»oltnlna plačan« v gotovini
Martoonltl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 62
Maribor, torek 17. marca 1931
»JUTRA«
zhaia razun nedelje m praznikov vsak dan ob16.un Račun pri poštnim fiak. z*v v Ljubljani it. 11.409 nesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejama tudi oglasni oddslsk .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ullcS It. 4
Problem Srednje Evrope
O obisku dr. Cbrtiusa na Dunaju še vedno pišejo razni listi in komentirajo vsak na svoj način poset zunanjega ministra Nemčije ter izjave, ki so ob tej priliki padle z oficijelne strani. Vsi nemški — pa tudi madžarski — listi naglašajo skoro soglasno, da je ta poset v zvezi z razgovori, ki so se ob tej priliki vodili, nadaljnji znaten korak k uresničenju te ženj nemškega naroda v obeh državah, v Nemčiji in Avstriji, da se združi v eno enotno nemško državo. Saj sta tako dr. Curtius kakor tudi avstrijski zunanji minister dr. Schober v svojih nagovorih po-•tovno dala povdarka besedam o »enem ^rodu v dveh državah«. In četudi se ofi-cUelne izjave glase v tem smislu, da je bil Poset dr. Curtiusa na Dunaju in da so b|Ii tamošnji razgovori posvečeni utrditvi in okrepitvi obstoječih političnih vezi *h zlasti ustvaritvi carinske unije, je vendar gotovo, da sta za zunanjo politiko obeh držav odgovorna državnika razpravljala tudi o kočljivem vprašanju »an-schlussa«, združitvi Avstrije z Nemčijo. Razvoj prilik v Avstriji, ki se v zadnjih letih očituje zlasti v izenačevanju zakonodaje obeh držav, kaže, da Avstrija vedno bolj prehaja v področje Nemčije. Pomoč, ki so jo nudili nemški socijalni demokrati Loebe, Breitscheid itd, znani pro-Povedniki »anschlussa«, avstrijskim so-cijalnim demokratom pri zadnjih parlamentarnih volitvah, je temu nadaljni dokaz. Istotako pitijski odgovor dr. Schobra novinarjem povodom njegovega zadnjega bivanje v Parizu, ko je bil vprašan za stanje odnošajev med Nemčijo in Avstrijo: »eden narod v dveh državah« in »Nikamor ne gremo brez Nemčije«. Značilno je tudi dejstvo, da po dr. Curtiusovem o-bisku na Dunaju Avstrija in Nemčija nastopata enotno v pogajanjih z južnovzhoc nimi evropskimi agrarnimi državami za nove gospodarsko-trgovske pogodbe in zlasti glede preferencialnega postopa nja.
Tako se Nemčija In Avstrija povračata v svoji politiki k ideji, na podlagi katere ste Avstrija in Nemčija že I. 1918 sklenili znano solnograško konvencijo, ki je imela biti začetek »Mltteleurope«. Izid vojne je to preprečil in na razvalinah te »Mitteleurope« so prej tlačeni narodi zgradili svoje nove države. Mirovne pogodbe so preprečile »anschluss« in navala je Mala antanta, ki v interesu v niej združenih držav zlasti povdarja ve-liavo in pomen teh določb v mirovnih pogodbah. Zakaj niti Češkoslovaški niti Jugoslaviji ne more biti vseeno, če nastane mesto sedanjih dveh držav silna država jj70 milijoni ljudi, ki bi držala v kleščah '-'SR in bi s svojo ekonomsko silo in pa Potom direktnih in poglobljenih vezi z Madžarsko držala v šahu vse države srednje Evrope ter raztrgala vse zveze
jjr^avami antante.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-nes je skušal Avstrijo tesneje navezati države Mala antante in ie predlagal
Tri sumljive eksplozije v Beogradu
NEZNAN ČLOVEK, KI SE JE PRIPELJAL Z VLAKOM, JE VLOŽIL V GRADU NA TREH KRAJIH BOMBE.
BEO-
BEOGRAD, 17. marca. V bližini kolodvora, davi med 4.45 in 5.20, so se pripetile 3 manjše eksplozije. Prva se je pripetila pri vhodu v še ne popolnoma dograjeno prometno ministrstvo v Nemanjini ulici, druga približno 200 korakov daleč pod nekim kupom peska, dočim je bil tretji zaboj z razstrelivom skrit nadaljnih 200 korakov naprej v isti ulici pod nekim zabojem s cestnimi odpadki. Neki redar je zapazil, da Štrli izpod zaboja sumljiv paket. Takoj poklicani strokovnjak, major Relkalov, je hotel paket dvigniti. V
tem trenutku pa se je razstrelivo vnelo in je dobil major pri tem težke poškodbe po životu. Poleg tega paketa je ležala tudi torba, v kateri so očividno bili poprej vsi trije paketi.
Nadaljna preiskava je prišla do zaključka, da je oseba, ki je odložila razstrelivo, vsekakor prišla z vlakom in nato v rednih presledkih položila pakete z razstrelivom. Gre očividno le za nekako demonstracijo. Preiskava se energično nadaljuje.
Sava Se vedno narašia
USODNA POVODENJ V BOSNI. - C ELI PREDELI POD VODO. - VEČ VASI IZPRAZNJENIH. - MOŽNOST VELIKE KATASTROFE.
BEOGRAD, 17. marca. Nevarnost povodnji še vedno ni minula. Od Zagreba navzdol Sava sicer pada, zato pa reka počasi a stalno narašča v spodnjem toku. Pri Brodu je dosegla že 7.61 m nad normalo in je poplavila velike predele plodne zemlje. Reke vlačijo s seboj ogromne množine lesa in drugih predmetov. Vse ceste v okolici Broda so pod vodo in so neprehodne ter neporabne za vsak promet. Najbolj kritičen je položaj pri izlivu Vrbasa v Savo, kjer je kilometre daleč vsa pokrajina pod vodo. Vas Davor štrli le deloma iz vode. Oblasti so izpraznile vasi Pričac in Živika. Živino so odgnali i v višje ležeče kraje. Prebivalstvo tabori I
po Skednjih in šotorih, deloma so ljudi nastanili tudi v kaznilnici v Stari Gradiški. V veliki nevarnosti je tudi pontonski most pri Stari Gradiški. Ako bo Sava še nekoliko narastla, mostu ne bo več mogoče rešiti. Naselbine vzdolž Broda so popolnoma odrezane od zunanjega sveta. Še bolj kritičen pa je položaj na bosenski strani, ker tamkajšnji dotoki še vedno naraščajo.
V Beogradu je položaj trenutno še normalen, čeprav Donava še vedno narašča. Upati pa je, da bod6 pričele reke polagoma padati. Ako pa ne pride do tega, potem je katastrofa neizogibna.
Bethlen bo obiskal Bolgarsko
BUDIMPEŠTA, 17. marca. Kakor se doznava, bo ministrski predsednik grof Bethlen potoval v Sofijo meseca maja. V ministrstvu za zunanje zadeve izjavljajo, da bo to samo akt kurtoazije, ker Bethlen želi vrniti Ljapčevu lanski poset. Kedaj bo Bethlen odpotoval, je odvisno od rezultata volitev na Bolgarskem. Vendar pa se tudi čuje, da bo Bethlen intervenira! pri bolgarski vladi radi slklenitve pogodbe o prijateljstvu in arbitraži, ki se pripravlja že 5 let, pa je bolgarska vlada doslej odlašala s podpisom.
ljice v poslovilno avdijenco. Kraljica ga je obdržala pri večerji in ga odlikovala z velikim križem reda Orange Nassan.
Čuden
konzul
HELSINGFORS, 17. marca. Tukajšnji danski konzul Jenson je izvršil samomor, potem ko je zagrešil celo vrsto težkih prestopkov. V odsotnosti danskega poslanika je ponaredil njegov podpis ter si priskrbel s tem razne gmotne ugodnosti. Dalje je razprodal vso premičnino poslaništva in poslanikovega privatnega stanovanja ter prejel za vse 200.000 finskih mark. Ko je prišla vsa stvar na dan je konzul izvršil samomor.
POTOVANJE RUMUNSKEGA KRALJA V ERDELJ.
BUKAREŠTA, 17. marca. Rador javlja, da bo kralj Karol v kratkem posetil Transsilvanijo. Spremljal ga bo predsednik vlade Minorescu. Kralj bo obiska) 10 mest, med njimi Vel. Varadin, Cluj, Arad, Brašov in Temišvar. V Transsil-vaniji se vrše že velilke priprave za čira veličastnejše sprejeme.
POSETI TURŠKIH DRŽAVNIKOV.
ANGORA, 17. marca. Predsednik turške vlade Izmetpaša in minister za zunanje zadeve Ruždi-bej bosta v juniju obiskala Atene in Budimpešto. Tevfik Ruždi-bej bo obiskal pred spotmladnim zasedanjem Društva narodov tudi še Bukarešto.
5mrfr kardinala fDaffija
RIM, 17. marca. Snoči je umrl v starosti 73 let kardinal Maffi, ki je dobil kardinalski klobuk 1. 1907.
Rrbitražna pogodba z Nizozemsko podpisana
BEOGRAD. 17. marca. Jugosloven-ski poslanik v Haagu g. Boško Hristič in inozemski minister za zunanje zadeve sta podpisala 11. t. m. pogodbo o arbitraži med Jugoslavijo in Nizozemsko. Drugega dne je bil g. poslanik Hristič sprejet od nizozemske kra-
CENE ŽITARICAM POSKOČILE.
BUDIMPEŠTA, 17. marca. Na tukajšnji in na bukareštanski borzi so te dni poskočile cene žitaricam. Ponudba je bila zelo slaba. V Rumuniji je poskočila koruza za 3 do 4 Din, pšenica za 2 Din, na Madžarskem koruza za 3, pšenica za 1.50 Din.
ZAKON O OBRESTNI MERI V RUMUNIJI.
BUKAREŠTA, 17. marca. Rumunska zbornica je sprejela zakon o obrestni meri. Po tem zakonu znaša maksimalna o-brestna mera 15%.
Evangeljska cerkev v Dolnji Lendavi.
Te dni so se sestali na konferenco pripadniki evangeljske veroizpovedi v Dol. Lendavi radi zgradbe evangeljske cerkve. Stala bi 200 do 300 tisoč dinarjev. Cerkev bo zgrajena v grškem stilu. —
300 angleških turistov
se pripelje v nedeljo 22. tm. v Split z ve* likim potniškim parnikom družbe Cu-nard Line. Parnik bo ostal v luki 2 dni in angleški turisti si bodo ogledali Split in okolico, zlasti zgodovinski Solin. —
Zdravstveni dom v Dolnji Lendavi.
Že delj časa se je razpravljalo vprašanje zgradbe zdravstvenega doma v Dolnji Lendavi, ki je že davno nujno potreben. Sedaj je država obljubila prispevek 200.000 Din. Te dni se je vršila seja občinskega odbora v Dolnji Lendavi Občina bo odstopila stavbišče brezplačno in bo tudi sicer prispevala k zgradbi Prispevale bodo tudi okoliške občine.
Gospodinjske šole prešle v pristojnost • ministrstva prosvete.
Ker po zakonu o osnovnih šolah vse gospodinjske šole spadajo v resor ministrstva prosvete, je minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič odredil, da vse gospodinjske šole, ki so bile doslej v resoru njegovega ministrstva, preidejo v resor ministrstva prosvete, tako »Mladika« v Ljubljani, »Vesna« v Mariboru t. d. —
podonavsko federacijo, v katero bi šle države Male antante ter Madžarska in Avstrija. Toda Avstrija se trdno drži načela »nikamor brez Nemčije!« in akcija ni uspela. Ker pa je Češkoslovaška na drugi strani močno vezana na Avstrijo in Madžarsko v gospodarskem pogledu, je jasno, da sporazum ni mogoč brez Nemčije in stvar se vrača na stari problem Srednje Evrope. Vprašanje je. ali
bo Mala antanta v tem procesu znala si ustvariti trdno pozicijo v sodelovanju držav Sred. Evrope in tako ohraniti ifl še utrditi svoje gospodarske pozicije tako, da ji tudi morebitna združitev Avstrije z Nemčijo ne bi mogla prizadjati nobene škode ne v političnem ne v gospodarskem pogledu.
To je problem, ki stoji ored Malo antanto!
Milijonarka porodila napovedan6 dvojčke.
Mladi W. H. Vanderbilt, sin znanega dolarskega milijonarja in senatorja Van-derbilta, se je 1. 1929 poročil z Anny Col-by. Ia žena je v krogu svojih prijateljic večkrat napovedovala, da bo porodila dvojčke. Te izjave so naposled vsled in-diskreciie neke prijateljice prišle v javnost in časopisje. Sedaj pa je mlada- gospa Vanderbiltova v resnici porodila dvojčke in sicer dve deklici. Mati in hčer kici so pri polnem zdravju. Prerokovanje matere se je izpolnilo*
JffflrlbVržKc! VFČERNIK Jiitv
———   ■! mi - n i n  
V M a r I b & ? ti, cfnc IT. IH. 1931
Vprašanje mariborskega slovenskega meščanstva
MEŠČANSKA ZAVEST. — STARO SLO VENSKO PREBIVALSTVO IN PRISELJENCI. — ZA VZGOJITE V ZAVESTNE GA SLOVENSKEGA MEŠČANSTVA.
Med drugimi zavestmi je posebna in svojevrstna meščanska. Ustvari jo sožitje prebivalcev enega in istega mesta, zgrajeno na istih narodnih, kulturnih, gospodarskih in socijalnih osnovah in interesih, ki polagoma izoblikujejo poseben, enoten tip mentalitete. Ni pa ta zavest, če je zares trdna, samo zunanja, mate-rijalna, temveč še bolj tudi notranja, čuv-stvena. Po navadi pozna tudi poseben ponos in celo ljubosumnost, ki se očituje najbolj v čuvanju pravic in privilegijev, gospodarskih, socijalnih in kulturnih dobrin in vse celotne meščanske svojstve-nosti. Njeno trdoživost pa dokazuje najbolj dejstvo, da se ne da zatreti niti po socijalnih razlikah posameznih meščanskih plasti. Tip meščanstva v temeljni strukturi ostane vedno isti pri proletarcu in buržuju, obrtniku in birokratu itd. Tako n. pr. spoznamo po nekaterih lastnostih takoj Gradčana, Dunajčana, pa tudi Ljubljančana, Zagrebčana, Tržačana i. t. d.
Če se pa na temelju teh osnov ozremo sedaj po našem Mariboru, moramo, na šalost, takoj ugotoviti, da takega izoblikovanega in enotno tipiziranega slovenskega mariborskega meščanstva danes sploh še nimamo. Naša meščanska družba je nasprotno — konglomerat, masa brez enotnega obličja in enotne meščanske duše. Vzrok je v tem, da je pritok Slovencev po osvobojenju bil številčno znatno močnejši ikakor pa kader starega zares slovenskega meščanstva. Tako to staro meščanstvo ni moglo absorbirati priseljencev, ampak se je med njimi docela izgubilo in postalo samo le drobec-
Tia proces je bil povsem naraven in je jasno, da drugače sploh ni moglo biti. Prav tako je pa tudi raz]iniljivo, da ljudje, ki so prišli v Maribor iz Najrazličnejših mest in krajev Primorske, Kranjske, Štajerske, Koroške itd. niso mogli preko noči zaznati v sebi mariborskega sloven-
skega meščansikega čuta in zavesti. Ostali so po mentaliteti — po večini pa tudi po čustvovanju — še nadalje Primorci, Kranjci, Štajerci in Korošci, kljub temu da živijo tu že 10 ali celo dvanajst let.
Vse to je, kot smo dejali, razumljivo, je pa za razvoj in bodočo usodo Maribora kvarno, kajti slovenska mariborska meščanska zavest nam je nujno potrebna, kar uvidevamo dan na dan bolj jasno Posebno potrebna pa nam je ta zavest zaradi utrditve mariborskega slovenstva in ž njim sploh obmejnega, zaradi kulturnega udejstvovanja v tvornem, ne le pasivnem smislu itd. Kajti biti si moramo popolnoma na jasnem, da bo Maribor zares popolnoma slovenski šele tedaj, kadar bo imel svoje zavedno in kompaktno slovensko meščanstvo, ki bo že instinktivno vedelo, kaj hoče in kam vodi pot, po kateri hoče hoditi.
Da bi ljudi, vzgojene v najrazličnejših slovenskih pokrajinah mogli uniformirati v tip slovenskega mariborskega meščanstva, je a priori izključeno. Preostaja nam tedaj samo mladina, posebno tista sloven ska mladina, .ki je bila rojena že v Mariboru in ki tu dorašča. Ta mladina nima več nobenih neposrednih stikov z domačijo svojih staršev, ne z njeno mentaliteto, ne zavestjo, ne čuvstvovanjem. Navezana je na mesto, katerega edino pozna, v njem dorašča, dozoreva in se pripravlja za bodoče delovanje in udejstvovanje v meščanski družbi. Toda zavedati se moramo, da tudi ta generacija še ne bo mogla ustvariti slovenske mariborske meščanske zavesti, ako ji pri tem ne bomo pomagali mi s tem, da ji jo bomo vcepljali. Popolnoma napačno in proti interesom slovenskega Maribora bi tedaj bilo, vzgajati novi rod v slepilu, da je zaradi porekla staršev primorski, kranjski, koroški, štajerski itd. S tem bi samo ovirali nastanek resničnega slovenskega Maribora, ki šele — pride.
mariborsko glečali^re
REPERTOAR:
Torek, 17. marca ob 20. uri: »v vja«.
Ab. B. Kuponi.
Sreda, 18. marca: Zaprto.
Četrtek, 19- marca ob 20. uri: »Odgode-na noč«. Zadnjič.
lOdgodena noč« za abonente. »Odgo-iena noč«, ki se ni vprizarjala v abon-manu, se bo vprizorila na Jožefovo 19. tm. ob 20. uri zadnjič v sezoni. Namenjena je predvsem abonentom, za katere veljajo polovične dramske cene, če nabavijo vstopnice pri dnevni blagajni. — Kdor se še ni nasmejal pri tej veseloigri do solz, naj ne zamudi poslednje prilike.
Skupno potovanje v Belgijo.
Belgijsko poslaništvo namerava prirediti s sodelovanjem agencije »Putnik« skupno potovanje v Belgijo ob priliki velesejma, ki se bo vršil v Bruxellesu od 8.-22. aprila. Udeleženci potovanja bodo deležni brezplačnega vizuma in velikega popusta v cenah pri potovanju in v hotelih. Potovanje bi trajalo 12 dni in sicer bi odpadla 2 dneva za obisk Pariza, 3 dnevi za Bruxelles, en dan bi bili v luki Anvers, en dan bi obiskali velika industrijska podjetja v Liegu, 2 dni bi se nahajali na obrežju in lukah Zeebruge in Ostende in končno pri povratku en dan v Miinchenu. Legitimacije za udeležence se dobe pri belgijskem poslaništvu v Beogradu in belgijskem konzulatu v Ljubljani in Zagrebu. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, dne 20. marca bo predaval naš odlični pedagog, univ. prof. dr. Oz-vald iz Ljubljane v okvirju evgeničnega cikla o prevažni temi »Današnja nadkul-tura in zakon«. Pečal se bo z vprašanjem, kako naj vzgojimo našo mladino, da se bo počutila enkrat srečnejša v zakonskem življenju in da bo lažje prenašala križe in težave, ki so prisojene predvsem tudi zakonski skupnosti — kot pa sedanja generacija. Govoril bo o duševni in
telesni samovzgoji, o spoznavanju drugo vrstnosti partnerja in o različnih modernih poskusih reševanja problema »moderni zakon«. —
»Križni pajek« v Studencih.
Šaloigra »Križni pajek«, ki je bila vpri-zorjena v soboto v Sokolskem domu v Studencih, je bila nedvomno dosedaj najbolj posrečena prireditev. Dejanje samo je sijajno zapleteno, brez nepotrebne navlake, polno blestečega humorja, da se je občinstvo do solz nasmejalo. Kdor ni videl te predstave, je res zamudil večer smeha in zdravega razvedrila. Vse vloge so bile sijajno zasedene, podane naravno in neprisiljeno, vlite obenem v. lepo harmonično celoto, tako da lahko mirno trdimo, da so dosegli, kar se more zahtevati od diletantov. Vestnost, s katero je bila igra pripravljena, se je opažala ne samo v tem, da ste bili tudi obe najmanjši vlogi (perice in Mine) uprav dovršeno podani, temveč predvsem tudi v inscenaciji. Do dolgem času smo videli nekaj novih kulic in opazili nekaj izvrstnih režiserskih domislekov. Kostumi, zlasti ženskih vlog, bi se mogli lahko pokazati tudi na vsakem velikem odru. Igra je te-kia gladko, odmori so bili kratki, tako da je prišel konec še prehitro. S »Križnim pajkom« je topot prvič nastopil župni dramski ansambl in mu k uspehu iskreno čestitamo. Kakor čujemo, bo gostoval s to igro še na neikaterih drugih okoliških odrih, v Studencih pa se bo igra ponovila meseca aprila. »Križni pajek« je gotovo ena najboljših šaloiger, ter jo je doslej igral samo še šentjakobski oder v Ljubljani in sicer 15krat zaporedoma, zadnjo nedeljo pa ljubljanski Radio.
Joškom *n
Sigurno u' s tem, da jih katerega do: »Vrt«, Džamo: . darilo je res lepo, bo imel godovnik lje. —
Jožicam za god.
i Joškom in Jožicam e s krasnim cvetjem, cvetičnem salonu 1 osposka ulica 37. To Vas ne stane dosti in z njim največje vese-
Mariborski in dnevni drobiš
Našim naročnikom.
Ceni. naročnikom sporočamo, da smo danes priložili izpolnjene položnice in jih prosimo, da nam na položnicah označene zneske vplačati blagovolijo.
Uprava »Večernika«.
Sv. Lenart v Slov. gor.
V soboto se je poslovil od nas g. dr. Jože Čemer, sodnik tukajšnjega okrajnega sodišča. Na lastno prošnjo je bil premeščen k okrožnemu sodišču v Maribor. Skoro polnih 10 let je služboval tu pri nas. Kot človek in sodnik je užival tople simpatije vseh slojev prebivalstva. Udejstvoval se je kot član v vseh naših narodnih društvih. Svojčas je bil tudi vaditelj našega Sokola. Z veliko vnemo je vodil kot predsednik tukajšnjo Ciril-Me-todovo podružnico. Kot star praški študent je kazal vedno odločno svoje narod-no-napredno mišljenje. Z dr. Čemrom je odšel od nas mož kremenitega in iskrenega značaja. Ž njim smo izgubili prijetnega in nad vse ljubeznivega družabnika. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu vso srečo in zadovoljnost. —
Jugoslovani!
Na praznik sv. Jožefa se spomnite trpečih bratov! Udeležite se molitev, ki se bodo vršile v vseh cerkvah! — Sreski odbor Narodne Odbrane. —
Krasnega divjega merjasca,
ki je tehtal 145 kg, je ustrelil te dni na Šobru veleposestniški sin g. Janez Perko iz Kamnice.Zade! ga je iz razdalje 70 m v pljuča in se je mrjasec v hipu sesedel, kakor da bi iz zemlje zrastel. Ko se mu je Perko približal na 10 metrov, pa je mrjasec silno zariul in se bliskoma pognal proti njemu. Perko je oddal nato nanj še en strel, ki pa ni zadel. Zato je hitro zgrabil za dolg nož, ki ga je imel pri sebi in zadal ž njim zverini končni smrtni udarec. Merjasec je sedaj na vpogled v ledenici g. Petra Lovrenčiča v Rošpohu. —
Volk na Šobru.
Pretekli teden je strašil po Šobru divji
merjasec, ki ga je ikončno ustrelil g. Janez Perko iz Kamnice, o čemer poročamo na drugem mestu. Včeraj pa se je raznesla po Šobru vest, da se je priklatil v vas še volk. Ljudje so bili vsi preplašeni in se skoro niso upali iz svojih hiš. K sreči se je stvar še pravočasno pojasnila. Šlo je namreč za davčnega iztirjevalca Volka, ne pa za volka; Ali so se ljudje potem res pomirili, pa nam ni znano.
Konec tovarne vžigalic v Rušah.
Kakor izvemo, so sedanji lastniki tovarne vžigalic v Rušah sklenili popolno ustavitev obrata v tej tovarni in bo o-brat ustavljen že z jutrišnjim dnem. Stroje bodo demontirali in jih odpremili v glavno tvornico. Delavcem, ki bi začasno ne našli drugje zaposlenja, bodo še za nekaj tednov plačevali mezde. Vzrok ustavitve je na eni strani silen padec konzmma v naši državi ter nemožniost za izvoz na drugi strani. —
Naša narodna sramota.
V nedeljo popoldne so položili v Kamnici k večnemu počitku priljubljeno učiteljico gdč. Ermo Poševo. Udeležba je bila naravnost ogromna in vencev vse polno, vsi pa so imeli la trakovih samo nemške napise, razen venca gostilničarja Petra Lorenčiča. Venec z nemškim napisom je po klonil pokojnici na krsto celo kamniški nadučitelj. Kdor zaničuje se sam, podlaga bo tujčevi peti. —
Trgovine na praznik sv. Jožefa.
Gremij trgovcev v Mariboru obvešča svoje člane, da smejo biti trgovine na praznik sv. Jožefa in Marijinega oznane-nja t. j. dne 19. in 25. marca po banski uredbi o delavnem času dopoldne odprte.
Društvo »Jadran« sporoča, da se za 18. tm. naznanjeni vsakoletni družabni večer radi poslanice nadškofa dr. Bauerja ne bo vršil. Obenem naznanja, da bo maša, pri kateri se bo brala poslanica, zagrebškega metropolita in se bodo obavile molitve za versko svobodo zatiranih bratov v Primorju, dne 19. tm. ob pol 12. v frančiškanski cerkvi. Pelo bo društvo »Jadran«. Vsi so vabljeni! —
Eli
Grafski::
Samo do srede: Gozdarjeva Krista. Od četrtka dalje:
100% govoreča in zvočna opereta DIJAK PROSJAK Hans Heinz BOLLMANN, Jarmila NOVOTNA.
Unior*:
Do vključno torka:
100% govoreča in zvočna drama. Od srede dalje: Na zapadni fronti 1918.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO :
Samo v četrtek:
NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ.
Harry PIEL
»Na zapadni fronti 1918«.
Filmska produkcija je ustvarila dvoje znanstvenih zvočnih filmov izza dni grozot svetovne vojne: prvega po Remar-quovem romanu »Na zapadu nič novega«, drugega po romanu Ernesta Johan-sena »Na zapadni fronti 1918«. Oba filma s svojimi slikami groze in razdejanja v materijalnem, moralnem in duhovnem pogledu i na fronti i v zaledju sta mogočna glasnika pacifističnega gibanja današnjih dni, ki tvori temelje današnje evrop ske in svetovne politike. Film »Na zapadni fronti 1918« predvaja ZKD v kinu Union od 18. tm- naprej. Ne zamudite! —
ZBOR BRIVSKIH POMOČNIKOV V MA* RIBORU bo priredil dne 19. marca
domačo zabavo
s pojedino domačega prašiča ter obenem praznovanje vsgh Jožetov in Jožic v vseh prostorih restavracije našega priljubljenega in gostoljubnega »Frančka« v Meliu št. 18. — Vabljeni so vsi prijatelji brivskih pomočnikov. — Igra KUKA-kvartet! 727
Zdravstvena predavanja v Šoštanju.
V okviru »Tedna narodnega zdravja«, ki ga priredi mariborska Zveza kulturnih društev v času od 22. do 29. t. m. v območju celega svojega delokroga (bivša mariborska oblast), se vrše v Šoštanju sledeča predavanja g. okrožnega zdravnika dr. Ferda Koruna: 22. t. m. ob 8. uri v Slomškovem domu, 24. t. m. ob 20. uri v Zadružnem domu, 28. t. m. v Sokolskem domu. Slednje predavanje je namenjeno zlasti učencem in učenkam osnovne in meščanske šole. Predavanja bodo spremljana po možnosti s skioptičnimi slikami. Opozarjamo na ta predavanja o najvažnejših problemih zdravja in higije-ne naše vasi vse meščane in okoličane, mlado in staro!
Pobegnil je
17-letni vajenec Marij Martinovič od me dičarja Pavla Venka. Za njim za enkra; še ni sledu. —
Kobila z vozom vred fzglnlla
je včeraj zvečer izvoščku Jajcobu Emeršiču, ko je na Spodnji Radvanjski cesti stopil k Amerikancu in jedel klobaso. NI še gotovo, ali gre za tatvino ali pa za neumestno šalo. Gotovo je le, da Emeršič kobile in voza še nima.
TOREK	SREDA
RECKLIN ~ TRUPA
W1LLI SCHLESINGER VELIKA KAVARNA
Znani pslhografolog A. Wlnterry 2
iz Vojvodine se nahaja v Mariboru: HO' tel »Zamorec«. A- Winterry razloži po rokopisu značaj, življenjepis po preteklosti, sedanjosti itd. Samo par dni ostane V Mariboru. —
Gradnja dvotirnih železniških prog v Jugoslaviji
Med vsemi železnicami v Jugoslaviji so imele edino proge bivše južno železniške družbe dvojni tir in sicer Maribor - Zidani most - Ljubljana -Rakek in krajša proga Vinkovci-Dalj. Vse druge proge so bile enotirne.
Leto dni je minilo, odkar je dobila 300 kilometrov dolga proga Beograd-Novska tudi drugi tir. Ker pa vodi pro ga med Zagrebom in Novsko proti Beogradu v dveh pravcih, lahko rečemo, da ima proga Zagreb - Beograd sedaj že dvojni tir.
Spomladi leta 1932. bo dobilo več važnejših prog dvojni tir, med temi v prvi vrsti proga Zagreb - Zidani most. Ker je proga Zidani most po dvojnem tiru z Mariborom in ta z avstr, železni cami, na drugi strani pa z dvojnim tirom na Rakek, zato bo zvezan Zagreb Po dvojnem tiru z Dunajem in s Trstom. Velik most v Zidanem mostu je popolnoma gotov, kar bo omogočilo Jnnotio hitrejše odpravljanje vlakov z
Zidanega mosta. Tako bo zvezan Beo grad po dvotirnih železniških progah z zapadnimi državami.
Sedaj polagajo dvotirne tračnice na progi Beograd—Niš. Tako se bo lahko čez dve leti Orient-Express, ki vozi skozi Jugoslavijo, posluževal dvotirne proge, kar bo znatno skrajšalo njegovo pot po Jugoslaviji in izboljšalo promet.
Pri tem pa je treba omeniti, da ne omogočajo dela pri podvojevanju tirov nikaka posojila, nego sredstva iz rednih dohodkov državnih železnic, čeravno gredo stroški na stotine milijonov dinarjev. Dvotirno progo Zagreb - Zidani most bo izvedla tvrdka, ki je pripravljena izvršiti delo proti plačilu v bonih s 7 odstotki obresti in proti amortizaciji bonov v nekaj letih.
Tudi izgradnja dvojnih tirov na o-stalih važnejših progah jugosloven-skih državnih železnic bo izvršena na isti način.
5ovjetski državni tožilec Krilenko kot alpinist
Sovjetski državni tožilec Krilenko je danes strah in trepet Rusije. Že v tretjem procesu proti »zarotnikom« je zasto-Pal obtožbo. Ta mož pozna v svojem zasebnem življenju le eno strast:	turi-
stiko. Kot izkušen in navdušen alpinist se je 1.	1928	priključil nemško-ruski
znanstveni družbi in nemškemu ter avstrijskemu planinskemu društvu, ki so organizirali ekspedicijo v Alai - Pamir. Krilenko je vodil skupino ruskih hribolaz cev, ki so hoteli preživeti šesttedenski dopus* na snežnikih Pamirja. V okviru Navedene ekspedicije je Krilenko s svojimi ruskimi tovariši raziskal največji dežnik zemlje, Fedženko. Da bi priple-2aJi na 7150 metrov visoko Lenjinovo ^ro, se Krilenku z Rusi ni več posre-cjJo, ker je med tem njihov dopust potekel. Krilenko pa je to nadoknadil v Ppletju minolega leta. S 13 spremljevalci je skušal splezati na najvišjo goro na ruskih tleh, ki ji doslej še ni nobena ruska noga stopila na vrh. Drug za drugim so se okrenili njegovi tovariši, ostala sta končno Krilenko in njegov sluga. Kakih 100 metrov pod vrhom pa sta se morala tudi ta dva okreniti, ker je padla noč. Da reši gorsko čast sovjetske republike, je Krilenko z jekleno odločnostjo, ki jo zahteva njegov poklic, volil za povratek pot čez ledeno steno Severnega pobočja Pik Lenjina, po ka-teri dotlej še nihče ni hodil. Tako si je Priboril slavo, da je našel prvo težavno varijanto na najvišji gori sovjetske Rusije. Zanimivo je to nasprotje: trdi generalni prokurator sovjetske unije kot Realni hribolazec, ki se dviga v solnčne '•'išine 7000 metrov!
Kaznjenci kot iznajditelji
V kanadskih kaznilnicah je uveden poseben odgojni sistem, o katerem je nedavno podal javnosti poročilo višji ravnatelj kanadskih kazenskih zavodov St. Pierre Bughes. V šolah kaznilnice posujejo strokovni učitelji in kaznjenci tudi polagajo izpite. Spričevala o teh izpitih so enake vrednosti kakor obrtniška iz-učna spričevala. Z individualno odgojo se v Posameznih kaznjencih mnogokrat razdejo sposobnosti, ki so v njih počivale. Mnogi šele v kaznilnici spoznajo, do česa 'jnajo nagnenje. Tako se je najnevarnejši bančni vlomilec Kanade, ki ima odsedeti mnogoletno ječo, razvil v pravega umetnika v mizarski obrti. V mnogih kaznjencih so se vzbudila naravnost iz-naiditeljska nagnenja. Tako je sistem, po katerem se zapirajo vsa vrata v kanad-. ih kazenskih zavodih, že pred 50 leti ■zumil kaznjenec. Sistem se je tako obnesel, da se ga tudi že drugod skoro povsod poslužujejo. Tudi način zlaganja Postelj, ki se uporablja v kanadskih kaznilnicah, je izumil kaznjenec- Bughes trdi. da ta vzgojna metoda učinkuje na kaz- j njence tako, da se po veliki večini vračajo j * rednemu življenju.
70-letnica smrti Tarasa Ševčenka
Dne 10- t. m. je preteklo 70 let od smrti največjega ukrajinskega pesnika in narodnega borca Tarasa Ševčenka. Rojen 1. 1814 v kijevski guberniji iz kmetske hiše, je bil suženj veleposestnika Engel harta. Kot dečku se mu je posrečilo pobegniti. Učil se je potem slikarstva. Prišel je čez čas zopet v Engelhartovo su ženstvo, vendar se je zainteresiralo za Ševčenka več umetnikov in 1. 1838 so ga odkupili od Engelharta za 2500 rubljev. Svoboden, je Ševčenko dovršil Akademijo umetnosti. Vendar pa se je posvetil pesništvu. V borbi za svojo Ukrajino je prišel v nasprotje s Petrogradom in bil obsojen na robijo. Nastopil je tudi to pot večine ruskih književnikov in pesnikov Iz robije se je povrnil bolan in umrl je v svoji ljubi rodni Ukrajini 26. febr. 1861 (po starem koledarju). V svoji pesmi, ki jo je napisal kot oporoko, je želel, da ga pokopljejo na visokem bregu ob Dnjepru, da mu bodo »valovi večno peli o ukrajinski kozaški svobodi, pa tudi o tugi«. Na njegov grob romajo neprestano brezštevilni Ukrajinci.
Tajna poroka hčerka slavnega dirigenta Toscaninija.
Italija je glede rodbinskega prava na konservativnem stališču, zato je tam ločitev zakona zelo težka. Zato si je zlasti v zadnjih letih mnogo Italijanov pridobilo državljanstvo Madžarske, ki je bila že pred vojno zatočišče vseh, ki so se hoteli ločiti in skleniti nov zakon. L .1929 je izzvalo nemalo senzacijo v italijanskih visokih krogih, ko je grof Castelbarca opustil italijansko in si dobil madžarsko državljanstvo. Stvar se je pojasnila šele, ko je grof nnato tudi še zahteval ločitev svojega zakona in se zaročil z gospico Vally Toscanini, hčer-: ko slavnega italijanskega dirigenta. Nedavno sta praznovala poroko v Budimpešti. Ženin je star 47, nevesta 31 let. Novi zakonski par je takoj po poroki odpotoval v Italijo.
Razbojniška romantika v brazilskih pragozdovih
še vedno cvete. Pravi Rinaldo Rinaldini brazilskih džungel je lopov Virgolino Oliveira, znan pod imenom »Lampeo«. Že pet let vznemirja Lampeo deželo, ne da bi mu oblasti mogle do živega. Nedavno je poslala vlada proti njemu četo vojakov in dvoje letal, vendar doslej še ni poročila o njegovem zajetju. Taktika bra zilskega Rinaldinija obstoja v tem, da naglo vpade v kakšno občino, polovi glavne predstavnike, priredi v kaki gostilni pojedino za svoje tovariše, in ko oropa premožnejše občane, izgine s tovariši v džungli. Lampeo je zvest tradicijam pro-slulih lopovov tudi v tem, da »posluje« samo pri bogataših, podpira pa siromake. To je tudi razlog, da mu je težko priti do živega. Lampeo in njegovi tovariši so pri svojem poslovanju pravi gentlemani, in četudi morajo koga spraviti na drugi svet, store to z najuljudnejšim opravičevanjem. Zločin seveda ostane zločin, in ni dvoma, da pride tudi za Lampea dan plačila za zločine, ki jih je tekom let za-grešil.
Dva tisoč let stari tulipani.
Z razvaline neke staro-rimske trdnjave, ki jih je polno v južni Angliji, je o-paziti vsako spomlad vse polno rdeče cvetočih tulipanov, popolnoma različnih od običajnih angleških tulipanov. Te dni so ta pojav podrobneje raziskovali in našli so, da so čebulice tulipanov pol-drug meter globoko v zemlji. Čebulice v taki globini pričajo, da so te tulipane prinesli v Anglijo že Rimljani in da je vegetacija tulipanov na razvalinah stare rimske trdnjave stara že nad 2000 let. Sedaj skušajo angleški vrtnarji razširiti kulturo teh izrednih tulipanov po celi državi.
Nov planet Ca 1931.
Iz Rima javljajo, da je astronom Volta odkril nov planet, zvezdo 13. do 14. veličine. Planetu so začasno dali ime Ca 1931.
Usoda loffrove kobile
»Sorciere«, kobila slavnega francoskega vojskovodje, maršala Joffra, katero je jahal na dan zmagovitega vhoda v Pariz meseca julija 1919 in ki je bila na dan maršalovega pogreba vsa zavita v črnino, je sedaj dosegla mejo možnosti življenja in jo čaka neizogibna usoda. Ker je ostarela, se bo morala izseliti iz znamenite kobilarne »Ecole Militaire« ter bo prodana na javni dražbi. Lahko se ji zgodi, da bo morala zadnje dni svojega življenja prebiti kje v provinci in težko delati na polju. More pa se ji zgoditi še hujše, da jo namreč novi gospodar odvede takoj v klavnico. Radi tega pariški listi pozivajo vojnega ministra Maginota, da naj dovoli, da ostane kobila slavnega vojskovodje do svoje smrti v hlevih vojne akademije, ker poje jako malo sena in zato ne more dosti obremeniti proračuna vojnega ministrstva. Kljub vsem sentimentalnim apelom pa je seveda usoda nesrečne »Sorciere«, ki je imela to nepri-liko, da je preživela svojega gospodarja, sedaj v rokah — kaj mislite — sv. Birokracija ..
Bumb mrtvega carja
V ruski guberniji Ufi je policija aretirala nekega ikmeta, ker je imel »čarodejni gumb«, ki je izviral baje od suknjiča umorjenega carja Nikolaja II. Kmet je u-porabljal ta gumb kot zdravilno sredstvo proti vsem boleznim. Od daleč naokrog so prihajali kmetje k njemu, da bi jih s »čarodejnim gumbom« rešil njihovih trpljenj. Aretirani kmet je izjavi', da je dobil teden dni pred umorom carja gunri v Jekaterinogradu od nekega vojaka, ki je stražil carja. Zdrav !r.o. moč carjevega gumba je bila v praksi že ponovno preizkušena. Zadostuje že, da se človek z gumbom dotakne bolnega dela svojega teleca in že ozdravi. Najbolj zanimivo na stvari pa je, da so razni kmetje v resnici prepričani, da se imajo samo temu gumbu zahvaliti, da so okrevali. Moč kmetove sugestije je bila tako velika, da je lahko brezskrbno živel. Sedaj čaka v zaporih Ufe, da tudi njega izlečijo, čeprav z drugimi sredstvi.
Šport
Ali bo MO izvedel nogometno prvenstvo * v določene mčasu.
Mariborski MOLNP je nedavno izžrebal termine in nasprotnike za pomladansko nogometno prvenstvo. Določeno je bito, da se bodo prve pomladanske tekme med »Železničarjem« in »Svobodo« ter »Mariborom« in »Rapidom« vršile že v nedeljo dne 15. marca. MO je pri žrebanju terminov upošteval le čas, v katerem morajo biti prvenstvene tekme okrožja zaključene, ni pa računal z vremenom, ki za izvedbo tekmovanj ni najprikladnejše. Mraz in sneg sta velika ovira, ki bi se jima bilo treba izogniti, vprašanje pa je, ali je preložitev tekem na poznejše termine sploh mogoča. Tekme v mrazu so sicer izvedljive, sneg pa je trenutno tako visok, da bi bil regularni potek srečanja gotovo ogrožen. Vprašanje je, ali bo MO prvenstvene tekme še enkrat preložil, ali pa bo ukrenil potrebno, da se tekme odigrajo in se vsaj eno igrišče očisti snega. Dne 22- marca bi se morali vršiti tekmi Maribor :Rapid in Železničar Svoboda. —
Odločitev je v rokah MO, ki bo gotovo našel pot, da se izogne neprilikam, ki bi izvirale iz zamujenega časa. Gotovo je, da je izvedba pomladanskega prvenstva nujna, kajti treba je čimpreje ugotoviti okrožnega in podsaveznega prvaka, ki bi prišel eventualno v poštev v tekmovanju za prvenstvo države.
SK Železničar v Ljubljani.
Na praznik dne 19. t. m. gostuje SK Železničar v Ljubljani ter bo odigral prijateljsko tekmo z SK Ilirijo.
Hajduk v Južni Ameriki.
Hajduk je odigral v soboto in nedeljo v Antofagasti dve tefkmi proti reprezentanci severne Čile. Prvo tekmo je Hajduk zgubil 3:0, v drugi tekmi pa je zmagal v razmerju 3:1.
Prva zmaga Kpželuha v Ameriki.
Po i 1 porazih je dosegel Koželuh v Los Angelesu prvo zmago proti Tildenu v razmerju 4:6, 6:2, 3:6, 6:4, 6:1.
Ping-pong turnir za prvenstvo Ljubljane
se bo vršil dne 18. in 19. marca. Sodelovali bodo tudi nekateri mariborski igralci. —
Cross country za prvenstvo Maribora,
ki bi se moral vršiti v nedeljo dne 22. marca, se radi neugodnih vremenskih prilik preloži na nedeljo dne 29. marca.
Izpopolnitev češke zvočno-filmske industrije.
Konec meseca februarja je A. B. — filmski atelje v Pragi —instaliral zvočno-filmski sprejemni aparat Tobis zvočni film tipe A. S tem je praški zvočnofilm-ski atelje opremljen tehnično tako popolno, kakor so to samo še ateljeji v Parizu in Berlinu. Podjetje je takoj pričelo s snimanjem Vitezslav Novakove »Sobote« kot zvočni film pod naslovom »Pot za srečo«. Režiser filma je znani Machatej, ki si je z zamislijo »Erotiko-na« pridobil mednarodni sloves. Ta film bo dokončan 29. tm. in takoj nato nastopi režiser Innemann, ki bo pripravil film »Bohemien« z Rašilovom v glavni vlogi, češka zvočnofilmska industrija torej napredite, želeti je samo, j da bi si tudi v naša kina njeni produkti' Lpriborili dostop.	|
Stikfffafm
Seja župnega načelstva
bo jutri v sredo ob običajni uri Lv župni sobi.
Sokolstvu župe Maribor!
Pozivamo vse sokolske pripadnike našega ozemlja, da se pridružijo v čim večjem številu dne 19- t. m. cerkveni akciji za jezikovno svobodo naših od Italijanov podjarmljenih rojakov v Primorju. — Zdravo! Uprava Sokolske župe, Maribor.
Sokolsko društvo v Krčevini-Košakib,
ki že posluje v polnem obsegu, priredi v nedeljo 22. marca ob 15. uri v krčevinski šoli družabni popoldan s pestrim sporedom. Sokole in prijatelje Sokolstva vabi k številni udeležbi pripravljalni odbor.
Proslava dr. Murkove 701etnlce na praškf univerzi.
Dekanat filozofske fakultete Karlove univerze in seminar za slovansko filologijo sta priredila svečano sejo v proslavo 70-Ietnice profesorja dr. Murka. Poleg mnogobrojnih profesorjev in dijakov so prisostvovali tudi angleški poslanik, predstavniki našega poslaništva in češko slovaškega ministrstva prosvete ter člani mnogoštevilnih češkoslovaških znanstvenih institucij.
Indija ima nad 3S0 milijonov prebivalcev.
Glasom na'jnovejših uradnih statističnih podatkov je naraslo število prebivalstva v Indiji tekom zadnjih 10 let od 319,890.000 na 351.500.000 duš, torej za 10.2%.
M. Zevaccoj
V «e«a jezuita
Zgodovinski comaa,	92
XLIX.
Kaprica Franca I.
Na predvečer tistega dne, malo da ne v i^tem trenutku, ko je Lantne križal svoj meč z Lojolo, se je godilo nekaj, česar ne moremo zamolčati.
Že nekaj dni, posebno od tistih dob, ko je bil Mon-gomeri aretiral Tribuleta in ga odvedel v Bastiljo — tako je vsaj kapitan poročal kralju — je bilo Njegovo Veličanstvo bolj čmerikavo nego kdaj.
Zakaj Monklar je prihajal dan na dan, a mu ni prinesel novice o Žileti.
Veliki profos je mislil izprva na to, da bi primoral gospo Sent-Albansko, da pove, kar ji je znanega o u-grabljenju vojvodinje Fontenbloške.
Sicer pa je pravzaprav že slutil, kakšne odgovore mu poda starikava dvornica.
A ta odgovor je moral dobiti uradno, če je hotel obtožiti vojvodinjo Etanpsko.
Zato se je podal Monklar v Bastiljo, da »izpraša« gospo Sen-Albansko.
Bodisi, da se je guvernerju smilila uboga žena, ki je bila sicer prismojena, a ne hudobna — bodisi, da je skrivaj kdo vplival nanjo, gospa Sen-Albanska je bila dobila prav čedno sobo, opremljeno s posteljo, mizo in naslonjačem.
Vrhu tega je imela jetnica dovoljenje, da je smela dobivati od zunaj hrano in raznovrstne slaščice, ki jih je imela silno rada- In tako je starka glodala cukerčke, čakaie svojega osvobojenja, ki ni moglo biti več daleč, po zatrdilu vojvodinje Etanpske, ki jo je bila posetila v zaporu.
Tisti dan, ko je sklenil veliki proios »izprašati« Sen-Albansko, je bil nekdo zarana prinesel zanjo v Bastiljo košarico sadja.
In ker je bil guverner ukazal enkrat za vselej, da so dovoljena gospej Sen-Albansiki vsakršna živila, ki si jih le hoče naročiti, so zanesli tudi to košarico s sadjem v njeno sobo.
Bila je naložena z grozdjem, dobro ohranjenem za ta pozni čas, ter z žlahtnimi renetami, ki jih je ljubila starka bolj kot vse na svetu.
Veliki profos je dospel v Bastiljo okoli poldneva in razložil guvernerju, da hoče »izprašati« vojvodinjo Sen-Albansko,
»Uboga ženska,« je zttmrmral guverner.
A dodal je takoj nato:
»Slušam, gospod grof. Samo — zdaj je ravno ura obeda gospe Sen-Albanske, in dvomim, da bi bila vesela priboljška, ki ga ji prinašate.«
Nato je guverner ukazal, da naj se pripravi vse, česar je potreba v mučilnici.
Mučitelj — eden glavnih hišnih uradnikov v Ba-stilji — se je podal takoj na svoje mesto in začel greti železa, požvižgavaje si veselo lovsko pesmico.
Med tem je šel gospod De Monklar z guvernerjem v jetničine sobe-
»Če hoče govoriti takoj,« je modroval guverner, ki je bil po svoje nekakšen človekoljub, »si lahko prihrani pot v mučilnioo, ki leži pod zemljo in je vrhu tega še jako vlažna.«
Veliki profos se je naklonil brez smehljaja, kar je bliskoma ohladilo guvernerjevo človekoljubno zgovornost.
Odprli so vrata.
Gospa Sen-Albanska je sedela pri mizi v svojem naslonjaču in ni vstala, ko so odklenili.
»Zaspala je po jedi,« je dejal guverner.
To rekši se je doteknil starkine rame.
Madam Sen-Albanska je bila bela kakor vosek.
»Brž po zdravnika!« je ukazal, nesrečnica umira.«
Zdaj si jo je ogledal tudi Monklar.
Vzravnal se je in rekel hladno:
»Ni treba zdravnika. Gospa De Sen-Alban je mrtva.«
»Mrtva!« je ponovil zamolklo guverner, resnično ganjen ob misli, da utegne zadeti njega krivda zaradi tega dogodka.
»Da,« je ponovil Monklar s prejšnjo ravnodušnostjo, »mrtva je, do dobra mrtva! Vprašanje je rešeno!«
To rekši se je mrklo ozrl na mizo.
Zapazil je košarico s sadjem.
Čuden usmev je zaigral na ustnicah.
»Kakšna nesreča!« je tarnal guverner. »Verjemite mi, gospod veliki profos, trudil sem se na vse načine, da ne bi bilo treba jetnici preveč trpeti.«
»Lepo sadje!« je dejal Monklar hladno, kazoč košarico, ki je stala na mizi.
Guverner je pomeril velikega profosa z globokim pogledom. Toda Monklarjevo lice je bilo neprodirno-
»Kdaj so prinesli, to?« je nadaljeval Monklar.
»Davi,« se je oglasil neki stražnik. »Bil sem na straži, ko je prišla košarica.«
»A kdo jo je prinesel?«
»Mlad mož.«
»Temnolas? Z vdrtimi očmi? In ogorele kože?«
»Da, da, je že pravi, svetlost!«
»Tito!« je mislil Monklar sam pri sebi. »Ah, gospa Etanpska, s to skrivnostjo vas bom imel na vrvici!«
Povzel je na glas.
»Ali je ta mladi mož povedal, od koga je prinesel sadje za gospo Sen-Albansko?«
»Ne, svetlost, samo košarico je izročil!«
»Ali je kdo pokusil to grozdje ali ta jabolka?«
»Nihče jih ni pokusil.«
»Gospod guverner,« je dejal Monklar, »živo vam priporočam, da nikar ne pokusite tega sadja.«
»Gospod grof,« je zajecljal guverner, »torej mislite«
»Pst! Ničesar ne mislim. Svetujem vam samo, da spravite to sadje s poti, naj se vam zdi še tako krasno.«
»Nesite to košarico k meni!« je ukazal guverner. »Sam hočem uničiti to peklensko sadje v ognju.«
Stražnik je prijel košarico in jo odnesel z obširno opreznostjo, kakor da so v njej sami gadje in modrasi.
Nato je odšel Monklar v spremstvu guvernerja, ki je ponavljal:
»Reva uboga. Kolika nesreča!« »Pa,« je rekel veliki profos, »in ravno tisti dan, ko sem jo hotel izpraševati.«
»Dragi grof,« je rekel guverner nemirno, »menda vendar ne mislite, da sem jaz kaj zapleten v to reč?«
»Bežite no! ... Sen-Albanska je mrtva in treba jo
je pokopati, to je vse. kar zdaj preostaja...!«
»Da, da, to je vse!« je potrdi! guverner veselo.
Monklar je odšel v Luver.
»Trda je predla gospej vojvodinji Etanpski!« je menil sam pri sebi.
Ko je šel po nekem koridorju mimo priprtih vrat, se je zazdelo velikemu profosu, da sliši za temi vrati nekakšno mrmranje glasov.
Radoveden po poklicu in tudi po na"turi, je Monklar rahlo odprl vrata in vteknil glavo skozi špranjo-
Čisto v ozadju sobe je stalo pri oknu dvoje oseb in se razgovaralo s tihim glasom. Monklaria je kar prešinilo: ena teh oseb je bila vojvodinja Etanpska, druga Aleš Lemahu, nižji oficir, ki smo ga že vide’i pri delu.
»To je res zanimivo« je delal profos sam pri sebi.
Umeknil je glavo in začel pozorno poslušati. Toda kljub vsej svoii pozornosti ni slišal niti besedice iz vse-
ga njunega razgovora. Premikanje in šumenje svilene vojvodinjine obleke je povedalo grofu, da je razgovor končan.
Naglo se je umaknil po koridorju in ko je stopila vojvodinja iz sobe, je bil že izginil na ovinku hodnika.
Veliki profos je tuhtal sam pri sebi:
»Kakšna bi pač bila utegniti vez med ubogim vragom Lemahujem in mogočno vojvodinjo? Ta mož je na prodaj vsakomur, kdor več ponudi... Ali ga vojvodinja kupuje? Za kakšno podjetje neki? Kujon je zmo^ žen storiti vse... Ali ga je morda že kupila? Samo za kaj?«
Zdajci pa se je veliki profos udaril po čelu in se nasmehnil.
»Otročarija,« je rekel sam pri sebi. »Lemahu je bil srčni fant stare Sen-Albanske! Zdaj si lahko mislim, kako je bila ugrabljena Žileta, kakor da sem bil jaz navzoč.«
In ko je stopil pred kralja, mu je lahko rekel z mirno vestjo:
»Sir, gospa Sen-Albanska je umrla davi za koliko, zato je nisem mogel izpraševati. Imam pa nekoga v mreži, ki ve najbolje ravno toliko kakor ona — nekoga, ki bo govoril.«
Kralj .e odmahnil brezbrižno z roko.
Ali se je bil Franc I. že odrekel misli, da najde Zileto?
Nikakor ne. Bil je zamaknjen vanjo bolj nego kdaj prej, in celo njega zmedenost spričo vprašanja, ali je njegova hči ali ne, je samo povečavala razdraženost njegovega pohlepa ...
Kralj je torej mislil na Žileto.
'Ioda mislil je tudi na neko drugo; kralj je bil zaljubljen..- kralj je imel svojo kaprico!
Okrog devete zvečer sta stopila La Šatenjre in D’ Ese v sobo Franca I. Sansak je bil izginil. Njegova prijatelja edina bi bila mogla povedati, kaj se je zgodilo 7. njim, toda molčala sta trdovratno.
Basinjak, prvi komorni sluga, je pravkar dovrševal kraljevo toaleto, ki je bila nocoj nenavadno preprosta; obleka meščanska, plemiški pa edini meč — dolgi meč brez okrasja, ki mu je udarjal ob nogi.
Kralj je imel polno glavo skrbi.
Ljubezenska kaprica je bila zanj velika reč; od nekdaj je bil vajen biti lahkomiseln v državnih in ve-leresen v babjih zadevah.
»Pojdimo, gospoda! je dejal, ko je bil gotov.
»Kam gremo, sir?« je vprašal La Šatenjre.
»Tja, kjer smo bili včeraj in predvčerajšnjem ...«
D’ Ese in De La Šatenjre sta se spogledala smehljaje.
Nato je vsa trojica odšla iz Luvra skozi skrita vrata, ki jih je odklepal samo kraljev ključ, ter se napotila takoj proti cerkvi sv. Evstahija.
Kralj je porabil dobre pol ure, da je prehodi' pol od Luvra do svetega Evstahija, dasi je pomenila vii* vadno komni pet minut.
Bil je globoko zamišljen.
In vse njegovo premišljanje se je izlilo v besede:
»Bogme, gospodje — nisem še naletel na vojvodinjo, ki bi se mi bila ustavljala tako kakor ta vlačuga!«
»To je samo zato, ker ne ve, s kom ima opravitii
sir!«
»In moja volja je, da ne izve nikoli.«
»To se razume, sir... a zdaj smo tu!«
Kralj jt dvignil glavo in se zagledal pred zaklenjenimi vrati. Izpreletelo ga je od nog do glave.
»Pri Bogorodici!« se je izkusil nasmehniti, »tresem se kakor pred svojim prvim sestankom!«
In potrkal je na vrata s svojo lastno pestjo.
Vrata so se odprla nemudoma. Zaslišal se je krohot in petje pijancev ...
(NfldfiHpviinip nriii 1
Oddam prazno sobo. Mlinska trlica 35. 725	Stanovanje eno ali dvosobno s kuhinjo, vrtom in električno razsvetljavo oddam s 1. aprilom. Primorska ul. 4, Maribor. 723
Izdelovalnica Id popravijalnica vsakovrstnih čevljev Franc Golob, Mlinska ulica 4. Postrežba točna in solidna. 726	
	Koniara za dva konja, zanesljivega, kateri zna opravljati boljše vozove, sprejme Josip Nekrep, Maribor, Smetanova ulica 59. 724
Kompletna spalna soba iz trdega lesa poceni naprodaj. Franc Ambrožič, Grajska ul. 3. 729	
	Kupim hišo na prometnem prostoru s trgovskim lokalom, najraje v predmestju Maribora. Cenjene ponudbe pod »B. B.« na upravništvo lista. 708
Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X	
	Brzopotplata je in bo še nadalje v Tattenbachovi ul. 14. Moški podplati 28 Din. Zenski podplati 22 Dih. 606
Marljivo dekle sprejme cvetličarna B. Weiler, Gosposka ul. 26. 732	
Lep
LOKAL
v centrumu mesta se s 1. aprila odda. Naslov v upravi lista.	704
SOKLI
Maribor
zastopniki se sprejmejo
Sanatorij v Narlboru
Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja:
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij ie najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim snlnccm za obsevanje ran. kostnih in sklepnih vnetij: toniza-toriem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves: dlatermijo za električno prenrevnnje in električno izžisa-nje:	žarnico »hala« za revmatična in
druiia boleča vnetja:	»enterocleanur«-
iem za notranje črevesne kopeli pri za-peki nanihovaniu in za splošni telesni podvie. Dnevna oskrba nrvi razred DiiT 120... drtiKi razred 80.-, tretji razr. 60...
Zahtevaite novsod „Večernilc“!
Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo
„TRIUMF“, PAVEL NEDOGt MARIBOR
XIII
GOSPOSKA ULICA 33
Pobarva obleke za žalno dobo v 24 urah
RAZLAGOVA ULICA 22
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN URozuVlC v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU DETELA
v Mariboru,