Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Podnredniitvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 25 Naročn i n a :	Mesečno	L	110
Za inozemstvo :	Mesečno	L	190
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	
	
Leto VII. - Štev. 44
Gorica - 3. novembra 1955 - Trst
izhaja vsak četrtek
STANKO STANIČ
duhovnik in kulturni delavec
Druga ženevska konferenca
„2imrl je mož/
CK je tak je še med nami,
kot on, ki spi v prezgodnji groba jami,
posuti v zimi r venci, s šopki rož)"
Tako je Simon Gregorčič zapel ob smrti Frana Erjavca leta 1887, tako z goriškim slavčkom ponavljamo mi, ko stojimo danes ob grobu Stanka Staniča, duhovnika in goriškega kulturnega delavca. Umrl je mož; še več, umrl je duhovnik. To smo posebno živo začutili ob besedah msgr. Močnika v nedeljo, ko se je v štandreški župni cerkvi postavljal od pokojnega Stanka Staniča. Umrl je duhovnik, iz ljudstva vzet in za ljudstvo postavljen kot srednik med Bogom in ljudmi, delivec božjih skrivnosti, prijatelj ljudstva, da mu kaže v imenu Kristusove Cerkve pol k Bogu.
Osemintrideset let mašnik
Tak duhovnik je bil pok. gospod Stanič. Rojen na Cesti, kot se je sam rad pošalil, v majhni vasi v župniji Sv. Križa na Vipavskem dne 20. novembru 1893, se je šolal najprej v Gorici, nato je med prvo svetovno vojno bival s takratnimi goriškimi bogoslovci in nadškofom dr. Sedejem v Stični. Čestokrat je pripovedoval vesele zgodbe iz onih časov, kako so bogoslovci nekoč zmaknili krompir in gu pekli v peči, ker ga je bilo premalo zn večerjo. Bili so vojni časi in večkrat se je v želodcih mladih fantov delala pajčevina.
Kot novomasnik, posvečen v tretjem letniku dne 3. maja 1917, je dobil prvo službo v Cerknem leta 1918. lu je pokazal nadpovprečne zmožnosti in zato ga je nadškof Sedej poklical v Gorico ,najprej za kaplana na '1 ravniku, nato za kurata in župnika v Podgori. Dvajset let je vodil podgorsko župnijo do leta 1944, ko se je med nemško okupacijo umaknil v Italijo v škofijo Rovigo. Po vojni mu je l. 1945 nadškof Margotti ponudil mesto e-konoma v obnavljajočem se malem semenišču. Od tu je leta 1952 prišel v Štandrež za župnika, kjer ga je po daljši bolezni dne 29. oktobra zalotila smrt, še polnega upov in načrtov.
Osemintrideset let duhovniškega življenja in dela šteje g. Stanič, 38 let v službi Kristusa Kralja, ki ga je na predvečer svojega praznika poklical k sebi. »Pridi zvesti hla-
pec. ..« Res, pokojni g. Stanič je bit zvest Kristusu in njegovi Cerkvi. Tisti, ki smo mu bili bliže zadnjih deset let, smo večkrat imeli priložnost slišati ga, kako je poudarjal: »S Cerkvijo, s škofom moramo biti...« Tudi v težkih trenutkih življenja je stal trden in zvest kot Čaven, pod katerim se je rodil. Dokaz so njegovi članki v KG, njegovi spisi in njegove pridige.
Mož ravne poti
Danes je tako težko hoditi po ravni poti. Marsikdo hodi ob robu, marsikdo je zdrknil pod rob. Stanko Stanič je hodil po sredi poti, zato ker je sledil naukom Cerkve.
Pa ne samo zvest duhovnik, bil je tudi odločen, borben in idejno jasen. Znal ni samo udariti po prižnici, kadar je bilo treba, prav tako je znal tudi odločno in neustrašeno zagovarjati stališče Cerkve in pravice svojega ljudstva pred komer koli. Odsekano in odločno je povedal svojo besedo in potem šel.
Nekateri so mu radi očitali, da je l>il trd. Trda je bila samo njegova skorja, njegov izraz. Ko si ga spoznal pobliže, si videl, da ima zlato srce in da v njem ni hudobije, še manj pa hinavščine. Bil je pač Vipavec, ki skriva svoja čustva, ker ga je sram jih pokazati. Toda ko si ga spoznal, si videl, da je dober kot vipavsko vino.
Kulturni delavec
Če se je msgr. Močnik v cerkvi spomnil na g. Staniča kot duhovnika, se je drugi govornik, dr. Anton Kacin, na pokopališču oddolžil njegovemu spominu in delu na kulturnem polju. Takole je dejal:
»Stanko Stanič se je takoj potem, ko ga je nadškof Sedej poklical v Gorico, oziroma v goriško okolico, vključil v tisto lepo skupino goriš-kih slovenskih duhovnikov in svetnih intelektualcev, ki se po prvi vojni v čisto novih, neznanih razmerah, polni idealizma in navdušenja za pravico in resnico, niso ustra-sili dela in temne bodočnosti, lem-vec so takoj zastavili vse svoje sile, da se na tej zemlji, katero so naši (Nadalj. na 3. strani)
V Ženevi se je pričela konferenca zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije. Na delovnem sporedu so zdinjenje Nemčije in pogodba o evropski varnosti, razorožitev ter odnošaji med Vzhodom in Zahodom. Ozračje pomirjevanja, prijateljstva in nasmeškov, ki je bilo značilno za julijsko konferenco štirih velikih, je zelo obledelo. Namesto »ženevskega duha« je zavel hladni duh Hruščeva, ki je s svojimi izjavami o nespremenljivih namenih sovjetskega komunizma z ledeno prho ohladil razgrete glave nekaterih zahodnih zanesenjakov in jih spravil k pameti. Prvo točko delovnega sporeda so že odgodili, ne da bi jo za milimeter mogli rešiti. Molotov sploh ni omenjal nemške združitve, pač pa je zahteval od zahodnih držav razpust Atlantske zveze in ustanovitev take varnostne pogodbe za Evropo, s katero bi Zahod podpisal smrtno obsodbo svoje neodvisnosti in svobode, ako bi jo sprejel. Zahodne države pa so zsh-tevale od Sovjetov, na j pristanejo na zedinjenje Nemčije. V zameno bi nudile Sovjetski zvezi tak varnostni ustroj v Evropi, ki bi ji pcpclnoma zajamčil varnost ter onemogočil, da bi jo mogla napasti združena Nem-
čija, ali kaka druga zahodna država. Molotov je zahodni načrt v celoti odklonil. Nemčija bo ostala še za daljši čas razdeljena v dve državi. Zakaj? Če bi obveljal zahodni načrt, bi združena Nemčija verjetno pristopila k Atlantski zvezi in Sovjeti bi morali odmakniti svojo težko pest od Vzhodne Nemčije ter žrtvovati tamkajšnje zveste komunistične oprode. To bi utegnilo imeti nepredvidene posledice v ostalih vzhodnoevropskih državah, ki so zgubile svobodo in ječijo pod sovjetskim jarmom. Zato Sovjetski diplomati spretno računajo na drugo možnost. Prepričani so. da bodo zahodne Nemce, ki jim je izredno pri srcu združitev njihove domovine^ pritirali do tolikšnega obupa, da se bodo razjezili in žrtvovali zavezništvo z Zahodom, samo da bi dosegli združitev. In tako bi Sovjeti dcsegli svoj namen s pristankom Nemcev samih. Med obema taboroma vlada torej glede prve točke delovnega sporeda na ženevski konferenci globok prepad. Ta teden so pričeli razpravljati o drugi točki, to je o razorožitvi ter odnošajih med Vzhodom in Zahodom. O poteku pogajanj bomo poročali v prihodnji številki.
Za novo združeno demokratično Evropo
Pred julijsko ženevsko konferenco štirih predsednikov vlad so poslali Združeni Narodni odbori v emigraciji, ki predstavljajo 11 od komunistov zasužnjenih narodov, predsedniku ZDA Eisenhowerju poslanico, v kateri izražajo upanje, da ho vprašanje nesvobodnih narodov ena glavnih točk ženevskega sestanka. Spomenica pravi, da je tako nenormalno stanje več kakor 100 milijonov pripadnikov civiliziranih narodov Vzhodne in Srednje Evrope glavna ovira za vzpostavitev trajnega miru. Nato dobesedno nadaljuje: »Naši narodi so trdno navezani na krščanski pogled na življenje, na svobodo in socialno pravičnost in
zasebno lastnino. Odklanjajo brezbožno in materialistično komunistično doktrino kot tujo njihovi tradiciji in politični filozofiji.«
Ob koncu narodna predstavništva izjavljajo, da samo prava demokratična in svobodna ureditev predstavlja trden temelj za dosego svetovnega miru.
Spomenico so podpisali zastopniki Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Estonske, Latvije, Litve, Poljske in Romunije. V imenu Jugoslavije so podpisali Ilrvatsko narodno predstavništvo, Srbski Osrednji narodni odbor ter Slovenski Narodni odbor z dr. Krekom na čelu.
Dulles pojde v Jugoslavijo
Ameriški zunanji minister Dulles bo v nedeljo obiskal Jugoslavijo. To bo njegov prvi obisk v tej deželi. Znano je, da ameriška vlada nima prevelikih simpatij do jugoslovanskega režima, kar je pokazala v Združenih narodih, kjer je pri volitvah nestalnih članic Varnostnega sveta ameriški zastopnik podprl kandidaturo Filipinov proti kandidaturi Jugoslavije, ki jo je podprla Sovjetska zveza. In vendar pojde Dulles v Jugoslavijo. Jugoslovanska uradna politika trdi, da Jugoslavija hoče ostati aktivno nevtralna ter se noče pridružiti nobenemu bloku, želi pa biti z vsemi v enako prijateljskih odnošajih. Zahodna diplomacija si prizadeva, da jo čim bolj priklene nase in prepreči, da bi popolnoma prešla v vzhodni tabor. Zato ji daje tudi gospodarsko in vojaško pomoč. Na vojaško pomoč gleda s povsem tehničnega vidika. Ako ji daje moderno orožje, je Jugoslavija navezana na Zahod glede dobavljanja nadomestnih delov in streliva. Če bi ji dajali vse to Sovjeti, bi postala od njih popolnoma odvisna, jugoslovanska vojska bi bila nekak armadni zbor v okvjru sovjetske vojske. To pa želi Zahod preprečiti in zato je pripravljen sto-
riti vse, da Jugoslavije ne prisili iskati si pomoč pri Sovjetih, kar bi morala, ako je na Zahodu ne bi dobila. Dulles bo seveda hotel zvedeti od Tita kaj več o njegovih političnih načrtih ter dobiti trdno zagotovilo, da v odnošajih s Sovjeti ne bo šel dalje, kakor je za njegovo nevtralnostno politiko potrebno.
Položaj na Srednjem Vzhodu
Na Srednjem Vzhodu je položaj ponovno zelo napet. Ker so se arabske države pričele oboroževati s komunističnim orožjem, je tudi Izrael razvil živahno diplomatsko delavnost, na razoroženem področju pa si vedno bolj često sledijo spopadi. Izrael in Egipt ter druge arabske države so mobilizirale precejšnje vojaške sile. Izraelski ministrski predsednik Šaret je v Ženevi, kjer je obiskal štiri zunanje ministre, zahteval od zahodnih držav, naj dajo več orožja njegovi državi, ali pa bo Izrael prisiljen pričeti preventivno ■•vojno proti Arabcem. Sestal se je tudi z Molotovom. Prav tako so zahodni zunanji ministri zahtevali od Molotova, naj pomisli na nevarnost za mir na Srednjem Vzhodu, če bodo (komunistične države oboroževa-le Arabce. Za zdaj Zahod ne misli
Za praktično krščanstvo moških
Zadnje dve leti z veseljem čitam mesečnik »Vera in doma Pridobil sem tudi nekaj naročnikov, ki ga z veseljem sprejemajo. Mislim pa, da bi bilo prav, če bi imeli v tej lepi reviji tudi možje in fantje kotiček, kjer bi si izmenjavali misli in poročali o delovanju naših verskih organizacij. Upam, da bi to pripomoglo, da bi se Apostolstvo mož in fantov, kjer obstoji, bolj poživilo, po drugih župnijah pa ustanovilo.
Živimo v dobi, ko je nujno, da se organiziramo proti brezboštvu in načrtno delamo za krščanski prerod. Kako pa? —r Pod vodstvom dušnih pastirjev se bomo zbirali mesečno k verskim sestankom in prvo nedeljo prejeli svete zakramente. Navezali bomo primerne stike s prijatelji in znanci, ki so pri vojakih ali drugje po svetu izpostavljeni slabim vplivom in jih vzpodbujali, naj ostanejo zvesti veri in domu. Bojkotirali bomo protiverski tisk, slabe filme in druge grešne veselice. Čitali in priporoča-li bomo dobro čtivo. Ob nedeljah in praznikih bomo pobožno pri maši in k temu navajali tudi druge. Tudi večernic se bomo radi udeležili, da ne bo taka praznota v cerkvi, na moški strani. Tako ne bo več veljalo, da napravimo moški več greha v nedeljo kakor ves teden. —; Skrbeli bomo za pošteno razvedrilo, sodelovali pri cerkvenem in narodnem petju. Kjer so pogoji za to, bomo ustanovili moški zbor, ki bo nastopal vsako prvo nedeljo. Kjer bo mogoče, bomo uprizorili tudi primerno igro itd. — Kakšnega pomena so za nas take organizacije, nam priča delo Marijinih družb v Trstu, Gorici in drugod.
Začnimo tudi moški bolj zares in zginjalo bo iz naših vrst brezpotreb-no popivanje, preklinjevanje in kvantanje. Prišli bomo bolj v stik z duhovnikom in mu po svoji moči pomagali in ga podpirali v odgovorni službi. Pridobivali bomo na verski izobrazbi in tako laže prepričali tudi druge, kaj je v našo pravo srečo. Skratka, postati moramo bolj praktični kristjani. Če bo oče molil z družino rožni venec, se tudi drugi. ne bodo odtegnili. Če se bomo odkrili in pokrižali, ko zvoni angelsko češčenje, bomo napravili svojo dolžnost in na druge dobro vplivali. Tako bomo postali tudi mi celi kristjani, kakršnih potrebuje naša doba.
Žrtvice, ki jih bomo doprinašali za svoje in zveličanje drugih, nam bodo na zadnjo uro v tolažbo in v prijeten zagovor pred Večnim sodnikom.
...e ....r. Gorica
dati orožja Izraelu, ker noče biti soodgovoren za morebitni spopad. Nadzorstvena komisija Združenih narodov pa je pozvala Egipčane ter Izraelce, naj takoj prenehajo s spopadi in spoštujejo premirje.
Ben Jusef
mm	m	■■
v Franciji
Kaže, da bo dinastično vprašanje v Maroku v kratkem rešeno. Sultan Ben Arafa se je končno odpovedal prestolu v prid Ben Jusefu. Mogočni marakeški paša je izjavil, da je tudi on za Ben Jusefa, ki se je iz pregnanstva na Madagaskarju vrnil v Francijo, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi. Verjetno se bo kmalu vrnil v Maroko in zasedel prestol, ki ga je pred dvema letoma moral zapustiti.
NAŠ TEDEN
t
Vsemu slovenskemu ljudstvu tu in po svetu sporočamo žalostno vest, da je dne 29. oktobra v Gospodu zaspal
£. g. STANKO STANIČ
župnik v Štandrežu, odgovorni urednik »Katoliškega glasa« in »Pastirčka«, predsednik Alojzijevišča, odbornik Goriške Mohorjeve družbe in njen dolgoletni predsednik, revizor pri odboru za KD, tajnik KTD, nabožni' pisatelj in zgodovinar ter odličen duhovnik in kulturni delavec. Njegova smrt je težko prizadela nas vse, tolaži pa nas zavest, da mu je Bog gotovo bogato poplačal njegov trud in delo.
Gorica-Stanclrež, 1. novembra 1955
Župni urad v Štandrežu, uredništvo in uprava KG in »Pastirčka«, odbor Alojzijevišča in Mohorjeve družbe, odbor KD in KTD.
Iz življenja Cerkve
6. 11. nedelja, 23. pob.: sv. Lenart,
7. II. ponedeljek: sv. Engelbert, šk.
8. 11. torek: sv.	Bogomir,	šk.
9. 11. sreda: sv.	Božidar,	m.
10. II. četrtek: sv. Andrej Avel., šk.
11. 11. />etek: sv. Martin, šk.
12. 11. sobota: sv. Martin, papež
*
SV. MARTIN, r. 316 v Panoniji (v naših krajih). je umrl	81-leten	v Franciji,	kot
škof. Že 15deten	je postal	vojak:	moral
je biti pač krepke postave. Zapustil je vojaški stan, ko je imel 20 let.
1. Bil je bogoljuben. Že 10-leten je zapustil starše, ki so bili pogani, in ga je sprejel veliki sv. Hilarij, škof v Poitiersu v Franciji, da ga izuči za duhovnika. Pozneje je postal škof turski (Tour). Tu je sezidal samostan, kjer je z 80 menihi živel izredno zgledno.
Ko je na smrtni postelji ležal nepremično vznak in gledal v nebo, so mu svetovali, naj premeni lego. Zavrnil jih je: »So-bratje, naj gledam proti nebu in ne na zemljo, da bo moja duša, ko izdihnem, naravnost pohitela k Bogu.«
V smrtnem boju se mu je prikazal hudobni duh, kot huda pošast. Svetnik ga je
Praznik Vseh svetnikov nas posebno spominja na cilj našega življenja, na našo večno domovino, na sv. nebesa.
Koliko lepega, koliko radostnega in tolažilnega vsebujeta ti dve besedi: sveta nebesa! Kadar hočemo otipljivo prikazati kakšno reč, ki nam je bila izredno všeč, pravimo: bilo je nebeško lepo. Ta primera je brez dvoma za vse lepote tega sveta pretirana, vendar razodeva splošno človeško prepričanje, ki sloni na neizpodbitni veri, da so nebesa nekaj velikega in vsestransko osrečujočega, saj so dom Najvišjega in kraj večnega plačila, prave sreče in nenadkriljive blaženosti. Kateri zemljan bo do popolnosti opisal to visoko skrivnost, ki nam bo docela razodeta šele onstran groba ali ob koncu sveta? Nobenih solza, brez trpljenja, niti sence hudobije, skozi vso neminljivo večnost samo čisto, neskaljeno veselje in radost in mir in vsestransko zadovoljstvo.
Popolna sreča brez konca in kraja v družbi Boga, Marije, angelov in številnih svetnikov, o blažena sveta nebesa! Naše na tem svetu neu-tešljivo srce v tej skrivnosti prav gotovo več sluti in želi kot na omejeni razum. A resničnost nebes presega nele vsa naša spoznanja, marveč tudi vse težnje in najslajše želje in vso možno domišljijo naših najbolj neverjetnih in otroških sanj. To, kar oko ni videlo, pribija tehtno in navdušeno sv. Pavel, in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.
Nebeško kraljestvo, dom največje sreče in zakladnica dobrot in veselja, kako si čudežno in mikavno v svoji prijetni skrivnosti! Kako zelo priklepaš nase naše trudno srce!
Bratje, kdo je, ki ne mara nebes?! Im vendar' ljudje danes ne vidijo nebes, za katere so ustvarjeni. Kakšna zmota, kakšna žalost in nesreča! To je največja tragedija naših dni, da Ijudje-popotniki ne mislijo na cilj — nebesa.
Presrečni nebeški svetniki nam bodrilno kličejo in nas goreče svarijo:
Zemljani, ne pozabite nikoli nebes, za katere sle ustvarjeni!
Skrbite podnevi in ponoči, neutrudljivo skrbite za vaša nebesa! Vse drugo je nič!
Zveličar pa takole uči in opominja: »Vstopite skozi ozka vrata, zakaj široka so vrata in prostorna je pot*, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo po njej hodijo. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«
Molitev, pošteno, čisto in brez-gre.šno življenje, dobra dela in sv. zakramenti, z eno besedo življenje krščanskih kreposti, to je pot, ki vodi v nepopisno lepi vekotrajni raj.
Zlasti vi, ki nosite križ, ki ste trudni, boleči in objokani, ker mor-
šk. zapodil: »Pošast, kaj hočeš od mene? Pri meni ne najdeš ničesar, kar bi bilo tvojega«. Nato je umrl.
Kako sveto je živel, spoznamo tudi iz tega, ker je poleg sv. Antona Puščavnika in sv. Silvestra, papeža, prvi dobil čast oltarja, kot spoznavalec. Dotedaj so častili kot svetnike le mučence. Stare cerkve, posvečene sv. Martinu, spadajo med najstarejše cerkve.
Njegovo življenje je natančno popisal njegov sodobnik in prijatelj Sulpicij Sever.
2. Bil je človekoljuben.	2e	kot	vojak je
bil usmiljen	do ubogih.	Saj	je	znan dogodek, da je	v trdi zimi	dal	ubogemu, ki
ga je prosil	milodara v	imenu	Kristuso-
vem, dal, ker ni imel drugega, polovico svojega plašča. Nasleilnjo noč se je Martinu prikazal Jezus v tem plašču in mu rekel: »S tem plaščem si me ogrnil, Martin « — Nekoč je z znamenjem sv. križa ustavil hud požar. — Obudil je tri mrtve. Ko ga je neki Brikcij hudo zasramoval, je mirno odgovoril: »Če je Jezus potrpel z Judežem, zakaj bi jaz ne z Brikcijem?«
Človekoljubje zajema moč v bo gol juh ju, sicer se kaj rado spridi v eno ali drugo strast.
da po krivici trpite, dvigajte stalno pogled kvišku, tja, kjer vas čaka prijeten počitek in obilno nebeško plačilo! Sam Bog bo obrisal vaše solze in vsakršna žalost se bo spremenila v večno veselje.
Im zdramite se vsi tisti, ki spite v pozabi svetih reči, vstanite k pravičnemu življenju, zakaj le pravični bodo na sodni dan slišali hlago-doneči Zveličarjev glas:	»Pridite,
blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« Le taki, ki so brez greha in imajo dušo čisto kot kristal, bodo povabljeni v nebesa, kjer se bodo svetili kot sonce in uživali neizrekljivo veselje pri Bogu, popolni sreči in zadnjem cilju hrepenečega človeškega srca.
Dan vernih duš
Ta dan nas opozarja na naše rajne in vse umrle ljudi, za katere še ne moremo z gotovostjo trditi, da so že v nebesih. Pred oči nam torej stopajo vice z dušami, ki tam trpe.
»Prijatelji, usmilite se nas in molite za nas!« tako nam proseče kličejo iz kraja težkega trpljenja. In hkrati s ponižno ter drhtečo prošnjo nam pošiljajo tole poučno svarilo :
Poslušajte, prijatelji na zemlji! Silno velike so muke in bolečine, ki jih trpijo duše v vicah. Si predstavljate strašno pusto in temno noč brez zaželene prijetne in potrebne luči? Ko vals tlači črni mrak in navdaja mrtvaška puščoba? — Tako nekako je z nami. ki si nadvse želimo Boga, pa ne moremo do Njega, dokler nas ne otme.
Ali si pa'predstavljajte najtežji jetniški zapor: zid spredaj, zid zadaj, zid na vseh straneh, kamorkoli se obrneš, povsod sam zid, ki ti zastira pogled in izhod. V taki grozni ječi smo mi, dokler nas Bog ne reši. Mislite si morje našega gorja! Skoraj kakor pekel! Edini svetli up in trohica utehe je la, da to trpljenje ne bo večno! A je kljub temu grenko in neznosno.
Zato poslušajte naš svet:
Varujte se pekla, a čuvajte se tudi vic! Poizkusite na vsak način takoj po smrti priti naravnost v nebesa! Napnite vse sile in moči, ne bo vam žal!
Oklenite se z vsem srcem Njega, ki je o Sebi dejal: »Jaz sem vstajenje in življenje.« V Njem je vaša rešitev.
Skrbite za vašo večnost, ogibajte se vsakih grehov, velikih in malih!
Delajte pokoro tam na zemlji, da je ne bo treba delati tu v vicah!
Živite čisto, pošteno, sveto!
Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva vaše smrti!
»Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa za večno pogubi!«
Vaša duša velja več kot celi .svet! — Na to mislimo v mesecu novembru ob spominu na rajne.
Španski izseljenci
Iz Španije se izseli vsako k to nad 50.000 ljudi. Po večini gredo v dežele Latinske Amerike. Španski škofje skrbijo, da pridejo izseljenci v ugodne pogoje. Izseljencem so dani na razpolago duhovniki za pomoč med potovanjem in tudi na kraju naselitve.
Izredni fatimski romarici
V Fatimo 6ta dospeli dve Italijanki, obe stari nad 70 let. To sta Irma Scofoni in Klorinda Moncaci; vso pot sta napravili peš. Brezmadežno Devico Marijo hočeta prositi ža svetovni mir, za spreobrnjenje grešnikov in za združitev vseh kristjanov s sv. očetom.
Zavednost poljskih duhovnikov
Bivši šef tajne poljske policije je izjavil, da je samo 60 poljskih katoliških duhovnikov podleglo pritisku komunistične vlade, kar je zelo malo, če pomislimo, da je na Poljskem 10.000 duhovnikov. Šef tudi pravi, da je kampanja proti Cerkvi propadla zaradi zavednosti duhovnikov in vernikov.
»Napredna zgodovina"
Ilrvatski profesorji in učitelji morajo na srednjih in ljudskih šolah učiti, da je papež poklical sv. Cirila v Rim zn to. da
ga je dal ubiti...
Mostarski škof pogojno izpuščen iz ječe
Katoliški škof iz Mostarja, msgr. Peter Cule je bil pogojno izpuščen iz zapora, kjer je bil vse od leta 1948 in bi moral ostati še do leta 1959. Obsojen je bil 111 11 let in 6 mesecev ječe zaradi »sovražnega delovanja in kolaboracionizma med vojno.« Brez dvoma bo njegova »svoboda« prav taka, kot je svoboda kardinala Slepima.
PO 10 LETIH PROGLAŠEN ZA MRTVEGA. Sovjetske oblasti so obvestile vdovo poljskega generala Okolickega, da je njen mož umrl v ruskem ujetništvu že leta 1946. Okolioki je bil med voditelji poljskega odporniškega gibanja proti nacistom. Sovjetske oblasti pa so ga po okupaciji Poljske po holjševiških silah zaprle in obsodile na 10 let zapora. Odpeljali so ga v Rusijo, odkoder ni bilo več nobenega glasu. Ker je preteklo 10 let, je generalova žena pisala ipismo min. predsedniku Bul-ganinu in mu sporočila: »Preteklo je deset let kazni mojemu možu. O njem pa nimam nobene vesti.« Ruski Rdeči križ ji je sedaj sporočil, da je general Okolieki umrl leta 1916.
OD 1. DO 10. MARCA PRIHODNJEGA LETA se bodo vršile po Italiji spominske svečanosti ob 200-letnici Mozartove smrti. Posebna skupina pevcev in glasbenikov iz Avstriji* bo izvajala vrsto koncertov iz del pokojnega nesmrtnega skladatelja. Prvi koncert bo v mestu Apnila.
IM CARITATE SE»VIRK SLUŽITI LJUBEZNI, je bilo geslo, ki ga je sprejel pokojni dunajski kardinal lnnitzer predno je postal škof. Ljubezni do revežev je služil, ko »e je. odpovedal ob svojem nastopu slavnostnemu "kr ilu in zahteval, naj sita denar porabi za lajšanje bede. Ljubezni . do bližnjega je služil, ko je par, dni pred smrtjo zapovedal, da ne mara vencev na grob in naj se ta denar porabi za reveže. Ko je veliki zvon vPummerin« dunajske stolnico oznanil smrt plemenitega dobrotnika, so reveži zajokali, ker so zgubili svojega duh -vnega in kr..šnega rč tu.
Zavednost belgijskih katoličanov
Ob začetku šolskega leta so bile po Belgiji nove demonstracije zaradi zmanjšanja državne podpore katoliškim šolam. Najostreje so nastopali študentje lovanj-ske univerze. Značilno je, da zaradi novih ukrepov število dijakov na katoliških šolah ni padlo, ampak se je zvišalo za sko-ro štiri tisoč.
Belgijski socialisti in počitniške kolonije
Belgijski minister za zdravstvo je zmanjšal državni prispevek za katoliške počitniške kolonije za 7.5 frankov dnevno. Belgijski katoličani imajo okrog 50 počitniških kolonij, v katerih so večinoma otroci delavskih družin. Z novim ukrepom je minister udaril najbolj delavce, ki bodo morali sedaj plačevali večje prispevke, če bodo hoteli pošiljati svoje otroke v počitniške kolonije. To je socializem v praksi!
Kraljevska dvojica iz Ruande pri sv. očetu
Dne 31. oktobra je sv. oče “prejel v privatni avdienci kraljevsko dvojico iz Ruanda Urandi v Belgijskem Kongu. Kralj in kraljica sta črnca, a katoličana, zato sta se na svojem prvem potovanju po Italiji ho-
dan v najinem življenju!«
V njihovi deželi je mnogo katoliških misijonskih postaj, tako da je zdaj prebivalstvo, ki šteje poldrugi milijon prebivalcev, v veliki večini katoliško.
Ruandski kralj je največji kralj na svetu. Meri dva metra in 13 cm. njegova žena pa dva metra. Pripadata vatuškemu plemenu črncev, ki so vsi zelo visoki. Ni čuda, če sta vzbudila po rimskih ulicah veliko zanimanja. Take kraljevske dvojice še Rim ne vidi vsak dan.
Njegov grob je še vedno cilj romarjev, ki pobožno molijo za pokoj duše velikega branitelja vere in preganjanih ter dobrotnika revežev.
HUDO NEVARNOST JE POVZROČILO RAZBURKANO MORJE ob Mehiškem zalivu. Morje je vrglo na suho veliko količino rib, ki so na suhem poginile. Ob razkrajanju povzročajo '■ilen smrad, okuženje ozračja in nevarnost kužnih bolezni. Prebivalstvo trpi na vnetju oči, motnjah na dihalnih organih in prebavi. Nad morsko gladino visi vijoličasta megla in veter, ki piha z morja, ima poseben duh, ki povzroča vnetje kože. Ribiči zatrjujejo, da izglodajo ribe kot bi užile strupene' kisline. Strokovnjaki, ki raziskujejo ta poseben pojav, so mnenja, da je prišlo v morskem dnu do potresa in izbruhov podmorskih vulkanov.
NA DUNAJU SO PROSLAVILI 50-LET-NICO DUNAJSKIH KLOBAS, znanih (mil
imenom \\ iicrstel. Vse pivovarne so bile bogato založene s lemi dobrotami in proizvajalci so kar tekmovali, kdo bo izdelal boljšo kvaliteto. Največja »vicnncsc« je bila dolga 25 metrov.
STROGOST MED AVSTRIJSKIMI NO-GOMETAŠI. Ravnateljstvo avstrijskega nogometnega moštva je strogo kaznovalo dva igralca, ki sta se prekršila s tihotapstvom. Nogometni vratar Rudolf Szamvahl je izključen za \se življenje od vsake avstrijske . nogometne tekme v tujini in za dobo treh let tudi v lastni državi. Igralec Rudolf Riehler je pravtako izključen za vse življenje od vsake tekme \ tujini in za dobo enega leta v lastni državi.
STEKLENE HIŠE. Na Švedskem v pokrajini Smaland raste sredi gozda naselje iz stekla. Te hiše gradi steklarna v kraju Kosta za svoje mojstre. Čeravno so stene his steklene, vendar so dobro zavarovane pred radovednimi pogledi, ker so na zunanji strani zasenčene s kemikalijami. Na letošnji švedski industrijski razstavi so lahko obiskovalci že občudovali restavracijo sestavljeno iz steklenih sten.
ZMANJŠALO SE JE ŠTEVILO ZLOČINOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Ameriška policija se je prvič po osmih letih nekoliko oddahnila. V prvem letošnjem semestru so namreč zabeležili znatno manjše število zločinov kakor vsa prejšnja leta v istem obdobju. Veliko zaslugo pri tem ima seveda tudi policija, ki je v zadnjem času zasledila približno 75 od sto kriminalcev.
MED IGRALKAMI. Ameriška filmska igralka Greer Garson, ki je odigrala že mnogo dobrih filmov, je pred kratkim objavila knjigo o svojih kinomatoigrafskih izkušnjah. Pa jo v nekem javnem lokalu kmalu zatem sreča kolegica Yvonne De Car-lo in ji pravi: »O predraga, čitala sem tvoje spomine. Čudovito! Kdo ti jih je pa spisal?« Greer Gar,;r,n pa, ne bodi lena. odgovori: »Zelo me veseli, da ti je moja knjiga ugajala. Kdo pa ti jo je prečital ?«
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Sovjetski turisti v Jugoslaviji
S posebnim vlakom je dne 29. oktobra prispela v Jugoslavijo prva skuipina 210 sovjetskih turistov. So to večinoma izobraženci. Skupno so si ogledali Beograd, nato -o se razdelili. Prva skupina je odšla na jadran-ko obalo, druga pa si bo ogledala južne dele Jugoslavije.
Sneg v Sloveniji in Dalmaciji
Tudi Jugoslavijo, zlasti severozahodne kraje je zajel pretekli teden prvi val mraza. Snen je zapadel v Sloveniji, zlasti na Gorenjskem. Na Jesenicah jc temperatura padla na dve stopinji pod ničlo. V soboto je začelo snežiti tudi v Ljubljani. Sneg je zapadel tudi v bosanskih hribih.
ŠIRITE NAŠ LIST !
Važno za dvolastnike
Državno tajništvo zu notranje zadeve je izdalo odredbo, ki. določa, katere kmetijske kulture se mejo sejati in saditi v ožjem obmejnem pasu. V obmejnih predelih do 8(10 metrov nadmorske višine je v ožjem državnem obmejnem pasu treh metrov prepovedana setev kakršnih koli kmetijskih kultur, v nadaljnjem pasu 50 metrov meje pa je dovoljena setev vseh kmetijskih kultur razen koruze, sončnic in hmelja. \ obmejnih predelih nad 800 metrov je prepovedana kakršna koli setev v obmejnem pasu 10 metrov. V navedenih pasih 3 in 10 metrov se mora tudi pokošeno seno takoj odstraniti.
Nadalje morajo posestniki v obmejnem pasu 100 metrov na zahtevo pristojnega poveljstva pustiti na posejanih predelih 1 meter široko stezo za prosto gibanje obmejnih patrulj.
Kako je s šolami v goriškem jugoslovanskem okraju
4 goriškem in tolminskem okraju, ki je z novo mejo prišel pod Jugoslavijo, imajo danes tri višje gimnazije in sicer v Novi Gorici, Ajdovščini in Idriji, učiteljišče v Tolminu ter 14 nižjih gimnazij po raznih večjih vaseh in trgih. Srednje šole obiskuje 3.900 dijakov, od katerih je 400 višje-šolccv. Število 'profesorjev na gimnazijah jc nezadostno. Primanjkuje približno 40 predavateljev predvsem slavistov, matematikov. zgodovinarjev in germanistov.
Osnovnih sol je v goriškem okraju 195. katere obiskuje 6.600 učencev. Izmed vseh osnovnih šol je najmodernejša v Ajdovščini. V načrtu je tudi gradnja nove moderne gimnazije v Novi Gorici.
Izmenjava profesorjev med Jugoslavijo in Avstrijo
V okviru »Društva za znanstvene stike med Jugoslavijo in graško univerzo« bodo v letošnjem zimskem semc-tru izmenjali med seboj profesorje. Z ljubljanske univerze pojdeta v začetku novembra na graško univerzo prof. kemije Samec in profesor za državno pravo Kuselj. Z graške univerze pa pride na ljubljansko prof. kemije Rebek in na zagrebško prof, nezgodne kirurgije Ehalt in 'prof. pedagogike Vein-bandl.
PRAZNIK VSEH SVETIH IN VERNIH DUŠ
PO SVETU NAOKROG-]
tel a’ najprej “‘poki A riTtL *	! tir rffi r PnzmMc
sta izrazila:	»Bil	je	to najpomembnejši
STANKO STANIČ
duhovnik in kulturni delavec
(Nadaljevanje s 1. strani)
predniki zasedli že pred več kot tisoč leti, naš rod ohrani še naprej v smislu naravnih pravic, katerih nam nihče ni' more in ne snui> vzeti. Naj imenujem nekaj imen iz te plemenite plejade, imen mož, ki jih ni več med nami, ki pa so nam pustili bogato narodno kulturno dediščino in svetle zglede, ki tudi nam kažejo pot v današnjih časih: Anton Gregorčič, poleg katerega ho g. Stanič počival tu na štandreškem pokopališču, Jože Abram, Josip Ličen. Filip Terčelj, Venceslav Bele, Anton Berlot, Virgilij Šček, Mirko Brumat, Peter Butkovič - Domen, Janko Kralj, Lojze in Joško Bratuž, Polde Kemperle, dolga vrsta odličnih imen. duhovnih aristokratov.
Očrtati vse veliko delo rajnega gospoda Staniča ni lahko; to je naloga. katero bo morala rešiti slovenska kulturna zgodovina na Goriškem. Pisal nam je nabožne in znanstvene knjige, zgodovinske razprave, članke v časopise. V zanimanju za domačo zgodovino se je kazala njegova skoraj romantična ljubezen do našega ljudstva in do domače zemlje. A tudi na drugih področjih je zgrabil za delo, kjer je bilo potreba. Bil je med ustanovitelji dveh važnih kulturnih ustanov na Goriškem, namreč Goriške Mohorjeve družbe in Katoliškega tiskovnega društva. Pri obeh ustanovah je bil dolgo let tajnik in potem predsednik. Koliko podrobnega dela je imel z njima, a predvsem kako težko odgovornost je moral včasih nositi, to je vedel le on sam in pa Bog nad nami.
Učenec velikega Mahniča
Še eno stran velike Staničeve o-sebnosti moram poudariti. Bil je široko razgledan mož z nenavadnim kulturnim obzorjem. Z njim je vsakdo lahko mirno razpravljal o vseh vprašanjih, ki gibljejo današnji čas. Pri vsem tem pa hil absolutno brezkompromisen, kadar je šlo za jasnost v načelih. V tem pogledu je bil pravi učenec velikega škofa Mahniča. Zato je tudi v političnih zadevah, zlasti kadar je šlo za usodne velike preobrate v zgodovini slovenskega naroda, vedno jasno povedal: To je prav, ono je zgrešeno in škodljivo. V lem pogledu je bil premočrten, pokonci mož, ki nam bo še dolgo v zgled tudi pri političnem delu. Prav zato bo slovenska demokratična politična organizacija bridko pogrešala njegove jasne besede, ki je v zamotanih trenutkih nakazala pravo pot.«
Takega moža smo v nedeljo pokopali. Kje tak je še med nami? Zu njim žaluje fara njegova, žaluje KG, kateremu je bil odgovorni u-rednik. Alojzijevišče se ga spominja kol svojega predsednika, Mohorjeva družbo kot odbornika in bivšega predsednika. K J D kot svojega tajniklt, odbor katoliškega do-
ma kot svojega revizorju. Objokujejo ga njegovi sobratje duhovniki slovenski, katerim je po prvi vojni pomagal ustanoviti njih stanovsko organizacijo »Svečenikov sv. Pavla« ter kot tajnik urejeval dolgo vrsto let organizacijsko glasilo »Zbornik«; objokuje ga končno z njimi vse verno slovensko ljudstvo, ki je z g. Staničem izgubilo novega pastirja, tretjega v tem letu. Vsi pa mu bomo ohranili trajen spomin, ki ga je zaslužil kot duhovnik Kristusov in nesebičen kulturni delavec.
ČUDEŽ MODERNE - KIRURGIJE -
V zadnjih letih je kirurgija veliko napredovala. Ni dela na človeškem telesu, ki bi še bil neznan nožu operaterja. Iznajdbe moderne kirurgije dovolijo kirurgu, da lahko o-dstrani dele bolnih organov, ne da bi ti prenehali s svojimi funkcijami. Bolnik po taki operaciji zadobi zopet prejšnjo energijo in brez zlih posledic lahko opravlja vse dolžnosti svojega stanu.'
To je zelo tolažilno za vse tiste, ki se morajo podvreči operacijam. Danes so gotove operacije pravi čudeži moderne kirurgije. Za to gotovost v kirurgiji se moramo predvsem zahvaliti tistim raznim novim zdravilom. Med temi so:
PENICILIN in STREPTOMICIN so najuspešnejša sredstva proti vsaki morebitni infekciji med operacijskim posegom.
ORGANSKE BANKE, pri katerih kirurgi lahko dobijo človeške kosti, kri in krvne celice, omogočajo kirurgom, da lahko z uspehom zdravijo bolne organe, jih nadomestijo z novimi in jim vrnejo spet prejšnje funkcije.
MEHANIČNI POMOČNIKI, kakor na primer umetno »sree-pljuča«. dovoljujejo operaterju, da odstrani živo srce in ga za ves čas operacijskega posega nadomesti z umetnim.
TRANSFUZIJA KRVI reši danes gotove smrti na tisoče in tisoče ponesrečencev in bolnikov in je pri težkih operacijah najuspešnejše sredstvo.
MODERNA USPAVALNA SREDSTVA.
dajejo kirurgu gotovost, da lahko mirno izvrši dolgotrajne operacije na možganih, na kosteh in na drugih delih telesa. Gotove operacije lahko trajajo tudi do osem ur, ne da bi se bolnik zbudil.
Vendar današnja kirurgija ni še popolna. Tesna povezanost v delu kirurgov, znanstvenikov in farmaceutičnih industrij vsega sveta bo doprinesla nove zmage nad danes še nemogočimi operacijskimi posegi.
Jubilej kardinala Alojzija Stepinca
ZENSKI KOTIČEK
Kaj je sedaj napravila Margareta
MARGARET IN PASTORJI. Angleški časopis »Sundav« je naslovil na anglikanske pastorje ankelo, potom katere naj bi spoznali njihovo mnenje glede morebitnega zakona kraljičine sestre Margaret s polkovnikom Petrom Tovvnscnd,
Vprašanja so bila sledeča: 1. Ali mislite, da bi prineezinja Margaret lahko poročila Petra Tovvnsenda? 2. Kot pastor anglikanske Cerkve ali bi izvršili olbred poroke? V veliki večini so bili odgovori negativni. Na prvo vprašanje je odgovorilo »ne« 78 od 100 pastorjev. Ostalih glasov so označili JvuL ncguLuvl. N« dru^o vpijiaautv jv odgovorilo negativno 85 <«1 sto pastorjev. Povečini so dali strožji in zato pravilnejši odgovor pastorji s podeželja. Skoro v večini so se izrekli proti. Nekateri izmed njih so izrekli precej ostro sodbo. Nekdo je rekel, da bi moral Peter Tovvnsend »na vsak način to preprečili in ne spraviti člana kraljevske družine v tako mučen položaj.« Drugi se je izrazil, da je poroka z ločeno osebo proti vsem pravilom anglikanske Cerkve. Taka poroka bi porazno vplivala na položaj v deželi in l>i brez dvoma bila vzrok se večje moralne propalosti v svetu.
Zmagala je razsodnost nad čustvi. Prineezinja Margaret, sestra britanske kraljice Elizabete, se je odrekla zakonu s polkovnikom Tovvnsendom. Ta noviea je dospela v trenutku, ko je ves britanski narod čakal. da uradno proglasijo njuno zaroko. Zadnje poglavje ljubezenske dogodiv ščine je poslanica prineezinje Margaret, ki jo je naslovila na svoj narod. To je edinstveni primer v zgodovini. Še nikdar ni nobena prineezinja s takim osebnim »opravičiloma
stopila pred ljudstvo. Brez dvoma jo je k temu dovedla neuklonljiva odločnost anglikanske cerkve, ki je strogo grajala njeno nameravano poroko z ločenim možem. Poslanica prineezinje Margaret se glasi:
»Hočem, da bo 'vsem znana moja odločitev, da ne mislim poročiti polkovnika Petra Tovvnsenda. To bi mi sicer 'bilo mogoče, če bi se odrekla vsem pravicam do nasledstva na kraljevskem prestolu. Toda ker vem, da je civilna poroka pred eer-kvijo neveljavna in da je krščanski zakon nerazvezljiv, kot zvest ud te cerkve in v ,.asve:ti ?i dolžnosti, ki jih imam tudi na-pram narodu, se odpovedujem vse mu v korist tem svetim načelom. Prišla sem sama do tega prepričanja in v tej težki odločitvi sem našla v polkovniku Townsendu vse razumevanje in tolažbo. Izrekam globoko hvaležnost vsem. ki so z mano sočustvovali in molili za mojo srečo.«
Tržačanka — najboljša kuharica
Pretekli mesec -e je v Bologni vršilo gospodinjsko tekmovanje, katerega se je udeležilo mnogo gospodinj iz Italije in tudi iz Trsta. Visoki komisar za zdravstvo je razposlal priglašenkam vprašalne pole, ki so se nanašale na kuharsko umetnost. V Trstu je bilo razposlanih 3000 takih pol in sreča je liotela, da je prav Tržačanka Bianca Corradini na. ta vprašanja najbolje odgovorila. Prejela je kot nagrado '15 zabojev kuhinjskih potrebščin in odšla s svojim možem na brezplačno potovanje v Bologno.
Na praznik Kristusa Kralja je pred petindvajsetimi leti bil posvečen za duhovnika sedanji zagrebški nadškof kardinal Alojzij Stepinae. Že po štirih letih maš-ništva je bil imenovan za zagrebškega pomožnega škofa s pravico nasledstva. Leta 1937 je po smrti nadškofa Bauerja prevzel vo-dstvo obširne nadškofije. Takoj se je lotil dela s pastirskimi obiski, birmova-njein, ustanavljal nove župnije, vabil redovnike na delo v škofijo, organiziral evharistične kongrese, katoliški tisk, pouk in organizacije. Njegova vrata so bila vedno odprta, sree in roka vedno radodarni za reveže in preganjane. Tako je svoje vernike pripravil na grozote druge svetovne vojne, ki je pustila v njegovi škofiji in med verniki veliko razdejanje. Med vojno je jasno učil resnico in kazal na pravo pot, naj je bilo komu ljubo ali neljubo. Nanj so se obračali preganjani, katoličani in nekatoličani, Hrvati in ne Hrvati. Nadškof je dal in storil vse, kar je mogel. Hodil je po poti svoje vesti, čeprav je bil zaradi tega deležen nerazumevanja s strani svetne oblasti.
Kolik je bil njegov ugled, kaže dejstvo, da so ga oblasti šele po' letu in pol postavile pred ljudsko sodišče. Šele po spretno organizirani propagandi so si upali nadenj. Njemu so seveda prej vzeli vsa zakonita sredstva obrambe. Uničili so katoliški tisk, ovirali prosto gibanje In odvzeli svobodo besede, njemu in vernikom branili, da bi mogli poslušati njegovo besedo obrambe. V jeseni leta 1916 so organizirali monstruozen proces. Nepristranski opazovalci, domači in tuji, katoličani in nekatoličani, so priznali in še priznavajo, da je bil to spretno prirejen proces proti Cerkvi in cerkvenemu knezu. Napaden.
ponižan in krivično obsojen na 16 let ječe, je nadškof prenesel krivo obsodbo s čudovito dostojanstvenostjo in neupogljivostjo.
Pet let je bil zaprt v ječi v Lepoglavi in leta 1951 premeščen v rojstno vas Kra-šič, kjer mora še danes prisilno bivati. Jugoslovanske oblasti so tedaj sporočile sveti stolici, da so ga pripravljene pomilostiti, če zapusti deželo. Sveta stolica je takrat odgovorila, da je prevzvišeni nadškof v svesti svojega poslanstva sklenil ostati med svojilni verniki. Lela 1953 je bil imenovan za kardinala. Jugoslavija je v znak protesta prekinila diplomatske od-nošaje z Vatikanom.
Zagrebški nadškof tako že devet let ne more vršiti svojega poslanstva. Kadarkoli ima možnost; da ga obiščejo tuje oselie, vedno odločno protestira in izjavlja svojo vdanost Cerkvi in nje poglavarju, papežu. S potrpežljivostjo prenaša konfinacijo v rojstni vasi Vsem je znana potrpežljivost in blagost njegovega značaja. Toda kadar je treba braniti pravice Cerkve, vero in moralni red, tedaj tudi l>lagi in mirni nadškof Stepinae pogumno dvigne prst in glas v obrambo visokih dobrin.
Sredi preganjane Cerkve molka trpi in moli svetniški nadškof in zaupa v Gospoda. Tako tiho opominja z vzgledom in odpovedjo. Njegovi sovražniki so ga oblatili, mu odvzeli svobodo gibanja in besede. A nadškof in kardinal Stepinae je danes močnejši v konfinaciji, kot pa če hi sedel na Kaptolu v Zagrebu. Nekateri celo trde, da je danes na Hrvatskem edina avtoriteta kardinal Stepinae.
Ta nam priča, kaj pomenijo tihi junaki Kristusa Kralja.
ZA SV. MARTINA VINO ZORI
V kleteh je postalo prijetno. Vinski duhovi in žuborenje vrenja ustvarja v vinogradniku prijetno razpoloženje: vsa skrb in trud leta je končno pri kraju, zlasti še. ker se obeta kar doibra kakovost pridelka in dobra prodaja. Toda zaradi nagle olila-ditve ozračja je vendar potrebna velika pozornost, da bodo vina dobro zavrela, Če je treba, se ne pomišljati tudi ogenj zakuriti v kleti!
Ko je končano tiho vrenje, pretočimo vino v čiste sode že v novembru. Vsak teden pa pogledamo in dotočimo, kolikor se je »usušilo«. Če namreč sodi niso stalno polni, je nevarnost, da postane vino kanasto ali da dobi tako zvani vinski cvet.
1. VINSKI CVET je bolezen, ki je najbolj nevarna novemu vinu. Podležejo tej bolezni predvsem vina, ki imajo nizko stopnjo alkohola in ki nimajo zadostne oskrbe, zlasti snage. Zelo škodljivo je •uporahijaiU pri zapiranju teh cunje oz. krpe, v katerih se bujno redijo sovražniki dobrega vina. V takem »kanastem« vinu se na površini naselijo glivice, ki so kakor kožica bele (barve. Ta je v začetku zelo tenka. Za razvoj rabijo te glivice kisik, katerega dolnjo iz zraka v praznem prostoru v sodu. Da torej preprečimo to nevarnost pri vinu, je treba skrbeti, da je sod vedno poln, kar pa je seveda nemogoče. Zato pa skušamo ta prazen prostor »razkužili« in napolniti z žveplenim di-
mom, to je, da sod na običajen način za-žveplamo.
S tem pa smo preprečili še mnogo drugih manjših napak, katere more povzročiti prosto razvijanje glivic vinskega cveta.-Tako ohranimo vinu dober okus in moč. Velika je pa tudi verjetnost, da »kanasto* vino postane podvrženo kisanju zaradi ocetnih glivic, ki ~e zelo rade naselijo v družbi kanastih glivic (o lem pa prihodnjič).
Če pa je po nesreči ali malomarnosti vino le dobilo vinski cvet, ga je treba takoj odstraniti. To storimo na preprost način tako, da v vino vtaknemo dolgo cev lijaka (da seže cev pod gladino vina v sodu), nato vlivamo počasi zdravo vino v sod, da se sod do vehe napolni in s tem prinese ves cvet na površje. S čisto krpo ta cvet odstranimo.
Italijanske tkanine za Jugoslavijo
Ital. država dolguje Jugoslaviji na račun vojne odškodnine še 30 milijonov dolarjev. Sedaj sla se vladi v Rimu in Beogradu domenili, da bo Italija na račun še neplačane vojne škode dobavila Jugoslaviji za 3 milijone in 600 tisoč dolarjev tkanin. Povečini bodo to polizdelki iz umetnih vlaken in umetne svile.
čvekaj dni m Avstriji
V drugem nadstropju istega muzeja je razstava novcev in vrednostnih papirjev: tam imajo obveznico^ podpisano v Ljubljani v času francoske Ilirije.
Naš obisk je bil s teni končan: videli smo sicer samo del muzeja (ostali del so zaprti za občinstvo zaradi popravil), ura pa je bila že 11.15: vstopili smo pa ob lOh.
Štiriurni muzejski sprehod nas je nemalo utrudil: šele ko smo sc okrepili z diuuij-kitu zrezkom, smo počasi stopili v Hofburg v cesarsko zakladnico. I u so zbrane dragocenosti bivših cesarjev: obleke za različne ceremonije, krone (tu je, n. pr., krona rimsko-nemškega cesarstva), rclikviariji, meči, žezla, odlikovanja in tploh vse dragocenosti bi vse vladajoče hiše.
Blizu zakladnice je avguštinska cerkev, v kripti to cerkve, so spravljena srca tistih Habsburžanov, ki počivajo pri kapucinih. V levi ladji pa je na steni mramornata plošča z napisom: »Sul> ara Sanctac Crueis reguiescit Petru« Metastasio... reipiiescat in pacc.«
Nekaj korakov dalje (Kohlmarkt 9) spo-
minja spominska plošča, da jc v hiši, ki je stala na tem mestu, živel nekaj mesecev F. Chopin.
Po Grabnu smo prišli do Štefanove stolnice. To pot smo šli v stolp in od tam pogledali na mesto.
Zvečer smo se iz prenočišča zopet vrnili v mesto. Pred mestno hišo sc jc ruska armada poslavljala od Dunaja in Dunajčanov. Nastopil je pevski zbor dunajske posadke in skupina vojakov je zaplesala nekaj ruskih plesov. Pevci in plesalci so želi mnogo navdušenega ploskanja.
Kasno zvečer smo sc vrnili v mladinski hotel.
Napočil je naš zadnji dunajski dan.
Dopoldne smo namenili Sohonibrunnu. Vstopili smo v podzemeljsko železnico in se potopili v razgovor: govorili smo o tem in onem, se smejali in pozabili na vse “krog nas.
Nemudoma nas zbudi iz razgovora trka-r'jf> P° šipi: v vozu, kjer smo sedpli, ni bilo razen nas nikogar; tudi ostali vo-sovi so bili prazni. Po šipi trkajoči gospod nam jc kazal, da moramo stopiti v drugi voz. Zahvalili smo sc mu: ako ne bi bilo njega, bi se peljali Bog vc kam. Metro se je spustil še malo pod zemljo in kmalu nato smo izstopili pod Schiin-brunnom.
Sohonbrunn, bivališče cesarjev, je velik
grad z mnogimi razkošnimi dvoranami. Tu je kitajska dvorana, dvorana zrcal, dvorana milijonov, zlata dvorana (da omenim le one, ki so mi ostale v spominu). Cesarji niso štedili, ko je šlo za njihova bivališča. Tu je umrl Napoleonov sin. Kažejo njegovo smrtno masko in kanarčka, s katerim se jc cesarjevič igral. Tu se je rodil, živel in umrl cesar Frane Jožef.
Za -gradom se razprostira ogromen, skrbno gojen park.
Se isto popoldne smo obiskali grobnico Habsburžanov v kapucinski cerkvi. Tu je pokopanih veliko nemških in skoraj vsi avstrijski cesarji. Zadnji vladajoči Habsburžan Karl je pokopan na Madeiri. Vsega je. tu 12 cesarjev, od cesarja Matije (pokopan leta 1619) pa vse do Franca Jožefa, ki je zadnji tu pokopani Habsburžan (1916).
O tej grobnici jc možno marsikaj povedati. Zanimiva je n. pr. oblika krst. Do Marije Terezije so vse krste okrašene: zlasti pa je bogato izdelana krsta Marije Terezije same: velik, visok in mogočen sarkofag. V diametralnem nasprotju z njim pa je krsta Jožefa II., očeta »jože-finizma«: to je majhen kovinski zaboj brez vsakega okraska. Poleg cesarjev in cesaric je tu pokopanih precej njihovih sorodnikov: vseh krst je nad 150. Tu je bil pokopan do leta 1940 ‘Napoleonov sin, ki je umrl v Schonbrunnu. Leta 1940 pa
jc bilo njegovo truplo na Hitlerjev ukaz prepeljano v Pariz, kjer leži sedaj pri Invalidih zraven svojega očeta.
Pogled na te 'krste je precej žalosten: ako izvzamemo nekaj redkih izjem, ležijo krste brez pravega reda kakor nametani zaboji ob stenah podzemeljskih hodnikov. Samo Franc Jožef ima vedno sveže rože in vedno prižgane sveče. Iti prostor, kjer leži njegova krsta sredi med kretama cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolfa, je tudi arhitektonsko lepo urejen, kar drugi prostori niso. Napis »Sic Iransit gloria mundi« , ki je v prvem atriju grobnice, jc zares upravičen. Li-Tai-Po pravi:
Kje so cesarji in kje modrijani?
Nemi so, davno so že pokopani in pohabljeni. Le verniki trtni, pivci, ostanemo večno nesmrtni!
Naš zadnji dunajski dan je hitro mineval- popoldne smo še obiskali muzej v mestni hiši, kjer je shranjeno marsikaj zanimivega iz preteklosti mesta:	prazgo-
dovinske izkopanine, zastave in meči, ki so jih iztrgali Turkom oh drugem obleganju Dunaja, Grillparzerjevo sem preneseno stanovanje. V' zgodovinskem delu tega muzeja so bili’ pred nekaj leti razstavljene zelo važne ugotovitve iz zgodovine dunajskega mesta. Nemški zgodovinarji, ki so raziskovali zgodovino mesta, so prišli
do zaključka, da je bila tu prav v današnjem I. okraju prestolnica kralja Sama.
Kmalu nato smo obiskali Ottakring (XVI. okraj), kjer je precej časa stanoval Ivan Cankar. Pravijo, da ima Ottakring najboljšo vodo na Dunaju: dvomimo, da bi se Cankar zaradi tega tja naselil.
Zvečer smo poslušali koncert, ki ga je priredil orkester »Dunajskih simfonikov«. Izvajali so dela Josefa in Johanna Straussa. Dunajčani so z burnim ploskanjem nagradili izvajalce in zalitevali ponovitev. V splošno navdušenje je orkester zaigral »Radetzky marš«.
Tako smo prebili zadnji dunajski večer ob zvokih veselih valčkov.
In tako smo 1. septembra zjutraj stali v dveh skupinah po dva na Tržaški cesti, ki pelje z Dunaja proti Celovcu. Ostali so rajši zlezli na vlak. Skupini bom imenoval A in B in opisal najprej potovanje prve in nato potovanje druge.
Skupini A se je posrečilo ustaviti najprej majhen avtomobilček, ki jo je z bližine Schonbruniia, do koder smo prišli s podzemeljsko, popeljal na periferijo. Vozil je mlajši človek, ki je oeividno šel na delo. Bil je. zelo prijazen in vljuden z nami; zanimal se je, od kod prihajamo, kaj smo, kam gremo.
(Se nadaljuje)
Z GORIŠKEGA
Zadnja pot častitega gospoda Stanka Staniča
Kaj je bil našemu ljudstvu umrli gospod Stanko Stanič, to je pokazal njegov pogreb v nedeljo 30. oktobra v Štandrežu. Vse več kot pogreb je bila to veličastna manifestacija najvišje priznanje, ki ga sploh morejo dati ljudske množice svojim velikim, zaslužnim možem.
Že dolgo pred napovedano uro pogreba so se zgrinjale množiee okrog župnišča in v dolgi, nepretrgani vrsti hodile kropit u-mrlega gospoda. Vse vasi so bile zastopane od Steverjana do morja, mesti Goriea in Trst. Preprosto in verno slovensko ljudstvo dobro ve, kdo mu je resnični prijatelj in dobrotnik. Zato pa je vsak zaveden Slovenec na Primorskem čutil dolžnost, da se pogreba udeleži.
Kmalu po četrti uri so dvignili krsto in jo iz župnišča prenesli v štandreško cerkev, ki so jo množice napolnile kakor le ah najredkejših prilikah. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval štandreški dekan, msgr. Alojzij Novak, in pri kateri so ob spremljavi prot. Mirka Fileja in pod vodstvom štandreškega organista g. Maksa Debenjaka peli združeni goriški cerkveni zbori skupno z zborom SKPD. Med mašo je prispel iz Kamna na Vipavskem pokojnikov brat č. g. Viktorin Stanič s sestro in še enim bratom. Po maši je stopil na prižnico msgr. Franc Močnik, ki je v jedrnatih besedah podal glavne obrise zaslužnega moža — štandreškcga župnika Stanka Staniča.
Že je padal mrak na zemljo, ko so štandreški fantje dvignili krsto za zadnjo pot na pokopališče. Več tisočglava množica se je zgrnila za krsto in preplavila ulice, po katerih je šel pogreb. Pogreba se je udeležilo nad 40 duhovnikov. Častno je bil zastopan tudi goriški kapitelj s proštom msgr. Soranzom in 4 kanoniki in go-riško malo semenišče z ravnateljem dr.
Fabbrom. Nadalje so bili pri pogrebu tudi fantj e iz Alojzi j evišča z ravnateljem gospodom Erženom in otroci Slov. sirotišča, štandreška šolska mladina, veliko slovenskih uglednih osebnosti in ogromna množica slovenskega ljudstva.
Kakor hi hotel štandreški gospod župnik še zadnjič objeti in pozdraviti hiše in polja svojih faranov, je pogreb po nekoliko daljši poti dosegel pokopališče. Naglo se je spustila noč na zemljo, mrzla in jasna poznojesenska noč. Ob luninem svitu in ob spremljavi številnih sveč se je pomikal veličastni pogreb mimo štandreških njiv proti pokopališču. Zvonovi so nepretrgoma zvonili v jasno noč in naznanjali širom Goriške, da nesejo k . zadnjemu počitku od dela in bolezni utrujenega moža. Vmes so se cule molitve duhovnikov-sobratov, molitve vernega ljudstva. Pogreib je dospel na pokopališče in množice so se strnile okrog odprtega grolba. Po zadnjih obrednih molitvah je spregovoril poslovilne besede g. dr. Anton Kacin. Prikazal je pokojnika predvsem kot velikega kulturnega delavca in neustrašnega branitelja verskih in narodnih pravic, ki je zaipustil nam in bodočim rodovom velike zaklade svojih vsestranskih zmožnosti. V imenu Slov. dem. zveze za Tržaško in uredništva »Demokracije« se je želel pri odprtem grobu pokloniti č. pokojniku še dr. Agneletto iz Trsta, pa ga je s svojim nastopom pevski zbor prehitel. Predno je padla gruda v sveži grob, so namreč pevci zapeli zadnjo žalo-stinko v slovo.
Z žalostjo, a obenem tudi s ponosom v srcu smo zapuščali pokopališče. Smrt nam je ugrabila zglednega duhovnika in velikega kulturnega delavca, ni nam pa mogla vzeti globoke vere in svetlega upanja, da bodo delo in zasluge pokojnega gospoda krepile še bodoče rodove in da bo njegov duh živel med nami za- vse čase.
Misijonska nedelja v Gorici
Letošnja misijonska nedelja je znova pokazala, da je misijonska misel med našimi rojaki zelo živa in tudi delavna. Ne samo po vaseh, tudi v mestu — in tu morda še ibolj, - se na misijonsko nedeljo opazi, kako ljudje z veseljem segajo po vsakoletni »Misijonski nedelji« in prav tako z veseljem poslušajo misijonske govore v cerkvah. Z letošnjo »Misijonsko nedeljo«, ki jo je kol prejšnja leta uredil msgr. Gregorec smo kar zadovoljni. Le se kaj več slik bi si želeli. Prodajala se je na cerkvenih vratih pri vseh slovenskih mašah. Poleg tega smo v Gorici imeli na misijonsko nedeljo pri popoldanskem blagoslovu na Travniku tudi posebno pridigo za misijone. Pridigal je dr. Škerl iz Trsta.
Pečat letošnji misijonski nedelji v Gorici je pa dala misijonska prireditev dekl. Marijine družbe. Ta je pripravila za ta dan igro »Vestalka«, ki je vzeta iz prvih časov krščanstva v Rimu. Poleg tega pa se bogato loterijo. Igra je sad požrtvovalnih članic dramatskega odseka, za loterijo pa so poleg družbenic prispevali tudi številni drugi Goričani, zlasti nekateri trgovci, ki so darovali dobitke za loterijo. Ker je dvorana Mar. družbe ob takih priložnostih obilo pretesna, so dritžbenire ponovile igro in loterijo v sredo 26. okt. za šolske otroke, ki so prav tako kot odrasli v nedeljo napolnili dvorano, da jih je bilo veselje gledati pri njih vnemi, ko so »za vse solde« hiteli kupovati srečke. Preteklo nedeljo bi sc igra in loterija morali ponoviti za one, ki v nedeljo niso prišli na vrsto. Toda zaradi smrti in pogreba gospoda Staniča v Štandrežu v nedeljo popoldne so prireditelji prenesli oboje na prihodnjo nedeljo 6. novembra. Upati smemo, da bodo tudi ta dan ljubitelji misijonov napolnili dvorano, da pokažejo tako se enkrat svojo naklonjenost do misijonov in do lepe umetnosti. Saj igro Vestalka podajajo mlade igralke prav močno doživeto; nekaterim bolj mehkega srca so se celo »oči potile«, ko so jo gledali. Drugi bolj dovzetni za »špase« pa so se veselili ob nastopu obeh suženj Atroksije in Fidelije. Tretji, ki se jim je sreča posebno prijazno nasmehnila, so vsi zadovoljni nesli domov bogate dobitke misijonske loterije. Vseli pa bodo gotovo najbolj veseli misijonarji, ki bodo tako tudi letaš deležni čednih vsot, ki so jih slovenski verniki na misijonsko nedeljo darovali za misijone. Prijatelji misijonov, v nedeljo 6. novembra ob 16.30 vas pričakujemo, da zopet napolnite Marijin dom.
Obnovitev osebnih izkaznic
Goriško županstvo obvešča, naj obnovijo osebno izkaznico vsi oni, katerim je bila izdana pred tremi leti. Po treh letih osebne izkaznice zapadejo.
Interpelacija slov. svetovalcev
Na zadnji seji občinskega sveta je bila na dnevnem redu tudi interpelacija gg. dr. Birsa in Bratuža, ki sta jo stavila g. županu v zvezi s porušenim spomenikom v mestnem vrtu. Slovenska svetovalca sta namreč stavila vprašanje, ali hi ne bilo prav, da bi se zopet pozidal spomenik
in se tako odstranila zadnja sled nemške okupacije iz zadnje vojne.
Šovinisti sicer trdijo, da so ta spomenik pognali v zrak slovenski domobranci, ker se je atentat izvršil tik po bombnem atentatu na neko slovensko predstavo v Gorici v Verdijevem gledališču, ko j* bilo več oseb mrtvih. Odgovorni za to dejanje pa so le Nemci, ki so takrat vladali v Gorici.
Interpelacija slov. svetovalcev 'je naletela pri županu kakor pri ostalih svetovalcih na trd odmev. Župan je dejal, da Ki predstavniki slov. manjšine radi videli, da bi se spomenik spet obnovil, ker bi tako nehal biti dokaz barbarstva. Med soglasnim ploskanjem ital. večine je župan predlog zavrnil. Porušeni spomenik bo torej še ostal ter pričal o nespravljivosti ital. večine do slovenske manjšine.
Dan »Zelenega križa" v Gorici
V nedeljo 30. oktobra je goriški Zeleni križ imel svoj vsakoletni praznik. Da bi bila ta velezaslužna ustanova ljudstvu v še večjo korist, so otvorili tudi nabiranje prispevkov za nov rešilni voz. V tiskovnem krožku na Korzu Italija so pozneje odprli dokumentarno razstavo Zelenega križa. Na trgu Battisti so se nato izvršile tekme praktične prve pomoči Zelenega križa ponesrečencem. Prvo nagrado je dobila goriška skupina, drugo skupina iz Gradiške in tretjo skupina iz Ločnika.
Nagrada zaslužnih delavcev
V nedeljo zjutraj so v dvorani trgovske, zbornice v Gorici razdelili nagrade in odlikovanja 17 delavcem raznih goriških podjetij.. Ti delavci so že nad 30 let zaposleni pri istem gosipodarju. Prvi na seznamu je Mario Lisini, ki dela pri podjetju Maroni že od leta 1910. Med drugimi so še Peter Boškin iz Pevme, ki dela 33 let pri istem gospodarju, ter dva uslužbenca pri podjetju Pecile, Anrej Rojic in Marij Planinšek.
Predčasna zima
Lepa in prijetna jesen je nenadoma prešla v predčasno zimo. V soboto zjutraj nas je že ob prvi zori presenetila nevihta z bliski in gromom in, ko se je zjasnilo, smo zagledali na bližnjih hribih sneg. Sneg je pobelil vse hribe nad 500 metrov visoke. Po goriških vrtovih se je v nedeljo zjutraj pojavila prva slana. V Gradežu je v soboto zjutraj padala toča, ki je pobelila vse iilice. kot da bi snezrfo. Ternperanrra je znatno padla.
Ljudstvo med mrtvimi gorami
Dne 6. avgusta je eden izmed vodilnih avstrijskih listov, »Salzbur-ger Nachrichten«, objavil pod zgornjim naslovom celostransko poročilo o »Slovencih v severnovzhodni Italiji«. Člankar Claus Galterer se je ustavil zlasti eli žalostnem položaju Slovencev na Tržaškem. Med drugim pravi, da »so južni Slovani danes na lastnem življenjskem prostoru manjšina, ki je zaradi italijanskega vseljevanja in nevidne"., svilenega terorja ogrožena v svojem narodnem obstoju.« Dalje se pritožuje nad še vedno veljavnimi fašističnimi zakoni, izključitvijo sloven-. ščine iz uradov, pritiskom oblasti na starše glede šol itd. Pisec se v zaključku čudi narodni odpornosti beneških Slovencev ter navaja izjavo nekega beneškega domačina, ki je takorekoč v imenu vseh dejal, da so »nam ostale sedaj samo še pesmi, pa nobene zastave.«
OBVESTILA
V NEDELJO 6. NOVEMBRA OB 4.30 POPOLDNE PONOVI DEKL. MAR. DRUŽBA V GORICI
cAiisijonsko prireditev
S SRECOLOVOM, KI SE NI MOGLA VRŠITI PRETEKLO NEDELJO. VSTOP ZA DRUŽBENICE IN PRIJATELJE MISIJONOV SAMO Z VABILI.
PRIPOROČAMO VAM
nekaj dobrih knjig
upravi »Katoliškega glasa« so na prodaj sledeče knjige:
Dr. Fr. Jaklič:	Friderik Baraga (lir
1200): Do sedaj najboljši Baragov življenjepis.
Dr. Gnidovec:	Mati	našega	Odrešenika
(lir 1000): Kdor se želi pobliže spoznati z Marijino veličino, naj seže po tej knjigi, ki je vsem dostopna in razumljiva.
Kraljestvo božje (cena 75 lir): Skrbno pripravljena in okusno opremljena revija, ki mora priti v vsako slovensko hišo.
M. Turnšek: Od morja do Triglava (lir 600): V tej knjigi se ti bo odkril • bogastvo in lepota narodnih običajev pivmorskega ljudstva.
/. Ahčin: Sociologija I. in II. del (lir 1800): Na to temeljito delo, sestavljeno v težkih begunskih razmerah v daljni Argentini, smemo biti Slovenei s pravico iponosni.
M. Skerbec:	Krivda rdeče fronte (lir
200): Tu je resniea o toliko opevani osvobodilni borbi.
Slikanica: Dominik Savio (lir 100): Zelo primerna in poučna knjiga za otroke.
Bessieres: Puščava bo cvetela (lir 500): Prijetno misijonsko branje za vse.
Barago na oltar, brošura, (150 lir): Primerna za duihovno branje .
Bine Šulinov: Krst pri Savici (300 lir): Igra po motivu Prešernovega Krsta pri Savici.
Fr. Jaklič, Knoblehar (življenjepis, broširana 800 lir): Knjiga dospe v teh dneh ter že sedaj nanjo opozarjamo.
Vse te knjige lahko dobite tudi v Trstu, v ulici Risorta 3. Nekatere tudi v Katol. knjigarni v Gorici.
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO V GORICI
priredi v sredo 9. novembra točno ob 20. uri v Marijinem domu na Plaeuti
KULTURNI VEČER
Na sporedu predavanje s skioptičnimi slikami:
ZGODOVINSKI PREGLED SLOVENSKE LIKOVNE UMETNOSTI.
Predava g. prof. Jože Peterlin iz Trsta. Vstop prost. Prisrčno vabljeni.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
SVETOGORSKl STENSKI KOI.EIHR .-a
leto 1956 je izšel. V glavi ima posnetek milostne podobe svetogorske M. B. Koledar se dobi v slov. knjigarnah v Gorici in Trstu po sto lir ter pri dušnih pastirjih. Lepi koledar priporočamo.
»ŽELEZNA ZAVESA«
V NADISKIH DOLINAH
Nekateri naročniki se vprašujejo, zakaj je KG tako skop z novicami iz Beneške Slovenije. Večina pa že ve, da je ta kotiček videmske province, kjer čez 1100 let prebivajo ljudje slovenske krvi, od vseh strani obkoljen z »železnimi zavesami«. Nihče	na svetu	ne sme vedeti,	da tu še
vedno	prebivajo	Slovenci,	nihče	se ne sme
za to zanimati, ako noče imeti sitnosti. Tudi zgodovinar ne. Ime »Sloven« je nevarno za vse in, ker ne vedo, kako označiti prebivalce	Nadiških	dolin,	jim pra-
vijo »valligiani«, morda zato, ker jih vidijo odhajati z »valižaini« (kovčki) v Belgijo, Francijo, Kanado in še posebno v Avstralijo. Pravijo jim tudi »italianis-simi«,	verjetno	zato, ker	prav	radi dajo
svojo kri za »patrio«, kot pričajo vse vojne do sedaj. Kdor se drži tisočletnega imena »Sloven«, ga lahko zadenejo posledice, ki so zadele »Beneško četo«. Vsekakor »valligiani« Nadiških dolin morajo vedno v strahu živeti, nikomur ne zaupali... se hinavsko obnašati, tudi sedaj, ko pravijo, da vlada »krščanska demokracija«.
LETINA
Med novicami se lahko brez nevarnosti pove, da po vaseh, ki niso bile prizadete po toči, so imeli pTav dobro letino, zlasti na sadju, in ljudje so zopet prišli nekoliko »do sape« po tolikih slabih letinah, fiesto srečaš po vaseh sedaj o vseh svetih uboge »valligiane«, ki vlačijo vozičke jabolk in kostanja v Furlanijo na »barat«, to je v zameno za sirk, da bo kaj polente eez
DUHOVNIŠKE NOVICE
Tudi v duhovniških vrstah so nam zadnji meseci prinesli spremembe: vikar v Črnem vrhu, don Artico Eliseo, je bil premeščen v Furlanijo in ni še dobil namestnika. Ravno tako je bil poslan daleč doli v Furlanijo don Zanon in na njegovo mesto v Brišča je prišel preč. g. Cernoja. Don Emilio Cenčig je bil iz Cenoble prestavljen daleč v gorato Carnijo kot zasebni
pomočnik župnika v Conegliansu. Tudi šempetrski kaplan in profesor don Buiatti je bil prestavljen v Videm in na njegovo mesto je prišel iz Furlanije don Fermo Picco. Tako imajo sedaj v nadiški prestolnici kar štiri duhovnike: župnika, kaplana, ravnatelja in podravnatelja dijaškega zavoda.
Begunski duhovnik č. g. Janez Zupančič je zapustil zanj pretežko hribovsko župnijo Erbeč in se preselil v Oblico v Sent-lenarski dolini, ki je bila že več kot dve leti brez duhovnega pastirja. Na njegovo mesto je šel dosedanji šentlenarski kaplan don Alberto Cimbaro.
Upajmo, da te nedolžne novice lic bodo zopet razdražile slovitega »Odbora za o-brambo vere in domovine«, ki budno straži, podobno kot sovjetski policijski psi, na vseh štirih straneh železne zavese, s katero so obdali Nadiške doline.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več THo davek na registrskem uradu.
Nove elektrarne
V Jugoslaviji so pričele obratovati nekatere nove elektrarne. Prva taka je v Zvorniku v Srbiji, ki bo dajala 310 milijonov kilovatnih ur na leto, druga je na Hrvatskem v Lokvah blizu Reke. ki bo imela zmogljivost 200 milijonov kilovatnih ur na leto.
V Vidmu ipri Krškem pa so odprli novo tovarno za papir. Izdelovali bodo v večini časopisni papir, iki so ga do sedaj uvažali iz Avstrije. Tovarna bi morala izdelati 20 tisoč ton papirja na leto. To It i ni n ni!" 'z Jih) '1 (" v:i! < -/n Trtni a ce "JugosTo-vai^ske potrebe.
ORKESTER BREZ DIRIGENTA. V gledališču »Fenix« blizu Buenos Airesa je zelo dobro izvež>ban sekstet izvajal Schubertovo simfonijo »Nedokončana« in druge slavne skladbe in to brez vsake partiture in brez dirigenta. Vsi člani so namreč slepci. Neobičajni ansambel šteje v svojem repertoarju preko petdeset del iz simfonične glasbe.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi nepozaihnega (brata in strica, c. g.
STANKA STANIČA
župnika v Štandrežu, najgloblja zahvala vsem, ki so ob težkem udarcu z nami sočustvovali: čč. duhovščini z Goriškega in Tržaškega, ki je spremila svojega'sobrata na zadnji poti, zlasti zastopniku prevzvišenega g. nadškofa, zastopnikom stolnega kapitlja, predstojnikom in profesorjem Malega semenišča, preč. monsignorju dekanu, ki je vodil pogreb: zastopnikom oblasti in številnim predstavnikom goriških in tržaških slovenskih organizacij; predstojnikom in dijakom Slov. Mojzijevišča: učiteljstvu osnovne šole v Štandrežu; čč. šolskim sestram in usmiljenkam; dekletom in fantom, ki so spremljali in nosili krsto, župljanom štandreške in podgorske župnije in vsem pogrebcem, ki so pokropili in spremili pokojnika na zadnji poti; vsem darovalcem cvetja in vencev. Iskrena zahvala tudi gg. govornikom v cerkvi in na poko-
------------- —	pališču ter pevskemu zboru za zadnji pozdrav; končno vsem, ki so z nami sočustvo-
^ ^ ^ v	v	^	vali ob tej težki izgubi z izrazi sožalja, zlasti pa onim, ki so nam Ibili v uteho
^ r ^ ^ JR 1 ^ S l\ m L (l A in dragoceno pomoč. Zasluženo priznanje g. zdravniku, kli je pokojnega zdravil v ____________________________^	njegovi bolezni.
Gorica, 31. oktobra 1955	Žalujoči	sestri,	brata,	nečakinje
in nečaki Ver ostalo sorodstvo.
Našli so truplo prof. Miceua
Tri tedne po letalski nesreči, ki se je dogodila v tržaškem zalivu, so v nedeljo zjutraj ribiči iz Chioggie našli v bližini gradeške obale truplo pogrešanega prof. Jožefa Miceua. Obvestili so takoj mornariško policijo, ki je truplo pripeljala v gradeško bolnico. Po letalski obleki in številki so spoznali, da je to truplo tragično preminilega prof. Mieeua, ki se je pred tremi tedni udeležil letalskih tekem v tržaškem zalivu. Najdenje trupla je razjasnilo marsikatero uganko, vendar se je kljub temu pridružila prejšnjim nova zagonetka. Našli so truplo brez padala, le na roki je 'bila globoka zareza od vrvi. Kam je izginilo ogromno padalo, je uganka. Padalo nesrečne Di Fabris, ki se je tudi ponesrečila pri letalski tekmi pred tremi tedni, so našli že čez par dni.v bližini kraja nesreče. Vsa zadeva je prišla v roke kvesture in karabinerjev.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Darilne pošiljke
CITRUS
IM P ORT. E X P OB T
T R S T - Via Torrebianca 27 - telefon 2-44-07
Dobavljamo živež, tekstil, čevlje, porcelan, jedilni servis, pohištvo, šivalne stroje, hladilnike, pralne stroje, stroje za čiščenje prahu, radioaparate, hieikle, avtomobile, motocikle in sploh vse, kar se rabi v gospodinjstvu in gospodarstvu.
Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje vam bomo
postregli!
naročajte pri specializirani tvrdki