Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid 



Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane 








Spremna beSeda urednIce 
Nimam sanjskega vrta, na katerem bi se bohotil najlepši in največji pridelek daleč naokrog, na katerem bi omamno dišalo po sivki in šečem, sem pa ponosna lastnica majhnega vrtička, ki od pomladi dokonca septembra zahteva mojo vsakodnevno pozornost.Dejstvo je, da nas delo na vrtu pomirja. Vrt nas uči potrpežljivosti,skromnosti, spoštovanja, omogoča nam opazovanje življenja, uči nas
o minljivosti in rojevanju novega.In ker prihaja čas poletja, ki nam prinese tople in daljše dni, jih čim več preživite na vrtu, naj bo zelenjavni, sadni, okrasni ali zgolj mini zeliščni na balkonu. Jaz le dodajam, da je življenje in dogajanje okolinas, če ga opazujemo z dehtečega in bujnega vrta, veliko lepše intudi svet se zato zdi bolj optimističen. In morda je ravno to nagnilotehtnico, ko so mi sosvetniki predlagali, da bi urejala časopis četrtne skupnosti Šentvid. V službi, ki jo opravljam, sem si pridobila nemaloizkušenj iz tega področja, pa vendar sem se naloge lotila s precejnegotovosti, morda celo “treme“. A ker se je to zgodilo komaj nekaj dni pred intenzivnim delom priprav poletne številke, je bilo časa za razmišljanje bore malo –skoči in plavaj bi rekli.Me je pa presenetil velik odziv naših soustvarjalcev časopisa in kajhitro je dilemo “o čem bomo pisali“ zamenjala “kam bomo pa vse to dali“. Seveda se vsem, ki nam pomagate ustvarjati naš časopis,zahvaljujem za trud in prizadevnost. Že samo to priča o tem, da ječasopis krajanom pomemben, s tem pa vreden dodatnega dela, ki gaprinaša. 
Vsem želim prijetno poletje, 
Odgovorna urednica Urša Sofranič 




IZ VSebIne: 
Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid............................................ 3 
Čistilna akcija ČS Šentvid 2016 ..................................................... 3 
Civilna iniciativa........................................................................ 4, 5 
Dogodki v Šentvidu....................................................................... 6 
Dogodki v Šentvidu ............................................................... 9 -13 
Kotiček za najmlajše .................................................................... 14 
Napovednik dogodkov maj-julij 2017.................................... 15, 16 



Ob našem največjem prazniku dnevu državnosti 
Vsem krajanom in krajankam iskreno čestitamo ob našemnajvečjem prazniku, dnevu državnosti, 25. junija.
 Svet Četrtne skupnosti Šentvid 











MISLI NOVEGA PREDSEDNIKA SVETA ČS ŠENTVID 































Dogajalo se je eno od aprilskih sred zvečer; čutil sem isto energijoin zanos, kot se je širil daljnega leta 1978, ko nas je nekaj najstniškihzanesenjakov že par sezon treniralo za takratno (sedaj takoosovraženo) oblast pregrešen imperialistični šport, baseball. Našentuziazem ter volja po dogodivščinah in zabavah je hitro začelaprivlačiti skoraj vse najstnike (takrat imenovane “mladince”) iz naselijGunclje, Vižmarje, Dvor, Brod, Stanežiče, Medno in Šentvid, pa tudiod drugod. Za financiranje našega športa, v glavnem pa zaradi zabave,smo organizirali sobotne plese v dvorani nad takratno “Taverno”, ki so zaradi množičnega obiska, najnovejše HiFi tehnike in “dobrih vibracij” postali razvpiti tudi po okoliških, zabave željnih krajih Dravlje, Savlje,Pržanj, Podutik. Na žalost je ta dober glas poneslo vse do Šiške, do same “Komande” takratne oblasti, ki se je takoj čutila poklicano, da vso to pozitivno energijo usmeri v pravo smer. Pravzaprav se niti ne spominjam prav dobro, kako je sam “sestanek” pri partijskih veljakih v stavbi takratne Občine Šiška, kamor sva bila s Slavcem poklicana,potekal; prav poklapano sva se odpravila z “enko” do postajetakratnega Kina Šiška, veliko bolj pa se spomnim najine prešerne potinazaj proti Guncljam, saj nama je bila za naju in naš klub naložena “lahka” naloga; ker takratna mladinska organizacija ni uspela izvestičistilne akcije z zadosti množično udeležbo, sva bila vesela, ker svadobila za “kazen” nalogo organizacije “klubske” čistilne akcije. Sevedaje bila naša, klubska čistilna akcija najbolj množična do takrat inzbrano je bilo daleč največ vreč odpadkov.No, in ta generacija se je tisto aprilsko sredo končno le prebudila izlagodnega desetletnega sna in odločno rekla ne načinu, kako se joomalovažujoče obravnava kot lokalno skupnost. Zavedati se je začela,da ima pravico, in to pravico je tisto sredo zvečer tudi naglas zahtevala:biti obveščen, pravočasno in v zadostnem obsegu. In tako je tudi prav.Prav je, da si aktiven, na mnogo področjih, tudi političnem.Politično aktiven ne pomeni, da brezglavo “navijaš” za eno od množicepolitičnih strank, ki obstajajo 
ali na novo nastajajo na političnem trgu.Politično aktiven v bistvu pomeni, da si živ, da si zainteresiran, kaj s teboj ali tvojim sosedom načrtujejo in delajo tisti, ki smo jim zaupalimandat in imajo sedaj v rokah vzvode oblasti. In da se v primerihkršitev pravic tudi odzoveš, primerno in razumno. Odzvati se moraš na nepravilnosti in krivice, ne le na tiste, ki se zgodijo pred tvojimpragom, temveč tudi na tiste, ki se zgodijo tvojim sokrajanom, skaterimi živiš v isti komuni. In naša komuna je Četrtna skupnostŠentvid. V okviru nje in njenih skoraj 15.000 krajanov imaš pravico inmožnost iskati zavetje in podporo v svojih prizadevanjih.Medtem ko smo vsi mi zaposleni z našimi vsakodnevnimi opravki in se zvečer ležerno zleknemo pred televizor v svojo pasivnost, se pravzdaj v pisarnah državnih in občinskih služb in raznoraznih projektivnihbirojih načrtuje naša usoda ter usoda in oblika našega kraja. Letošnjein naslednje leto sta zelo pomembni, saj bodo spremembe, ki se bodozgodile v tem času, lahko ali kruto zaznamovale ali pa ugodno razvileokolje in prostor, v katerem živimo, delamo in preživljamo svoj prostičas. Zatorej, sokrajani celotne Četrtne skupnosti Šentvid, podpritesokrajane Broda, Dvora in Guncelj s podpisom peticije Proti severni trasi: http://protisevernitrasi.si/ in http://www.brod.si/peticija/ ter s tem pokažite, da vam je mar že za svoje, predvsem pa za zdravje našihotrok. Podprite sokrajane Guncelj, Dvora, Stanežič in Vižmarij s podpisompeticije Proti “stihijski urbanizaciji” področja stanežiške separacije:https://www.protiprojektu37.si/ , saj boste s tem pokazali vsem,da ste na vašem dvorišču vi gospodar; nihče ne bo rušil, kar ste siprizadevali in gradili celo življenje: mirno in zeleno sosesko, ki serazvija v sozvočju s prekrasno naravo, s katero je obdan naš kraj.Naši sokrajani teh naselij danes potrebujejo vseh 15.000 glasovcelotne komune v podporo njihovim upravičenim zahtevam. Zatožrtvuj pet minut svojega prostega časa, obišči spletno stran in oddaj svoj glas.Jutri se bo tebi zgodila krivica in boš potreboval teh 15.000 glasov; česvojega nisi oddal danes, potem ga ne pričakuj jutri zase. 

Alojz Hitij, predsednik Sveta ČS Šentvid 


ČISTILNA AKCIJA ČS ŠENTVID 2017 


Letošnjo čistilno akcijo smo v ČS Šentvid organizirali v soboto, 1. aprila2017. Zbrali smo se na sedmih zbirnih mestih: pred Ljudskim domomv Šentvidu, na rugby igrišču Oval in pod skakalnico SD Dolomitiv Guncljah, pred gasilskim domom v Stanežičah in Mednu ter naparkirišču pred enoto vrtca Mravljinček in na nogometnem igrišču NKArne Tabor. 

Pri akciji so se nam pridružila gasilska društva, Društvo BlažPotočnikova čitalnica, SD Dolomiti, Rugby klub Ljubljana, DruštvoDraiss, ŽPZ Svoboda in še nekateri, člani Sveta ČS Šentvid, pa sevedaštevilni sokrajani. Skupaj je bilo na čistilni akciji preko 120 udeležencev.Počiščeno je bila kar nekaj kubičnih metrov odpadkov, ki jih je Snaga
d.o.o.odpeljala na za to namenjeno mesto. 
Najdeno je bilo tudi kar nekaj zavrženih salonitnih kritin. Te, zaradi nevarnosti za zdravje, zahtevajo poseben postopek odstranitve, zatosmo z nahajališči seznanili pristojne organe. 
Čistilno akcijo smo z veselim druženjem zaključili na rugby igrišču Ovalv Guncljah, kjer so nam člani kluba pripravili topel obrok in pijačo. 

MESTNA OBČINA LJUBLJANA 
VABI UPOKOJENCE NA 



BREZPLAČNE  RAČUNALNIŠKE TEČAJE 
VABLJENI NA 
35-URNE ZAČETNE, 
30-URNE NADALJEVALNE IN 
20-URNE IZPOPOLNJEVALNE TEČAJE 


(WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, DRUŽABNA OMREŽJA)
Več na https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/starejsi-v­ljubljani/izobrazevanje-starejsih/ 

PRIJAVITE SE LAHKO V ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID 
tel. št. 512 46 07, 512 41 22 
ALI V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, 
tel. št. 306 48 62, ga. VeSna bOLLe. 






KAJ SE DOGAJA V ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID? 












Cerkev Sv. Jakoba, ki se prvič omenja leta 1526, stoji na robu Stanežiškega polja in se na zanimiv način vključuje v krajinsko podobo naselij ob polju. Po legi in arhitekturnih značilnostih sodi med najlepše podeželske cerkve na širšem ljubljanskem območju, hkrati pa je ta čudovita cerkev tudi nema priča sprememb na Stanežiškem polju. Pred nekaj desetletji so Stanežiško polje krasili kozolci, vrstili so se na obeh straneh vaške ceste, ki je vodila iz Guncelj v Stanežiče, v zgodnjem poletju pa so bila valovita žitna polja prava zakladnica otroških skrivalnic. V občinskem glasilu Tribuna, ki je izhajalo pred nekaj desetletji, je bila objavljena fotografija Stanežiškega polja s kratkim pojasnilom o nameravani izgradnji nove separacije gramoza v Stanežičah, ki naj bi letno dajala 300 tisoč kubičnih metrov gramoza, s čimer se je pričelo postopno uničevanje in izkoriščanje Stanežiškega polja. Kmetom je bila odvzeta zemlja ter dana obljuba, da bo polje povrnjeno v prvotno stanje, kar se je v manjši meri celo uresničilo, saj so na območju gramozne jame ponovno nastala polja, ki predstavljajo pomemben dejavnik samooskrbeod Medvod pa vse do Šiške, in tudi urejeni športni objekti. Neuspešna sanacija separacije gramoza pa se kaže v severnem delu Stanežiškega polja, ki je postalo odlagališče gradbenih odpadkov. Izkoriščanje krajinskega bogastva Stanežiškega polja pa se s tem ne konča, ampak se ga načrtuje obremeniti še z izgradnjo severne variante 2 x 400 kilovoltnega daljnovoda Beričevo-Divača in z zbirnim centrom za odpadke, ob tem, da so vsa naselja ob polju brez potrebne osnovne infrastrukture (kanalizacije vodnega zbiralnika in ustrezne cestne infrastrukture), torej brez infrastrukturnih dobrin, ki so v civiliziranih območjih ljudem sicer zagotovljene.Čas je, da prebivalci Četrtne skupnosti Šentvid (ČSŠ) pričnemo samisprejemati odločitve, v kakšnem okolju bomo živeli. V ČSŠ živi 14.187 prebivalcev, kar na podatke iz leta 2016 predstavlja 5 % prebivalcev Mestne občine Ljubljana (MOL). V marčevski izdaji glasila MOL je navedeno, da je bilo v zadnjih desetih letih na področju MOL uresničenih več kot 1700projektov, od tega v ČSŠ zgolj 6: uvedba proge LPP 15, končna postaja proge LPP 15 in dve postajališči, urejeno parkiranje na Prušnikovi cesti v 

VAJE ZA SPOMIN – MOŽGANSKI FITNES 
V aprilu in maju smo v Četrtni skupnosti Šentvid organizirali delavnice urjenja spomina, pozornosti, koncentracije in sproščanja. 
Program MOŽGANSKI FITNES zajema umske in telesne aktivnosti, ki so namenjene izboljšanju procesa pomnjenja za vse starostne skupine, tako dijake, študente kot zaposlene in upokojene, spodbujajo zdrav način življenja in so preventiva pred bolezensko izgubo spomina (demenca) ter bistveno vplivajo na zdrav, vitalni način življenja. 
Delavnico je vodila Jasmina Lambergar, certificirana trenerka spomina, ki se ukvarja z izobraževanjem posameznikov vseh generacij, ki bi želeli izboljšati spomin, osvojiti tehnike pomnjenja in živeti vitalno. Predava na temo spomina in pozornosti ter vaj za sproščanje z avtorsko zaščiteno 
vsebino.  
Izjemno zanimivega in koristnega interaktivnega treninga se je udeležilo več kot 60 krajanov. 
Predavateljica jih je tekom predavanja seznanila s programom, ki zajema: 
1. 	Vaje za izboljšanje pozornosti in kvalitete shranjevanja informacij: delo s čutili (sluh, vonj, otip, vid, okus) in čustvi 
(jeza, strah, veselje). 

2. 	
Vaje za kratkoročni spomin: kako pomnimo besede, številke, obraze in imena oseb? Vaje spodbujajo jezikovne sposobnosti ter sposobnost večnivojskega komuniciranja v odnosu z ljudmi. 

3. 	
Vaje za dolgoročni spomin: s pomočjo delovnega zvezka udeleženci organizirajo in strukturirajo gradivo, se naučijo povezovanja in priklica podatkov. 

4. 	
Tehnike pomnjenja: mnemotehnike so za vse starostne skupine pripomoček za enostavno shranjevanje, povezovanje in priklic informacij, primerne za vsakodnevno izboljšanje kvalitete življenja. 

5. 	
Tehnike sproščanja in vaje za boljše ravnotežje: vaje, ki jih udeleženci izvajajo med hojo, stoje na mestu, med sedenjem. 


Služba za lokalno samoupravo 
Šentvidu, urejen promet v okolici vrtca Šentvid na Ulici pregnancev, nov vrtec v Guncljah in prizidek vrtca Šentvid -enota Mravljinček (Vižmarje-Brod). Če k temu dodamo še izgradnjo golf igrišča na Stanežiškem polju ter otroškega igrišča pod skakalnicami v Guncljah, je to skupaj 8 projektov,s tako statistiko izvedenih projektov v desetih letih v ČSŠ pa krajani vsekakor ne moremo biti zadovoljni.Nezadovoljstvo občanov ČSŠ v zvezi z navedenim se kaže v ustanovitvi kar dveh civilnih iniciativ (CI), od katerih se ena bori proti izgradnji severne variante 2 x 400 KV daljnovoda Beričevo-Divača, druga pa proti izgradnji zbirnega centra za ravnanje z odpadki na Stanežiškem polju. Namen ustanovitve obeh CI in problematiko, ki jih želita rešiti v korist in ob podpori krajanov, si lahko ogledate na naslednjih spletnih mestih: https://www.protisevernitrasi.si in https://www.protiprojektu37.si 

Glede na zapisano je mogoče oceniti, da bomo imeli krajani ČSŠ v bodoče po vsej verjetnosti opraviti s samimi veličastnimi projekti, ki nam bodo znatno poslabšali kakovost bivanja. Načrtovalci raznih projektov, kijih želijo umestiti v našo ČSŠ, žal ne spoštujejo načela, da »arhitektura in urbanizem sodita med morda najtežje ustvarjalne dejavnosti in brezpogojno zahtevata tehnično in organizacijsko verodostojnost, umetniško moč in tudi naklonjeno okolje« (stavek povzet po uvodni kolumni prof. mag. Petra Gabrijelčiča, ki je bila objavljena v marčevski izdaji glasila MOL).Umeščanje projektov v prostor naše ČSŠ, kot si ga predstavljajo razni »načrtovalci« urbane trajnostne vizije, vpliva na prostor in s tem na življenja ljudi. Prav zato je čas, da o tem, v kakšnem okolju bomo živeli, katere projekte, ki nam predstavljajo neko dodano vrednost, bomo podprli in katerih projektov v ČSŠ nočemo, začnemo odločati prebivalci sami. 
Milena Tomšič 

Koustanavljamopodjetjealinovoblagovnoznamko,jeizredno pomemben razmislek o tem, kako zasnovati njeno celostno podobo. Celostna podoba ustvarja dodano vrednost, je tako vizualna, torej estetska, izkustvena, kot tudi uporabna in kaže izraz strategije, vizije, poslanstva in kulture njenega snovalca. Tudi v prostoru poznamo celostno podobo urejanja. Ker je prostora povsod v izobilju, na nas nenehno vpliva, z njim se moramo soočati povsod, pa če to želimo ali ne. Celostna podoba prostora zato na nas vpliva vsakodnevno na vizualni, kot tudi izkustveni ravni, vpliva na našo kulturo bivanja in medsebojne odnose. Celostna podoba prostora je vizija življenja. »Pomanjkanje vizije,« kot je v nekem intervjuju pred dvema letoma povedal arhitekt in podžupan MOL Janez Koželj, »je pogubno za razvoj, kajti vizija presega mandate in je tudi motivacija za ljudi, ki jo lahko spremljajo in vidijo njene rezultate.« Poglejmo, kakšno vizijo je občina imela do sedaj s Stanežiško jamo. Leta 2005 je prejšnja občinska oblast organizirala arhitekturno-urbanistični natečaj, kjer so izbrali rešitev, ki je predvidevala 3090 stanovanj, osnovo šolo, vrtec in več manjših trgovin ter štiripasovno prometno navezavo do Broda s krožiščem v Stanežičah. Celovška bi se razširila, po njej bi kot po nekakšnem bulvarju pripeljal tramvaj, v jami bi imel končno postajo. Vrednost nepremičnin v jami je iz manj vrednih parcel v trenutku poskočila v višave. Naložba bi bila ekonomsko upravičena, vizija o bleščečem predmestnem jedru pa popolna. Občinska prostorska zakonodaja se je tej viziji prilagodila. Določili so, da je zaradi kompleksnosti gradnje komunalne 







DAL JNOVODA BERIČEVO–DIVAČA 





Republika Slovenija namerava zgraditi 2 X 400 kV daljnovoda na odseku Beričevo–Divača, ki sta primarno namenjena trgovanju z električno energijo med državami – v konkretnem primeru gre za prodajo električne energije z vzhoda na zahod (Madžarska–Italija). Kljub dejstvu, da je predmetna daljnovoda mogoče zgraditi po trasi, kjer se izogneta vsem poseljenim objektom najmanj za 150 m, namerava ELES, zaradi domnevno cenejše izgradnje in domnevnega varovanja naravne in kulturnedediščine na Ljubljanskem barju, graditi navedena objekta le nekaj 10 m od OŠBrod, OŠ Dobrova, Vrtca Vižmarje Brod, Vrtca Dobrova, pa tudi neposredno nad igrišči za trening NK Arne Tabor 69, kjer 250 članov, predvsem otrok, vsak dan trenira nogomet. V primeru takšne rešitve bo približno 1800 otrok vsakodnevno izpostavljenih obsevanju z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim valovanjem (v nadaljevanju »EMS«); Navedeno namerava ELES storiti kljub mnogim študijam, ki potrjujejo bistveno povečano incidenco levkemije pri otrocih, ki so izpostavljeni EMS; gre za študije, objavljene v najvišje uvrščenih svetovnih medicinskih revijah, kot npr. British Medical Journal, British Journal of Cancer, American Journal of Epidemiology itn. (študije so dostopne na internetnem naslovu www.brod. si). Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je preko svoje Agencije za raziskave raka EMS uvrstil med možne dejavnike tveganja za nastanek otroške levkemije in ga kot takšnega uvrstila v kategorijo 2B, pri čemer so kategorije postavljene od 1 (dokazano nevarno) do 4 (nenevarno). Vse navedeno je v pisnem mnenju dodatno potrdila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC v Ljubljani, ter, na zahtevo ministrstva za zdravje, tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki je v pisnem mnenju prav tako izpostavil nevarnosti elektromagnetnega sevanja za otroke. Nevarnost gradnje visokonapetostnih vodov v bližini šol in vrtcev je tako tudi uradno potrjena s strani organov, ki so v RS pristojni za izdajo dokončnih mnenj o umeščanju nevarnih objektov v prostor. Kljub navedenim dejstvom se država in ELES še vedno trudita, da bi postavila daljnovoda mimo šol in vrtcev, ne glede na zdravje otrok. Pri utemeljevanju odločitve zmanjšujejo pomembnost medicinsko ugotovljenih vplivov elektromagnetnega sevanja na zdravje otrok, po drugi strani pa poudarjajo varovanje zgodovinskih najdišč in posameznih živalskih vrst na ljubljanskem 
barju. Da bi to lahko upravičili, ELES in država zelo zmanjšujeta pomen vpliva elektromagnetnega sevanja na ljudi, predvsem otroke. Očitno velja načelo previdnosti, ki je, kot rečeno, temeljno načelo pri umeščanju takšnih objektov v prostor in je kot tako uzakonjeno tako v mednarodnem pravu kot tudi pri nas, le za ptice na Ljubljanskem barju, za otroke pa ne. Takose npr. v študiji, kjer utemeljujejo izbiro trase tudi OŠ Brod oziroma OŠ Dobrova vodita kot le ena od objektov v območju vpliva daljnovodov, kar pomeni, da ima bližina šole, ki jo obiskuje 560 otrok, enako težo kot bližina vsakega drugega stanovanjskega objekta, tudi če v njem živi le ena oseba ali pa nihče. Vrtec Vižmarje Brod in NK Arne Tabor 69 v študiji sploh nista omenjena in kot taka tudi nista upoštevana. Kljub vsemu navedenemu so civilne iniciative doslej v dialogu s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter ELES-a poskušale konstruktivno vplivati na odločanje o umestitvi tako nevarnih objektov v prostor. S strani ministrstva in ELES-a je sicer bila pokazana pripravljenost za ustrezno zaščito zdravja otrok, a se je izkazalo, da so bile takšne obljube dane s figo v žepu. Kot so nam predstavniki ministrstva za okolje in prostor pojasnili na zadnjem sestanku 9. 5. 2017, izvedba izgradnje daljnovodov po južni trasi sploh ni mogoča, saj bi v tem primeru prečkala območje Drage pri Igu, kjer bi potekala preko prvega varstvenega območja krajinskega parka Ljubljansko barje. Območje je zavarovano kot naravni rezervat Ribniki v dolini Drage pri Igu, za katerega po Uredbi o KPLB ne velja izjema o gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture. Iz navedenega izhaja, da sta država in ELES v dosedanjih pogovorih neresnično prikazovala dejstva, da je odločitev o umestitvi dveh najmočnejših daljnovodov preko gosto poseljenega območja Broda in dveh šol in vrtcev bila sprejeta že dolgo nazaj in da je edini namen formalnega postopka določanja trase utemeljevanje že sprejete odločitve. Takšno ravnanje države je seveda sporno, pa tudi nezakonito. Starši prizadetih otrok bomo storili vse, da država za dobiček svojega podjetja ne bo žrtvovala zdravja naših otrok – to smo pripravljeni storiti tudi za ceno ptic in arheoloških najdišč. 

CI ZaščitimoOtrokePredSevanjem Uroš Vidović, pobudnik Borut Valentinčič, pobudnik 




RUGBY L JUBL JANA 













Na Ovalu v Stanežičah je iz tedna v teden živahneje. V Rugby klubuLjubljana smo ponosni na vedno številčnejšo mladinsko generacijo.Zagnanost fantov na treningih se ne obrestuje le na uspešnih tekmah,ampak tudi v medsebojni povezanosti. Tkejo se prijateljstva, fantjese radi družijo na igrišču in v prostem času. Res je rugby v malidržavi Sloveniji bolj nepoznan in »eksotičen« šport. A tisti, ki rugby začne trenirati, kmalu spozna vrline, ki jih v nekaterih drugih športih primanjkuje. 
Za nas je bila zima kratka: od decembra do februarja so potekalikondicijski treningi v telovadnici s kombinacijo veščin rokoborbeter osvežitve v bazenu. Marca smo se preselili na domače igrišče.Uspešno smo odigrali že nekaj tekem in turnirjev, sredi maja smo se zzmagami vrnili z Dunaja. V začetku junija nas čakajo tekme v Zagrebu,konec junija pa športni festival United World Games v Celovcu, kjer se v več kot 12 športnih panogah pomeri preko 8.000 otrok s celegasveta. Med vikendi, ko ni tekem, si organiziramo teambuildinge ali sepomerimo v oviratlonu ... 
Ne glede na mraz, veter ali dež treningi redno potekajo trikrat nateden ob ponedeljkih, torkih in četrtkih. Morda bi poskusil tudi ti alitvoj prijatelj? V Rugby klubu Ljubljana so najmlajši stari 7 let, nato pavse do 18 let oz. članov. Pridi nas obiskat ob teh dnevih med 17.00 in 
18.30. Lahko nam pišeš na info@rugbyljubljana.si ali nas poiščeš na Facebooku. 

VABILO NA ZAKL JUČEK NOGOMETNEGA KLUBA 

























NK Arne Tabor 69 vabi vse podpornike na zaključek vseh selekcij
17. 6. 2017 od 11. ure naprej na zelenicah kluba v Maksovem gaju. Z nakupi dobitkov na bogatem srečelovu ter dražbo dresa slovenske reprezentance s podpisi vseh reprezentantov boste pomagali klubuk pridobitvi sredstev za postavitev IGRIŠČA Z UMETNO TRAVO, obtem pa boste lahko po simboličnih cenah uživali v kulinaričnih užitkihtaborske peči, ogledu nogometnih veščin taborskih mamic, očetov inotrok, prisostvovali nekaterim kulturnim nastopom ter skupaj s člani kluba doživeli še skrivni obisk znane osebe. Nekaj utrinkov z lanske prireditve, ko se je za žogo s Taborci podilzmagovalec šova Znan obraz ima svoj glas Tilen Artač in ko so taborskemamice skorajda ugnale svoje sinove, najdete spodaj. 
SREČANJE NEKDANJIH ROKOMETAŠEV ŠENTVIDA. 
























V prostorih Centra kulinarike in turizma KULT 316, Prušnikova ulica 74 v Šentvidu nad Ljubljano, so se 4. aprila 2017 zbrali nekdanjerokometašice in rokometaši iz Šentvida. Namen srečanja je bil obuditispomin na igranje popularne igre z žogo v tem kraju.Prvi zametki rokometa segajo v daljne leto 1954, ko je Janez Bonča -Nani ob obiskovanju poklicne gostinske šole v Ljubljani v urahtelesne vzgoje spoznal rokometno igro. Le-ta ga je tako prevzela,da je pregovoril svoje sovrstnike in tudi njih navdušil k igranju teplemenite igre. Rokometnega igrišča niso imeli, so se pa dogovorili zupravitelji nekdanjega Sokolskega telovadišča, da ga s prostovoljnimdelom naredijo. Tu so delovali do leta 1958, ko so infrastrukturnespremembe kraja narekovale selitev telovadišča in igrišča na novolokacijo za zdravstvenim domom oziroma nekdanjo občinsko stavbo.Pod okriljem TVD Partizan Šentvid je bil formiran RK Partizan Šentvidin vključen v tedanja rokometna tekmovanja. Zagnano delo in veseljedo treninga se je obrestovalo. Leta 1961 so se uvrstili v republiškoligo, v kateri so sodelovali dve tekmovalni sezoni. Po izpadu iz le-te seje rokomet igral v conski ligi. Moškim so se priključile tudi mladinke, mladinci, pionirke in pionirji, s katerimi se je igralo v njim primernih ligah in šolskih tekmovanjih. Rokomet se je igral do leta 1987, ko jesledila ponovna selitev društva, tokrat za gostilno Žibert na Trati pri Šentvidu. Rokomet je ob tej selitvi zamrl, uveljavili sta se košarka in odbojka kot tekmovalni šport ter tenis, šport rekreativcev. Omenjenešportne dejavnosti uspešno potekajo pod okriljem Športnega društvaŠentvid-Ljubljana na Bokalovi ulici 14 Ljubljana-Šentvid.Vsi prisotni na srečanju veterank in veteranov so se nostalgičnovrnili v čas druge polovice prejšnjega stoletja. V prijetni družbi, obpregledovanju brošure Kronika rokometa 1954-1987, izdane ob tem dogodku, so obudili spomine in jih povezali v doživete anekdote.Izrečena je bila tudi želja, da bi morda kdo obudil rokomet in mu vrnilprioriteto, ki so jo uživali sami. 
Jože Jager Vabilo! V prostorih Knjižnice Šentvid bo od sredine meseca maja na ogled opis delovanja Rokometnega kluba Šentvid pod okriljem TVD Partizan Šentvid, ki je zaznamoval tedanji čas. S prikazanim gradivom želimo obuditi spomin na rokomet, igran v našem kraju. Naj bo vaš obisk hrama pisane besede usmerjen tudi na panoje in eksponate s področja rokometa. 


in turizma KULT 316 se je udeležila večina veseljem vrnili v minuli čas in obudili nekdanjih igralk. spomine na doživete dni. 



ZVOČNA ZGODBA 

V soboto, 13. 5., smo v glasbenem centru Zvočna zgodba prirediliPomladni nastop. Na njem so nastopili vsi naši učenci od triletnikov do petnajstletnikov. Najmlajši so zapeli štiri pesmice slovenskihskladateljev (C. Preglja, M. Voglar, V. Hrovata in J. Bitenca). Otroci so se spremljali na činelice, kraguljčke in triangel. Nekateri so zapeli tudi solo. Poleg predšolskih so se s svojimi pesmimi predstavili tudi osnovnošolci, ki so zapeli priredbo L. van Beethovna: Hvalnica, novo skladbo mlade slovenske skladateljice A. Celin-Lenarčič: Modernaizštevanka na besedilo Neže Maurer in domovinsko pesem Kjerlastovke gnezdijo F. Miheliča. Nastopa obeh pevskih zborov sta bila prepričljiva in občinstvo ju je nagradilo z glasnim aplavzom.Pomladni nastop so s svojim igranjem obogatili tudi inštrumentalisti,ki so zaigrali kot solisti, v duu, triu in v manjši godalni komorni zasedbi.Vsi nastopajoči so pokazali precejšen napredek v svojem igranju.Tega se veselimo tako njihovi mentorji kot seveda njihovi starši, ki sonapolnili dvorano Ljudskega doma v Šentvidu. 
Novince vpisujemo do 6. junija oziroma do zapolnitve prostih mest.
Ula Ulaga 






MEDNARODNEGA BASKET CUP SARAJEVO 2017 od 14. do 16. aprila 2017: 
DEKLETA SO V KATEGORIJI U13Ž OSVOJILE 3. MESTO IN POKAL; 


FANTJE PA SO V KATEGORIJI U18M OSVOJILI 3. MESTO V SVOJI SKUPINI 
(zaradi slabše medsebojne razlike v koših z ekipama BOSNE in NOVE
GORICE, ki sta nato osvojili 1. in 2. mesto na turnirju)
Mlade košarkarske ekipe deklet in fantov Športnega društva Šentvid – 
Ljubljana še naprej pridno trenirajo in uspešno tekmujejo v ligah KZS.

Športno društvo Šentvid – Ljubljana pa na ŠRC Šentvid na Bokalovi ulici 14 tudi v letni sezoni omogoča vsem zainteresiranim, da se rekreirajo na športnih površinah ŠRC Šentvid (tenis, košarka, odbojka na mivki …). 



pesmi z zborovodjem Klemenom Jerincem. Pevke so izredno vesele, da pod uspešnim zborovodjem zbor napreduje, za kar mu je zbor zelohvaležen. Dvorana je bila veliko premajhna za vse obiskovalce, saj soti zasedli tudi del prostora za nastope pevcev in cel prostor stojiščob stenah in vhodu v dvorano. V goste so pevke povabile tudi moškipevski zbor »Prijatelji« iz Šentvida pri Stični. Na koncu so skupaj obspremljavi harmonike zapeli priljubljeno Slakovo pesem v »Dolini lep, bogat kulturni program, s katerim spodbuja narodno zavednost in domoljubje do domovine. Društvo želi narodni navdih prenesti na mladi rod, saj mladi tudi aktivno sodelujejo na prireditvi. V upanju,da se bo to praznovanje nadaljevalo iz roda v rod, še desetletje inmogoče še stoletje.Prav slavnostna je bila bogata kulturna prireditev na tratici ob cerkvileta 2015 ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na Triglav.Stolp je bil izdelan v Šentvidu leta 1895 po naročilu dovškega župnikaJakoba Aljaža. Izdelal ga je Anton Belec, zelo znani kleparski mojster,ki je bil leta 1898 izvoljen tudi za šentviškega župana.Društvo je tudi zelo dejavno na dramskem področju, saj Teateršentviški vsako leto pripravi novo igro. Tudi letos je pripravilo zelouspešno glasbeno gledališko igro v spomin na našega rojaka LojzetaSlaka z naslovom »En godec nam gode« po knjigi znanega piscaslovenskih pesmi za glasbene ansamble Ivana Sivca, scenarij je napisalRoman Končar, delo režiserja pa je odlično opravil sam predsednikDruštva BPČ Brane Kopač. V Domu sv. Vida je bila razstava o delu in življenju Lojzeta Slaka skozi čas. Razstavo in igro si je ogledal tudiznani, še vedno aktiven pevec Rafko Irgolič, ki je aktivno sodeloval z ansamblom Lojzeta Slaka, na razstavi se je srečal z družino Slak in srečanje je bilo prav prisrčno in ganljivo. Društvo je v enem mesecu pripravilo 10 predstav, na zadnji predstavi je bil tudi ljubljanskimetropolit nadškof Stanislav Zore, ki je imel slavnostni govor. Med drugim je povedal, da vztrajnost vedno obrodi sadove, bilo je zeloslovestno. Vstopnice so bile že po prvi predstavi razprodane za vseh 7predstav, kolikor jih je bilo predvidenih, zato so dodali še tri dodatnepredstave. Društvo bo že v jeseni nadaljevalo z predstavami, vredno si jih je ogledati.Za večletno vsestransko bogato delovanje društva na področjunarodne zavednosti, domoljubja in kulturne dejavnosti v Šentvidu je Mestna občina Ljubljana na slavnostni seji Sveta MOL 9. maja 2017Društvu Blaž Potočnikova čitalnica slavnostno podelila PLAKETOMESTA LJUBLJANE. Iz rok župana sta jo prejela predsednik društvaBrane Kopač in podpredsednica društva Andreja Bečan. DruštvuBPČ iskreno čestitamo in jim želimo še nadalje uspešno delovanje v dobrobit naši Četrtni skupnosti Šentvid.To je prva PLAKETA MESTA LJUBLJANE, podeljena kakšnemu društvu vŠentvidu. Delovanje društva BPČ naj bo vzgled tudi ostalim društvom v Šentvidu. Upamo, da bo podeljena še kakšna plaketa ali nagrada,saj je v Šentvidu mnogo dobrih inštitucij in društev, ki tudi odličnodelujejo.Na slavnostni podelitvi plakete so bili prisotni še Matjaž Briški, MartaKopač in pobudnica predloga Vesna Dejak. Po podelitvi smo skupajveselo nazdravili kar na grajskem dvorišču na Ljubljanskem gradu. (Nasliki) 



Jože Sever 


DATUM  PRIREDITEV  URA  KRAJ  v organizaciji ...  
24. 5.  SRE  Literarni večer s slikarko in pesnico Eli Miklavčič  19.30  Knjižnica Šentvid  Društvo BPČ  
28. 5.  NED  Koncert pred KONCERTOM(od gregorijanskega korala do jazza)  18.00  Cerkev sv. Vida  Dekliški pevski zbor Magistrale  
31. 5.  SRE  Zaključni koncert šolskih pevskih zborov in nastop šolske folklorne skupine  17.00  Ljudski dom  OŠ Šentvid  
1. 6.. 30. 9.  ČET  Kronika rokometa v Šentvidu, razstava  v času poletnega urnika knjižnice  Knjižnica Šentvid  g. Jože Jager, Knjižnica Šentvid  
2. 6.  PET  Gasilska veselica z ansamblom Stil  19.30.1.30  parkirišče za gimnazijo Šentvid  PGD Šentvid  
7. 6.  SRE  »Pesem za zdravje«, letni koncert  19.00  Ljudski dom  Mpz dr. Bogdan Derč Pediatrične klinike v Ljubljani  
8. 6.  ČET  Koncert Kvatropircev z glasbeno skupino skupino M.J.A.V.  20.00  Ljudski dom (vstopnina 10 EUR)  Društvo BPČ  
10. 6.  SOB  Letni koncert  19.30  OŠ Vižmarje-Brod  Žpz Rozka Usenik  
Gasilska veselica z ansamblom Roka Žlindre  19.30.1.30  pred gasilskim domom Stanežiče-Dvor  PGD Stanežiče-Dvor  
13. 6.  TOR  Pod zvezdnim poletnim nebom  19.00  atrij ŠKG oz. v primeru slabega vremena v dvorani Matije Tomca  Glasbena šola Zavoda sv. Stanislava  
14. 6.  SRE  Zaključni nastop učencev inštrumentalistov  18.00  podružnica GŠ Franca Šturma  Glasbena šola Franca Šturma  
15. 6.  ČET  Celodnevno češčenje in slovesna sv. maša s procesijo sv. Rešnjega telesa  19.00  cerkev sv. Vida  Župnija Lj. Šentvid  
17. 6.  SOB  Zakonci jubilanti  16.00  cerkev sv. Vida  Župnija Lj. Šentvid  
Zaključna produkcija šole irskega plesa  20.30  Ljudski dom (vstopnina 5 EUR)  Šola irskega plesa  
18. 6.  NED  Vidova nedelja s slovesno sv. mašo in druženjem po njej  10.00  trata za cerkvijo  Župnija Lj. Šentvid  
21. 6.  SRE  Franetov memorial  17.00 (tekači) 17.15 (kolesarji)  obronki šentviškega hriba  Društvo BPČ  
Proslava ob dnevu državnosti  17.00  Ljudski dom  OŠ Šentvid  
Zaključni nastop učencev inštrumentalistov  18.30  dvorana Doma sv. Vida  Glasbeni center Zvočna zgodba  
22. 6.  ČET  Akademija znanja in ustvarjalnih dosežkov 2017  16.00  športna dvorana Gimnazije Šentvid  Gimnazija Šentvid  
Ritem na parketu (ob zaključku šole, počastitev dneva državnosti)  18.00  velika telovadnica OŠ FRS  OŠ Franc Rozman Stane  
23. 6.  PET  Gasilska veselica z ansamblom Viža (odojek, bogat srečelov)  19.30.1.30  pred gasilskim domom Medno  PGD Medno  
25. 6.  NED  Pozdrav domovini (prireditev ob dnevu državnosti)  20.30  trata za cerkvijo  Društvo BPČ  
26. 6. .30. 6  PON  Poletni oratorij  8.45.16.00  cerkev sv. Vida, Dom sv. Vida  Župnija Lj. Šentvid  
30. 6.  PET  Gasilska veselica z ansamblom Veseli svatje (pod šotorom)  19.00.2.00  igrišče ob OŠ Vižmarje-Brod  PGD Vižmarje-Brod  
1. 7.  SOB  Gasilska veselica z Mambo Kingsi (pod šotorom)  19.00.2.00  igrišče ob OŠ Vižmarje-Brod  PGD Vižmarje-Brod  

Pokrovitelj 24. Šentviških dnevov je Četrtna skupnost Šentvid, medijski pokrovitelj je radio Ognjišče, za fotografiranje je odgovoren Foto Zvone. 
Zahvaljujemo se vsem sodelujočim za njihov prispevek: Dekliškemu pevskemu zboru Magistrale, OŠ Šentvid, g. Jožetu Jagru in Knjižnici Šentvid, Eli Miklavčič, PGD Šentvid, Mpz dr. Bogdan Derč Pediatrične klinike v Ljubljani, Žpz Rozka Usenik, PGD Stanežiče-Dvor, Glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava, Glasbeni šoli Franca Šturma, župniji Lj. Šentvid, šoli irskega plesa, Glasbenemu centru Zvočna zgodba, Gimnaziji Šentvid, OŠ Franc Rozman -Stane, PGD Medno, PGD Vižmarje-Brod. 
Šentvid n
Ad LjubljaNo 













Rok Dolenc, Blaž Kisovec in Klara Verbič, dijaki 4.a oddelkaGimnazije Šentvid, so se pod mentorstvom profesorice Tine Terzićudeležili kreativnega natečaja »top100-student-competition«Nemške turistične organizacije, Goethe-Instituta in VeleposlaništvaZvezne republike Nemčije v Ljubljani. »Bodite kreativni in osvojitepotovanje v prestolnico Bavarske,« je bilo vodilo pri ustvarjalnosti.Ekipe so morale izdelati najbolj izvirno repliko ene izmed turističnih znamenitosti, ki se uvršča na lestvico »TOP 100« najbolj priljubljenihturističnih znamenitosti počitniške dežele Nemčije ali eno izmed






SLAKOVI »GODCI« V PREDSEDNIŠKI PALAČI 






V torek, 2. maja 2017, je bil v predsedniški palači odmevenprotokolarni dogodek. Predsednik države Borut Pahor je podelilodlikovanje, red zaslug za prispevek k uspešnemu razvoju slovenskegaskupinskega športa slovenski moški rokometni reprezentanci, ki jev začetku letošnjega leta osvojila bronasto kolajno na svetovnemprvenstvu v Franciji. 
Na željo predsednika so bili na slovesnosti navzoči tudi mladiharmonikaši in pevci iz Društva Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida,ki so odlikovancem zaigrali in zapeli nekaj Slakovih pesmi iz predstave»En godec nam gode«, katere premiero si je ogledal tudi predsednikBorut Pahor. Gostje so tako lepo zaokrožili častno podelitev priznanjain se na ta način poklonili uspehu naših športnikov. 
Helena Kopač odprtim srcem, širokim nasmehom ter seveda … cvičkom. Na tanačin smo spoznali, zakaj je bila Slakova glasba tako pristna, vesela in se zmore dotakniti globin slovenske duše. Ne gre se torej čuditi, da je harmonika igrala tudi na poti nazaj v Ljubljano, naša grla pa so že »nevemokaterikrat« zapela V dolini tihi. Slaka smo ponotranjili in resnično je postal del nas. 

Manca Razboršek zgradbo v mestnem jedru. Mestni odlok namreč preprečuje gradnjo stavb, višjih od 100 m. To je gotska katedrala z dvema zvonikoma v obliki čebule, ki sta visoka 99 metrov. Sprehod so zaključili na tržnici (Viktualienmarkt), kjer so se prepustili vonjavam hrane in začimb ter uživali v barvitosti münchenske ponudbe. Pozno popoldne so se odpravili na Theresienwiese, kjer je potekal Frühlingsfest. V času poveliki noči se Münchenčani in tudi turisti radi poveselijo na 14 dnitrajajočem prazniku ob začetku pomladi. Zabavali so se na vrtiljakih,si pogledali zabavo z živo glasbo v Bierzeltu ter se ob sončnem zahoduodpravili proti hostlu. Naslednje jutro so se že zelo zgodaj napotiliv živalski vrt Hellabrunn. Leta 1911 ustanovljeni živalski vrt jih jenavdušil z 19.000 živalmi in 750 živalskimi vrstami. Je prvi geološkiživalski vrt na svetu, kjer so živali razvrščene po celinah, od koderizhajajo. Živali so nameščene v velikih ogradah brez ograj ali rešetk. V tem času je bil živalski vrt še posebno živahen, saj se je preko zimeskotilo veliko ljubkih mladičev. Popoldne so se odpravili v olimpijskipark, ki ga je mesto dobilo na račun olimpijskih iger leta 1972. Bogatainfrastruktura omogoča organizacijo največjih kulturnih in športnihdogodkov. Tako so se sprehodili ob »walk of fame«, kjer so odtisirok številnih svetovnih glasbenikov, ki so tukaj nastopali. Mogočniolimpijski stolp, visok 291 metrov, ki je ednina zgradba v mestu in ki presega zvonika katedrale, so si ogledali le »od spodaj«. Z dvigalom sena 190 metrov visoko razgledno ploščad zaradi slabega vremena nisopovzpeli. So se pa sprehodili še do BMW-Welta, razstavno-prodajnegasalona, kjer so občudovali lepe avtomobile in motorje. Preverili so šeponudbo v nakupovalnem središču Olypia-Einkaufszentrum ter seokrepčali s tipično nemško hrano: Currywurst, Bratwurst in Döner-Kebab (le-tega so že zdavnaj vzeli za svojega). Zadnji dan so se odpraviliše v Dachau, kjer so si 20 kilometrov severno od Münchna ogledalispominsko obeležje koncentracijskega taborišča. Pred odhodom protiSloveniji so si vzeli še malo časa in posedeli na Stachusu. 

Sami dijaki so bili zelo spretni, bilo jim je zanimivo in čeprav hodijovsak dan v šolo, niso nikoli opazili kakšne zanimivosti ali ovire na poti.Z delom bomo še nadaljevali ob kakšni drugi priložnosti, ker nismo uspeli vsega dokončati. Prav take informacije znajo biti uporabne za krajane Šentvida.Rezultati našega dela so dostopni na spletni strani:Ovire za gibalno prikrajšane v Šentvidu 
http://www.arcgis.com/home/webmap/viewer.html?layers=c501e330f0e34b 
b7b12404600911d200&useExisting=1
Zanimivosti v Šentvidu 
http://www.arcgis.com/home/webmap/viewer.html?webmap=eb88e876c4904285ac4bf60bba2f27e4 








Opisal vam bom, kako sem preživel Noč knjige 2017, ki je odličnouspela.Okrog 19. ure smo se zbrali pred šolo. Ko smo vstopili v šolo, so bila vrata 1. nadstropja zaklenjena. Učiteljica je z vsemi svojimi ključiposkušala odkleniti vrata, pa noben ključ ni bil pravi. Prišla je čistilka,da nam je odklenila vrata.Na hodniku smo si pripravili ležišča. Nekateri so s seboj prineslinapihljive blazine. Ko smo si uredili ležišča, smo izkoristili uro branja.Prijatelj me je prosil, če mu posodim eno od svojih knjig. Posodilsem mu knjigo Guinness world records 2016. Ker smo bili lačni, smoUnikatna Sanjalnica v Stanežičah je namenjena otrokom od 8. letadalje. Vsak dan bodo imeli otroci toplo malico in kolačke ter čarobnenapitke. Vsekakor vsi bomo vzeli čas tudi za sprehod v naravo, siogledali tudi kakšno razstavo. Ateljejsko delo bo potekalo od 10.00do 16.00 oz. po dogovoru s starši. Kaj potrebujete? Dobro voljo inumetniško oblačilce. Termini: 10. 7. –14. 7. 2017, 17. 7. –21. 7., 24. 7.–28. 7., mesec julij





31.7.–4. 8. 2017, 7. 8. –11. 8., 14. 8.–18. 8., 21. 8.–25. 8., mesec avgustVabljeni v počitniški svet *čvekarije* in ustvarjalne lumpkarije, vzeleno oazo, kjer nam bodo družbo delale ptičice in asistent Pinomopsek. 
Metka Gosar, slikarka in mentorica 

V šol. l. 2015/2016 smo pričeli sodelovati v projektu šolski eko vrt, in sicer pod 
okriljem inštituta za trajnostni razvoj (ITR) in projekta eathink –misli globalno, 
deluj lokalno. 
Opogumili smo se z dvema visokima gredama, ki nam jih je naredil in podaril 

g. Kregar. V gredi smo posadili nekaj zelišč in nekaj sadik paradižnika. Naš pridelek je bil zelo majhen, kajti poskus je bil dokaj slab. Velika mera dodatne motivacije je bilo izobraževanje, ki ga je izvedla ekipa za šolski eko vrt napodružnični OŠ Laze. Ob obisku njihovega vrta in dejstvu, da šola ni sama, ampak da sodeluje celotna lokalna skupnost, smo dobili novo motivacijo za letošnji VELIKI zagon šolskega eko vrta. Na šoli smo organizirali delavno akcijo, ki je potekala v soboto, 25. 3. 2017. S pomočjo staršev, učencev in učiteljev nam je uspelo spremeniti skoraj 100 kvadratnih metrov travnate površine v gredice, ki jih zasajujemo. Semena in sadike so donacije šolskih otrok, pridno pa že pobiramo prve pridelke redkvice. KO SE ENKRAT LOTIMO DELA S SRCEM, SE PRIČNEJO ODVIJATI ČUDOVITE STVARI. Eko šola je v letošnjem šolskem letu 2016/2017 pričela s projektno nalogo za izvedbo šolskih vrtov v okviru Sheme šolskega sadja in zelenjave. Prijavili smo se na projekt. Z malo sreče smo bili izbrani kot šola gostiteljica, kjer bo 

ki podpira ta projekt, nam je podarilo sadike sadnega drevja, semena, orodje 
in gnojilo za vrt. 
Podarjeno smo prevzeli v Vrtnem centru Kalia. 
Odziv učencev je prekrasen; uživajo v samem delu na vrtu kot tudi pri 
pobiranju prvih pridelkov. 
Vrt – kot eko vrt pa še vedno ni dokončan. Postaviti moramo še vrtni 
kompostnik, cisterno za meteorno vodo, hotelčke za žuželke, ptičje hiške, 
narediti moramo oznake za rastline, klopco okoli velikega oreha ter ograjico, ki 
bo naš vrtiček spremenila v zaokroženo celoto. 
Za naslednje leto si želimo izdelati tudi veliko zeliščno špiralo. 
Za vse te načrte bo potrebno še veliko delavnih akcij in dobre volje okoliških 
prebivalcev, staršev in učiteljev, ki nam bodo pripravljeni priskočiti na pomoč z 
delom in materialom (zemlja, les, kamenje).
Želje in ideje so velike, začetek pa tudi že uspešen. 

Za vso dosedanjo podporo se zahvaljujem: 
ITR (eathink), skupini za šolski eko vrt, Ekošoli, društvu DOVES-FEE, Semenarni 
Ljubljana ter seveda staršem, učencem, učiteljem in vodstvu šole. 


Učenci OŠ Šentvid so v letošnjem letu raziskovali problem ogroženosti neto­pirjev, osveščali mlade in iskali inovativne rešitve 
Skupina osmih učencev OŠ Šentvid z imenom Eko Robotki pod mentorstvom Nataše Božič in Nataše Lah že drugo leto ustvarja v krožku FLL (First Lego zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije predstavila na 11. svetovnem zborovskem simpoziju, ki bo julija v Barceloni. Pesem, katere osrednje sporočilo je prošnja za mir v Jeruzalemu, ki so ji dekleta dodala še koreografijo, poslušalcev ni mogla pustiti ravnodušnih. Enako velja za izvedbo venčka legendarnih Queenov in druge dodelane nastope. Letošnji koncert pa je bil poseben še zaradi nečesa. Ob zaključku je dolgoletni zavodski ekonom g. Tone Homar, ki se je letos upokojil, prejel vatikansko priznanje Crux pro Ecclesia et Pontifice za svoje predano delo v zavodu in domači župniji. Priznanje, ki ga podeljuje papež, je g. Homarju izročil veleposlanik Svetega sedeža v Republiki Sloveniji msgr. Juliusz Janusz. V zavodu se že sprašujemo, kaj nam bodo glasbeniki in njihovi mentorji pripravili naslednje leto, ko bo na sporedu jubilejni 25. letni koncert, ki se ga že zelo veselimo. 





Monika Omovšek 

GALA KONCERT DEKLIŠKEGA ZBORA SV. STANISLAVA 








ŠKOFIJSKE KLASIČNE GIMNAZIJE Z GOSTI 
18. aprila 2017 so dekleta Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije skupaj z gosti pripravila čudovit glasbeni večer, ki se je zaključil s stoječim aplavzom skoraj osemstotih navzočih ljubiteljev dobre glasbe. Aplavz je bil nagrada za odlično izvedbo skladb. Ne le dekleta, tudi vsi ostali gostje – duo WildArt, vokalna skupina Ingenium Ensemble in (Z)Mešani zbor ŠKG – so pokazali zavidljiv nivo in občinstvo držali v prijetni napetosti skozi celoten večer, ki ga je domišljeno povezovala Carmen L. Oven. Koncert ni bil le sredstvo za zbiranje finančne pomoči za kritje stroškov poti na 11. svetovni zborovski simpozij, na katerega dekleta odhajajo julija, ampak je bil še veliko več. Odsev mladostne lepote in energije, odpovedi in dela za skupni cilj. 













NA OBISKU V EVROPSKI CENTRALNI BANKI (ECB) 
Skupina dijakov Škofijske klasične gimnazije je pod vodstvom mentorja dr. Tadeja Rifla zmagala na dijaškem tekmovanju Generacija €uro. Kot zmagovalna ekipa iz Slovenije se je udeležila nagradnega izleta v Frankfurt, kjer se je srečala z zmagovalci iz drugih evropskih držav. Dogodek se je začel s skupnim zajtrkom. Na sedežu Evropske centralne bankese je slovenska skupina najprej srečala z bivšim dijakom Škofijske klasične gimnazije, dr. Timotejem Homarjem, ki dela na področju nadzora bank. Sledilo je kosilo in ogled glavne stavbe, nato pa še prireditev ob izidu novega bankovca za 50 €. Popoldne so za udeležence organizirali tudi ogled mesta. Drugi dan je bil bolj izobraževalno naravnan, saj so imeli že zjutraj predavanje 
o nadzoru bank v EU in pogovor s strokovnjaki. Po skupinskem slikanju in kosilu je sledil vrhunec dvodnevnega izleta, in sicer pogovor s predsednikom ECB Mariem Draghijem, ob sklepu dogodka pa še podelitev priznanj. 






KOTIČEK ZA NA JMLA JŠE 









MARJETA BILBAN 
Pozdravljeni, dragi mladi bralci. Šolsko leto gre h koncu. Pred nami je veliko lepega. Prihaja poletje in z njim tudi počitnice. Naša država bo 
praznovala rojstni dan. Dopolnila bo 26 let.
Vreme nas kar vabi, da gremo v naravo. Tam je veliko lepega za ustvarjati. Narava se nam ponuja kar sama. Samo videti moramo.
Napnimo možgane in naj vsak izmed vas tele uganke ugane: 

Lučke v travici prižgane,
dvignejo se nad poljane.
Kadar jih v roko uloviš – 
prstkov si ne osmodiš. AKČINSERK 

Modro in mirno 
neskončno se zdi, 
s plimo, oseko,
raste, kopni.
EJROM 

Na dnu morja
maček čepi,
za njegov rep
se ladja drži.
ORDIS 
(vir slik in besedil: internet)
Poveži z ustrezno sliko. 





Ste hitro rešili, kajne? Saj vem, da znate in zmorete veliko. Pa pojdimo še
malo v naravo, kjer nas čaka naravni material. Naredimo nekaj iz gline, lahko
tudi slanega testa, lesenih koščkov in mahu.
Slano testo izdelaš iz enega lončka soli, enega lončka moke in počasi dodajaš
vodo. Po želji ga lahko obarvaš s tempera barvo. 

Za delo potrebujemo: 
-glino (slano testo), 
-kamenček za oči, 
-mah, palčko za modeliranje (modelirka), 
-lesene koščke, 
-podlago za sušenje mojstrovine, 
-mah, praprot, trave …(po želji). 

(vir: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com) 

V gozdu najdeš veliko zanimivih rastlinskih oblik. Podrast je v poletnem času polna nenavadnih oblik. Sprehodi se in jo naberi. Spotoma poberi
še lesene koščke vej. Ne uničuj drevja. Poberi po tleh.
Doma si pripravi delovni prostor tako, da ga primerno zaščitiš.
Iz gline (slanega testa) oblikuj obraz svojega priljubljenega junaka.
Lesene koščke vej, kamenčke, rastline (za brado, lase …) vstavi v še mehko oblikovan obraz s pomočjo modelirke ali lesene palčke. Pusti nekaj
ur v senci, da se izdelek posuši.
Izdelek lahko krasi vrt, tvojo sobo ali pa kar pročelje tvojega doma. To pa prepuščam tebi. 

Dragi moji najmlajši, leto je okoli. Med počitnicami uživajte in se spočijte. Poskrbite za svojo varnost. Uporabljajte zaščitna sredstva za gibanje
na soncu, po gozdu …Pazite tudi na cesti! Ukvarjajte se čim več s športom in ne pozabite na ščitnike, čelade, ustrezno obutev … 
Do jeseni pa še vseeno malo pomislite tudi na šolo. Takrat se tudi ponovno srečamo v našem kotičku.
Lep pozdrav iz uredništva. 


Š
entvid n
Ad LjubljaN
o 

– otrokom vseh področjih. 
Poleg osvežitve angleškega jezika, kar je pred začetkom novega šolskega leta nadvse dobrodošlo, otroke ozaveščamo tudi o življenju v skupnosti, jihseznanimo z zanimivimi državami, hobiji in športi, vsako leto obiščemo Šmarno goro in jemo lokalno pridelano hrano. Letos se nam obeta novost in ob svoji mini obletnici vrata odpiramo tudi najmlajšim šolarjem. Teden angleščine torej ni več namenjen samo otrokom od 5. razreda dalje, temveč tudi prvošolčkom. Znana pa sta tudi že termina, v tednu med 14. in 18. avgustom 2017 bodo z nami učenci od 5. do 9. razreda ter srednješolci, v tednu med 21. in 25. avgustom pa učenci od 1. do 4. razreda. Medse tako vabimo vse otroke, ki bi se radi našega tedna udeležili, pa tudi vse tiste, ki bi želeli na kakršen koli način prispevati k izpeljavi tedna. Z nami lahko delite svojo potovalno izkušnjo, nam prikažete umetnost, s katero se ukvarjate ali morda le veste za kakšno zanimivost in bi jo želeli deliti s prihodnjimi generacijami. Več o nas lahko izveste na spletni strani http://tedenanglescine.pgdmedno.si/ ali na FB strani Teden angleščine v Mednu. Za vsa vprašanja pa nam lahko pišete na prijave.medno@gmail.com ali pokličete na 051 243 128. Veselimo se snidenja z vami, 
Ekipa TA 











15. OLIMPIJADA KATOLIŠKIH ŠTUDENTSKIH DOMOV 
Na 15. olimpijadi katoliških študentskih domov, ki jo je v aprilu organiziralŠtudentski dom Janeza F. Gnidovca v Zavodu sv. Stanislava, so sodelovali študenti in študentke devetih katoliških študentskih domov iz Kopra, Maribora 
Dogodki 
in Ljubljane. 
Letos je tekmovalo kar 36 ekip, od tega 19 ženskih in 17 moških. Študenti in 
študentke so se med seboj pomerili v košarki, odbojki, nogometu in namiznem 
tenisu. Največja konkurenca je bila pri odbojki deklet, kjer se je za zmago 
bojevalo kar 10 ekip. 
Olimpijada pa ni bila le športno in družabno srečanje, ampak tudi dobrodelno. 
Med tekmovanjem je potekal dobrodelni srečelov z bogatimi nagradami,
zbrana sredstva pa so namenili sirotam iz sirotišnice v Varešu v Bosni. Že v 
sami pripravi na srečanje pa so po študentskih domovih zbirali svinčnike za 
Madagaskar in zamaške za deklico Laro, ki ima mišično distrofijo. 













DAN ODPRTIH VRAT V ROMSKEM 

s predstavniki romske skupnosti, ki se je v prostorih vrtca na Brodu. Srečanje je bilo 
iskanju načinov, kako doseči boljšo vključitev romskih otrok v vrtec in osnovno šolo, saj je prav to porok uspešne integracije prebivalcev romskega naselja v skupnosti ČS Šentvid. Naslednja v seriji čajank se bo zgodila 24. 5. 2017, tokrat kar v samem romskem naselju, na prostem, kjer je del organizacije zaupan tudi prebivalcemromske skupnosti. Čajanke se bodo udeležili ravnatelji šol in vrtcev ČS Šentvid, predstavniki CSD in ostalih deležnih inštitucij. Na čajanki bomo spregovorili 
o možnosti organizacije „Dneva odprtih vrat“, piknika v mesecu juniju, ki bi se odvil v romskem naselju Strojanovih. Do zaključka redakcije glasila podrobnosti o načrtovanih dogodkih še niso znane. Obvestilo o dogodku bo prišlo po ostalih sredstvih javnega obveščanja, vabljeni pa bodo predstavnikiMOL, predstavniki inštitucij, društva in prebivalci ČS Šentvid. 





V okviru prostovoljstva in medgeneracijskega povezovanja na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana vas vabimo na brezplačnoračunalniškodelavnico.Potekalabovsredo,31.maja2017,od14.00do15.30vračunalniškiučilnicivCentrukulinarikeinturizmaKULT316naPrušnikoviulici74vŠentvidu. DelavnicobovodilaučiteljicaračunalništvanaBICLjubljana,pridružilipasebodošenjihovištudentiindijaki.Temebodoprilagodili zanimanju in predznanju udeležencev (e-pošta, oblikovanje fotografij) in vam zagotovili, da se v sproščenem vzdušju naučite kaj novega.Prijaviteselahkodo30.majapotelefonu012807606,kjersmodosegljivitudizavečinformacij.Lepovabljeni! 


kulturnimnastopomterskupajsčlaniklubadoživelišeskrivniobiskznaneosebe. 


TEDEN ANGLEŠČINE V MEDNU 2017 


























Kraj:GasilnidomMedno 
-1.termin:14.–18.8.2017(zasrednješolceinučenceod5.do9.razreda) 
-2.termin:21.–25.8.2017(zaučenceod1.do4.razreda)
Prijavezbiramodokoncajulijaprekospletnestranihttp://tedenanglescine.pgdmedno.si/. 





DOGODKI V KAJAK KANU KLUBU TACEN 


























EVROPSKOČLANSKOPRVENSTVO od31.5 do 4.6.2017 SLOVENSKIPOKALZAMLAJŠEKATEGORIJE10.6.2017 KAJAKŠOLA(fantjeindekletaod7-11let)–popoldanskitečaj: 
12.6.–23.6.2017,28.8.–8.9.2017terpodogovoruKAJAKAŠKEPOČITNICE(fantjeindekletaod6-12let)-celodnevnošportnovarstvo -26.6.–30.6.2017,3.7.-7.7.2017,28.8.-31.8.2017terpodogovoru. 


ZaVOd SV. STanISLaVa VabI: 



• 
naTRADICIONALNIKONCERTPODZVEZDNIMNEBOM,vtorek13.6.2017ob19.uri 

• 
v JEZIKOVNO ŠOLO JANKA MORDA od 3. do 9. julija v Zavodu sv. Stanislava, ki je namenjena osnovnošolcem, ki bodovletošnjemšolskemletukončali6.,7.,8.ali9.razred.Večinformacijnapjs@stanislav.si	 





Včasupoletnihpočitnicselahkopridružišskupinipoletnihbralcevtako,da30dnivsakdanpolurebereškarkoli:knjige,stripe,časopisnečlanke,revije,recepte.
• NAJPOLETAVCI: 

Če šteješ vsaj 13 let in ne več kot 16 in si včlanjen v Knjižnico Šentvid ali v drugo knjižnico Mestne knjižnice Ljubljana, se poleti pridruži NajPoletavcem – najstnikom,kisonajboljšipoletnibralciinsplohnajnajnaj.Medpoletnimipočitnicamipreberi3knjigeinnjihovenasloveteravtorjeskupajssvojimipodatki oddajvspletnemobrazcu.
• MAČEK V ŽAKLJU: 

VKnjižniciŠentvidpripravljamoskritapoletnabranjaMačekvžaklju,kiponujanekolikostarejšoliteraturo,agrezamed.Bralcisiizposodijozapakiranevrečke 
poizboruknjižničarjainšeledomaugotovijo,kajsodobili.Paketisooblikovanipozvrsteh,namenjenisootrokom,mladostnikominodraslim.Izposojatrajatri 
tedne,zmožnostjopodaljšanja. 

VPOLETNEMČASULAHKOKNJIŽNICOOBIŠČETEvponedeljekinsredomed8.in15.urotertorek,četrtekinpetekmed12.30in19.30(veljaod26.6.do26.8. 
2017).
Kobosteizbiralipočitniškobranjealizagrabili'Mačkavžaklju',najsevamokopomuditudinarazstaviKRONIKAROKOMETA(1954–1987)VŠENTVIDU. 

ČETRTNA SKUPNOST ŠENTVID VABI 


V SObOTO, 9. SepTembra 2017,
NA JESENSKO SREČANJE ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENVID 2017