, pa živahno Veselje, radost, srečo vam želimo, domoljubno Ljubim te Slovenija, času primerno Zimsko pravljico in na koncu še Srečno novo leto. Po aplavzu občinstva je sledil podaljšek, med drugim s priljubljeno Golico. Delo Slavka in Vilka Avsenika je med vodenjem koncerta predstavila napovedovalka Martina Horvat. Dirigentsko palico sta na odru zavihtela kar dva maestra: mladi glasbeni virtuoz Jan Zver in Bojan Zelenjak, ki z dornavsko godbo ustvarja že vrsto let. Godbeniki so imeli na koncertu tudi vokalno spremljavo, zapela sta Romana Zelenjak in David Duh, z glasbeni-
mi solo vložki pa sta se predstavila Jan Zver in Matic Majcen.
Godbeniki so bili s koncertom, ki je trajal skoraj dve uri, zelo zadovoljni. Po odmevnih in spekta-kularnih koncertih v preteklosti jim je zadnja leta ustvarjalna moč nekoliko pojenjala, a so v lanski sezoni strnili vrste, se organizirali, sestavili glasbeno posadko, začeli z vajami in decembra po triletnem premoru ponovno stopili na oder. Enako so naredili letos. Prvo soboto v decembru so povabili na koncert, ki so ga priredili v dvorani dornavskega kulturnega centra. Koncert so naslovili Pod židano marelo, z izvedbo pa so bili več kot zadovoljni. „Koncert je uspel, s tem je ves trud, ki smo ga vložili v priprave, poplačan. Smisel glasbe-
nega ustvarjanja in nasploh kulture je, da se ustvarjalci predstavimo občinstvu. Zelo smo hvaležni, da so se obiskovalci odzvali v tako velikem številu, dvorana je bila polna. Po odzivih publike vidimo, da jim je bil koncert všeč," je ocenil predsednik Godbe na pihala občine Dornava Tomaž Plohi.
Po letu 2019 dornavskih godbenikov ni ohromila samo korona, ampak tudi odhoda predsednika in dirigenta. Funkcijo predsednika je prevzel dotedanji podpredsednik Tomaž Ploh, dirigenti pa so trije, vsi akademsko izobraženi glasbeniki: Bojan Zelenjak, Jan Zver in Boris Majcen. Koncert Pod židano marelo je bil dejansko neke vrste preizkušnja, ali še znajo muzicira-ti in navdušiti, kot je to bilo pred
Godbeniki so s koncertom, ki so ga naslovili Pod židano marelo, navdušili.
leti. „Sodeč po odzivih občinstva bi dejal, da so bili obiskovalci zelo zadovoljni. Mi, nastopajoči, pa smo presrečni. Veliko nam pomeni, da nas ljudje podpirajo, po koncertu smo prejeli ogromno čestitk. To je potrditev, da si nas želijo v svoji sredini," je dejal Plohl. Dodal je, da godba čez celo leto zabeleži nekaj
deset koncertov v domači občini in na gostovanjih. Kot veliko društev se tudi dornavska godba srečuje z izzivom članstva, saj je mlade zelo težko pritegniti. „Najbolj je problem pri pihalih in trobilih. Med mladimi je veliko interesa za igranje harmonike. Seveda si želimo, da se bo trend spet obrnil na našo stran,
pa tudi, da bodo mladi našli čas, da sodelujejo v pihalnih godbah."
Za uspešno izveden koncert je godbenikom čestital župan Matej Zorko. Poudaril je, da ga veseli, da imajo v občini svojo godbo, ki ob svečanih dogodkih zaigra v živo, kar je poseben čar.
MZ
Foto: MZ
torek • 12. decembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Slovenija, Ptuj • Je izvajanje joge greh in pomeni klicanje hudiča?
Namesto joge Cerkev priporoča molitev
Zgodba, ki ji je težko reči drugače kotjoga-fobija, prihaja iz hrvaškega turističnega bisera
Dubrovnika. Na eni od tamkajšnjih osnovnih šol je nuna pri verouku, natančneje pri pouku	<
o religijah sveta, otroke prestrašila z izjavami, kako škodljivo za kristjane je izvajanje joge.	^¡MS.
Po njenem naj bi namreč joga pomenila klicanje hudiča, tistim, ki jo vadijo, pa se bo zato zgodilo nekaj hudega. Kot dokaz je povedala, da je tudi ena od njenih prijateljic hodila na jogo, nato pa storila samomor.
Ko je na vprašanje, ali kdo od njih oziroma njihovih staršev obiskuje jogo, ena od učenk priznala, da je med njimi, naj bi gorečna nuna dejala, da je treba vse hindujske predmete v hiši vreči v ogenj; torej ne zavreči, pač za sežgati, da iz njih ne bo mogel priti zlobni duh. Zdaj je v teku postopek, da odkrijejo podrobnosti dogodka, saj so starši zaradi nuninih izjav zagnali vik in krik ter zahtevali izredni sestanek z ravnateljico.
Ne odobravajo, a niso ekstremni
Cerkev v Sloveniji se z jogo ne ukvarja sistematično, zato od tod tudi različna mnenja v različnih kulturnih okoljih, so nam sporočili iz Slovenske škofovske konference (SŠK). »V splošnem velja, da telesni položaji, značilni za jogo, ki se izvajajo samo za vadbo in zdravje, načeloma niso sporni. Če pa se nekdo ukvarja z nekrščansko duhovnostjo, je to seveda težava. Meja med tema dvema možnos-tima je zelo tanka. Za Katoliško cerkev obračanje k vzhodni duhovnosti in mistiki, ki izhajata iz hindu-izma (in budizma), ni ustrezna pot
duhovnosti, posebej ne v delu, v katerem praksa joge uči človeka, da se osredotoči na samega sebe, namesto na enega, resničnega Boga.«
Tako ekstremnega gledanja na jogo kot omenjena nuna slovenska Cerkev torej nima, je pa preveč ne odobravajo.
V začetku letošnjega septembra se je škof Andrej Saje, predsednik SŠK, z delegacijo udeležil 14. mednarodnega kongresa Združenja za katoliško teologijo v madžarskem Pecsu, kamor je prišlo okoli 200 predstavnikov iz 25 držav. Letošnja osrednja tema je bila Evropa in njeni duhovni izvori za prihodnost. Urška Jeglič z ljubljanske teološke fakultete se je v svojem prispevku, kot so v SŠK zapisali v izjavi za javnost, osredotočila na sodobno problematiko verskega sinkre-tizma znotraj krščanske cerkve. »Opozorila je na nevarnosti mešanja različnih verskih praks. Po raziskavah sodeč se tudi kristjani poslužujejo praks drugih religij, še posebej vzhodnih oblik meditacije, joge in taoističnih praks, z željo, da bi dosegli boljše telesno počutje. Cerkev danes je poklicana, da ponudi alternativne duhovne prakse, ki bodo nagovorile sodobnega kristjana in pri tem upoštevale, da je človek tako duhovno kot tudi duševno in telesno bitje. Dober primer tega je kontemplativna molitev, preko katere se molivec umiri in 'spočije' pri oziroma v Bogu.«
Telovadba ali verska praksa?
Miran Špelič, profesor na isti fakulteti, je že pred časom v enem od intervjujev dejal, da je »kristjan na napačni poti, če v svoje vsakdanje življenje vnese prakso joge«. »Joga je namreč verska praksa, ne telovadba in ne fizioterapija, čeprav se tako na videz marsikomu zdi. Je izraz neke vernosti in ima verski namen, ki se ga ne more izbrisati, ker če se ga, to ni več joga. Tako kot je maša pri nas vedno izraz krščanstva, tako je tudi joga vedno povezana z religijo. In če nekdo stopi iz enega verskega sistema v drugega, je to prestop v veri, spreobrnjenje in potem tisti pač ni več kristjan.«
S pozivi, naj se kristjani izogibajo joge, je kampanjo že pred dobrim desetletjem na oni strani Velike luže zagnal pastor Mark Driscol iz cerkve Mars Hill v Seattlu. Duhovniki v ZDA naj bi bili resno zaskrbljeni, ker se z jogo tam ukvarja že najmanj 15 milijonov ljudi. Pravi, da je prakticiranje tovrstne vadbe demonsko. »Kadar se prijavite na kratek tečaj joge, je to enako, kot da se prijavili na kratek demonski tečaj.«
Zmedeni verniki
Eden od glavnih indijskih duhovnih vodij Šri Šri Ravi Šankar ga je vprašal, kako je lahko joga de-
monska, če pa ubija stres, nasilje in sovraštvo, z njim pa se je strinjal tudi oče Emmanuel, predstavnik za stike z javnostmi nadškofije v New Delhiju. Izjavil je, da zahodnjaki ne razumejo ravno najbolje, kaj je joga in na kakšen način pomaga. »V nekaterih cerkvah obstaja zmotno mišljenje, da se v jogi skriva seme zla ter da je naperjena proti krščanstvu. Človek je po veroizpovedi kristjan in se še vedno lahko ukvarja s tovrstnimi telesnimi, meditativnimi in dihalnimi vajami.« Očitno ta različna stališča do joge spravljajo v negotovost nekatere kristjane, ki bi se radi udeležili vadbe, a ne vedo, ali je to zanje primerno (beri: grešno) ali ne. Na spletnih forumih je namreč zaslediti vprašanja kot na primer: »Sem verna in hodim v cerkev. Danes
zvečer bi šla na jogo, ki se je začela pri nas v telovadnici, vendar nam je župnik rekel, da se moramo izogibati joge, ker nas bodo tam obrnili proč od krščanstva. Jaz tega sicer ne verjamem, saj gre vendar samo za telovadbo, pa vendar me zanima, ali katera hodi na jogo in kaj se tam dogaja.«
Učiteljica joge: »Vadba je namenjena sproščanju«
Ali pa tega: Kako naj svakinjo prepričam, da joga ni v redu? Ne moreš biti kristjan in prakticirati joge. Ne moreš. Ne gre. Pika. Ampak ženski se ne da dopovedati. Ona pravi, da je to samo telovadba. Ja, pa ni. Ni samo telovadba! To je sekta. Pranje možganov. V total-
nem nasprotju z vsemi vrednotami krščanstva in civiliziranega sveta.«
Daniela Kokol, dolgoletna ptujska vaditeljica joge, se s takšnimi dilemami udeležencev svojih tečajev še ni srečala. »Nikdar me še nihče ni vprašal, ali je joga dobra zanj kot kristjana, zato sem zdaj kar malce presenečena. Sama promoviram klasično jogo, kjer se v nobenem segmentu ne ukvarjamo z religijo, ampak sproščamo telo, da je bolj fleksibilno. Vaje so večinoma telesne, meditacija pa je namenjena zgolj in izključno sproščanju. Na tečajih ne učim o vzhodnjaškem načinu življenja, tečajniki ne postanejo člani nobene verske sekte, ampak pridejo na vadbo, s katero skušajo doseči ravnovesje telesa, uma in duha.«
Senka Dreu
Slovenija • Pust že 13. februarja, velika noč konec marca
V	prestopnem letu 2024 kar 12 praznikov med tednom
V	koledarskem letu 2023 je pred nami zgolj še zadnji mesec in najverjetneje je že marsikdo poškilil v leto 2024 in pobrskal po razporeditvi praznikov med letom. Pogled na koledar 2024, ki bo kaj kmalu zamenjal obstoječega, razkrije, da bomo prihodnje leto kar 12 praznikov obeležili med tednom, le eden, to je dan boja proti okupatorju, ki bi bil sicer dela prost dan, pade na soboto.
V Sloveniji imamo 15 državnih praznikov, od katerih jih je devet dela prostih dni, ter še šest tako imenovanih drugih dela prostih dni, kamor se uvrščajo predvsem cerkveni prazniki. Letos smo kar 11 praznikov obeležili med tednom, prihodnje leto še enega več, enako kot leta 2019. Podrobnejši pogled na koledar razkrije, da bomo v novo leto stopili z nedelje na ponedeljek, čemur bo sledil še praznični torek. Prešernov dan pade na četrtek, že 13. februarja pa bo pustni torek. Tudi praznik velike noči bodo kristjani letos obeležili prej kot običajno. Datum velike noči je namreč odvisen od prve polne lune po spomladanskem enako-nočju, ki je vedno med 20. in 21. marcem. Prva nedelja po tej polni luni je velika noč, datum praznika pa se spreminja iz leta v leto. V letu 2024 bo velika noč 31. marca, ko se bodo na poletni čas prestavili tudi urni kazalci. Edini praznik, ki je na koledar uvrščen v soboto, je
Državni prazniki in	dela prosti dnevi
Praznik	Dan in datum
novo leto	ponedeljek, 1. januar
novo leto	torek, 2. januar
Prešernov dan	četrtek, 8. februar
velika noč	nedelja, 31. marec
velikonočni ponedeljek	ponedeljek, 1. april
dan boja proti okupatorju	sobota, 27. april
praznik dela	sreda, 1. maj
praznik dela	četrtek, 2. maj
binkošti	nedelja, 19. maj
dan državnosti	torek, 25. junij
Marijino vnebovzetje	četrtek, 15. avgust
dan reformacije	četrtek, 31. oktober
dan spomina na mrtve	petek, 1. november
božič	sreda, 25. december
dan samostojnosti in enotnosti	četrtek, 26. december
Foto: Pixabay
Prazniki, ki niso dela prosti dnevi: dan slovenskega športa (23. september), dan suverenosti (25. oktober), vrnitev Primorske k matični domovini (15. september), združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), dan Rudolfa Maistra (23. november), dan Primoža Trubarja (8. junij)
dan boja proti okupatorju, to je 27. aprila, po dveh delovnih dneh pa sledi dvodnevni praznik dela, ki ga bomo obeležili v sredo in četrtek. Za mini počitnice bo priložnost tudi jeseni, kajti dan reformacije in
dan spomina na mrtve sta v četrtek in petek.
Osnovnošolci in dijaki bodo novoletne počitnice začeli na božični dan in se vrnili v šolske klopi v sredo, 3. januarja. Prvi del zimskih
počitnic bo tokrat med 19. in 23. februarjem za območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obal-no-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije. Drugi del zimskih počitnic bo od 26. fe-
bruarja do 1. marca, in sicer za območja jugozahodne Slovenije ter koroške, podravske, pomurske, savinjske in posavske statistične regije. Prvomajske počitnice se bodo začele že v soboto, 27. aprila,
in trajale kar do konca naslednjega tedna, saj je tudi petek, 3. maja 2024, pouka prost dan in v šolo ne bo treba, zadnji šolski dan pa bo v ponedeljek, 24. junija.
Mojca Vtič
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 12. decembra 2023
Gorišnica • Članice sekcije ročnih del Cvetje jeseni uspešno kljubujejo svojim letom
Rokodelke ideje iščejo tudi na Pinterestu
Vsako sredo dopoldne se iz gasilskega doma v Gorišnici sliši domača pesem. Domačini že dobro vedo, da se ob tem času srečujejo gorišniške upokojenke, ki si rade zapojejo, predvsem pa največ časa namenjajo izdelovanju najrazličnejših izdelkov. Srečujejo se že vse od leta 2007, vsako drugo leto pa pripravijo razstavo ročnih del za širšo javnost. Število članic se je v zadnjih letih ustalilo pri številki deset. Pravijo, da bodo vztrajale, dokler jim bo zdravje služilo. Si pa želijo, da bi lahko svoje znanje prenesle na mlajše generacije, vendar zanimanja za tovrstne dejavnosti ni.
V družbi gorišniških žensk je izjemno prijetno in veselo, njihova srečanja pa nikoli ne minejo brez petja, smeha in sproščenega klepeta. Čas si vzamejo tudi za praznovanja, saj obeležujejo vse rojstne dneve članic ter državne in cerkvene praznike.
i''* '1 - ■ - ■ -V* Jh ;
Takrat sedejo skupaj, kaj dobrega pojedo in nazdravijo z željo, da bi čim dlje ostale zdrave. Večina članic je namreč v povprečju starih med 70 in 80 let. »Druga drugo spodbujamo, se tolažimo in si stojimo ob strani tako ob veselih kot žalostnih dogod-
Prijetno druženje Članic sekcije ročnih del ob martinovanju
Gorišniške rokodelke so izjemno spretne in natančne. Letos so že začele izdelovati praznične voščilnice.
kih. Ob skupnem druženju si napolnimo naše notranje baterije, predvsem pa se nam vsak teden nekaj zanimivega dogaja in o vsem tem razmišljamo do naslednjega snidenja. Večina naših članic je že izgubila može ali pa živijo same,« je povedala Marija Vajda, predsednica sekcije ročnih del Cvetje jeseni, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Gorišnica.
Od našitkov, kvačkanih izdelkov do rož iz papirja in slikanja na razne materiale
Glavni namen njihovega druženja so ročna dela, ki jih iz leta v leto nadgrajujejo. Njihovi izdelki so zanimivi, inovativni
in zelo natančno izdelani. V začetku niso imele prav nobenega znanja s tega področja, nato pa so se začele učiti in spodbujati. Sedaj si pomagajo tudi s Pinterestom in YouTubom. Vajdova se dobro spominja začetkov delovanja sekcije, ko so začele s preprostim našivavanjem, nato pa so z veliko truda in volje osvojile kvačkanje. Pred kovidom se je skupaj s članico Majdo udeleževala delavnic ročnega dela v Izoli v organizaciji ZDUS. Vse znanje, ki sta ga tam pridobili, sta nato prenesli še ostalim članicam. Začele so izdelovati rože iz papirja, nogavic in iz drugih materialov, slikajo na steklo, keramiko. Letos so s prtički in ročno poslikanimi vazami polepšale prostore sejne sobe Društva upokojencev, ročno
izdelan šopek poljskega cvetja pa krasi prodajni prostor recepcije na Dominkovi domačiji. Trenutno so v dogovoru z občino, da bi v prehodnem hodniku postavili vitrino z njihovimi umetninami. Znane so tudi po kuhinjskih krpah, ki jih okrasijo z raznimi našitki in čipko. Glavni oltar farne cerkve krasi prt, ki so ga letos izdelale v spomin na zlato mašo farnega župnika Ivana Holo-barja. »Na ta projekt smo zelo ponosne, saj smo vanj vložile okoli 340 ur dela. Naše članice so se res izjemno potrudile in pokazale svoje znanje in ročne spretnosti. Pri vsem skupaj pa je treba imeti tudi veliko potrpežljivosti. Skupno smo namreč na prt našile 50 vrtnic,« je izpostavila Vajdova.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
i
SENIOR ODDIH v Termah Dobrna
5 x polpenzion + BREZPLAČEN PREVOZ
že od 325 € na osebo
Paket vključuje: polpenzion, bivanje v hotelih 4*, neomejeno kopanje v termalnih bazenih, 1 x bioptron svetlobno terapijo ali termo/crio oblogo, 1 x parafinsko oblogo za roke, brezplačen prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj...
IZREDNI 5-DNEVNI TERMIN S PREVOZOM:
02. 01. - 07. 01. 2024
HOTEL VITA, VILA HIGIEA
325 € 285 €
PRIHRANITE 40 €
-Ponudba velja za bivanje od 17. 12. 2023 - 29. 12. 2023 in od 02. 01. 2024 - 01. 03. 2024 za rezervacije na telefonski številki 080 22 10 ali e-naslovu ¡nfo@terme-dobrna.si.
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Z MERCATOR PIKA KARTICO.

— SINCE 1403 —
TERME DOBRNA
HOTELS, SPA Si MEDICAL CENTRE
BREZPLAČNA ŠTEVILKA:
080 22 10
info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si
Kidričevo • Praznični december
Lučke v parku in po vaseh
V Kidričevem so praznično okrasili Park mladosti, postavili drsališče in prodajne hiške. S programom vabijo ves december, drsališče bo odprto doli. februarja.
Druženje ob praznično okrašenih hiškah
Kidričani so okrasitev v Parku pod tisočerimi zvezdami dopolnili z novimi svetlobnimi okraski, pri postavitvi je pomagal Renato Arnečič. Pester nabor dogodkov so pripravili že zadnji teden v novembru. Nastopil je čarodej Matriks, na prizorišču se je oglasil princ ptujskega kurentovanja Marko Šamperl. Prižig prazničnih lučk je bil v petek, 1. decembra, ko sta nastopila priljubljena brata Malek. Pika na i prazničnim okrasitvam in dogodkom je bil sneg, ki je pokrajino pobelil v začetku preteklega tedna. Tako je bilo tradicionalno Miklavževanje
6. decembra v Parku pod tisočerimi zvezdami v pravljični beli kulisi, okrašeni z nešteto lučkami.
Do konca meseca bo živo dogajanje na kulturnem odru. Nastopile so oziroma bodo skupine iz osnovnih šol Kidričevo, Cirkovce in Majšperk. Obetajo se koncert mlade rock skupine Jack N* Roll, nastopi različnih DJ-jev, akustični koncert Liza & Taja, glasbeni večer ob melodijah pevskega zbora Lučke in srečanja z Božičkom v laponski hiški. Praznično obarvane dogodke v občini Kidričevo prirejajo tudi po posameznih vaseh oziroma kra-
jevnih središčih. V Starošincah so z lučkami okrasili celo vas, na božič, 25. decembra, bodo pripravili Božično zgodbo. S prazničnim koncertom so se minuli konec tedna predstavili cirkovški folklo-risti in prižgali lučke na smrečici. Tradicionalno praznično okrašeno je središče Lovrenca, kjer na božični večer, 24. decembra, pol ure pred polnočno sveto mašo pripravijo koncert na prostem, pevci prepevajo božične pesmi. V lučkah je že zasijalo tudi vaško središče v Kungoti okoli cerkve sv. Kunigunde.
MZ
Foto: MZ
Rokomet
Derbi le do polčasa, nato Celjani z višjo prestavo
Stran 14
Rokomet
Velika Nedelja najboljše v sezoni, Gorišnica oškodovana Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 19. krog
tednik
Mali nogomet
V Ormožu in Vidmu liga je, na Ptuju je ni ...
Stran 15
Futsal
Na Horvatovem seznamu tudi trije Prleki
Stran 15
{PoiliLíajt¿ naí na ívdourwm. íjitdu!
RADIOPTUJ
tut a/úcttc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Celjani izkoristili neučinkovitost in naivnost šumarjev
Nogometaši Aluminija in Celja so odprli 19. krog, s tem pa so klubi uradno začeli drugi del sezone (manjkata le še zaostali tekmi 17. kroga med Rogaško in Aluminijem ter Celjem in Koprom -odigrani bosta v sredo, op. a.). V izenačeni tekmi so Celjani prvič v sezoni ugnali Kidričane. „Aluminij je proti ekipam z vrha lestvice tako uspešen zato, ker odlično preučijo tekmece in nevtralizirajo njihove najboljše stvari. Ce jim uspe ob tem še izkoristiti kakšno priložnost ali dve, potem so vse ekipe v nevarnosti," je o fenomenu Aluminija, da boljše igra proti ekipam iz vrha, spregovoril trener Celja Damir Krznar.
Tudi tokrat se je ta taktika v uvodne pol ure igre odlično obnesla, in če bi Tomislav Jagic v 16. minuti namesto vratnice zadel gol, bi lahko bila še enkrat uspešna. „Opozarjal sem svoje igralce na to in ob omenjeni akciji Aluminija mi je kar kapo vrglo v zrak od besa, da smo dovolili domačinom takšen strel. Če bi se takrat znašli v zaostanku, bi lahko bila tekma zavita v povsem drugo smer," je po tekmi iskreno dejal trener Celja.
Domači trener Robert Pevnik je nekoliko premešal sestavo začetne enajsterice, ob vrnitvi kapetana Tina Martica sta začela tudi Tilen Kosi in Luka Koblar (zamenjali so Pečnika, Šubarica in Matica). Po dogovoru s Celjem nista igrala njihova posojena igralca Matic in Bilji.
Začetek na zelo zahtevnem igrišču (spolzko z nekaj manjšimi zaplatami snega) je bil bolj po okusu domačinov, ki so več poskušali z napadalnimi akcijami. Daleč najlepšo priložnost so imeli v omenjeni 16. minuti, ko je Koblar po prostem strelu najvišje skočil v kazenskem
Aluminij - Celje 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Bajde (32.), 0:2 Vukli-ševic (34.), 0:3 Zabukovnik (79.), 1:3 Martic (91.).
ALUMINIJ: Pridgar, Jovan, Koblar, Zeljkovic, Schaubach, Kosi (od 72. Baskera), Martic, Gorenak (od 85. Brkljača), Jagic (od 57. Maružin), Kljun (od 57. Susso), Jovanovic (od 72. Katuša). Trener: Robert Pevnik.
CELJE: Rozman, Milic, Vukliševic, Zec, Karničnik (od 46. Ajhmajer (od 70. Nemanič)), Kouter (od 46. Dul-ca), Zabukovnik, Bobičanec (od 85. Vrbanec), Svetlin, Prucev (od 62. Po-povic), Bajde. Trener: Damir Krznar.
prostoru gostov in podal žogo do Jagica, ki je po strelu „iz prve" zadel vratnico ...
Tudi pod naslednjo veliko priložnost na tekmi so se podpisali domačini, tokrat se je v 31. minuti po protinapadu in podaji Jagica v odličnem položaju znašel Sandro Jovanovic, ki je prišel do neoviranega strela z desne strani s približno osmih metrov, njegov ne najboljši poskus z levico (ustreznejši bi bil strel z desnico) pa je Matjaž Rozman odbil.
Že v naslednji minuti pa so gostje povedli: reprezentančni branilec Žan Karničnik se je odlično znašel globoko na svoji polovici igrišča in je z odlično podajo v napadu zaposlil Gregorja Bajdeta, ki je povsem neoviran (!!!) sprejel žogo in stekel proti golu Pridgarja ter ga tudi premagal - 0:1. O tem, zakaj nobeden od igralcev Aluminija ni preprečil podaje Karničnika in zakaj nobeden ni pokrival Bajdeta, je Pevnik dejal: „To se ne bi smelo zgoditi, tukaj bi moral kdorkoli od mojih fantov storiti prekršek, tudi za ceno rumenega kartona, in preprečiti protinapad. Ne želim se izgovarjati na mladost ekipe, a v takšnih primerih se vidi neizkušenost."
Gostje so izkoristili šok v domačih vrstah in le dve minuti kasneje odločili srečanje: po podaji Bobičanca iz kota je zadel Damjan Vukliševic - 0:2. Tudi v tem primeru je bil celjski igralec neoviran, ob tem je slabo posredoval vratar Pridgar.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
ZAOSTALI TEKMI 17. KROGA, V SREDO OB 13.00: Rogaška - Aluminij; OB 15.00: Celje - Koper.
Rokomet • Pokal Slovenije
RAZPORED OSMINE FINALA, V TOREK OB 20.30: Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik; V SREDO OB 18.30: LL Grosist Slovan - Krka, OB 19.00: Moškanjci-Gorišnica - Črnomelj, Koper - Urbanscape Loka; OB 20.00: Mokerc Kig - Jeruzalem Ormož. Tekma Radovljica - Celje Pivovarna Laško bo odigrana 19. 12..
Že odigrani tekmi: Ljubljana - Trimo Trebnje 18:31 (4;15), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 27:30 (13:16).
JM
V	38. minuti se je v dobrem položaju znašel Bobičanec, njegov strel pa je zletel mimo gola.
Zanimiva je bila situacija ob odmoru, ko je Krznar kljub vodstvu opravil dve menjavi („zaradi preventive", oba sta v prvem polčasu prejela rumeni karton), Pevnik pa kljub zaostanku nobene . V nadaljevanju je do zamenjav vendarle prišlo tudi v domači vrsti, ki je vztrajno poskušala znižati zaostanek. Pri tem niso bili uspešni, je pa na drugi strani Mark Zabukovnik z lepim strelom izven 16-metrskega prostora zadel za Celjane - 0:3.
V	končnici so bili domačini za trud vendarle nagrajeni z golom, zabil ga je kapetan Tin Martic - 1:3. Vratar gostov Matjaž Rozman je bil ob tem padcu koncentracije v svoji obrambni vrsti precej jezen. „Želeli smo si tekmo končati brez prejetega gola, pomembno je obraniti 'čisto mrežo'," je o tem dejal Rozman, ki je imel znova nekaj navijačev tudi iz svoje Gerečje vasi.
Zanimivo je, da so Celjani v zadnjih dveh tekmah osvojili šest točk z gol razliko 7:1, Aluminij pa je dvakrat zapored izgubil (njihova gol razlika na teh srečanjih je 1:8), kljub temu pa razlika na sami tekmi še zdaleč ni bila tako očitna.
Tin Martic, Aluminij: „Srečanje je bilo glede borbe na sredini igrišča precej izenačeno. Sami smo imeli prvi dve priložnosti na tekmi, ki pa ju na žalost nismo realizirali. Celjanom je to na drugi strani uspelo in so povedli, nato pa so z individualno kakovostjo in enostavno igro držali razliko. Borili smo se do konca, a je bilo to premalo za kakšno točko."
Robert Pevnik, trener Aluminija: „Z borbenostjo nam je uspelo nevtralizirati celjsko individualno kakovost, kar pa bi morali na začetku srečanja nadgraditi z vsaj enim golom.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v tretjem medsebojnem dvoboju prvič v sezoni izgubili s Celjani.
Na drugi strani smo Celjanom z dvema naivnima napakama v obrambi sami ponudili priložnost za vodstvo, kar mi je žal. Ponosen pa sem na svoje fante glede borbenosti in vztrajnosti do zadnjih trenutkov srečanja. Osem prejetih golov v zadnjih dveh tekmah je res veliko, verjamem pa, da se nam bo izšlo že na naslednji tekmi."
Mark Zabukovnik, Celje: „V
prvem polčasu smo imeli težave, saj nam ni uspelo prebijati linij Aluminija, ob tem pa smo jim puščali preveč prostora v protinapadih. Na srečo smo dvakrat zadeli in nato tekmo zapeljali v mirnejše vode."
Damir Krznar, trener Celja: „Re-zultat nakazuje na lahko zmago, a smo imeli v igri velike težave. Na začetku tekme nam zaradi agresivne igre Aluminija ni uspelo povezati petih podaj v sredini igrišča, posledično nismo izkoriščali igre preko bokov. Ko smo zabili prvi gol, je bilo vse lažje, z inercijo energije smo dosegli še drugega. Kasneje me ni bilo več strah, čeprav je Aluminij vse do konca pretil. Žal mi je samo prejetega gola ob koncu, sicer sem s formo ekipe zadovoljen."
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
Mura ustavila Domžalčane, Bravo ima odgovor na težave šumarjev
Ohraniti ali povečati prednost pred Rogaško
Vsaka tekma je potencialna priložnost za tri točke, a nekatere vendarle s sabo nosijo več napetosti in pritiska. Tudi sredina med zadnjo Rogaško in predzadnjim Aluminijem bo zelo pomembna, morda za odtenek bolj za domačine, ki bodo iskali točke priključka z ekipami pred njimi. Šumarji razmišljajo v smeri, da želijo naskok pred neposrednimi rivali povečati ali vsaj zadržati na sedanjem nivoju.
„V 1. ligi je vsaka tekma težka, pa naj si bo proti vodilnemu Celju ali zadnji Rogaški. Šlo bo za tekmo starih rivalov iz lanske sezone v 2. ligi, nedvomno bo z obeh strani prisotna velika želja po zmagi. Veselimo se tekme," je dejal kapetan Aluminija Tin Martic.
Tudi Robert Pevnik ne odstopa od svojih zamisli: „Zame je nepomembno, kje nabiramo točke, ali proti Celju ali Rogaški, pomembno je, da jih zbiramo. Gremo samozavestno na gostovanje, enkrat se mora odpreti tudi nam."
Obe ekipi bosta obračun začeli zelo oslabljeni, saj bodo pri Aluminiju zaradi kartonov manjkali Tomislav Jagic, Sandro Jovanovic in Gal Gorenak, pri Rogaški pa Žan Flis in Oliver Kregar, na klopi pa ne bo niti trenerja Oskarja Drobneta.
Zaostala tekma 17. kroga: Rogaška - Aluminij (v sredo, 13. 12., ob 13.00 v Rogaški Slatini).
Prva medsebojna tekma v sezoni:
Aluminij - Rogaška 1:2 (0:2); Skiba; Miljanič, Gradišar.
Prvoligaši so s tekmami 19. kroga že jeseni uradno začeli drugi del sezone. Pred zimskim odmorom bodo štirje klubi med tednom odigrali zaostale tekme 17. kroga, vse pa nato konec tedna čaka zadnji, 20. krog.
Celjani so si že v prejšnjem krogu zagotovili simbolični jesenski naslov, pred odmorom je njihov edini cilj zadržati težko priborjeno prednost ali jo ob spodrsljaju Olimpije še povečati. Proti Aluminiju jim je uspelo zmagati, to pa bodo poskušali še v sredo s Koprom in v nedeljo z Muro (obakrat v Celju).
Olimpija je v boju za čim boljše spomladansko izhodišče na drugi strani ugnala Koper, čaka pa jo še nedeljski obračun z Rogaško. Na Bonifiki je Zoran Zeljkovic unovčil odlično poznavanje svojih nekdanjih varovancev, že po dobre pol ure igre je bilo 0:3 za zmajčke. Blestel je 22-letni Avstrijec Raul Alexander Florucz, ki je za mlajše selekcije igral v Avstriji, člansko kariero pa je do prihoda v Ljubljano gradil na Hrvaškem (Lokomotiva, Sesvete, Hrvatski Dragovoljac, Jarun). Tokrat je dosegel dva gola, ob tem pa vpisal še asistenco ob golu Ratnika.
Bravo trmasto vztraja v zgornjem delu lestvice, tokrat so v zelo težkem srečanju z dvema velikima preobratoma ugnali Rogaško. Gostje so se morali od 35. minute naprej znajti brez trenerja Oskarja Drobneta, ki mu je sodnik Matej Jug ob žolčnih protestih zaradi nedosojenega prekrška pokazal rdeči karton (v sredo ga zaradi tega zagotovo ne bo ob igrišču na tekmi z Aluminijem).
Prvo ime domače zasedbe je bil nedvomno Matej Poplatnik. 31-letni napadalec je bil prisoten ob skoraj vsakem nevarnem napadu svoje ekipe, na koncu pa je unovčil še napako vratarja Rogaške Roka Vodiška in iz zelo težkega položaja postavil končni izid tekme 3:2.
Prav to - prisotnost enega zares izkušenega napadalca - je glavna razlika med Bravom in Aluminijem, ki sta sicer najmlajši zasedbi lige (povprečna starost 22,3 in 21,6 leta). Imeti v ekipi takšnega strelca, na katerega se lahko vedno zaneseš, je neprecenljivo in daje prepotrebno stabilnost celotnemu moštvu. Žal podobnih (prostih) na nogometnem trgu ni prav veliko ...
Odlično delo je v tem krogu opravila tudi Mura, ki je na Fazaneriji zaustavila serijo štirih zaporednih zmag Domžal (Rogaška, Koper, Kal-cer, Aluminij). S tem je preskočila tokratne tekmece na lestvici in se oddaljila od nevarne cone izpada. Vse bolj se zdi, da bodo v spodnjem delu lestvice o obstanku in izpadu med seboj obračunali Kalcer, Aluminij in Rogaška.
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Celje 1:3 (0:2); Bravo - Rogaška 3:2 (1:0) strelci:
1:0 Gurlica (44.), 1:1 Gradišar (66.), 1:2 Gradišar (70., z 11 m), 2:2 Štor (84.), 3:2 Poplatnik (89.); Koper - Olimpija 2:4 (0:3); strelci:
0:1 Florucz (9.), 0:2 Ratnik (31.), 0:3 Florucz (36.), 0:4 Motika (53.), 1:4 Mulahusejnovic, (70., z 11 m), 2:4 Osuji (89., z 11 m);
Mura - Domžale 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Trontelj (38.).
Tekma Kalcer Radomlje - Maribor je bila odigrana v ponedeljek.
1.	CELJE	18 14 2 2 41:13 44
2.	OLIMPIJA LJUBLJANA 19 11 4 4 38:25 37
3.	KOPER	18 8 6 4 31:23 30
4.	BRAVO	19 8 5 6 27:26 29
5.	MARIBOR	18 8 4 6 28:21 28
6.	MURA	19 7 4 8 21:27 25
7.	DOMŽALE	19 7 2 10 29:28 23
8.	KALCER RADOMLJE 18 4 4 10 16:30 16
9.	ALUMINIJ	18 4 3 11 20:34 15
10.	ROGAŠKA 18 3 2 13 15:39 11
JM
14 Štajerski
Šport
torek • 12. decembra 2023
Rokomet • Liga NLB, 12. krog
Derbi le do polčasa, nato Celjani z višjo
prestavo
NLB liga
REZULTATI 12. KROGA: Slovenj Gradec - Krka 25:34 (14:16), Gorenje Velenje - LL Grosist Slovan 33:29 (21:15), Dobova - Urbanscape Loka 31:30 (14:15), Riko Ribnica - Škofljica 39:30 (24:12), Ljubljana - Trimo Trebnje 27:35 (12:19), Koper - Sviš
Ivančna Gorica 32:26 (17:12), Celje					
PL - Jeruzalem Ormož 34:27 (19:17).					
1 TRIMO TREBNJE	12	11	0	1	22
2. GORENJE VELENJE	12	10	1	1	21
3. CELJE PIVO. LAŠKO	12	10	1	1	21
4. KRKA	12	6	3	3	15
5. JERUZALEM ORMOŽ	12	7	1	4	15
6. RIKO RIBNICA	12	6	2	4	14
7. KOPER	12	6	0	6	12
8. SVIŠ IVANČNA GORICA	12	5	2	5	12
9. SLOVENJ GRADEC	12	4	2	6	10
10. ŠKOFLJICA	12	4	1	7	9
11. URBANSCAPE LOKA	12	3	2	7	8
12. LJUBLJANA	12	2	0	10	4
13. LL GROSIST SLOVAN	12	1	1	10	3
14. DOBOVA	12	1	0	11	2
Foto: Slavko Kolar
Celjani so lepo število golov dosegli s krilnih položajev.
Celje Pivovarna Laško -Jeruzalem Ormož 34:27 (19:17)
CELJE PL: Zaponšek (11 obramb - 1x7m), Gaberšek (1 obramba -1x7m); Peric, M. Marguč 2, Mazej
3,	Cokan 8 (1), Krečič 2, Čirovic, Antonijevic 2, Maric 1, Ivankovic 4, M. Janc 2, Miličevic 1, Korže Lesjak, Žabic 4, Rakita 5 (2). Trener: Alem Toskic
JERUZALEM: Balent (1 obramba), Zemljič (2 obrambi), Ranfl (1 obramba - 1x7m); Sok 1 (1), Munda
4,	Vincek, Žuran, G. Hebar 1, T. Hebar 4 (1), Šulek 1, Blagotinšek 5, Pun-gartnik 1, S. Krabonja 1, Kolmančič, Jerenec 9. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Celje PL 5/3; Jeruzalem 4/2.
IZKLJUČITVE: Celje PL 10; Jeruzalem 10 minut.
RDEČA KARTONA: Vincek (5.), Mazej (10.).
IGRALEC TEKME: Rok Zaponšek (Celje PL).
Potek rezultata: 3:1, 7:4, 7:7, 11:11, 13:11, 15:15, 19:16, 23:19, 26:20, 30:23,
34:26, 34:27.
Ormožani so se na zadnje gostovanje v državnem prvenstvu v letu 2023 podali k aktualnim državnim, pokalnim ter super pokalnim prvakom Celjanom. Na tekmi 12. kroga se je zbralo več kot 1500 gledalcev, ki so videli čvrsto rokometno predstavo in na koncu zasluženo zmago domačinov.
Iskrilo se je že na samem začetku tekme, ko sta v 5. in 10. minuti „padla" tudi dva rdeča kartona. Najprej je igrišče zaradi prekrška nad Maiem Margučem moral zapustiti član Jeruzalema Sebastjan Vincek, nato se je na tribuno moral preseliti še član Pivovarne Laško Tadej Mazej po prekršku nad Stašem Krabonjo.
Udeleženci Lige prvakov so bolje začeli tekmo in izkoristili nekaj zgrešenih metov gostov, med drugim je Rok Zaponšek ubranil sedemmetrovko Tinčku Hebarju. V 11. minuti je prednost pivovarjev prvič znašala tri gole (7:4). Obramba Jeruzalema tokrat ni delovala tako čvrsto, kot na minulih tekmah in tekmec je svoje napade večinoma zaključeval z meti iz krila, kjer sta blestela na desni strani Tim Cokan in na levi Tadej Mazej.
Boljši del igre Prlekov je bila igra v napadu in v zaključek 1. polčasa sta ekipi odšli poravnani. V 26. minuti je bil izid še izenačen (16:16), temu pa so sledili kar trije napadi gostov za prvo vodstvo na tekmi, vendar sta Anže Blagotinšek (dvakrat) in Filip Jerenec (enkrat) zgrešila strele. Pri minimalnem vodstvu pivovarjev (17:16) so Ormožani imeli igralca več v polju, a jim ni uspelo ujeti nasprotnika. Zgodilo se je ravno nasprotno in z dvema goloma so varovanci trenerja Alema Toskica znova ušli na tri zadetke prednosti (19:16).
V 2. polčasu so počasi oblast na igrišču začeli prevzemati Celjani.
Napad Jeruzalema je začel pešati, na golu Celjanov je nekaj pomembnih obramb zbral Zaponšek, na drugi strani tokrat vratarji vinarjev niso imeli svojega dne. Gostje so poskušali s tesnejšim pokrivanjem Mitje Janca, kar pa je Celjanom omogočilo veliko več prostora na črti. To je z nekaj goli izkoristil Stefan Žabič in v 45. minuti so gostitelji povedli za šest točk (26:20). Poskuse Ormožanov, da spreobrnejo potek tekme, je z odličnimi obrambami zatrl Zaponšek in prednost pivovarjev je v 50. minuti narasla na velikih +7 (30:23). Zmagovalec je bil odločen ...
Vinarje v soboto, 16. decembra,
ob 19.00 čaka še zadnja letošnja tekma državnega prvenstva. Pred tem v sredo, 13. decembra, Prleki gostujejo na Igu pri 1. B ligašu Mokerc Igu. Gre za pokalno tekmo 1/8 finala Pokala Slovenije, kjer si bodo vinarji poskušali priigrati vstopnico med osem najboljših ekip v letošnjem pokalnem tekmovanju.
Aleš Zemljič, Jeruzalem Ormož: „Nasprotniku smo se odlično upirali v 1. polčasu, kjer smo zamudili kar nekaj priložnosti, da na odmor odidemo z vsaj rahlo prednostjo. V nadaljevanju se je poznalo, da svojega dne nismo imeli vratarji, ki smo izgubili boj proti celjskim vratarjem
za kar osem obramb (4:12). Mislim, da bi lahko iz te tekme iztržili bistveno več, saj Celjani več niso tako kvalitetna ekipa kot v preteklosti. Je pa to bila prava čvrsta prvenstvena tekma in mislim, da so gledalci lahko zadovoljni zapustili Zlatorog. Zdaj nas čakata še tekmi proti Mokerc Igu in Gorenju iz Velenja, kjer bomo poskušali obe dobiti."
Tim Cokan, Celje Pivovarna Laško: „Vedeli smo, da nas čaka zahteven nasprotnik, ki letos igra odlično in je na visokem mestu. Poznala se nam je utrujenost po tekmi Lige prvakov v Barceloni. V 2. polčasu smo pokazali dobro igro in zasluženo zmagali. Veseli tudi, da je bil Zlatorog lepo poln na tekmi državnega prvenstva."
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (m), 13. krog
Nedeljani do zmage z najboljšo predstavo v sezoni, Gorišnica oškodovana
Velika Nedelja - Kočevje 26:19 (13:8)
VELIKA NEDELJA: Bezjak (5 obramb), Matoševic (6 obramb); Zorec, V. Kovačec, Škorjanec 1, No-tersberg 2, Grabovac 4 (1), Borko 5, Ude Tkalčec 4, Toplak 4, V. Kova-čec Lesar, Gašic 1, Torič 2, Sraga 3. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič.
IGRALEC TEKME: Žiga Borko (Velika Nedelja).
Zadnja zmaga Velike Nedelje sega v oktober, bila je dosežena 7. oktobra proti Jadranu (28:23). Ekipa je po tej zmagi doživela sedem prvenstvenih porazov zapored.
„Bolj kot porazi nas boli to, da se srečujemo z nekaj hudimi poškodbami naših najboljših oz. najizkušenej-ših igralcev. Prav poškodbe so nam skrojile, da se bomo letos borili za obstanek v ligi. Po temeljiti analizi igre Kočevja smo pričakovali težko tekmo, kjer so bili - ne glede na to, da so igrali v gosteh - v vlogi favorita rokometaši trenerja Aleksandra Markla. Na samem igrišču pa je bila to popolnoma druga zgodba in naša ekipa, ki v povprečju šteje 19 let, je odigrala svojo najboljšo tekmo v sezoni in gladko ter zasluženo prema-
gala nasprotnika. Ključ do zmage pa je bila odlična igra v obrambi,« je po tekmi povedal trener Davorin Kova-čec.
Gostje so sicer enkrat povedli (1:2), ves preostali del tekme pa so igro v svojih rokah držali domači bikci. Ti so izjemno igrali v obrambi, v napadu pa so za razliko od preostalih tekem malo grešili. Največja prednost v 1. polčasu je večkrat znašala tudi že šest zadetkov (9:3, 10:4, 11:5).
„Domača ekipa nas je odlično naštudirala in zaustavila naše glavne adute. Obenem v gosteh igramo čisto drugače kot doma: doma se borimo kot levi, v gosteh pa smo videti kot miške," je igro svojih varovancev komentiral trener Kočevja Markl.
V preteklosti so ekipi Velike Nedelje obilne preglavice povzročali začetki 2. polčasov. Tokrat ni bilo tako. Z dvema doseženima goloma je Velika Nedelja pobegnila na prednost sedmih golov (15:8) in odločno krenila v drugi del tekme. Gostom se je sicer večkrat uspelo približati na pet golov zaostanka, bližje pa zaradi odlične igre domačih ni šlo.
„Končno je tudi za nas prišla tekma, kjer se nam je vse uskladilo: od čvrste igre v obrambi do strpnega napada in solidnih vratarjev, pa tudi sojenje je bilo končno enkrat pri Veliki Nedelji na visokem nivoju. Mogoče je bila temu kriva tudi kontrola sodniškega para Jože Jeraj in Vlado Kostič. Tokrat je prav vsak član ekipe dal svoj doprinos k tej lepi in zelo pomembni zmagi," je po tekmi razmišljal Žiga Borko, po zaslugi odlične igre v obrambi najboljši igralec tekme.
Za Veliko Nedeljo je leto 2023 v tekmovalnem smislu zaključeno: „Leto 2023 lahko opišemo kot zelo uspešno. V minulem prvenstvu 1. B-lige smo končali na 8. mestu s 27 osvojenimi točkami. V novo sezono smo krenili s popolnoma spremenjeno ekipo. Poškodbe nam niso prizanesle in čaka nas boj za obstanek v ligi. S tem smo se sprijaznili in v drugi del sezone bomo krenili z željo po obstanku v ligi. Ker imamo najmlajšo ekipo lige nam bo zagotovo težko, vendar nimamo namena vreči puške v koruzo. Konec koncev smo odvisni
sami od sebe," je že o nadaljevanju sezone povedal trener Kovačec.
Tekma 14. kroga z Izolo je prestavljena na petek, 26. januarja 2024, kar je teden dni pred začetkom drugega dela sezone.
Moškanjci-Gorišnica -Herz Šmartno 30:32 (14:20)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Trunk (4 obr.), Kroflič (13 obr.), Bedenik; Žni-darič 7(2), Bezjak 6, Tement 5(1), T. Bedrač 4, Geč 4, Šandor 2(1), Leben 1, Lorenčič 1, N. Bedrač, Čuš, Brod-njak. Trener: Alan Potočnjak.
RDEČA KARTONA. Šandor (10.), N. Bedrač (13., oba Gorišnica).
Rokometaši Gorišnice so tokrat gostili zasedbo iz Šmartnega pri Litiji. Poskušali so ponoviti scenarij z zadnje domače tekme, ko so ugnali favorizirano zasedbo Grosuplja, a se jim tokrat ni izšlo.
K temu sta v precejšnji meri s svojimi odločitvami pripomogla sodnika Boštjan Žitnik in Brstin Kavalar, ki
sta domačinom z nenavadno strogim kriterijem že v uvodu izključila kar dva igralca! Najprej je moral ob povsem nenevarnem posredovanju v obrambi že v 10. minuti pod prho Nejc Šandor (dotlej z dvema goloma edini strelec domače ekipe), tri minute zatem pa še Nino Bedrač, ki ga sodniki že po inerciji za vsak prekršek kaznujejo z izključitvami. Ne glede na vse prigovarjanje domače klopi je ostalo pri teh odločitvah, sodnika sta ju začinila še s kakšnim dodatnim rumenim kartonom in izključitvijo ...
Pri izidu 2:10 v 13. minuti, z dvema izključenima igralcema in igralcu manj na igrišču, je bila videti go-rišniška barka povsem potopljena . Občutek je bil, da so še sami gostje uvideli, da so šle zadeve s sodniškimi odločitvami predaleč in so kar nekoliko umirili tempo. Domačini so na drugi strani uvideli, da je mogoče s sicer zelo kakovostno zasedbo gostov enakovredno igrati in zaostanek se je začel celo topiti. Strelsko je bil razpoložen Urban Tement, ki je do odmora zabil štiri gole.
Trend se je nadaljeval tudi v drugem polčasu in v 41. minuti je na semaforju pisalo 20:23, nekaj minut kasneje pa le še 23:25. Končnica se je začela z izidom 24:28 v 50. minuti, nato pa so z delnim izidom 3:0 Gorišničani zaostanek znižali na minimum - 27:28. Tukaj so imeli celo dve priložnosti za izenačenje, a tega koraka jim ni uspelo storiti, tudi zaradi utrujenosti po izjemnem lovljenju tekmecev. V zadnji minuti je Nejc Geč zadel za 30:31, gostje pa so v zadnjem napadu imeli veliko srečo, da se je ubranjena žoga vratarja Kro-fliča odbila nazaj v njihove roke in so nato dosegli zadnji gol na tekmi - 30:32. Če bi prišla v roke Gorišniča-nov, bi ti imeli nekaj sekund možnosti za izenačenje ...
Domači navijači so na koncu z velikim aplavzom nagradili svoje igralce za borbenost, domala vsi igralci in funkcionarji kluba pa so od sodnikov zahtevali pojasnila o dogodkih, ki so zaznamovala tekmo. Seveda jih niso dobili, jim bo pa zveza zagotovo poslala debelo pošto o kaznovanju .
Alan Potočnjak, trener Gorišni-ce: „Gledalci so bili tokrat priča nerazumljivim dogodkom na začetku tekme, ko sta sodnika povsem neupravičeno izključila dva naša pomembna člena ekipe, ki sta ob neposrednem rdečem prejela še modri karton. Nato smo bili priča neverjetnemu preobratu in vrnitvi naše ekipe v enakovreden boj za zmago. Na celotno ekipo smo vsi v klubu zelo ponosni, saj so se s fanatično borbenostjo vrnili iz globokega brezna, v katerem smo se znašli zaradi sodniških odločitev. Prav neverjetna je količina sodniških napak v našo škodo v tej sezoni, kot bi za našo ekipo veljala posebna pravila in kriterij kaznovanja, nad čimer se zgraža večji del rokometne javnosti. Kljub vsem tem dogodkom in sankcijam, ki smo jih deležni odRoko-metne zveze Slovenije, smo trdno odločeni, da bomo še naprej trdo trenirali in s ponosom branili ime in barve svojega kluba."
Uroš Krstič, Jože Mohorič
1. B DRL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Herz Šmartno 30:32, Velika Nedelja - Kočevje 26:19, Črnomelj - Jadran Hrpelje Kozina 30:27, Ajdovščina - Dol TKI Hrastnik 29:36, Butan plin Izola - Mokerc Kig 27:25, Krško - Radovljica 30:26.
1. KRŠKO	12	11	1	0	23
2. MOKERC - KIG	12	8	1	3	17
3. BUTAN PLIN IZOLA	12	8	0	4	16
4. HERZ ŠMARTNO	12	8	0	4	16
5. GROSUPLJE	12	7	2	3	16
6. RADOVLJICA	11	7	1	3	15
7. AJDOVŠČINA	12	6	0	6	12
8. DOL TKI HRASTNIK	12	5	0	7	10
9. KOČEVJE	12	5	0	7	10
10. ČRNOMELJ	11	3	2	6	8
11 VELIKA NEDELJA	12	3	0	9	6
12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 12		2	1	9	5
13. JADRAN HRPELJE	12	0	0	12	0
Foto: Črtomir Goznlk
Rokometaši Velike Nedelje so proti Kočevju prekinili negativni niz in vendarle vpisali tretjo zmago v sezoni.
Foto: Črtomir Goznlk
Rokometaši Gorišnice so se že v 13. minuti znašli v izgubljenem položaju, a so nato odigrali izvrstno srečanje.
torek • 12. decembra 2023
Šport, rekreacija
Štajerski	1S
Futsal • 1. SFL, 11. krog
Prva postava blestela, pomembna zmaga pred odmorom
Sevnica - Meteorplast ŠIC bar 4:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 Matan (7.), 0:2 Šnofl (8.), 0:3 Rajter (17.), 1:3 Drobne (21.), 1:4 Rajter (21.), 2:4 Covekar(37.), 3:4 Covekar (40.), 3:5 Trstenjak (40.), 4:5 Račič (40.).
METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrec, Lovrenčič, A. Coznik, M. Go-znik, Rajter, Kos, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Aljaž Ruis, Lipovšek, Šnofl, Coričan. Trener: Robert Grdovič.
Prleki so se v gosteh pomerili s Sevničani, ki so pozitivno presenečenje dosedanjega dela 1. slovenske futsal lige. Osvojili so 13 točk, v zadnjih šestih dvobojih pa zabeležili kar štiri zmage. Ljutomerčani so po svojo novo zmago krenili brez poškodovanega Lovra Trdina, trener Robert Crdovič pa je tekmo začel s peterko Tjaž Lovrenčič (vratar), Tilen Rajter, Rok Šnofl, Adrijan Trstenjak in Ante Matan, ki se je tokrat izkazala z izredno učinkovitostjo, saj je dosegla vseh pet zadetkov.
Ljutomerska vrsta je odigrala najboljših 36 minut v sezoni. Povsem so nadigrali domačine, ki so bili ne-
1. SFL
REZULTATI 11. KROGA: Sevnica - Meteorplast Šic bar 4:5 (1:3), The Nutrition Extrem - Bronx Škofije 6:3 (5:0), Dobovec - Siliko Vrhnika 3:5 (3:3), Dobrepolje - Oplast Kobarid 1:3 (0:2).
11 9 9 7 11 4
1.	SILIKO VRHNIKA
2.	DOBOVEC
3.	METEORPLAST ŠIC
4.	OPLAST KOBARID
5.	SEVNICA
6.	T. N. EXTREM
7.	BRONX ŠKOFIJE
8.	DOBREPOLJE
56:2i 54:1i 53:4g 30:2g 2g:3i 31:42
6 30:5S g 2S:52
močni ob razigrani gostujoči zasedbi. Terensko premoč je Meteorplast ŠIC bar kronal že v 7. minuti, ko je enajsti zadetek v sezoni dosegel Ante Matan, minuto za tem pa je po odlični podaji Adrijana Trstenjaka zadel še Rok Šnofl. Po izvrstnem strelu Tilna Rajterja za 0:3 je kazalo, da je dvoboj odločen, a je domačinom tik pred zaključkom prvega dela uspelo zmanjšati prednost gostov.
Gostje so silovito začeli drugi polčas in že po nekaj sekundah igre povišali prednost na tri zadetke (1:4). Kot je že v navadi, na tekmah ljutomerske vrste ne gre brez dramatičnosti in tako je bilo tudi tokrat. Zanjo so poskrbeli Sevničani, ki so se le tri
Odbojka • S. DOL - vzhod (ž), S. krog
V	Celju do sedme zmage v sezoni
Celje-ŽOK Ptuj 0:3 ('15, -22, -23)
ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčevič, To-manič, Dežman, L. Horvat, Hentak, Mlakar, Kloar, Milošič, Hren. Trenerka: Eva Vedlin Cojčič.
Varovanke trenerke Eve Vedlin Cojčič so v Celju vpisale sedmo letošnjo prvenstveno zmago, potem ko so odigrale dva dobra in en povprečen niz. Z novimi tremi točkami so se še učvrstile na vrhu prvenstvene tabele.
Ekipa ŽOK Ptuj je prvi niz odigrala natančno po navodili trenerke - z upoštevanjem taktičnih zamisli so gladko dobile ta del z izidom 15:25.
V	tem delu so odlično servirale, saj skozi celotni niz niso naredile niti ene napake na začetnem udarcu. Ob tem so imele dober sprejem, v napadu pa so igrale »z glavo«. Največ napadalnih akcij je uspešno zaključila Vita Hentak. Sicer so v napadu nanizale nekaj neverjetnih točk, ki so jih dosegle z udarci „na polno" ali z „varanimi" žogami.
V drugem nizu so naredile kar šest napak na servisu in so tako dovolile Celjankam močnejši odpor.
3. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 8. KROGA: KEA Šempeter - ŽOK Mislinja 3:0, Weiler Volley Zreče 2 - Slovenj Gradec 2:3, Bistrica II - Benedikt 0:3, Celje - ŽOK Ptuj 0:3.
niz.
1 ZOK PTUJ	7	7	0 21:5	20
2.	KEA ŠEMPETER	8	6 2	20:10 16
3.	ZOK MISLINJA	7	5	2 17:9	15
4.	BENEDIKT	7	4	3	16:10 13
5.	CELJE	7	4	3	13:10 12
6.	SVOLLEY	7	3	4	9:14	9
7.	SLOVENJ GRADEC	7	2	5	12:18 7
8.	WEILER VOLLEY ZREČE2 7	1 6 7:18 4
9.	BISTRICA II	7	0 7	0:21 0
Določene menjave v udarni postavi se niso najbolje obnesle in nivo igre je glede na predstavo v uvodnem nizu rahlo padel. Kljub temu so bile Ptujčanke boljše tekmice in so tudi ta del dobile z 22:25.
V tretjem nizu je trenerka Eva Vedlin Gojčič dala več priložnosti za igro mladim igralkam, večino časa sta bili na parketu Janja Milošič in Tara Kloar. Po občutni prednosti ptujskih igralk so celjske odbojkarice v končnici niza zaigrale uspešneje in so celo povedle s 23:22. V končnici je z odličnimi servisi stopila v ospredje Lea Horvat, ki je tudi sicer odlično servirala celotno tekmo in naredila preobrat na 23:25.
borbeno igro blizu osvojene točke. Vendarle menim, da smo zasluženo zmagali,« je po tekmi dejal trener ljutomerske ekipe Robert Grdovič.
Prleki so z zmago odbili napad Sevnice v boju za 3. mesto, obenem pa ostajajo izenačeni z Oplastom, ki prav tako ne popušča. Derbi kroga je bil tokrat odigran v Rogaški Slatini, kjer so udeleženci Lige prvakov gostili Vrhničane. Slednji so bili praktično celotno tekmo v prednosti (0:2, 1:3, 3:4) in so zasluženo zmagali.
V 1. slovenski futsal ligi sledi štiritedenski premor, v začetku novega leta (5. januarja) pa se bo prvenstvo nadaljevalo s tekmami 12. kroga. V Ljutomeru bo takrat na sporedu der-bi kroga, saj v prleško prestolnico prihaja aktualni prvak Dobovec. To je še edina ekipa v prvoligaški konkurenci, proti kateri Ljutomerčani še nikoli niso zmagali.
NŠ
Na Horvatovem seznamu tudi trije Prleki
Selektor slovenske članske futsalske reprezentance Tomislav Horvat je objavil seznam igralcev, na katere bo računal na zadnjih dveh tekmah kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2024 proti Italiji in Češki. Ti bosta 15. decembra v ljubljanskem Tivoliju ter 20. decembra v Plznu, obe se bosta začeli ob 18.30.
Na seznamu so tokrat kar trije Ljutomerčani, dva člana Meteorplasta - Luka Lovrec in Tilen Rajter - in eden hrvaškega Olmissuma - Jeremy Bukovec. Največ izkušenj z izbrano vrsto ima Bukovec, ki je odigral že 45 tekem z grbom na prsih in dosegel tudi 10 zadetkov, Rajter in Lovrec pa sta prava novinca: prvi je doslej zbral dva članska nastopa, za drugega pa je to premierna akcija s člani (v mlajših selekcijah sta bila stalna člana izbranih vrst).
Na Horvatovem seznamu so ob omenjeni trojici še Nejc Berzelak (Siliko), Igor Osredkar (Bubamara Cazin), Teo Turk (Dosson), Žiga Čeh (Dobovec), Klemen Duščak (Dobovec), Nejc Hozjan (Sandro Abate), Matej Fideršek (Minerva), Žan Janež (Siliko), Max Vesel (Siliko), Denis Totoškovič (The Nutrition Extrem) in Luka Čop (The Nutrition Extrem).
Slovenci so na dosedanjih štirih tekmah izgubili v Italiji in Španiji ter doma premagali Češko in remizirali s Španijo. Ta tudi vodi z desetimi točkami v skupini D, Italija ima sedem točk, Slovenija štiri, Češka pa je pri eni točki.
Zmagovalci skupin se bodo neposredno uvrstili na svetovno prvenstvo. Štiri najboljše drugouvrščene reprezentance pa bodo igrale dodatne kvalifikacije, ki bodo med 8. in 17. aprilom 2024. Zmagovalca dveh parov bosta potovala na svetovno prvenstvo.
JM, sta
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Rajter (KMN Meteorplast Šic bar) je povabilo v izbrano vrsto upravičil z novo odlično predstavo in kar dvema zadetkoma.
Mali nogomet • Zimske lige
minute do konca tekme približali na dva zadetka zaostanka (2:4), v zadnji minuti pa tudi na enega samega (3:4). Že v naslednjem napadu Ljuto-merčanov je v polno zadel Trstenjak za vodstvo gostov (3:5), domačinom pa je za kaj več kot zmanjšanje zaostanka (4:5) zmanjkalo časa.
»Pričakovali smo izenačen dvoboj z nepredvidljivo končnico. Ekipa Sevnice je v dosedanjem delu prvenstva pokazala, da je dobro organizirana, čvrsta, z nekaj zelo izkušenimi igralci. Moji varovanci so odigrali eno boljših tekem v sezoni, saj so imeli večji del tekmo pod kontrolo. Prednost treh zadetkov v drugem polčasu bi morali še povišati, a so bili domačini z
V Ormožu in Vidmu zimska liga je, na Ptuju je ni...
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so v Celju odigrale dva dobra in en povprečen
Servis ptujske ekipe je bil večino tekme na visokem nivoju, v prvem ter drugem nizu je bil na visokem nivoju tudi sprejem. V napadu sta Ana Horvat in Vita Hentak konstanto uspešno zaključevali akcije, v bloku se je izkazala Emela Sivčevič, z igro v obrambi pa Ema Hren.
ŽOK Ptuj čaka v letu 2023 še ena prvenstvena tekma, ko bodo že v petek, 15. 12., ob 18.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale s Svolleyem. Na tekmi proti tekmicam iz Vuzenice bo cilj ptujskih odbojkaric nova zmaga, s katero želijo neporažene zaključiti prvi del sezone.
David Breznik
Na širšem ptujskem območju so v zimskem času organizirane številne lige malega nogometa, ki odlično zapolnijo praznino nogometnega dogajanja v zimskih mesecih. V njih nastopajo tudi igralci velikega nogometa, ki tako ohranjajo stik z žogo, obenem pa nadgrajujejo tehnično znanje. In ne nazadnje: to so tekme, ki v dvorane privabljajo ljubitelje nogometa tudi izven poletne sezone.
V Ormožu in Vidmu tudi letos niso imeli težav s prijavami, na Ptuju pa se je zataknilo - prijavile so se tri članske ekipe! Trend padanja zanimanja za zimsko ligo MNZ Ptuj se ni začel letos, ampak je prisoten že vsaj tri ali štiri leta, letos je le dosegel dno.
Včasih je v tem tekmovanju na Ptuju nastopalo več kot 20 ekip, razdeljene so bile celo na 1. in 2. ligo, na tekmah pa se je trlo gledalcev, ki so z velikim veseljem spremljali poteze mojstrov malega nogometa. Vsi se še spomnimo „večnih zmagovalcev", ekipe Poetovio, ki je pod svojim okriljem združevala številne odlične igralce in je vsem preostalim ekipam predstavljala izjemen izziv. Premagati Poetovio je bilo nekaj, kar si resnično lahko štel za „skalp". A ni šlo za samoumevne zmage najboljšega ptujskega malonogometnega kolektiva, ampak za resnično zanimive predstave, saj so tudi ostale ekipe z njimi rasle in bile konkurenčne.
Nekje na poti se je ta malonogo-metni entuziazem izgubil, vodstvo tekmovanja - MNZ Ptuj - pa trenda padanja zanimanja za zimsko ligo ni uspelo zaustaviti. Letos so ob obvestilu, da zimske lige ne bo, zapisali: „Medobčinska nogometna zveza Ptuj tradicionalno organizira v zimskem času futsal tekmovanja za člane in veterane. V letošnji sezoni so bile po vzoru minulih let razpi-
Foto: Črtomir Goznik
V zimski ligi malega nogometa MNZ Ptuj so včasih nastopali številni mojstri nogometa, tekme pa si je v živo ogledalo tudi veliko gledalcev.
sane članska liga in dve veteranski (+35 in +50). Odziv na razpis, ki je bil objavljen na spletni strani MNZ Ptuj, poslan v klube in objavljen v medijih, je bil s strani članskih ekip skromen, zato se je Komisija za futsal pri MNZ Ptuj dodatno angažirala in osebno kontaktirala ekipe velikega nogometa, ekipe, ki so v preteklih letih tekmovale v futsal ligi MNZ Ptuj, a ni bilo interesa po sodelovanju. Ne glede na to, da smo bili v MNZ Ptuj v preteklih letih svetla izjema v primerjavi z ostalim MNZ, ki že nekaj let na tem nivoju ne uspejo
organizirati člankih futsal lig, letos na žalost tudi v okviru MNZ Ptuj ne bo članske futsal liga, ampak samo veteranska +50."
Ali gre resnično za nezanimanje, ali pa so vzroki kje drugje, so številni ljubitelji nogometa izražali na različnih spletnih družbenih omrežjih, skupni imenovalec pa je ta, da zanimanje za futsal zagotovo je, saj npr. v Ormožu in Vidmu zimski ligi potekata. Še več, številne ekipe, ki nastopajo v obeh omenjenih ligah, so v preteklosti tekmovale na Ptuju ...
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
V zimski ligi malega nogometa MNZ Ptuj letos nastopa šest ekip v kategoriji veteranov +50. Utrinek je s tekme med ekipama Hajdina in Hajdoše. Rezultati: Hajdina - Hajdoše 4:2, KMN Tomaž - Ormož 8:0, ŠD Selan - Club 13 3:1, KMN Tomaž - Hajdina 2:1.
16 Štajerski
Šport mladih, rekreacija
torek • 12. decembra 2023
Košarka • KK Ptuj
KK Ptuj uspešno začel novo sezono
o -í >s
v», !a m-t. jo, J* ^ßhr
iffiíÉ'/^i
a
Foto: Črtomir Goznik
Selekcija U14 KK Ptuj s trenerjem Jurijem Bratušo
Šolski šport • Košarka, učenci
Košarkarski klub Ptuj v sezoni 2023/24 pod svojim okriljem združuje več kot 130 mladih košarkarjev, ki so razvrščeni v pet selekcij. Z njimi kakovostno dela pet trenerjev in trije pomočniki. Najmlajša selekcija U10 začenja s turnirskim sistemom tekmovanja konec tedna, selekcija U12 je že uspešno zaključila prvi letošnji turnir v Lenartu z zmago proti domačemu Ajdasu in Miklavžu, medtem ko so starejše selekcije od U14 do U20 že zaključile prvi krog prvenstva.
V rezultatskem smislu je največji uspeh dosegla selekcija U14, ki tekmuje v 1. B-ligi in se je s štirimi zmagami ter dvema porazoma uvrstila med 40 najboljših ekip v Sloveniji. V 2. krogu tekmovanja ekipo čaka novih 12 težkih tekem, na podlagi katerih bo znana končna razvrstitev.
Pod vodstvom trenerja Jurija Bratuša so igralci U14 še večji uspeh dosegli v Mini pokalu Spar, kjer so se že uvrstili med najboljših 32 ekip v Sloveniji in jih čaka odprta pot k morebitnemu zgodovinskemu dosežku za ptujski klub. Ključ do novih zmag bo zagotovo agresivna igra v obrambi in ekipna igra v napadu, ki to ekipo krasita že od začetka prvenstva.
JM
Namizni tenis • Mlajše kategorije
Iz Prekmurja z novimi tekmovalnimi izkušnjami
Mladi igralci in igralke NTK Cirkov-ce so nastopali na regijskem turnirju v Murski Soboti. Bili so uspešni, saj so osvojili pet odličij, ob tem pa so nabirali nove izkušnje v dvobojih z vrstniki.
Najboljši izidi:
-1. Tai Širec (2. jakostna skupina),
-	2. Anže Safošnik (2. jakostna skupina),
-	3. Lovro Goršnjak (3. jakostna skupina),
-	1. Erik Haslinger (do 10 let),
-	3. Matic Koban (do 10 let).
UR
OŠ Ljudski vrt do območnega naslova
Zavod za šport Ptuj je v športni dvorani OŠ Anice Cernejeve Makole organiziral območno tekmovanje v košarki za učence letnika 2009 in mlajše. Nastopili sta po dve ekipi iz bistriškega in ptujskega področja.
Prvi finalisti so postali člani ekipe OŠ Ljudski vrt, ki so prepričljivo ugnali gostitelje turnirja, v drugem polfinalu pa so bili v izenačenem srečanju po 30 minutah igre (igra se trikrat 10 minut, op. a.) na koncu za en sam koš boljši igralci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Obe zmagovalni ekipi polfinalnih dvobojev sta si obenem že zagotovili udeležbo na četrtfinalu državnega tekmovanja.
V finalu so si prestižno lovoriko območnih prvakov zagotovili Ptujčani iz OŠ Ljudski vrt.
Rezultati:
polfinale: OŠ Anice Čemejeve Makole - OŠ Ljudski vrt 24:43, OŠ Olge Meglic - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 29:30;
tekma za 3. mesto: OŠ Anice Cernejeve Makole - OŠ Olge Meglic 23:36;
tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 39:31.
Vrstni red:
1.	OŠ Ljudski vrt
2.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
3.	OŠ Olge Meglic
4.	OŠ Anice Čemejeve Makole
UR
Fantovska ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila naslov območnih prvakov v košarki.
Planinski kotiček
Tradicionalni božično-novoletni pohod na Donačko goro
26. 12. 2023
Planinsko društvo Ptuj vabi med božično-novoletnimi prazniki na pohod na Donačko goro, kjer bomo zaključili letne dejavnosti z druženjem na izletniški kmetiji Darinke Kodrič v Kočicah.
Zbrali se bomo na štefanovo, 26. 12., ob 8. uri na parkirišču pod gradom in se s posebnim avtobusom odpeljali v Žetale oziroma do sedla Vrh (426 m). Pot nas bo vodila po kolovozu in markirani planinski poti proti sv. Donatu pod južnim vznožjem pobočja Donačke gore. Nadaljevali bomo do planinskega doma pod Donačko goro, kjer bo krajši postanek in čas za malico s čajem. Po odmoru se bomo napotili do izletniške kmetije Kodrič na Kočicah, kjer nas pričakujejo med 14. in 15. uro, da zaključimo sezono pohodov in izletov v letu 2023.
Tukaj se bomo ločili na dve skupini. Po lažji poti bo nadaljevala pot pod pobočjem Donačke gore do Medgore (530 m) prva skupina, druga skupina pa bo krenila po poti navkreber na severnem delu pobočja na vrh Donačke gore (884 m) ter se nato po zavarovani planinski poti spustila do Medgore (530 m), kjer se bomo pridružili pohodnikom prve skupine. Za varnost bo poskrbljeno.
Skupne hoje bo med 4 in 5 ur. Turistično kmetijo bomo zapustili po volji pohodnikov, vendar najpozneje ob 20.00 in peš sestopili v Dobrino (pol ure) na avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena do 20.30. Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo treba opremiti času in vremenu primerno. Z vami bodo vodnice/vodniki iz UO PD Ptuj.
Plavanje • 31. miting Miklavž 2023
Izboljšani osebni rekordi
31. mednarodni miting Miklavž 2023 je bil množično zastopan, saj je bilo na startni listi blizu 500 plavalk in plavalcev. V Ljubljani so tekmovali cicibani in cicibanke, mlajši dečki in deklice ter dečki in deklice.
V teh kategorijah so zelo aktivni tudi v Plavalnem klubu Terme Ptuj,
ki je na tekmovanje v prestolnico poslal 11 plavalcev. Nastopili so Leon Zver, Tibor Žnidarič, Teodor Murko, Laura Božičko, Katarina Strelec, Nuša Arnuš, Karmen Jug, Leja Špa-ninger, Sara Maček in Lili Pacher. Večina izmed njih se je s svojimi nastopi izkazala in izboljšala osebne rekorde.
Tokrat velja izpostaviti Leona Zve-ra, saj je izpolnil minimalni kriterij za uvrstitev na državno prvenstvo.
David Breznik
Mlade ptujske plavalke na mitingu v Ljubljani
torek • 12. decembra 2023
Nasveti
Štajerski	17
Zeleni nasvet
Setev božičnega žita
Setev božičnega žita je zelo star božični običaj, ki so ga poznale tudi že naše babice. Tega običaja pravzaprav sploh ne bi smeli imenovati setev božičnega žita, saj izvira izpred kar nekaj stoletij. Ljudje so se seveda v času teme in mraza želeli spominjati sončnih in toplih dni, prinesti zelenje v svoja domovanja. In prav to prinaša božično žito, veselje, novo upanje in mlado zelenje. Kot vse ostalo je seveda povezano tudi z vražami. Naši predniki so verjeli, da zelenje, postavljeno v jaslice, prinaša dober pridelek na njivah naslednje leto. Poskusimo, morda pa je to res.
a ' ¿mí m
Foto: MP
Kaleče seme prinaša novo življenje v hladne zimske dneve.
Je setev zahtevna?
Seveda ni. Le da tako dolgo ne krasi naših domov, kakor jih krasijo božične zvezde. A če izberemo pravo seme, lahko setev, ko ni več lepa, preprosto pojemo. S tem pa bo tudi naša zimska prehrana bogatejša.
Seme za setev božičnega žita lahko kupimo v trgovinah. A takrat je pogosto razkuženo. V tem primeru je uporabno samo za okras, pojesti pa ga ne mi ne naši hišni ljubljenčki niti slučajno ne smemo. Zato pred setvijo preverite vrečico in poiščite žig na njej. Običajno je nekje spodaj na zadnji strani vrečice. Če nič ne piše, seme ni razkuženo. Seveda se skrbi izognete, če poiščete ekološko seme, a tega ni lahko najti, posebej na Ptuju ne.
Druga možnost pa je, da najdete seme pri kakšnem kmetu. Sama ga vedno izprosim, a to je veliko lažje v času žetve. Ime žito ljudje najpogosteje povežejo s pšenico, mi, Štajerci, pa še pogosteje z ržjo. Resnici na ljubo, naše babice so najpogosteje sejale pšenico. A povsem brez težav lahko uporabite seme ječmena, tritikale, ovsa ali rži. Sama sem prav lani sejala ječmen. Morda je nekoliko svetlejši, a ima nekaj širše liste in je zelo lep. Rž pa je temnejša in ima ožje liste. Zato jo je treba sejati še gosteje. Če se odločite za domače seme, naj vendarle ne bo črne, sive, čudne ali neenakomerne barve ali pa celo neprijetnega vonja (po gnilem, po ribah). Letos je bilo namreč veliko težav z žetvijo in ogromno žita je bilo zelo okuženega z različnimi glivicami že iz kombajna. Tako bo seveda slabo kalilo in lahko celo propadlo že pri vzniku.
Kdaj ga sejemo
Za setev božičnega žita so bili nekoč določeni trije svetniki, bo-Ije povedano svetnice. Prva je bila
sveta Barbara, 4. december, ki je že za nami. Naslednja svetnica je 8. 12. - brezmadežna Marija in sveta Lucija, prinašalka luči - 13 december. Že tile datumi povedo, da je bilo nekoč v prebivališčih naših prednikov veliko hladneje. Sama sem ugotovila, da je pri meni žito na božični večer in božič najlepše, če ga sejem 15-17 decembra. A obstaja tudi druga možnost, pose-jemo ga na Marijin ali Lucijin praznik in ga po vzniku postavimo na prosto. Tja pravzaprav tudi sodijo prezimna žita. Tako bodo ostala manjša in jih šele dva ali tri dni pred praznikom postavimo na toplo.
Kako sejemo
Mogoče se vam bo zdelo smešno, da to pišem. A prvo leto, ko sem ga sejala, moj lepi lonček sploh ni bil tako lep. Zakaj ne? Ker sem ga sejala tako, kot sem bila navajena sejati zelenjavo za sadike. Bilo je preredko.
Ker sejemo seveda zato, da nam bo žito popestrilo praznike, mogoče samo za okras praznične večerje, izberemo najprej lepe posode. Žito v toplem stanovanju ne ostane dolgo, zato ni potrebe po tem, da bi bila posoda globoka, prav tako ne, da ima odprtino za odvod odvečne vlage. Meni še nikoli ni zgnilo. Če pa ga boste po stari navadi položili v jaslice ali nekam v njihovo bližino, tako so namreč počele naše babice, pa izberite čim bolj neopazno posodico. Jaz jih sejem v steklene. Seveda pa zemlje setev sploh ne potrebuje. Kaleča rastlinica ima še dolgo dovolj hranil v samem semenu. Za kratek čas, na primer samo za božično ali novoletno večerjo (zakaj pa ne novoletno), lahko seme po-sejete samo na večkrat preganje-ne in omočene papirnate brisače. Na eni izmed razstav sem videla seme posejano na zelene prtičke, seveda debelejšo plast, in je bilo
Foto: MP
zelo lepo. Sama sem pred dvema ali tremi leti poskusila sejati samo v debelo plast maha - prekrasno je bilo.
Ko izberete posode, vanje seveda nasujemo zemljo (ali pa ne). Ker je tak okras še lepši, če mu dodate svečo ali kakšno pentljo ali morda (naslednje leto) manjšo božično zvezdo, med samo žito postavite kozarec, velik toliko, da boste vanj potem postavili svoj okras.
Seme posejte tako, da bo drugo drugega izpodrivalo, posebej, če ste se odločili za rž. Setev prekrijte z zemljo, a le toliko, da bo pokrito. Zalijte in postavite na toplo. Sama do vznika vse skupaj zavijem v folijo za živila, da ni treba zalivati. Po vzniku bo v petih do sedmih dneh najlepše. Ko je veliko okoli 5 cm, ga torej postavite ven, na hladno, če je še prezgodaj. A pazite, izredno rade ga imajo miške, pa tudi ptiči, če ga najdejo. Sama sem
ga lahko kar nekaj let imela zunaj, zdaj pa ne gre več. Mi ga omenjene živalce uničijo. Če je posejano v zemljo, ga sicer lahko enkrat pore-žete na želeno višino in po dveh, treh dneh je spet lepo. A vseeno je najbolje, če ga posejete ali kasneje ali postavite ven, da bo na želeni dan res lepo. Lahko pa ga sejete tudi postopoma, večkrat.
Božično žito kot mikrozelenjava
Zdaj je zelo popularna tudi setev mikrozelenjave, ko na oknih pridelamo nekaj svežih vitaminov, mineralov zase. Božično žito, vzgojeno iz nerazkuženega semena, je v bistvu tudi mikrozelenjava. Sama si seme pšenice (ali ječmena) sejem že od jeseni. Dodajam ga smuti-jem. V semenu rastlin je namreč vloženo veliko energije, hrane za kalček, da preživi tako dolgo, da si vse potrebno »pridela« sama. Ko seme potegne vase vodo, se vse te koristne snovi aktivirajo in so nam na razpolago. V zelenih listih pa je že tudi klorofil, ki pa je odličen vir magnezija in železa, ki ga kalčki nimajo. Seveda ne smemo dovoliti, da rastline zrastejo preveč. Zato žito, ko ni več lepo, preprosto porežite in na nek način pojejte. Meni se najbolje obnese v smutijih, ki imajo zaradi zelenih listov prav poseben okus. Odlično se ta okus kombinira s hruškami, jabolki in banano.
Želim vam res lepo, mirno drugo adventno nedeljo. Ta predstavlja mir, ki je danes še posebej potreben. Potrebujemo ga tako na osebnem nivoju kakor v naši domovini, še bolj pa v svetu. Nekje sem prebrala, da stik z zemljo sproži hormon sreče, pa naj nam letos to prinese tudi setev božičnega žita.
Miša Pušenjak
Domača lekarna
Proti napihnjenosti in bolečinami z muškatnim oreščkom
Foto: Pexel
Že s ščepcem lahko oplemenitite okus jedi, le nekaj nastrganega oreščka pa lahko tudi korenito izboljša počutje in zdravje. Ne pozabite nanj, s pridom ga izkoristite!
Zaradi teh drobnih trdih oreščkov so v zgodovini prelili kar nekaj krvi, celo v vojnah in piratskih plenjenjih. Danes je muškatni orešček skoraj v vsaki kuhinji, a še vedno zanemarjamo nekaj njegovih manj znanih dobrih lastnosti. Naj povemo, da vsebuje številne minerale, med katerimi prednjačijo kalcij, kalij, železo in mangan, ki so še kako pomembni za normalno delovanje organizma. Pri kuhi nikakor ne smemo pozabiti nanj, kadar pripravljamo bešamel, juhe, medenjake, prileže se tudi k pečenemu ali kuhanemu sadju.
Proti nespečnosti
Če vas muči nespečnost, lahko to nadlogo hitro odpravite na naraven način: zdravilci svetujejo, da ščepec muškatnega oreščka primešate k čaju. Ena od učinkovitih rešitev je menda tudi, da nastrgani muškatni orešček zmešate z nekaj kokosovega olja, mešanico nane-sete na predel senc in jo nežno vtrete v kožo.
Neurejena prebava
Muškatni orešček ima tudi številne antibakterijske in protivnetne lastnosti, zato lahko pripomore k izboljšanju prebave. Z rednim uživanjem boste spodbudili prebavo in aktivirali delovanje želodčnih sokov, prav tako pa pregnali trebušne krče in napihnjenost.
Zoper zobobol
Antibakterijsko delovanje muškatnega oreščka je kot nalašč za uničevanje škodljivih bakterij v ustih. Olje muškatnega oreščka vsebuje evgenol, ki je sicer tudi v klinčkih, ter odlično odpravlja zobobol, vnetje dlesni in druge ustne tegobe.
Protibolečinsko sredstvo
Če vas mučijo bolečine ali krči v mišicah in sklepih oziroma vas trga v kosteh, kot radi rečemo, preizkusite naslednji recept. Potrebujete kakovostno eterično olje muškatnega oreščka in rastlinsko olje (mandljevo, kokosovo ali olivno). V 200 mililitrov rastlinskega olja kanite 20 kapljic eteričnega olja muškatnega oreščka in dobro premešajte, nato pa mešanico uporabite za masažo problematičnih predelov. Bolečine bodo hitro popustile.
M. Kopriva
Pripravki iz muškatnega oreščka
Čaj proti trebušnim krčem: za pripravo potrebujemo: 4 g zmletega muškatnega oreščka, 1 cm svežega ingverja, žličko korenine sladkega korena in 10 g kurkume. Mešanico dobro premešamo in stresemo v 800 ml hladne vode. Postavimo na ogenj in zavremo. Odstavimo in pustimo 15 minut, nato precedimo in po požirkih pijemo do trikrat na dan. Jurčkova omaka: na maslu prepražimo sesekljamo čebulo in tri stroke česna. Dodamo 250 g zamrznjenih jurčkov in pražimo toliko, da spustijo tekočino. Dodamo dva ščepca nastrganega muškatnega oreščka, sol in poper ter zalijemo z 250 ml sladke smetane. Rahlo pokuhamo in dodamo še 15 g nastrganega parmezana. Omako postrežemo k mesu ali testeninam.
Francoska začimbna mešanica: v terilniku zmeljemo žlico semen črnega popra in dve žlički klinčkov. Nato mešanici dodamo dve žlički sveže nastrganega muškatnega oreščka in žličko mletega ingverja. Dobro premešamo in shranimo v stekleni kozarec s pokrovom. Francozi mešanico uporabljajo pri mariniranju in pripravi mesnih jedi oziroma divjačine. Če poper zamenjamo s cimetom, dobimo odlično mešanico za pripravo božičnih piškotov.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 12. decembra 2023
Ptuj • Razstava Pokrajinske zveze društev upokojencev
Izjemno bogastvo ustvarjalnosti
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je tudi letos povabila na rokodelsko razstavo v Zlati kotiček v Supermestu na Ptuju. Pokazala je, da se v društvih upokojencev goji velika ljubezen do ročnih del, njihovo veliko ustvarjalnost, ki ima velik kulturni pomen in je del bogate ljudske dediščine.
„Hvala vsem, ki skrbite za slovensko kulturno dediščino in svoja znanja prenašate na mlajše rodove. Še dolgo ustvarjajte, pletite, kvačkajte, slikajte, šivajte in si tako polepšajte ter obogatite svoj čas. Upajmo, da bomo tudi v prihodnje pripravljali takšne in podobne kulturne dogodke," je v zahvali in v spodbudo razstavljavcem povedala Danica Kurež. Svoje izdelke so letos razstavili: DU Gorišnica, DU Sveti Tomaž, DU Podlehnik, DU Optimisti Ptuj, DU Miklavž pri Ormožu, DU Cirkovce, DU Cirkulane, DU Ormož, Klekljarska sekcija DU Optimisti, DU Hajdina in DU Ptuj.
V Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje izvajajo veliko programov, humanitarna dejavnost pa je ena od glavnih, pomagati tistim upokojencem, ki so materialno in varstveno ogroženi ali šibkega zdravja, ki potrebujejo lepo besedo. Med trinajstimi pokrajinskimi zvezami ima tudi največ prostovoljcev, ki izvajajo humanitarni program. PZDU se je letos tudi uspešno predstavila na medgeneracijskih dnevih
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji rokodelski razstavi je izdelke razstavljalo deset društev in ena sekcija. „Zelo smo ponosni na vse naše rokodelke in rokodelce, pevce, godce," je povedal predsednik PZDU Spodnje Podravje Viktor Kokol.
v Ljubljani. „Ponosni smo lahko na vse naše rokodelce, pevce v pevskih zborih, ljudske godce, ki so našo pokrajino vzorno zastopali. Ob kulturnih vsebinah smo bili zelo uspešni tudi v programu
Foto: Črtomir Goznik
Razstavo je spremljal bogat kulturni program, na fotografiji Vesele Polanke, ki nastopajo že 28 let.
športa in rekreacije. Naša pokrajinska zveza je uspešno organizirala državno tekmovanje v dveh od sedmih disciplin. Rokodelska razstava pa je še en dogodek pred zaključkom leta, ki smo ga uspešno izvedli," je povedal Viktor Kokol, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje. Prepričan je, da bodo takšni dogodki in pristno druženje, predvsem starejših, še naprej živeli kljub vedno večji digitalizaciji. Kot tudi upa, da umetna inteligenca ne bo posegla v delo rokodelk in rokodelcev ter ljudskih pevcev in godcev v društvih upokojencev. Razstavo je spremljal bogat kulturni program. Na odprtju so zaigrale Vesele Polanke iz Cirkovc, s svojo avtorsko poezijo pa sta se predstavila Marta Breznik in Ciril Hojnik iz DU Sveti Tomaž. Nastopili pa so še ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke Stezice DU Optimisti Ptuj, pevski zbor DU Hajdina in kvartet Jeruzalem.
mg
Kidričevo • Zlatoporočenca Jožica in Vincenc Peršoh
Rada si vzameta čas za najbližje
Prvo decembrsko nedeljo sta v poročni dvorani dvorca Sternthal po 50 letih zakona pred sorodniki in prijatelji obnovila poročno zaobljubo zlatoporočenca Jožica in Vincenc Peršoh iz Spodnjih Jablan 42b.
Prvič sta si večno ljubezen in zvestobo obljubila na Ptuju 1. decembra 1973. Po pol stoletja skupnega življenja ju je župan občine Kidričevo Anton Leskovar v dvorcu Sternthal združil v civilnem obredu zlate poroke, svečanost pa je obogatilo ubrano petje Fantov iz treh vasi.
Vincenc, ki ga kličejo Vinko, se je rodil 27. julija 1951 v Spodnjih Jablanah, medtem ko je Jožica Peršoh, rojena Medved, prišla na svet 14. marca istega leta na Ptuju. Jožica je vse do upokojitve delala kot pravnica v podjetju Talum v Kidričevem, Vinko pa je pokoj dočakal kot elek-tričar v podjetju Eles v Cirkovcah.
Rada si vzameta čas za sorodnike, sosede in prijatelje. Oba sta tudi aktivna člana v Društvu upokojencev Cirkovce in Prostovoljnem gasilskem društvu Jablane. Vinko najde čas tudi za svojo strast do lova, saj je član cirkovške lovske dru-
V zakonu sta se jima rodili dve hčeri -Mojca in Saša. Razveseljujeta ju tudi vnukinja Lea in vnuk Aljaž.
S. P.
Foto: osebni arhiv
Hajdina • Na vaških kolinah v Hajdošah je bilo spet veselo
Koline so bile na podež
Hajdošani imajo že nekaj let vaške koline. Organizirata jih vaški odbor in društvo žensk. Mesar Stanko Trčko skupaj s pomočniki poskrbi za lepe kose mesa, domače klobase in krvavice, gospodinje jim pripravijo malico, nato pa še večerjo, s katero pogostijo celo vas. Svinjo za koline častijo vaški svetniki, sedaj sta to Hilda Bedrač in Vladimir Abraham.
Spomine na koline nekoč je z nami delila 87-letna kmečka gospodinja Kristina Tur-nšek.
Običajno so imeli vaške koline en dan, letos so se odločili, da bo manj naporno, če delo razdelijo na dva dni. Tako so v petek opravili koline, na kolinsko večerjo pa krajane in druge goste povabili dan kasneje, v soboto. „Tako nam je bilo lažje. Prejšnja leta smo vse imeli v enem dnevu in je bilo kar naporno. Delo na kolinah je moralo biti končano do dvanajstih, da so imele ženske nato dovolj časa za pripravo večerje za sto ljudi. Letos smo se odločili, da bodo koline
dva dni, tako smo gospodinje imele več časa za pripravo večerje. Spekle smo vse meso, pečenice in krvavice, ki smo jih pripravili na kolinah. Pripravile smo „hrtišovo" juho z domačimi rezanci, pražen krompir, dušeno kislo zelje in svežo solato iz zelja, endivijo s krompirjem, hren z jabolki in smetano, domači kruh, pečenko, pečenice in krvavice. Sodelovalo nas je 15 gospodinj in smo bile v akciji nekaj dni, da smo najprej oprale vso posodo, pripravile mize in pogrinjke v dvorani, naredile rezance, potem pa v soboto poskrbele še za kuhanje in postrežbo. Smo zadovoljne, gostje so zadovoljni, odzivi so pozitivni. Ker je bila pogostitev že popoldan, so lahko prišle družine z otroki. Vabilo so dobila vsa gospodinjstva na vasi, prijavilo se je 80 krajanov, a mislim, da nas je bilo na koncu okoli sto," je povedala predsednica Društva žensk Hajdoše Majda Turnšek.
Nekaj zanimivosti o kolinah nekoč
Enako kot vse drugo so današnje koline prilagojene sodobnemu času in načinu življenja. Nekateri, predvsem na kmetijah, še ohranjajo tradicijo celodnevnega dogajanja. Tu in tam se mogoče celo zgodi, da gospodarju zaprejo vhod v hlev, da zjutraj ne morejo do svinje. Gre za šego „zabija-nja štalinke", ki je že skoraj popolnoma izumrla, saj so pristne koline, kot so bile nekoč, tudi na podeželju danes redkost.
Majšperk • Zadnji dan oddaje pisem je 13. december
Božičkov nabiralnik je ž
Božične pesmi, rdeče-zeleni škrateljci pomagalčki, slastni piškoti in čaj, pa veliko papirja in barvic na delavnici pisem za Božičkov nabiralnik. Otroci iz Majšperka so decembrske želje pridno zapisovali in risali na papir, ga skrbno zložili in odnesli v velik rdeč nabiralnik, prepričani, da jim bo decembrski mož izpolnil vsaj katero izmed želja.
Odprtje nabiralnika in delavnico je	dala: »Zamislili smo si delavnico pisanja
priredila občina v sodelovanju z Vrtcem	pisem in izdelave okraskov. Imamo še
Majšperk. Vzgojiteljica Vlasta, ena izmed	sladki kotiček in seveda božično glas-
mnogih škratkov pomagalčkov, je pove-	beno spremljavo, veseli pa nas, da se je
BOŽIČKOV:
JHBSfc« *1
Otrokom so pri pisanju pisem pomagali starši in Božičkom škratje.
Foto: CG
torek • 12. decembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
elju vedno praznik
Mojstri med delom
Prav tako redki mladi danes vedo, da so imeli nekoč koline v spalnici. Da, prav ste prebrali, v sobi, kjer sta sicer spala gospodar in gospodinja, so postavili stolico, nanjo položili svinjo in ves dan kolinili: svinjo razkosali, naredili klobase in krvavice, pražili mast ... In predstavljajte si, kakšno
bila večja. Nekoč so bile kuhinje majhne in prostora za koline v njih ni bilo," je pritrdila Hajdošanka Kristina Turnšek, stara 87 let.
Ker ni bilo skrinj, so meso solili in dali v tunko
„Pri nas smo imeli koline okoli 8. decembra, ko je imel mož rojstni dan. Koline so bile na podeželju vedno praznik, tako je bilo na moji rojstni domačiji in potem na kmetiji, kamor sem se priženila z 18 leti. Imeli smo dobrega mesarja. Pravi, res dober mesar je bil. Meso smo lepo obesili, da se je ohladilo, proti večeru smo ga osolili, vmes smo delali klobase. Ajdovo in proseno kašo sem pripravila že dan prej. Proseno smo imeli za bele kašnice, ajdovo za krvavice. Meso smo vse solili in imeli na hladnem v razsolu, vmes ga je bilo treba obračati. Po dveh, treh tednih smo ga po-pekli v krušni peči, hranili pa nato v zaseki v tunki. Soljeno glavino smo obesili v pleteni „mesenjak" (iz šibja spleteno kletko),
Društvo žensk bo slavilo 25 let delovanja
Društvo žensk Hajdoše, ki poskrbi za glavnino dela na vaških kolinah, deluje od leta 1999. Februarja naslednje leto bodo članice slavile srebrni jubilej. Prva predsednicaje bila Anica Žumer, društvo je vodila 10 let. Nasledilajoje Zdenka Ornik, od 2013 je predsednica Marta Turnšek. Danes je v društvu 74 članic. Koline so zadnja leta osrednji projekt društva, v katerega se aktivno vključi okoli 20 žensk. Preden so organizirali vaške koline, je društvo žensk vsako leto izvedlo drugačen projekt: o koruzi, grahu, fižolu, krompirju, pletarstvu. Slednji je bil zelo odmeven, saj so bile Hajdoše nekoč pletarska vas, to pa zaradi bližine reke Drave, kije dajala surovino za pletenje - vrbove šibe.
Turnškova je povedala, da se članice društva še vedno z veseljem odpravijo na ekskurzije, ki so jih prilagodile tako, da se jih lahko udeležijo tudi starejše. „Gremo popoldan, na destinacije, ki niso predaleč, ogledamo si eno ali dve točki, potem pa še na kakšno pico ali večerjo." Vsak prvi torek v mesecu imajo sestanek. Če ima katera od članic rojstni dan, to tudi proslavijo.
ki je visel na podstrešju. Na podstrešje smo obesili tudi klobase. Do spomladi se je meso na glavini lepo posušilo in je bilo pravo veselje odrezati si kakšen košček. Ali pa ko smo sadili krompir in za malico narezali klobase... To je bilo nekaj... Kašnice smo običajno kar razdelili med sosede in znance ter jih porabili sveže," je spomine na koline pred desetletji, ko še ni bilo tehnike
in tudi ne zamrzovalnikov, obujala Turn-škova. Pripomnila je tudi, da je bilo včasih meso boljšega okusa. Predvsem zaradi hrane, ki so jo pitali živalim. „Za svinje smo običajno kuhali krompir, bilo ga je v izobilju. Skuhala sem ga dan prej, čez potresla koruzno „zomet" in vse pregnetla. Kako so svinje to rade jedle."
Mojca Zemljane
Foto: Janko Polanec
„veselje" je moralo biti za gospodinjo in dekleta pri hiši, ko so po kolinah spalnico čistili. Podi so bili leseni, čistil ni bilo, na voljo sta bili vroča voda in sirkova krtača. Drugega jim ni preostalo, kot na kolena in ribat. „Ja, res je bilo tako. Koline smo imeli v prvi ali zadnji sobi. Običajno v prvi, ker je
Foto: Janko Polanec
V soboto so meh na harmoniki raztegnili Štajerski jrajtonarji, ki jih vodi Primož Kelenc.
se sprejel prva pisma
odzvalo toliko otrok in seveda staršev.« In kaj je tisto najlepše božičnega časa po mnenju štratka pomagalčka? »Nasmehi v otroških očeh, ta vera in doživetje, kako v tej otroški brezskrbnosti doživljajo dobre može; naj čim dlje verjamejo.« Delavnice se je udeležil tudi župan Sašo Kodrič, ki sicer pisma ni napisal, to pa ne pomeni, da nima decembrske želje za dobrega moža. In kakšna je? »Želim si, da bi mi Božiček prinesel nove pohodniške čevlje,« je dejal
po krajšem razmisleku.
Božičkov nabiralnik bo v avli KPC Maj-šperk stal vse do 13. decembra, kar pomeni, da sprejema tudi doma pripravljena in napisana pisma. Še pred božičem pa bodo otroci prejeli potrdila, da je Božiček pismo prejel.
Bogato decembrsko dogajanje
December je resnično poseben mesec, četudi najtemnejši v letu, pa žari v soju lučk in prireditev. V Majšperku se je praznični december začel že na prvo adventno nedeljo z adventno tržnico in prižigom lučk na Ptujski Gori, otroke je že obiskal sv. Miklavž v spremstvu parkljev in angelčkov, 14. decembra bodo otroci lahko prisluhnili pravljici in se udeležili delavnice v vrtcu na Bregu, dan kasneje Stoperčani pripravljajo večer pesmi in pripovedi življenjskih zgodb domačinov. V petek, 22. decembra, bo najprej božični bazar z glasbenim presenečenjem na Bregu, nato pa sledi tradicionalni koncert tamburaškega orkestra KUD Majšperk v KPC Majšperk. V soboto, 23. decembra, v Majšperku pripravljajo slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na božični dan planinci organizirajo nočni pohod na Donačko goro, DPD Svoboda s kulturnimi društvi pa na štefanovo pripravlja muzikal Božično drevo.
Mojca Vtič
I I
Foto: Mojca Vtič
Zala Leskovar
Na pismo Božičku sem narisala smrekico z darilom, želim pa si, da bi mi Božiček prinesel souico z odejo in leseno železnico.
Foto: Mojca Vtič
Vita Frlež
Šal mi je prinesel Miklavž, ki so ga spremljali tudi parklji, a se jih nisem nič bala. Božičku pa sem napisala, da si želim roza baletno oblekico in baletne copate, na pismo pa sem mu narisala še jelencka.
-V_______
Foto: Mojca Vtič
Filip Gajser
Star sem pet let in Božičku sem napisal, da mi prinese traktor na daljinec, sem na pismo narisal tudi traktor, da bo Božiček vedel, kateri traktor naj mi prinese.
A' IA S
\

«
Foto: Mojca Vtič
Klara Letonja
Napisala sem, da si želim barbiko, baletno oblekico in baletne copate, roza barve, ker zelo rada plešem.
Foto: MV
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 12. decembra 2023
Piše: Dani Zorko • Po poti Majev
Na pot
Cancun se mi je zdel prevelik in premalo zanimiv, zato sem hotel čim prej zapustiti obalni del in se podati v notranjost. Moja prva pot je vodila proti mestecu Valladolid, kjer sem nameraval ostati nekaj dni in se podati naokrog raziskovat. Povedali so mi, da gre za dokaj urejeno in kompaktno mestece z dobro geografsko in prometno mrežo, da mi ni bilo treba povsod nositi nahrbtnika.
Nabavil sem vozovnico za avtobus drugega kakovostnega razreda, kar je pomenilo, da smo veliko stali in da je bilo na avtobusu veliko domačinov. Nič ne de, imel sem čas za opazovanje in navezovanje stikov, saj sem moral malo obno-
viti mojo zarjavelo španščino. Za vožnjo smo porabili dobre tri ure, kar je za te razmere čisto običajno. Pokrajina je v tem delu dokaj zelena, s ceste pa se je ves čas kadilo od peska, da smo si priprli okna. Avtobusi tega razreda so dokaj so-
lidni, klima je delovala, drugo pa mi ni bilo toliko pomembno. Le skozi sem spremljal, da mi kdo ne pihne nahrbtnika, ko so odpirali spodnji prtljažni prostor.
Da res gre za drugorazrednega prevoznika, je bilo videti tudi ob


i
Mil
J.V/
Foto: Dani Zorko
mw r mam	1 Hi r	„• iM h .'/jtž		
		r		
t _ |	' m «v-			
S
Foto: Dani Zorko
Avtobusna postaja za drugorazredne prevoznike
Značilna mehiška gradnja in barve
prispetju. Avtobus namreč ni peljal na avtobusno postajo, kot bi se to spodobilo, ampak je zavil nekaj hiš prej na neko neasfaltirano in poraslo dvorišče, kjer so v senci ležali ljudje, ki so bili pripravljeni za povratno vožnjo. Meni je šlo kar na smeh, ker se je vožnja tako zanimivo razpletla, vseeno pa sem šel v akcijo, da poizvem, kako priti naprej iz tega kraja. Kamorkoli pridem, se najprej pozanimam, kako je s prevozi kam drugam in kakšne so cene, da ni kasneje kakšnih presenečenj. To se mi je že ničkolikok-rat obrestovalo in prihranilo veliko časa.
avtor: marko drešček
drugi dom britanskega parlamenta veda. ki proučuje delovne pogoje in počutje
stih. pesniška
srbeče kožno vnetje
robno morje atlant. oceana
EJ
stanje brez hrupa
karje ponarejeno
robert pintarič
ptica severnih morja
srbski pesnik in pisatelj
odisej eva domovina
neimenovana oseba
osnovni delec z nabojem minister erjavec
predel kranja orient. barvilo za lase
valentin oman
ivana kobilca
veuka ptič tekač
belgijski javnem «j» P0Sl0PJU Ä
soviča svetlane makarovič
ponjava za pokrivanje vozila
zaostal
loj v zunanjem delu zleze lojnice
norveški sm.skakal.
ljokelsBv
vojaška stopnja
narod v srednji aziji
skavt, gozdovnik
balonar slavko sorn tla v morju
niki lauda
karel OSTIR
priprava zadozi-ranje
naša tenisačica (tina)
predel ljubljane
enaki črki
kovinski obroč obuvalo brez vezalk
igralec in voditelj zalokar
carstvo
junakinja brockovich
svedski pisatelj (sivar)
preje pri repi, natje
martinova ptica
star izraz za kis
slovanski knez, krau slovanov
francoski	del
modni	batnih
kreator	pogonskih
(christian)	strojev
oznaka celja
drobna, starejša ženska
kosovski odvetnik vllasi
nizozem,-ameriski astronom (adrian von)
vzdevek josipa broza
Je sabinsko božanstvo in rimski bog Sonca, ki je ustrezal grškemu bogu Heliju. V začetku se je imenoval Sol Indiges, kar je poosebljena dnevna svetloba in toplota, brez katerih ni življenja in zemlja ne more roditi. Pod rimskim cesarjem Elagabalom je bil sončni bog iz Emese prikazan v obliki fetiša (predmet, ki mu pripisujejo čarovne ali nadnaravne sile: črni meteorit) in je z imenom Sol Invictus postal začasno najvišje rimsko božanstvo. Cesar Avrelijan je ustvaril nov kult »nepremagljivega boga« kot vrhovnega varuha cesarja in cesarstva ali ob Mitru (spopad dobrega in zla), ki je postal državni kult. Vedno so ga povezovali z Luno, ki je simbolizirala ciklus letnih časov.
ARNER, Sivar - švedski romanopisec in dramatik, KIŠ, Danilo - srbski pisatelj in pesnik, MAANEN, Adrian von - nizozemsko-ameriški astronom
Prvi vtis je bil zelo soliden. Zgradbe so v Valladolidu izrazito barvite in z ravnimi strehami, ulice pa so vse urejene pravokotno, da je orientacija zelo enostavna. Po navadi je okoli transportnih mest veliko raznoraznih pritepencev in umazanije, tu pa je bilo čisto, da sem se moral čuditi. Vstop v trgovinice in manjše jedilnice je bil z ulice, teh butičnih poslovnežev pa so bile vse ulice polne. Mehiška najpogostejša ulična hrana so tacosi - to je popečeno meso ali zelenjava, ki si jo nadevaš in oviješ z majhno koruzno tortiljo. Sicer imam rad koruzni kruh in podobne reči, vendar je bila vsebnost koruzne moke precej velika, da se mi je ta intenzivni okus kmalu postavil proti. Medtem ko
še je bilo mogoče v Cancunu v velikem supermarketu kupiti nekaj podobnega kruhu, sem v naslednjih tednih lahko nabavil zgolj toast ali užival nešteto vrst tortilj. V pekar-nicah so imeli bolj ali manj peciva ali izdelke iz bolj sladkega testa, pravi kruh pa je bil zelo redka dobrina.
Najprej sem se odpravil na nastanitev, ki sem si jo že prej nagledal in potem šel malce barantat. Bila je nekaj ulic od centralnega dela s parkom, bil pa sem še zgoden, zato sem se dogovoril za ceno, pogledal sobo in pustil tam svoje reči. Pred sabo sem imel še celo popoldne, ki sem ga hotel izkoristiti za raziskovanje in osvežitev v zelo znanih podzemnih tolmunih, imenovanih cenote.
Foto: Dani Zorko
Le kakšno drugačno domačo rastlino bi pričakovali sredi Mehike ...
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 12. decembra 2023
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Skrinja domačih viž - Ansambel Fantje spod Šilentabra
Nova skladba in glasbeni prvenec Domači zvon
Ansambel Fantje spod Šilentabra se je na slovenski narodno--zabavni sceni pojavil v koron-skem času. Glasbeniki so skupno točki našli na Šilentabru, hribu med Pivko in Ilirsko Bistrico, vsi namreč prihajajo z ene ali druge strani hriba. Tudi ime ansambla so zapisali tako, kot ga govorijo, ne izpod, ampak spod.
Njihov repertoar temelji na starejši avtorski in narodni glasbi, pri čemer ima posebno mesto glasba Lojzeta Slaka. Igrajo pa tudi skladbe drugih uveljavljenih starejših ansamblov, kot so Fantje z vseh vetrov, Štirje kovači, Poljanški, Niko Zajc in drugi. Svojo lastno glasbo ustvarjajo na star način. Člani ansambla Fantje spod Šilentabra so z narodno--zabavno glasbo povezani še od malih nog, z njo so rasli, z njo živijo. Sicer pa imajo že veliko kilometrino na področju naro-
dno-zabavne glasbe še iz časa, ko so nekateri med njimi ustvarjali v drugih ansamblih, nekateri pevci še vedno nastopajo tudi v trio zasedbah.
V novembru so predstavili novo skladbo na njihovem repertoarju z naslovom Domači zvon, katere avtor je znani glasbenik in glasbeni ustvarjalec Rok Svab, s katerim so fantje povezani že od začetka delovanja ansambla. V njej se vračajo k zvenu in harmonijah, temeljem slovenske narodno-zabavne glasbe. „Pesem Domači zvon je nastala po moji resnični zgodbi. Po dvanajstih letih romanja po svetu, sem se vrnil v moj domači kraj Novo cerkev, kjer mi vsako jutro, vsako opoldne in vsak večer najlepšo melodijo poje zvon na naši župnijski cerkvi sv. Lenarta. Ta nepozabna melodija me spremlja že od rojstva. Vedno, ko jo slišim,
mi prebuja prijetne spomine. Ta melodija in zven domačega zvona sta se globoko usidrala v moje srce. Pesem domači zvon sem zaupal ansamblu Fantje spod Šilentabra, ki so jo čutno in ubrano zapeli. Čestitam, fantje," je o skladbi Domači zvon povedal njen avtor Rok Švab.
Za ansambel ima nova sklad-
ba še poseben pomen. Z njo so napovedali tudi izdajo svojega prvega glasbenega prvenca, albuma, ki prav tako nosi naslov Domači zvon. Na njem je 18 skladb, med njimi tudi take, ki jih ljubitelji narodno-zabavne glasbe že dobro poznajo, nekaj pa je tudi novih. Album so prvi lahko kupili že na njihovem tra-
dicionalnem koncertu v Pivki, v športni dvorani Skala, ki je potekal 2. decembra pod naslovom Ku pride Miklavž.
Vodja ansambla Fantje spod Šilentabra in harmonikar David Penko pa je povedal: „Narodna glasba je sicer preprosta glasba. Ze večkrat smo prišli do točke, kjer je bilo najbolj enostavne
stvari najtežje zaigrati in zapeti. Te začetne težave smo prebrodili. Sedaj poskušamo tudi avtorske pesmi čim bolj prilagoditi ljudskemu zvenu."
Skladbo Domači zvon so ljubitelji narodno-zabavne glasbe zelo dobro sprejeli. Kliče k novim tovrstnim skladbam.
mg
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat.
		9				2		7
3	4	7			2			
				4			8	
		6	4				1	
		2		1		4		
	5				3	6		
	6			2				
			7			5	3	6
4		3				7		
se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj-
	6	2	4	7	5		9	
7					8			
	3						7	
6				9	4			
2	4			1			6	7
			5	2				8
	5						2	
			2					6
	2		6	4	9	1	8	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥		€€€	oo
Bik		©©	€	o
Dvojcka	¥¥	©©©	€	ooo
Rak	¥¥		€€	o
Lev	¥	©©	€€€	o
Devica	¥¥		€€	oo
Tehtnica	¥	©©©	€€	o
Škorpijon	¥¥	©©©	€	ooo
Strelec	fff	©©	€€	©
Kozorog	fff	©	€€	ooo
Vodnar	¥	©©	€	ooo
Ribi	ff	©©©	€	oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 12. do 18. decembra 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
ITi
mEDIñ IITIPEX
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Katja Bezjak, 2250 Ptuj
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 19. decembra 2023
V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo NAJ POTICO!
Kmečke žene, gospodinje, društva in vsi domači mojstri peke
potic - pridružite se nam v soboto, 16. decembra, ob 9.30 in
pokažite zakaj je vaša potica najboljša!
Ocenjevalna komisija bo izbrala najlepšo in najbolj slastno
domačo potico ter nagradila tri najboljše.
Prijave zbiramo do 14. decembra.
Za prijave in informacije je na voljo elektronski naslov:
marjan.nahberger@radio-tedniki.si
PONUDBA OZIMNICE
VfKANŠIZNlH TRGOVINI
zadružnik^
JER OSTALIH
branih kmetijskih
/KG ; v 7,5O;kg
ZELJE KITAJSKO
MHOCITE STAJERSKI.TEDMK
BITEAvLACNOáAflfe^D®
rw^m
jpj Sil
wHuTiW

mm
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov.
Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00.
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
torek • 12. decembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV

NAČRT ZA RUŠENJE GOLOBA
zoper predsednika vlade pripravlja KPK in kdo mu bo prvi ol
INTERVJU: ŽIGA MALEK, okoljski znanstvenik
Ljudje iz Letuša so podnebni migranti
IGOR BAVČAR POD LUPO UDBE
Nova knjiga Igorja Omerze
INTERVJU: STOJAN AUER, TV-legenda
Popularnost ne prinese nič dobrega
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
UGODNO prodam bikca simentalca, starega 3 mesece, balirko Klas za kocke in transporter 8 m ter cirkularko. Tel. 041 645 875.
KUPIM cepilnik drv, traktor in druge priključke. Tel. 041 540 364.
STORITVE
VeUUa boŽiČNA dobROdElNA AjltcijA
Podaje na moji <$ani -
Pošlji SMS z besedo
fLJ
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
MOŠKI, osamljen, želim spoznati osamljeno žensko, staro od 56 let naprej, z dežele, ni pa pogoj. Tel. 071 351 910.
Štajerski
radioPTUJ
NADLANI ALI *
NADLANI5 „
NA 1919
Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj.
Informacije na radioptuj@radio-tednik.si.
Umrli so: Julijana Kelenc, roj. Žitnik, Tibolci 44, roj. 1934 - umrla 30. novembra 2023; Vladimir Robar, Videm pri Ptuju 63, roj. 1936 - umrl 3. decembra 2023; Janez Verdel, Janški Vrh 4c, roj. 1940 - umrl 3. decembra 2023; Maksimiljan Lenart, Lovrenc na Dravskem polju 119, roj. 1946 - umrl 4. decembra 2023; Marko Veršič, Sobetinci 28, roj. 1937 - umrl 5. decembra 2023; Lovrenc Meznarič, Stojnci 67, roj. 1933 - umrl 5. decembra 2023; Angela Zelenko, roj. Čuš, Dornava 112, roj. 1938 - umrla 7. decembra 2023; Marija Janžekovič, roj. Janžekovič, Ptuj, Kraigherjeva ul. 17, roj. 1950 -umrla 7. decembra 2023; Ana Arnečič, roj. Kelc, Pohorje 43, roj. 1946 - umrla 7. decembra 2023.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio4ednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite.
Š^erefe'TEDNIK
TOREK, 12. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
OS:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Veselo na Jožefbvo
12:30 Starpolnt prodajno okno
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Seja sveta Dornava - v živo
19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
20:00 Orfejčkova parada, 2006
22:00 5tarpoint prodajno okno
23:OS Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNTK
SREDA, 13. december
HvaIa! S Tvojo POMOČJO bo dAliilo Tudi NA TiSTi dlANi, kjER SiCER ne bi bilo.
Pridružite se nam na stojnicah v Qcentru Ptuj ob sobotah, 9., 16. in 23. decembra, ali pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani boste darovali en euro, če boste zapisali Nadlani5, pa boste za otroke namenili pet eurou.
Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Martinova maša na Hajdini
11:00 Z glasbo v veseli december v Marjeti
12:30 Starpoint prodajno okno
13:35 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 8. Seja sveta občine Starše
19:30 Mic Mengeš-zdravstvena oddaja
20:00 Dan odprtih vrat PGD Slovenja vas
20:20 Odprtje Lifos Občine Hajdfna
21:00 Miklavževanje v Skorbi
22:00 Starpoint prodajno okno
23:05 Video stran)
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uradnico: Domsja 11f5d, 2252 DORNAVA,
hO lita hI 02 754 DO 33. 041 618 044 wWW.Slptv.5l
ČETRTEK, 14. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Martinov koncert Okteta Dornava
10:40 Zapojmo prijatelji s Pepijem
11:50 Orfejčkova parada, 2006
13:50 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
16:00 Seja sveta občine Lenart-v živo
18:00 Seja sveta Dornava
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Podjetniški dogodek v občini Dornava
21:00 Veselo na Jožefovo
22:50 Starpoint prodajno okno
23:50 Video strani
STIKI
24 Štajerski
Kronika
torek • 12. decembra 2023
Podravje, Slovenija • Bistveno je zaupanje, ne evidence in administracija
O nesmislih vodenja evidenc delovnega časa po novem
Vodenje evidenc delovnega časa, kije v veljavo stopilo v drugi polovici novembra, je med delodajalci povzročilo precej nejevolje. Razloga: dodatno administrativno delo z evidencami in vprašanje organizacije dela. Danes, ko v gradbenih in storitvenih dejavnostih na trgu kronično primanjkuje delovne sile, si resni in odgovorni delodajalci izkoriščanja delavcev tako ali tako ne morejo privoščiti. Bistveno je zaupanje, ne pa evidence, ki jih je treba voditi, da se zadosti zakonu, so prepričani mnogi delodajalci in njihovi zaposleni.
Če bo delavec nezadovoljen in na delovnem mestu opeharjen, si bo iskal drugo službo. Kršiteljev medtem nobena tabela ne bo pripeljala do odločitve, da bi svoje goljufive prakse spremenili, menijo številni slovenski delodajalci. Marsikatera dejavnost zahteva sprotno ali sezonsko prilagajanje delovnega časa. Če je delavec voljan to prostovoljno sprejeti in razume naravo svojega dela, delodajalec pa ga na drugi strani za to primerno nagradi, sta zadovoljna oba. Poleg tega je kršiteljev glede na skupno število delodajalcev izjemno malo, je poudaril direktor Območne obrtne zbornice Ptuj Boris Repič. „Po podatkih, ki jih je predstavil minister Luka Mesec, na letni ravni obravnavajo okoli 300 kršiteljev, delodajalcev pa je 160.000. Poraja se vprašanje, ali je
na vzorcu nekaj sto kršiteljev res nujno z nesmiselno in neživljenjsko administracijo obremeniti 159.700 delodajalcev, ki delavskih pravic ne kršijo. Podjetja, ki delajo na terenu, lahko sedaj dnevno uro ali dve časa porabijo samo za to, da vodijo evidence, skladno z novo zakonodajo. To so dodatna birokracija, stroški, na produktivnost dela pa to dejansko nima nobenega vpliva. Največji problem pa je, da novi način vodenja evidenc kršitev delovnega časa ne bo uredil. Prva stvar pri delovnem razmerju je zaupanje, da se delo v dogovorjenem oziroma predvidenem delovnem času opravi. Danes je v gradbeništvu, kovinarstvu, med prevozniki in gostinci izredno pomanjkanje delovne sile. Prav to so dejavnosti, ki imajo z vodenjem evidenc največ težav - ker delajo na terenu, imajo
neenakomerno razporejen delovni čas. V omenjenih branžah je trenutno na voljo toliko delovnih mest, da se lahko vsak nezadovoljni delavec odloči za zamenjavo delodajalca. Bistveno je, da se oba, delavec in delodajalec, držita dogovorjenega ter spoštujeta vsak svoje obveznosti - delavec glede izpolnitve delovnih obveznosti, delodajalec pa glede plačila in ostalega. Večina delodajalcev se tega zelo dobro zaveda in skrbi za svoj kader, mu omogoča varno, zdravo delovno okolje, kjer se delavci lahko dobro počutijo in prispevajo svoj delež k produktivnosti podjetja ter doseganju dodane vrednosti."
Evidence po starem so zadostovale
Pri fleksibilnem delovnem času niso problem samo gradbinci, in-
Foto: S. Svigelj
Kršiteljev nobena tabela ne bo pripeljala do odločitve, da bi svoje goljufiue prakse spremenili, menijo številni slovenski delodajalci.
štalaterji, gostinci in prevozniki, ampak tudi kreativni poklici v kulturi, informacijskih tehnologijah itd. „Evidence kreativnost celo zavirajo, dejavnost ukalupljajo v redni delovni čas. Imamo primer ljubljanske Drame, kjer so za 15 minut nenamerno kršili pravico do 12-ur-nega počitka, pa bodo sedaj morali evidence delovnega časa dve leti voditi elektronsko. Zbornice smo predlagale zamrznitev zakona, pa
nismo bile uslišane. Zdaj smo na stališču, da se vrnemo na prejšnje stanje vodenja evidenc delovnega časa - brez teh dodatnih obremenitev. Obrtna in gospodarska zbornica ter vse ostale reprezentativne delodajalske organizacije ves čas aktivno sodelujemo, predlagali smo rešitve. Pri politiki, tudi v koaliciji, je določen posluh. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je pred uveljavitvijo novele zakona potrdil,
da je zakon neživljenjski in birokratski. Tudi predsednik vlade je gospodarstvenikom obljubil, da se bodo zadeve uredile. Upamo, da v prehodnem obdobju treh mescev ne bo nekih kaznovanj in se bo zadeva zakonsko uredila na način, kot je bila doslej. Evidence, kot smo jih vodili do 20. novembra, so popolnoma zadoščale," je za Štajerski tednik še povedal Boris Repič.
Mojca Zemljarič
Slovenja, Podravje • Ta teden tretja nacionalna preventivna akcija policije
Letos 1.335 prometnih nesreč zaradi alkohola
Alkoholizirani udeleženci v prometu so po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) letos do konca novembra povzročili 1.335 prometnih nesreč, kar je 7,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 1.447.
Že prvi popit kozarec alkohola vpliva na reakcijski čas voznika, so pred začetkom preventivne akcije opozorili na AVP. V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, enako kot lani. Letos beležimo 110 hudih poškodb, kar je 12 odstotkov manj kot lani, ko jih je bilo 125 in za 7,1 odstotka manj lažje poškodovanih (letos 525, lani 565), je pred začetkom akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu izpostavila direktorica AVP Simona Felser.
Povprečna stopnja alkoholizira-nosti v vseh prometnih nesrečah je letos znašala 1,38 promila, v
smrtnih prometnih nesrečah pa 1,2 promila.
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so v starostnih skupinah od 25 do 44 let, glede na vrsto udeležbe pa je največ povzročiteljev med vozniki osebnih vozil.
Viša se delež mladoletnih opitih povzročiteljev
„Skrb vzbujajoče pa je, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za tretjino več prometnih nesreč kot v prvih enajstih mesecih lanskega leta," je
Felserjeva izpostavila pred začetkom akcije. Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani oziroma smeri vožnje. Policisti so v prvih enajstih mesecih letos odredili 408.302 alkotestov, kar je okoli 8.000 več kot lani, od tega pa je bilo 10.673 pozitivnih in 243 odklonjenih. Odredili so 1341 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 234 pozitivnih ter 736 odklonjenih in pridržali 630 voznikov motornih vozil.
Pri tem na AVP opozarjajo, da se že pri koncentraciji 0,5 promila alkohola verjetnost povzročitve
prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila pa osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholizi-ranosti eksponentno stopnjuje. Pri
1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat. Agencija za varnost prometa in policija sta včeraj, v ponedeljek, tako začeli tretjo le-
tošnjo nacionalno preventivno akcijo za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in drog, ki bo trajala do konca decembra.
Sta
•C?
P>4
CP*

•Id??
o,
o

o
- CP*
CP'-'-
Rojstva: Mateja Vek, Zgornja Pristava 21, Ptujska Gora -deklica Zala; Lea Cizelj Očko, Cerovec pod Bočem 42b, Rogaška Slatina - deklica Nika; Mateja Pleh, Hajndl 48, Velika Nedelja -deček Anže; Tina Lapi Šimon - deček Evan; Rebeka Podpečan -deklica Fiona.
* C2-
o*
L.brv, o _ ^
L** -Cb íft03	^
C
* ic?
* ¡2-
_
Lucija (13. 12.) krajša dan
Danes zjutraj in dopoldne bo v višjih legah še sončno, po nižinah pa megleno. Popoldne se bo od zahoda oblačilo. Zvečer bo v zahodnih krajih začelo rahlo deževati. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, v južni Sloveniji od 10 do 13 °C. OBETI
Do srede zjutraj se bo povsod pooblačilo. Padavine bodo čez dan zajele večji del države. Meja sneženja se bo proti večeru spustila do nadmorske višine okoli 1000 m
Napoved za Podravje
Foto: R. Balen
Vir: ARSO