Glasilo krščanskega delovnega ljudst-va
Iztiaja vsak Četrtek popoldne; t tlučajn pras-»H»o dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari Ivo 2/1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo
Posamezna ttevllko Din 1*00 — Cena:
Dtn 5--, u Četrt leta Din IS*-, M pol leta Din : Inozemstvo Din 7'~ (meseCno) — Oglasi po dogovoru
1 jnesec ■ I 30--; ca H logovoru II
Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, KolportaKnl oddelek, Polfanskl nasip St- 3 — Rokopisi se ne vročajo
A. K.:
Obnova po cerkvi.
(Cerkvena občestvenost.)
Vseuč. prof. dr. Franc G r i v e c, znamenit učenjak za cerkveno zedinjenje, je napisal v majski številki »Socialne misli« zelo zajem-ljivo razpravo pod1 istoimenskim naslovom in poudariti hočemo nekatere glavne misli.
V današnjih dneh, ko toliko čujemo o duhovnem prerodu, si velikokrat niti ne predstavljamo, kako naj se ta prerod izvrši. Temeljna misel dr. Grivceva, ki v tako osebni zadevi kot je duhovna obnova posameznika in širših plasti, lahko ta ali oni zaide na stranpot, je: »Vodilne ideje verske obnove so v živi zvezi z idejo cerkve.« Pravo krščanstvo je istovetno s cerkvijo. Edino pravi kažipot, ki ne more nikdar pokazati napačne smeri, je: cerkev.
Kristus, ki je oznanjal vero notranje prenovitve, je ustanovil cerkev kot vidno socialno kraljestvo, ki je živ organizem in prejema življensko moč in silo iz Kristusa, kakor mladika iz trte.
Najbistroumnejši teolog, apostol Pavel, je istovetil cerkev s Kristusom: da je torej preganjal Kristusa, ko je preganjal cerkev. Takšno je bilo Pojmovanje v prvih krščanskih stokih. Kraljestvo božje (cerkev) je mistično telo Kristusovo, kristjani so udje Kristusovega telesa — cerkve. Vse to pojmovanje je bilo lastno cerkvenim očetom, potrjevali so ga cerkveni zbori in je najodličnejši izraz cerkvene liturgije.
Prvi kristjani so se živo zavedali, da so kot člani cerkve eno s Kristusom. Zavedali so se, da cerkev ni samo pravno urejena družba, marveč tudi nadnaravno živ organizem, nadnaravna vzajemnost, solidarnost, skupnost, občestvo. Apostol Pavel pravi, da so bili vsi enega srca in enega duha; med njimi ni bilo ubožnih, ker so bogatejši prinašali prispevek »k nogam apostolov in se je delilo vsakemu, kakor je kdo potreboval«.
Prvi kristjani so se živo zavedali cerkvene občestvenosti. Središče cerkvenega življenja je evharistična liturgija. Tu smo vsi ena družina v Kristusu, bratje in sestre, kakor lepo nazivlje duhovnik pri sveti maši vernike.
Cerkev pa ni samo voditeljica, marveč zlasti mati vernikov. Ne odločujejo naravne vezi podložnikov, marveč nadnaravne žive vezi otrok božjih, po sv. zakramentih, po milosti, ki poteka iz teh najbogatejših, Vsem dostopnih virov.
V cerkvi je najidealnejša enakost, bratstvo, svoboda! Najpreprostejši, vernik more postati visok zastopnik cerkvene oblasti in more tako vplivati na vso cerkev in jo poživljati v zvezi s Kristusom. O tem izpričuje zgodovina. Lepo pravi na tem mestu prof. Grivec: »Čim bolj so posamezne osebnosti združene z Bogom in čim čistejše so, tem večja je moč in veličina cerkve.«
Vsa nadčloveška moč cerkve izvira ravno v tej tesni zvezi s Kristusom. Zato je globlje umevanje cerkve m življenja s cerkvijo vodilna ideja verske in nravstvene obnove današnjega človeštva. Vsa razna narodna M socialna nasprotstva bi "morala iz-lečiti katoliška in krščanska internacionala ob pravem pojmovanju cerkvenega življenja.
To so tudi že poudarjali papeži Leon XIII., Pij X., Benedikt XV. in pii XI. Dr. Grivec omenja tudi članek »Proti kapitalizmu«, ki je izhajal le-
tos v »Pravici«, kjer je tudi močno poudarjena duhovna obnova po cerkvi.
Na teh principih' temelji danes zlasti mladinsko gibanje v Belgiji, Franciji in Italiji. Vodivne ideje so:
1. Verska obnova in poglobitev v Kristusu po Kristusu, po cerkvi in po življenju s cerkvijo.
2. Delovanje za izravnavo velikih socialnih nasprotij med delavstvom in med drugimi stanovi.
3. Bratski sporazum in edinost med narodi, pred vsem med. katoličani, med kristjani in naposled med vsemi narodi.
Te vodivne ideje mednarodnega mladinskega gibanja prihajajo tudi med slovensko akademsko in dijaško mladino in le želeti je, da bi dobilo čimprej določnejše oblike in delo.
Do tu dr. Grivec. Naj zlasti naše delavsko mladinsko gibanje zajame ta idejni tok, da bo idejno bogato moglo ustvariti močno črto proti socializmu, ki je brez cerkve, oziroma proti cerkvi.
Da bi se po naših delavskih organizacijah ta duh cerkve še bolj okrepil, naj bi naši delavci (delavske knjižnice) pridno segali po dr. Griv-čevi knjigi »Cerkev«, ki nam bo prebogat vir in donos k naši krščanski delavski ideologiji in pa k milosti bogatemu življenju po cerkvi.
Političen pregled.
Položaj. Vsa politična javnost je z največjo nestrpnostjo pričakovala debato o korupciji, ki je bila 14. maja. Prvič se je na ta dan zgodilo, odkar obstoji naša jugoslovanska država, da je vlada ob glasovanju dobila nezaupnico in padla v parlamentu. Nad vse težko pričakovana krfza se je pričela in vse je pričakovalo, da se bo končaila tako, da se bo smer notranje politike .spremenila. Toda vsa ta pričakovanja so padla v vodo. Stje-pan Radie, 'ki je s svojim vetrajaštvom prizadjal naši notranji politiki že toliko škode, je to pot napravil najsra-motnejši korak. Iz nerazumljivih razlogov ni hotel prijeti orožja, ki mu je bilo na dlani in da bi moško stopil v krog opozicije, ki bi z njegovo pomočjo z lahkoto dobila vodstvo države v svoje roke. Radikalni klub se je namreč razcepil. Ljuba Jovanovič je izstopil in z njim 11 poslancev. Osnoval je lasten klub. Radie je raje šel pod sramotnimi pogoji znova v vlado in s tem pokazal, da je njegov boj proti korupciji samo pena in prazna vreča.
Mažarska. Pred parlamentom se vrši razprava o ponarejevalski aferi. Vladni krogi skušajo celo zadevo kolikor mogoče zakriti in potlačiti ali pa jo opravičiti z domorodnimi frazami.
Nemčija. Nemška vlada je odstopila. V parlamentu je dobila nezaupnico. Novo vlado sta sestavljala dr. Gessler in dr. Marx. Vendar pa se je kriza rešila na ta način, da je pred-sec^iik Hindenburg enostavno imenoval dr. Marxa za predsednika in potrdil dosedanje ministre.
Maroko. Pogajanja med Rifanci in Francozi so se prekinila in ljuti boji se že vrše. Po nekaterih poročilih francosko-španske čete zelo naglo prodirajo v notranjost rifanske dežele, po drugih pa Rifanci dobro garbajo Špance. Najbrž bo od vsakega poročite nekaj resnice.
Romunija. Koncem maja se bodo vršile v Romuniji volitve v parlament in za senat. Teh volitev pričakuje zunanji svet z veliko napetostjo. Na Romunskem je namreč dosedaj vladala
reakcija in absolutizem v najostrejši meri. Volitve se bodo najbrž vršile v ^senci bajonetov, zato se tudi položaj "v parlamentu ne bo spremenil, lahko pa še poslabšal.
Na Poljskem je izbruhnil 13. maja vojaški puč. General Pilsudski je izrabil nezadovoljstvo z novo vlado, katero je sestavil Witosz, pridobil zase nekaj garnizij vojaštva in zasedel Varšavo. Vlada je bila naenkrat brez moči, ker je Pilsudski prekinil vsako zvezo z deželo. Generalu Pilsudske-mw se je pridružilo tudi socialistično delavstvo. Vlada se je zatekla v palačo Belvedere, katero pa so osvojile uporne čete. Nekaj ministrov je pobegnilo z aeroplani, druge pa je dal Pilsudski aretirati. Šele ko je vlada uvidela, da je popolnoma brez moči, je odstopila in se udala premoči upornega vojaštva* Odstopil je tudi predsednik republike Wojciechowski in izročil vse posle predsedniku parlamenta Rataju. Takoj v soboto zvečer je bila sestavljena že tudi nova vlada, kateri načeluje univ. prof. Bartel, predsednik Delavske stranke. Zadnja poročila zopet pravijo, da se čete, ki se niso hotele pridružiti Pilsudske-mu, zopet zbirajo in pripravljajo na nov pohod proti Varšavi. Pričakovati je novih bojev. Witoszeva vlada je bila sicer sestavljena iz skrajne desnice, vendar je način njene odstavitve potom male peščice generalov za naš čas precej nenavaden. Taki slabi zgledi dajo poguma podobnim eksperimentom tudi drugod. Sicer pa je pisati o generalih jako previdno!
V Ženevi so se pričele zopet priprave za novo razorožitveno konferenco. Zastopniki 20 držav so navzoči. Le škoda, da zborovavce premalo motijo vojna poročila iz maroške in sirske fronte, poročila o novih milijardah, katere izdajajo države za moderno oboroževanje, za nove kemične tovarne, ki raziskujejo še smrtonos-nejše pline, kakor jih je iznašla vojna. Če visoki svet tako hitro pozablja na svetovno vojno, delavstvo tega ne bo storilo. Vedno večji je krog onih, ki se resno pridružujejo geslu: Vojna vojni!
Angleški rudarji vztrajajo.
Splošna stavka v Angliji je nenadoma končala. Generalni odbor strokovnih organizacij, ki je imel popolno pooblastilo, da vodi boj do konca, je omagal. Zbal se je, da bi delavstvo, ki večinoma ni revolucionarno, po nekaj tednih moglo celotni položaj kvečjemu še poslabšati, ker je bilo število prostovoljcev že itak tako veliko, da je vlada mogla vzdržati najnujnejši promet. Zato je generalni svet po dolgih neoficielnih posredovanjih Delavske stranke in enega dela liberalne stranke sprejel predlog Samuelov za pogajanja in ukinil sklep o generalnem štrajku.
Rudarji1 so se energično takemu predlogu za mir uprli. Nastal je resen konflikt z glavnim odborom strokovnih organizacij. Toda glavni strokovni odbor je kljub temu kapituliral in tako so ostali rudarji sami v boju in vodijo stavko dalje. Rudarska organizacija je najmočnejša in najenotnejša, zato j|e pripravljena peljali svoj boj do konca. Ve tudi, da vlada brez rudarjev nikakor ne more rešiti krize, ker ji ne bo mogoče potom prostovoljcev organizirati dela, kakor je to mogla v prometni službi. Za rudarje je kompromisni predlog Samuelov popolnoma nesprejemljiv, ker še od daleč ni rešena kriza, tudi, ako bi rudarji pristali na znižanje plač.
Temelji za nova pogajanja so sedaj sledeči: Podjetniki prekličejo iz-prtje rudarjev in vlada se zavezuje, da bo za čas pogajanj še nadalje subvencionirala rudarsko industrijo. Za podlago rešitve krize naj služi predlog rudarske komisije, da se rudniška polja nacionalizirajo, reorganizira vsa rudniška industrija in neaktivni rudniki zapro. Stališče rudarjev k mirovnim predlogom je dosedaj še neznano. Vsi zastopniki rudarjev se bodo zbrali na plenarno sejo v četrtek, kjer bodo zavzeli stališče k pogojem. Vendar poročila iz nekaterih rudarskih zborovanj povedo, da so po nekaterih krajih delavci že odločno od^ klonili Baldwinovo posredovanje. Tudi podjetniki bodo sklepali o vladnih predlogih šele v četrtek.
Kam se steka naš denar?
Vse delavstvo, ki je zavarovano za bolezen pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev, plačuje za borze dela 5 odstotkov bolniškega prispevka. Ta denar je namenjen prvič za vzdržavanje borz dela, ki naj bi vodile organizacijo dela, preskrbovale brezposelne z novim delom, organizirale preseljevanje itd. V drugi vrsti pa je ta denar namenjen v podporo brezposelnim. Kakor znano je pred kratkim vlada ukinila pri nas borzi dela v Murski Soboti in v Mariboru. Tudi ostale borze dela so brez večjih kreditov, ta'kb da je njih delo silno otežkočeno in skoraj brezplodno. Najhujše je pa še to, da danes naši brezposelni, katerih število stalno narašča, ne dobivajo prav nobenih podpor za brezposelnost od državnih borz dela. Delavstvo se upravičeno vprašuje, zakaj plačuje svoj prispevek za borze dela, v kakšne namene se uporablja ta delavski denar, kam se steka in tudi v kaki višini je delavstvo do danes prispevalo za borze dela svoje prispevke.
Da bo naša javnost informirana, kako se dane® naše delavstvo izkorišča, koliko delavskega denarja se je zbralo do danes za podporo brezposelnim od delavcev samih in kje leži ta denar, hočemo v naslednjem podati nekaj številk.
V Sloveniji je bilo nabranih prispevkov za borze dela 1923: 763.545 Din 37 p, 1924: 1,351.603.53 Din, 1925: 1,700.422.92 Din, 1926 db 1. majja:
600.000 Din, torej skupaj 4,415.571 dinarjev 82 para. Za vso državo pa je bilo nabranih do 1. maja 1926 skupaj
26.500.000 Din. Verjetno pa je, da okrožni uradi za zavarovanje delavcev gotovega dela pobranih prispevkov še niso preodkazali državni hipotekami banki, tako da bo konto borz dela pri tej banki za par milijonov manjši od vsote nabranih prispevkov.
Iz navedenega je razvidno, dia leži samo slovenskega delavskega denarja v hipotekami banki v Belgradu okrog 4 in pol milijona dinarjev, ki ne služi svojemu namenu. Vsaj kolikor je nam znano, se ti prispevki dosedaj v svoj namen niso uporabljali. Z ozirom na akutno brezposelnost je nujno potrebno, da se začnejo nabrani zneski uporabljati, in sicer predvsem za organizacijo dela, v drugi vrsti pa za podpiranje najbolj potrebnih brezposelnih.
Neodpustljiva krivica je, ki jo1 s tem prizadeva vlada delavstvu, da od njega pobira težko prislužen denar, ki naj ga delavstvo plačuje za slučaj svoje največje potrebe, a ta denar se v pravi namen delavstvu v najtežjih dneh ne izdaja in se izdaja
v bogve kakšne namene. Proti takemu postopanju naše vlade mora delavstvo vse države dvigniti svoj odločen protest, našk poslanci brez izjeme, četudi pripadajo raznim strankam, naj zastavijo vse svoje sile, da
se reši naš delavski denar v pravi namen, vsa jugoslovanska javnost pa mora podpirati borbo delavstva proti takemu krivičnemu postopanju vlade z delavstvom in njegovim denarjem.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Iz centrale.
Vsem zvezam in skupinam J. S. Z.!
Uradne ure glavnega tajništva Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani so od 15. t. m. do nadaljnjega ob delavnikih od! 8 dopoldne do 2 popoldne. Poleg tega je glavni tajnik na razpolago strankam po možnosti tudi od 6—7 zvečer. — To naj upoštevajo oni, ki pridejo v Ljubljano. — Tajništvo J. S. Z.
Zveza tovarniškega delavstva.
Jesenice. Naš socialistični glavni obratni zaupnik je komaj prišel do sape, ko mu je naznanila skupina SZTD, da se ne strinja z njegovim delovanjem. Z osebami in pričami mu lahko dokažemo, katerih delavcev ni hotel vpisati v brezposelno listo in katerim je pred1 nosom zaloputnil vrata. In še več drugega mu lahko do-
kažemo! Zato najKpometa pred svojim pragom. Tarna po nekem zavijanju in šikani od vodstva kot glavnega zaupnika in če tukaj sumi ljudi od naše skupine, ga pozivamo, da pride z imeni in dokazi na dan, da pa sumnja leti na njega radi strankarskega delovanja, je pa krivda, da obratni zaupniški zbor še ni imel prilike sestati se kot celota in premo-triti današnje slabo stanje delavstva, te sestanke pa sklicuje po našem mnenju glavni zaupnik. Na druge grožnje, katere navaja, mu pa svetujemo, da na dan ž njimi, da bomo vedeli, koliko je v njem poštenega in pravičnega dela in koliko hinavščine. Mi smo pripravljeni. Če pravi, da dela za naše ljudi, mu svetujemo, da ima do neorganiziranih ravno toliko dolžnosti kot mi in z enakimi slučaji mu tudi lahko postrežemo. — Dopisnik po nalogu odbora SZTD.
I. kongres kršč. soc. delavske mladine v Celju.
Krekova mladina je zrastla v času, ko je stalo naše delavstvo najbolj osamljeno med sloji našega naroda. Duh modtemega časa, ki ni oddaljil le človeka od človeka, temveč je med ljudmi ubil čut solidarnosti in odgovornosti vsakega posameznika za celoto, je tudi med posamezne ljudske sloje zanesel boj. Delavstvo, ki mora nositi pri tej razkosanosti in z materializmom ter sebičnostjo prepojeni družbi najtežje breme, je ostalo v tej razcepljenosti najbolj pozabljeno. Toda ostalo je kljub temu in mogoče rav-# no zato najmočnejši nositelj klicov po prerodil človeške družbe, najmočnejši nositelj novega duha, ki mora obenem z reformami družabnega reda zmagovati v posamezniku. In kakor vedno je bila tudi sedaj mladina prva, ki je začutila dih novega življenja, začutila v sebi borbeni ogenj, da dvigne čelo in stopi v prve vrste borcev za novo dobo.
Naša krščansko socialistična delavska mladina si zato ni postavila za cilj zlasti po industrijskih krajih velikega števila članov, ki bi s svojimi nastopi in zunanjimi manifestacijami hoteli imponirati nasprotnim organizacijam. Ona gre globlje! Postati hoče vzgojno občestvo, ki preko vsakdanjosti dnevnih vprašanj, vidi važnost predVsem v klesanju novega človeka, v vzgoji socialno čutečega posamez-f nika. Ker ji je cilj graditi temelje novi kulturi, zato ne more iti preko dejstva, da je razen socialnih reform danes potreba predvsem novih osebnosti, človeka, ki ne bo o nesebičnosti razpravljal, ki bo sam nesebičen, požrtvovalen, globoko čuteč do bližnjega, ki bo bolj kot sebe cenil svojega bližnjega, ki bo poleg svojih imel čut
tudi za potrebe svojega tovariša, ki bo čutil odgovornost ne le napram samemu sebi, temveč tudi za vse to, kar se godi krog njega.
Tega duha hoče vliti Krekova mladina delavskemu mladinskemu gibanju. Danes vlada denar, stroj, materija ubija človeku dušo. Civilizaciji je podložna kultura. Zato si hoče duša zopet priboriti prostost; da bo vladal zopet duh nad materijo. Hoče se nam osebnosti, katoliškega človeka, ki mu vera ni le nazor, ki mu je dejanje, življenje. Brez tega je vse reformator-stvo zunanjega gospodarskega reda le novo prepleskanje starega poslopja!
V tem duhu se bomo zbrali Kre-kovci v Celju. To bo praznik naše misli. Ne bomo manifestirali na zunaj, zbrali se bomo zato, da pogledamo eden v drugega, koliko je v nas živega duha. Da bomo potem v prihodnje še močnejši!
SPORED:
Sobota 12. junija 1926.
Ob 3 popoldne v mali dvorani Narodnega doma delegatsko zborovanje:
1. Otvoritev.
2. Sedanje stanje »Krekove mladine« (Srečko Peterlin).
3. Gospodarski in kulturni položaj delavstva v naši državi (narodni poslanec France Kremžar).
4. Delavska prosveta in »Krekova mladina« (referenta prof. Evgen Jarc in Marjanca Rozmanova).
5. Skrb za delavsko mladino (Avgust Cvikelj).
Nedelja 13. junija 1926.
Ob 8 sv. maša v cerkvi sv. Danijela, pri kateri poje pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva v Celju.
Po sv. maši odhod na manifestacij-sko zborovanje.
Ob 9 manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma.
1. Otvoritev.
2. Kaj smo in kaj hočemo (urednik France Terseglav).
3. Delavstvo in naše razumništvo (dr. Josip Puntar in akademik Mirko Jeršič).
4. Naše delo v bodočnosti (nar. poslanec dr. Andrej Gosar).
Popoldne se vrši velika delavska 'veselica pri g. Janiču na Babnem z raznovrstnim sporedom. Pri veselici sodeluje godba Jugoslovanskih železničarjev v Celju.
Krekovci ! Pridite na naš kongres vsi! Smatrajte udeležbo v Celju za svojo srčno in častno zadevo!
Slovenska delavska mladina, ki še nisi organizirana v naših vrstah in ti je program krščanskega socializma nepoznan, tudi ti si iskreno vabljena in dobrodošla!
Slovenski k r š č a n s k o- s o-cialistični delavci! Za nedeljo 13. junija vas vabimo, da se v čim večjem številu udeležite manife-stacijskega zborovanja, da bomo rama ob rami čimprej izvojevali svoje pre-upravičene delavske zahteve!
Pripravljavni odbor.
Rudarsko vprašanje.
Zagorje, 16. maja.
Po revirjih tavajo možje povešenih glav. Zdravi ljudje, pa nimajo dela. Rod naše bogate zemlje strada... V soboto so prejeli plačo, miloščino z bogatinove mize! 400 Din za ves mesec. Toda ti so še srečni, nekateri so prejeli še manj. To je cigansko življenje. Kamor stopiš, kamor pogledaš, povsod strah, skrb in nejevolja. Gostilne so prazne, prodajalne prazne, v hišah vlada obup. Še otroci niso več živahni kot nekoč. Kruha ni. Zdrave, tečne hrane manjka. Kam gremo, kaj bo? Obljubam nobeden več ne verjame. Vera v izboljšanje položaja je pokopana. V Belgradu ne vedo za slovenske rudarje. Tam se kregajo za ministrske sedeže, trboveljskemu rudarju pa izmozgava družba zadnjo odpornost. Ministri so obetali intervencijo, obljubili komisijo, pa je vse pri starem. Po revirjih pa šušljajo, da dobimo vojake. Bolje je, da naše revščine ne vidijo tuji vojaki. Škoda, da bi raznesli po svetu vest o suženjstvu, ki ga je poživila milijonska družba v kulturni državi v 20. stoletju. Za de-.lavca ni treba vojakov. Trboveljska družba je lahko prepričana, da bodo mirni. Potisnjeni so tako globoko, da bodo molčali. Da pa ne bo v teh teptanih dušah tlelo in nazadnje zagorelo, pazite! Zadušite iskre nejevolje s pravico! Rudarji se kulturno dvigajo, se izobražujejo in organizirajo.
Socialna samopomoč.
Vsakdanja izkušnja nas uči, da kljub pravici in ljubezni v človeški družbi še ostane na svetu mnogo bede. Na zemlji pač ni nebes. Za to bedo pa tudi ne najdemo pomoči, in tolažbe na svetu; dati ju more le Bog. Da bi pač hoteli ljudje pri Njem iskati po-
moči in tolažbe! Ne, da bi hoteli opravičevati brezdelje, kažemo na nebeško pomoč! Ne, najprej hočemo pošteno delati in se truditi za zboljšanje našega socialnega stanja; kar pa nam po božji previdnosti preostane slabega, to hočemo nositi brez tožba in zaupati v božjo pomoč.
Mnogi so se vprav zaradi svojih socialnih idej oddaljili od vere in zaupanja na Boga in celo odklanjajo njegovo pomoč. Zgubljeni sinovi so to, daleč od očetove hiše; niso pa še izgubljeni; vrata očetove hiše so jim odprta.
Mnogi so v zmotah in je nevarnost da izgube sv. vero; zanjei je pravičnost in ljubezen, ki ju uči sv. Cerkev, kažipot nazaj k resnici, h Kristusu.
Žena in mati! Tvoje socialno delo je v družini. V tvoji družini naj se svetita zvezdi pravičnosti in ljubezni! Tvoja družina bodi trdnjava v socialnih viharjih sedanje dobe!
Mnogo pa je tudi takih, ki zahtevajo pravičnost in ljubezen zase, drugim pa jim je ne privoščijo. Zelo strogi so v zahtevah, ki naj jih vrše drugi napram njim, na svoje dolžnosti pa pozabijo. Glavno sredstvo za vsakršno socialno pomoč je praktično udejstvovanje socialnih čednosti. Kako bogato postane naše življenje, ako k molitvi, ki se nam včasih tako rada povnanji, pridenemo praktično vajo ljubezni do bližnjega. — To postane prava in najučinkovitejša socialna samopomoč.
Kake koristi imajo občine od socialnega zavarovanja.
Od OUZD smo prejeli:
Zakon o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922, Uradni list št. 62, .je po enotnih načelih uredil zavarovanje namezdnega osebja za slučaj bolezni, nezgod pri delu, invalidnosti, starosti in smrti. Zaenkrat se izvaja le zavarovanje za slučaj bolezni in obratnih nezgod, dočim je ostalo zavarovanje odloženo na nedoločen čas. Po predpisih zakona bi sicer zavarovanje za slučaj invalidnosti in starosti ter smrti moralo stopiti v veljavo že 1. julija 1925. Finančni zakon pa je to zakonito določilo razveljavil, ne da bi istočasno določil nov termin. Zato so iz-gledi za skorajšnjo uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja zelo slabi in bodo onemogli in stari delavci ter njih vdove še vedno brez pomoči, odnosno bo bremena starostne in invalidne preskrbe v znatni meri moralo še nadalje nositi bolniško zavarovanje.
Socialno zavarovanje je velike socialne in gospodarske važnosti. 0 tem ne more biti nobenega dvoma in je to prepričanje prodrlo v vseh državah. Z mirovnimi pogodbami, ki vsebujejo tudi nekatera socialno politična določila, je uvedba socialnega zavarovanja postala mednarodna obveznost vsake države, ki je član Društva narodov, torej tudi naše države. Zato je država dolžna, da socialno zavarovanje ščiti in ne stori ničesar, kar bi bilo v škodo uspešnemu razvoju. Podpirati mora vsa stremljenja modernega socialnega zavarovanja.
France žužek:
Med viničarji.
(Vtisi z majniških zborovanj.)
I. Organizacija viničarjev.
Kranjcem je viničar, njegov gospodarski in socialni položaj popolnoma nepoznan. Ptujski, ormoško-ljutomer-ski okraj na Štajerskem pa šteje čez
40.000	viničarskih družin. Za zeleno Štajersko pomeni viničarsko vprašanje pereč, zapleten socialni problem, Id; silno trka na vrata občih slovenskih razmer. Vedno in vedno se bomo morali vračati na ta problem, vsepovsod in vsekdar se bomo morali zanimati in zavzemati za slovenske viničarje in njihovo usodo, dokler se viničarsko vprašanje ne reši v občo socialno korist. Dobra volja, previdnost, preudarnost, pamet, širokogrud-nost in občestvena pravičnost vseh
socialno produktivnih stanov — vse te dobre lastnosti naj bi pa navdajale tiste merodajne činitelje, ki jih bo prej ali slej poklicala Previdnost božja, da sedejo za zeleno mizo, rešujoč enega najtežjih problemov, ki slone na preobloženih ramenih našega malega naroda.
Volitve v konstituanto 28. novembra 1920 so zlasti na Štajerskem prinesle soialnim demokratom iznenad-ljivo visoko število glasov. Zbrala jih je mnogo bivša, agilno delujoča socialnodemokratska »Kmetsko-delavska zveza«. Spričo tedanje razredne »Samostojne kmetijske stranke« je moralo to dejstvo navdati vsakega politično-socialnega delavca z veliko skrbjo za bodočnost. Kajti niso bili redki viničarji, kmetski delavci in posli, ki so navdušeno metali kroglice v sooialno-demokratske in v komunistične skrinjice. In nehote sem se spomhil tiste dni onega odstavka iz
Krekovih »Črnih bukev kmetskega stanu«, kjer pravi: »Gorje nam, ako prodre materijalistični socializem v naše vasi!« Kajti! zares: materijalistični socializem je poosebljeni defetizem ne samo v verskem oziru, marveč za vse produktivne stanove in za občestvo naroda. To je mislečim razvidno že iz njegovih idejnih temeljev, navadnim1 pa iz neplodov, spočetih po vojni v najrazličnejših deželah in državah, da svoje domovine niti ne omenjamo ne. Razen politično se naša socialna demokracija za viničarja kakor za kmetske delavce ni brigala: pretežek problem, pretežavna organizacija, premalo trenutnih uspehov! — »Jugoslovanska strokovna zvesta« kot osrednja organizacija krščansko-socialističnih sindikatov se tega vprašanja ni zbala, dobro zavedajoč se, da sindikalna organizacija ni ne šport ne sredstvo za dosego sebičnih namenov morebitnih delavskih vodite-
ljev. Šla je in ustanovila »Strokovno zvezo viničarjev in kmetskih delavcev« s sedežem v Ljutomeru. Danes se po dolgih prizadevanjih polagoma svita: Viničarji so našli sami sebe. Zdi se, da bo pokret, zajet iz Ljutomera, Šmliklavža, Sv. Bolfenka, Svetinj in Jeruzalema tudi ostale viničarske kraje zelene Štajerske, celokupno viničarsko armado enotno v naš sindikat ter pripravil tako ugoden teren za rešitev viničarskega vprašanja. Kmetski delavec je — strokovno vzeto — nekaj čisto drugega kot viničar. Misliti bo treba na to, da se čimprej osnuje samosvoja »Strokovna zveza kmetskih delavcev«. Z ozirom na ostanke fevdalizma v Prekmurju in na druge okolnosti bi morda kazalo postaviti njen sedež v Mursko Sobotoi Letošnji I. kongres, ki se bo vršil začetkom decembra, naj bi postal zgodovinski mejnik v gibanju viničarjev na Štajerskem.
Poleg države imajo na uspešnem razvoju zavarovanja zelo velik interes občine in tudi v ustavi predvidene okrajne in oblastne skupščine. Socialno zavarovanje v zelo visoki meri razbremenjuje občine. Ko bo uvedeno se starostno in invalidno zavarovanje, problema ubožnega skrbstva skoraj ne bo več. Pa tudi bolniškemu zavarovanju morajo občine, zlasti njih zdravstveni zastopi posvečati največjo skrb. Brezbrižnost napram bolniškemu zavarovanju pomeni zanemarjanje zdravstvenih dolžnosti v občini, ki so gotovo zelo velike. Žalibog organizacija našega zavarovanja sama občine zanemarja, ker jih izločuje od soudeležbe na upravi in jim s tem seveda jemlje neposredno odgovornost in lokalni interes. V tem pogledu je potrebna izpopolnitev organizacije zavarovanja. Inozemski zakoni, zlasti nemški in angleški, so občine pritegnili k bolj aktivnemu sodelovanju in ^o z velikim uspehom. Naš zakon samo v § 146. nalaga občinam dolžnost, da sodelujejo pri posredovanju zavarovanja za bolezen in nezgode. Postopek pri tem posredovanju ima urediti posebna naredba ministrstva. Te še ni.
Občine imajo dvojen interes na razvoju in delovanju zavarovanja. Pi-~ vi je interes njih lastnega zdravstvenega delokroga, drugi pa interes njih materijelnega gospodarstva. Pravilno Pojmovane naloge občine v zdravstvenem pogledu morejo občine prisiliti, da se zanimajo za usodo svojih obolelih občanov in da pazijo, kako zavarovanje skrbi za njih zdravljenje, da Pazijo na delo zdravnikov, na zadržanje bolnikov itd. Na drugi strani pa imajo občine brez dvoma velik interes na zatiranju simulacije in raznih drugih zlorab, zlasti da zavarovanja ne izkoriščajo osebe, ki po zakonu niso upravičene do dajatev in podpor 12 naslova zavarovanja. Tu pridejo Predvsem v poštev svojci zavarovanih elanov, ki imajo pravico do zdravljenja na račun zavarovanja le, ako ni-*alo lastnega zaslužka in so torej v Polni meri odvisni od zaslužka zavar rovanega člana. V tem pogledu občine zelo veliko greše. Izstavljajo potrdila, ki ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Tako so podpor deležni bogati posestniki, samo ako je n. pr. sin slučajno zaposlen v tovarni. Občine morajo pri izdajanju raznih potrdil, na podlagi katerih naj se priznajo Podpore, postopati zelo previdno in kritično in potrdila izdati le dejansko Potrebnim, t. j. le osebam, ki nimajo nikakega zaposlenja, tudi v domačem gospodarstvu ne in nikakih lastnih sredstev.	(Konec sledi.)
Tedenske novice.
Za kruhom. V soboto je odpoto-valo iz Trbovelj v francoske rudnike 84 rudarjev, med temi 17 oženjenih. Kako se jim bo godilo? Kaj bo z družinami? V Trbovljah se vrši še vedno odpuščanje delavstva. O domovina, zakaj ne daš kruha domačinu ...
Dva samomora v Ljubljani. Na nekem drevesu na ljubljanskem gradu
je obesil 27 letni1 knjigovez Ivan Jager iz Maribora. Vzrok: Bil je obdolžen tatvine in aretiran, a naslednji dan kot nedolžen izpuščen. To stvar si je tako gnal k srcu, da je storil nesrečni korak. — V Savo pri Gamelj-^ih je skočila 55 letna vdova Emilija Haring iz Ljubljane. Vzrok: Živčni napad.
Društvo diplomiranih babic naznanja svojim članicam, da imamo že sestavljena pravila za pokojninski sklad in da so že v tisku. Kakor hitro »odo gotova, jih bomo s čeki razpo^ slale na vse članice. Odbor prosi članice, da pošljejo določeni znesek potom poštne nakaznice. To stori lahko yndi več članic skupaj. Samo imena je treba navesti, kdo in koliko plača. Dalje opozarja odbor članice, da zaostale takoj poravnajo članarino za leto 1926. Katera ne plačuje redno članarine, ne more biti članica pokojninskega sklada. Tudi se obveščajo dbtične gospe članice, ki so se na občnem zboru priglasile, da bodo pomagale ustanavljati v različnih krajih pododbore društva babic, da bodo * ^ kratkem dobile natančna navodila, kako imajo postopati. Društvo opo-
zarja ponovno, da mora biti vsaka naša članica naročena na »Pravico«, ker društvo ne more vsaki posebej poročati o njihovih zadevah. Tovarišice, plačujte redno članarino in pristopite takoj h pokojninskemu skladu. Vsaka slovenska babica naj bo članica svojega društva, ker le v skupnosti je moč. — Odbor.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10—24, pošlje vsakemu naročniku »Pravice« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Prostovoljno je šla v smrt Marija Dioti, ki je bila brezposelna in se je potikala pri drugih ljudeh ter prenočevala na Orožnovem kozolcu v Zagorju, ker je starši niso hoteli vzeti k sebi. Popila je v nedeljo zjutraj pol litra esenca. Ljudje so slišali strašno vpitje, ter jo naposled našli, ki se je zvijala pod Orožnovo jablano. Zdravnik dr. Kumar ji je nudil pomoč. Poslali so po duhovnika, a bilo je prepozno, ker je prej umrla.
Od poroke v smrt. Trgovec Mar-tinovič se je poročil zadnje dni v Dubrovniku. Po poroki .se je odpeljal z avtomobilom. Po šoferjevi krivdi pa je avto padel v prepad, v katerem je novoporočenka našla smrt, mož si je pa zlomil nogo.
Dneve treznosti za vso državo prirode treznostne organizacije v času od 30. maja do 6. junija.
Smrt radi zastrupljenja. 12 let stari šolski učenec Mario Oblak iz Ježice se je na cesti obesil nekemu vozniku na voz. Veznik ga je radi tega ošvrknil z bičem po bosih nogah, kar je povzročilo toliko poškodbo, da je na za-strupljenju rane umrl.
Papirnati drobiž. Poštni uradi so dobili nalog, da morajo sprejemati do preklica v neomejeni količini od strank papirnati drobiž po 25, 50 par in po 1 Din, ne smejo pa teh novčanic več izdajati strankam, tudi tedaj ne, ako bi jih kdo zahteval. Namesto papirnatega drobiža po 25 par naj izdajajo pošte kovane novce po 10 in 5 par, dokler ne pride v promet kovani drobiž po 25 par. Ta nalog je bil poštam izdan zaradi tega, da ne bo prevelikega navala, kadar se bo ta drobiž preklical.
Avtomobilska nesreča. V bližini Petrovč pri Celju je na ostrem ovinku zadel neki avtomobil z zadnjim koncem ob močno direvo in se vsled1 tega prevrnil v ob nasprotni strani ležeč jarek ter se na sprednji strani popolnoma strl. V avtomobilu so se vozile tri osebe, ki so ob sunku odletele vse iz avtomobila. Hudo poškodovana je bila ena oseba, katero je slučajno mimo vozeči drug avtomobil odpeljal takoj v celjsko bolnico.
Vse pride na dan. V Lepoglavi so aretirali ravnatelja tamkajšnje velike kaznilnice dr. J. Šabana in ga odVedli v sodne zapore v Varaždin. Prišli so namreč na sled velikim zlorabam pri upravi kaznilnice, ki segajo nazaj do prevrata, pri katerih je oškodovana država za okrog 2 milijona dinarjev. Z ravnateljem vred so aretirali tudi njegovega knjigovodjo.
Ponesrečen delavec. V tovarni Zora v Mariboru se je ponesrečil delavec Andrej Mlekuš. Po nesreči je prišel z roko v stroj, ki mu je zmečkal prste, enega pa odtrgal. Prepeljali so ga v bolnico.
Letalska nesreča. V Novem Sadu je imel vaje na Vnebohod vojaški letalski oddelek. Enemu letalu so se v zraku odlomili obe krili, nakar je trup vrteč se treščil na tla. Ponesrečeno letalo se je popolnoma razbilo, a motor se je zaril dva metra globoko v zemljo. Letalca, nadporočnik Milan Brajkovič in tehnični pomožni vojak Anton Briški, sta bila strašno razmesarjena in so jih prepeljali v mrtvašnico tamkajšnje bolnišnice.
Na izletu v smrt. V Ruščuku na Bolgarskem so se dekliče vozile po Donavi. Na nekem velikem čolnu jih je bilo 40. čoln pa se je naenkrat prevrnil in v valovih je našlo smrt 25 deklic.
Agitirajte za »Pravico«!
Za žene.
Politično delovanje žena po sveti).
Ženske politične organizacije v po- * sameznih državah imajo svojo centralo, h kateri pristopajo države, o katerih mislimo navadno, da so na najnižji stopnji kulture. V zadnjih dveh letih je pristopilo v zvezo devet novih članic.
Žene se povsod zelo težko uživijo v politiko in politične stranke še posebej, kajti ona ni tako prosta kot je mož, vse korenine njenega življenja so *v družini. Neomožene žene se veliko bolj zanimajo za javno delovanje, ker ravno ne čutijo teh vezi in morejo bolj delati za splošnost. Karakteristično za delo žene pa je, da ona ne ustvarja, ampak razvija zakone življenja z vzgojo otrok kakor tudi na zunaj.
Delu žene pa ni ves svet enako naklonjen. Desničarske stranke gledajo zelo postrani žene v svoji sredi in jih vedno odrivajo v kot, dočim se levičarske in napredne stranke borijo povsod za njeno enakopravnost z moškimi in sploh za vse pravice. Zato so nekatere energične žene za to, da v slučaju volitev postavijo lastne kandidatne liste, da bi s tem prišle do kolikor mogoče velike moči tudi pri vladanju države; njihov program bi bil predvsem pacifizem, ki je mnogim možem le fraza.
Verstvo starega veka.
Vera v bogove se je že za Valenti-nijana I. (364—375) imenovala poganstvo, ker je bila razširjena še po vaseh (pagi), dočim so sprejeli mestni prebivalci krščanstvo. Utihnila so poganska preročišča, porušili so se templji, zadnji Apolonov tempelj se je spremenil v samostan in v istem času so bili pregnani zadnji poganski filozofi iz Aten. Z zmago krščanstva so se izboljšale splošne razmere, zakon je bil posvečen, odpravljene so bile borilne vaje. Po svoji zmagi je pa seveda cerkev po svojih organih prišla preveč v stik s svetom, zgodile so še nerodnosti, kar je napotilo mnogo gorečih kristjanov, da so zapustili svet in se podali v egiptovsko puščavo. Tako je nastalo meništvo. Pred sredino 4. sltol. je združil Pahomij pu-šeavnike 'k skupnemu samostanskemu življenju na podlagi zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine. Ti menihi so videli vso svojo življenjsko nalogo izključno le v molitvi in premišljevanju. Na tem principu je ostalo bistvo meništva do danes v Orientu, dočim je bilo na zapadu drugače. Tu so se ustanavljali redovi, po katerih so začutili potrebo in tako so nastali najrazličnejši redovi posebno v poznejšem času. Tudi delo in gorečnost se je ravnala po tem; red, ki je končal svoje delo, je začel hirati in tako je nastalo slabo življenje v cerkvi, ki je trajalo toliko časa, da so pognale zopet nove mladike na Kristusovi trti.
Mesojede rastline.
Pretežna večina rastlin rabi za hrano neorganske snovi. Za ta samostojni način prehranjevanja ima rastlina korenine, s pomočjo katerih srka iz zemlje vodo in v njej raztopljeno hrano, liste, potom katerih sprejema h zraka ogljikov dvokis ter rastlinsko zelenil^ (v listih), v katerem se tvori škrob. Rastline, katere nimajo vseh teh pogojev, so navezane deloma na zajedalsko (parazitsko) življenje, da se hranijo na škodo drugih organizmov (bakteriji !), deloma pa so te rastline g n i -1 o ž i v k e — hranijo se s snovmi, ki se tvorijo pri gnitju (gobe).
Poleg naštetih načinov prehranjevanja pa srečamo med rastlinstvom skupino,' ki se prehranjuje z žuželkami ; te rastline imenujemo žužkojede ali mesojede rastline.
Mesojede živali (n. pr. zveri) imajo posebne organe, da si morejo naloviti dovolj potrebne hrane: močno zobovje in ostre kremplje. Še bolj potrebujejo takih organov rastline, ki zaostajajo za živalstvom zato, ker se ne morejo gibati. Vse lovke, s pomočjo katerih rastlina lpvi žuželke, so izpremenjeni listi1. Zanimiva je že
njih zgradba, še zanimivejša uporaba teh lovk.
Rosika, ki raste med mahom po barjih, ima pritlične liste, ki so porasli s pecljatimi žlezicami. Te žleze izločijo lepivo snov, na kateri1 se prilepi žuželka, ki je prišla na te »limanice«; poleg tega se pa še vsi ti pecljati izrastki nagnejo preko žrtve in jo zamrežijo od vseh strani. Izločeni sokovi, ki so podobni želodčnim sokovom, prično takoj z raztapljanjem ; ta sok potem rastlina s pomočjo posebnih žlezic vsrka.
Lovke pri neki drugi »mesojedki« imajo na robu ploskve bodičaste izrastke, v sredi ima pa vsaka polovica po tri manjše izrastke, žuželka se dotakne teh srednjih izrastkov; na ta dražljaj se pa lovka po sredi pregane, obrobni izrastki se pa sklenejo kakor prsti na rokah, ki se sklenejo k molitvi, Iz te pasti seveda ni več nobene rešitve.
Vodna m e š i n k a razvije na svojih podvodnih razcepljenih listih male mešičke. Majhna vodna živalca (ra-čič) more plavati skozi luknjiiCo v mešiček, pot nazaj v svobodo mu pa zapirajo ščetine, ki poraščajo notranjo stran vhoda (navadna mišnica iz žice).
Najbolj dovršene lovke imajo pa m (a j o 1 č n i c e, mesojede rastline močvirnatih tropičnih pragozdov. Del lista se razvije v posodo (majoliko) s pokrovom. Na zgorjnem robu so žleze, ki izločajo med kot vabo za žuželke. Pod robom je gladki pas, na katerem žuželka zdrsne na pas ščetin, ki so vse obrnjene navzdol, da žuželka ne more splezati nazaj proti robu. Dno posodice je napolnjeno s sokovi, ki ujeto živalco prebavijo.
Vse mesojede rastline živijo na močvirnatih krajih. Voda i!n močvirsko blato pogosto ovirata, da rastlinica ne dobi iz zemlje dovolj hrane, posebno dušičnatih snovi, ki jih ne-obhodno rabi za tvorbo beljakovin. Pomaga si na ta način — da sprejema že »gotovo« organsko hrano.
Staršem.
Z gorečimi jeziki bi bilo treba staršem venomer govoriti o njihovi veliki odgovornosti. Varujte se! Neprestano odstranjajte svoje napake; kajti nikoli ne veste, ako ne preskoči iskrica slabega, vašega slabega, tudi v bitje, ki ste mu dali vi življenje! Tam pa se morebiti ta iskrica razplamti v velik ogenj. Mnogokrat se začudeni vprašujete: »Kako neki pride tak izvržek v našo pošteno družino?« Toda, če imate dober spomin za dozdevno nepomembne stvari', za vsako slabo knjigo, ki ste jo čitali, za vsako, v slabi družbi prebito uro, za frivolno predstavo v gledališču, ki ste jo kdaj koli gledali, potem si morete na gornje vprašanje sami odgovoriti.
Socialni vestnik.
Mezdno gibanje v Našički lesni industriji. »Našičke tvomice tanina in parne žage d. d.« so nameravale znižati celokupnemu uslužbenstvu plače za 15 odst. Ker delavstvo na to znižanje plač ni hotelo pristati, je ta velika lesna industrija 17. aprila t. 1. izprla delavstvo v večini svojih podjetij, in sicer nad 2500 delavcev in nameščencev in hotela na ta način prisiliti delavstvo k priznanju znižanja plač. Delavstvo se pa tudi po izprtju ni hotelo udati, ampak je vsled svoje izvrstne organizacije držalo v boju z družbo kot en mož skupaj in se ves čas gibanja ni izneveril niti en delavec ali nameščenec. Zagrebška delavska zbornica je na lastno iniciativo posredovala med družbo in organizacijo delavstva prvič že koncem aprila, a do pogajanj sploh ni prišlo, ker je podjetje zahtevalo, da morajo delavci v naprej pristati na 15 odstotno znižanje plač. Vsled nepovoljnega odgovora družbe se je boj nadaljeval. V tem pravičnem boju je topot delavstvu priskočilo na pomoč vse občinstvo, kar najboljše priča dejstvo, da je občinski svet v Karlovcu soglasno dovolil prizadetemu delavstvu 8000 dinarjev podpore, a občinstvo je še posebej prispevalo v strokovni fond. Po zopetnem posredovanju zagrebške
delavske zbornice tekom zadnjega tedna je prišlo med delodajalci in uslužbenci delniške družbe v Našicah do začasnega sporazuma. Družba je pristala na 7 odstotno znižanje plač, na* kar so končno pristali tudi delavski delegati. Med tem, ko se pogajanja še vršijo, so se uslužbenci vrnili na delo.
Krekova mladina.
VSEM
PODRUŽNICAM IN SKUPINAM!
Ker so poročila in navodila, ki izhajajo pod to rubriko, za naš kongres zelo važna in edino merodajna, ker jih izdaja pripravljavni odbor za naš kongres, zato apeliramo na vodstva podružnic in skupin, da ta poročila in navodila pazno čitajo in dosledno izvajajo. Uspeh našega kongresa in številna udeležba sta odvisna Od zanimanja in pravočasnih priprav med zaupniki po vseh naših delavskih organizacijah.
Nabiralne pole z nabranim zneskom za kongresni fond pošljite do konca maja pripravljavnemu odboru v Ljubljano.
Plakate, katere prejmejo podružnice in skupine, obesite na vidna mesta. Vabila pa razdelite med naše prijatelje.
Poročila o udeležbi iz posameznih krajev nam sporočite sigurno do konca maja.
Vozni red s prihodom in odhodom vlakov iz Celja priobčimo V prihodnji številki.
Binkoštne praznike porabite za agitacijo med našimi tovariši in prijatelji, da bo udeležba na kongresu čim lepša.
Izkaznice in poverilnice prejme vsaka podružnica in skupina takoj, ko naznani število udeležencev za soboto in nedeljo.
Pripravljavni odbor.
Trbovlje. Naša Krekova mladina je imela pred kratkim izlet na Sveto Planino. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo izleta 30 članov. Pripravljalni odbor izreka najlepšo zahvalo vsem Krekovcem, kateri se niso ustrašili ne slabe poti in ne dežja. Najlepšo zahvalo izrekamo g. župniku iz Sv. Planine, ki nam je dal na razpo-. lago prostore, da smo lahko zborovali s člani o pomenu Krekove mladine. Tov. Križnik je povedal par osnovnih misli o naši mladinski organizaciji in g. župnik je govoril o cerkvi in mladini. Njegove besede so nam segle globoko v srce. G. župniku smo za njegove besede zelo hvaležni. Ker smo imeli letos Krekovci prvič izlet na ta prijazen griček, smo sklenili, da bomo v bodoče vsako leto enkrat zborovali na naši Sv. Planini. — Pokojni dr. Krek je bil vedno mnenja, da naj mladina zboruje na svežem zraku, na planinah. Prijatelji Krekovci, mi pa na delo, da organiziramo v naši Krekovi mladini prav vso delavsko mladino in zanesemo ideje krščanskega socializma v najširše sloje. Z našim delom bomo največ koristili celokupnemu delovnemu sloju, ki ječi v okovih kapitalizma. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ „Za kršč. socializem".
Kdor hoče prav umeti idejo krščanskega socializma, mora prečitati to zelo potrebno brošurico. Dobi se v kolportažnem oddelku »Slovenca« v
Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
Dopisi.
Kropa. Dne 13. maja je priredila gorenjska Orjuna majniški izlet v Kropo. Reklo se je, da jih pride sto, toda prišlo jih je samo 24, a še od teh jih je bilo v krojih le 15. Ker so delavci obeh strank dogovorno bojkotirali shod, je doživela Orjuna v Kropi velik polom. V Kropi pač ni razpoloženja zanjo, to so lahko spoznali in najbrž jih k nam tudi več ne bo, kar je edino pametno.
Iz Zagorja ob Savi. V ljubljanski deželni bolnici je umrl 10. t. m. Fyanc Deželak, zvest član naše rudarske organizacije. Star je bil komaj 21 let in se je vrnil pred meseci od vojakov, kjer je tudi dobil kal bolezni. Počivaj v miru dragi France!
Hrastnik. Preteklo nedeljo se je vršil sestanek kršč. soc. rudarjev v Logerjevi gostilni. Na sestanku je poročal tov. Viktor Flisek iz Zagorja. Po obširnem poročilu je dobil beseda tov. Amšekj ki je omenjal, da se nimajo naši delavci v slučaju potrebe kam obrniti in da ni zadosti, če volijo SLS, organizirani pa niso v strokovni organizaciji. Kolikokrat so potrebne razne intervencije in prošnje, za kar je potreben čas in denar in ne gre, da bi se to potrebno delo naprtilo samo eni osebi, ki mora naposled tudi omagati in eksistenčno propasti. Omenil je, kdor hoče sebi dobro, se mora organizirati, da ga v sili organizacija ščiti, ker en sam človek, ako nima za seboj organizirane moči, ne more nič pomagati. Amšek je omenil dalje, da naposled odklanja prav vsako delo za neorganizirane. Nato se je izvolilo odbor in zaupnike, ki vodijo začasno delo naše strokovne organizacije.
Jesenice. Na praznik 13. maja so sklicali socialni demokrati javni strokovni shod z dnevnim redom: Pomen angleške stavke za proletarijat vse Evrope; stavka v Srbiji in konsumsko vprašanj^,v Sloveniji. Glede angleške stavke smo mi že zavzeli svoje stališče v svoji mednarodni organizaciji. Radi stavkujočih v Srbiji je pa odbor naše strokovne organizacije apeliral na svoje članstvo, da se te nabiralne akcije udeleže. Ker mi nimamo članstva v Srbiji, smo člane pozvali, naj oddajo svoje prispevke zaupnikom SMR Jugoslavije in to radi tega, da pokažemo, da v potrebi ne gledamo na strankarsko pripadnost, ko gre za obrambo delavskih pravic. S tem smo dokazali, da prav lahko sodelujejo vse organizacije pri zaščiti delavskih pravic. Seveda pa govornik ni pozabil na »črne« organizacije. A to je brez pomena, ker poznamo njegove nazore, ki jih lahko premenja v letu kolikorkrat kdo hoče in si domišlja, da bi ta »orni« morali njemu slediti. Dalje je napadel naš kino, ki je last Kat. delavskega društva. Mogoče boli govornika, da mi našim ljudem nudimo te vrste zabavo, da pustijo svoj denar doma in da ne podpirajo kino, ki je v socialističnem domu. Tako je iz javnega shoda postal čisto navaden političen turnir, usmerjen in dobro preračunjen za bodočnost in tudi na kvalifikacijo po-setniteov tega shoda. Se pač čutijo volitve v bližnji bodočnosti! — Drugi del shoda je razpravljal o težavah socialističnega konsuma za Slovenijjo, ki je prišel vsled svojih poslovnih zvez s kapitalističnimi krogi tako daleč, da je na robu propada. Mnenja smo, da ga Kristanova firma ne bo rešila v splošno delavsko korist..
Zobne naprave na račun bolniškega zavarovanja.
Prejeli smo in priobčujemo.
Zdravniška veda polaga zelo veliko važnost na nego in konserviranje zobovja. Zobovje igra v celotnem človekovem organizmu važno vlogo in zobno zdravstvo dobiva vedno večji razvoj in pomen. Iz teh razlogov se je tudi naše socialno zavarovanje moralo odločiti, da pri svojem zdravstvenem in socialno higieničnem udejstvovanju ne zanemarja zobne higiene in kirurgije.
Toda predpisi, ki to skrbstvo urejajo, so presvobodni in nimajo skoro nikakih klavzul, ki bi onemogočale zlorabe in izkoriščanje, odnosno, ki bi te izredne dajatve spravile v sklad z zavarovalno-matematičnimi načeli. Tako se je dogajalo, da so bile zobnih naprav deležne v zelo visokem 'odstotku osebe, ki so prišle v zavarovanju podvrženo zaposlenje le predhodno in začasno ter so ta kratko-dobna zaposlenja uporabile, da so zahtevale najrazličnejše zobne naprave. Te osebe so pomenile le slab riziko, ki ni našel ravnotežja v dobrih rizi-kih. Da bo liberalnost naših dosedanjih predpisov razumljiva, omenjam, da imajo n. pr. pri bolniških blagajnah v Češkoslovaški republiki (in podobno tudi v drugih državah) družinski člani pravico do popolnoma brezplačnih plomb šele po 8 letih zavarovalne obveznosti družinskega glavarja; takih omejitev naši predpisi do sedaj niso poznali. Posledica tega je bila, da je Okrožni urad za zavarovanje delavcev dosedaj zobne naprave dovoljeval osebam, ki so radi krat-kodobnega članstva vplačevale le neznatne prispevke, dočim so stroški za zobne naprave znašali znatno več. Tako je bilo mogoče, da so v letu 1925 ti stroški dosegli katastrofalno višino Din 2 miljona 82 tisoč in 862 ali 6.59 % vseh predpisanih premij. Normalno v skladu z izdatki v drugih državah, bi ti stroški ne smeli presegati 2 % ali 600.000 Din. Naravna posledica tega dejstva je visok primanjkljaj, s katerim je urad zaključil računsko leto 1925. Primanjkljaj znaša nad 2 miljona Din in upravičena je trditev, da so najmanj dve tretjini tega primanjkljaja povzročile le zobne dajatve. Ta položaj je nevzdržen. Zato se je uprava urada morala odločiti, da prošnje za popravila zobovja najstrožje presoja in tako spravi izdatke na zdravo višino. Dosedanje več ali manj razsipno popravljanje zobovja na račun urada mora biti omejeno na najnujnejše potrebe, vse druge prošnje pa morajo biti odklonjene. Urad svoje člane in njih delodajalce na ta ukrep opozarja, s prošnjo, da posamezne slučaje presojajo po motivih, ki silijo upravo urada k i^ajvečji štedljivosti. Važnejše kakor zobovje, so druge nevarnejše bolezni in skrb za zobno nego mora v sedani krizi stopiti v ozadje, ako hočemo zavarovanje rešiti.
Pritožbe članov ali njih delodajalcev, ki bi bile morda naperjene proti 'odklonitvam zobotehničnih dajatev, naj slone na skrbi rešiti naše zavarovanje iz težke krize, v katero ga je pahnilo ravno dosedanje preli-beralno dovoljevanje zobnih naprav in poprav.
čitajte »Pravico«! Razširjajte »Pravico«!
Po svetu.
Ku-klux-klan — ameriški fašizem.
To je baje najmočnejša ameriška organizacija. Nastala je vsled bojazni Angležev, da ne bi negermanski in ne; protestantovski elementi dobili v Uniji velikega vpliva. Proti tujcem sploh je torej naperjena. Leta 1830. je bila ustanovljena taka organizacija, ki je pa prenehala okoli 1860, po imenu Know nothing. Te naslednica je Ku-klux-klan. Nastopala je nasilno tedaj posebno proti črncem, vsled česar je1 bila razpuščena leta 1872., obnovljena pa leta 1916. Kot že rečeno, stoji na načelu neenakosti narodov. Pod-pira jo mnogo bankirjev, snujejo se pa tudi nasprotne organizacije, ki pa ne •uspevajo dobro v svojem stremljenju. Članov KKK je baje 3 milijone. Načelnik se imenuje Veliki čarovnik, za njim je pa še cela vrsta drugih šarž. Kot uniformo nosijo bele srajce in koničaste kape. Druga amerikanska posebnost je njih pouk v šoli. Rekel bi, da polagajo skoro večjo važnost na šport in na lepo telo ter izurjenost kot na znanost. Junak jim je oni, ki zna najbolje skakati, ne pa tisti, ki največ ve. Temu odgovarjajoči so tudi uspehi. Visokošolci ne znajo niti stvari, ki jih ve pri nas že nižješolec na gimnaziji, to pa ne samo iz filozofije, ampak tudi iz zgodovine in geografije. Posebno pa se odlikujejo še v zemljepisju!
Razno.
Strašen spomin iz svetovne vojne. Grič »Morte Homme« (mrtvi grič) v bližini Verduna na Francoskem je gotovo vsem dobro znan, ki so zasledovali vojna poročila s francoske fronte. V okolici tega griča so se vršile ljute borbe, tako da je prešel ta grič okoli štiridesetkrat iz nemških v francoske roke in obratno. Kmalu po vojni so Francozi pričeli prekopavati pobočje tega griča, da bi si zemljišča zopet pripravili za obdelovanje. Pri! tem delu pa se je zaposlenim delavcem nudil grozen prizor, ki jim je vzbudil spomine na vse strahote krvave dobe. V neki podzemski galeriji, kojih vhodi so bili zasuti z granatami, so našli delavci celo četo nemških vojakov, ki so v polni bojni opremi spali večno spanje. Verjetno je, da so se baš pripravljali na napad, ko so jih iznenadili in zadušili francoski strupeni plini. Trupla še niso pričela razpadati in bi bilo mogoče še prav lahko ugotoviti identiteto vojakov. Ta grozen spomin na strašno človeško krvoprelitje je bil posnet na film, da ostane večna priča krvave svetovne vojne.
Potujoča šivanka. Pred 16 leti je žena nekega nemškega inženerja pojedla šivanko. Nič ni vedela zanjo, in šivanka je mimo potovala po njenem telesu. Sedaj se je zopet pojavila in je prilezla ven iz njene rame.
Kako se razni narodi povprašujejo po razpoloženju. »Kako se imaš?« je slovensko; »Šta radiš?« je srbohrvat-sko; »Kako se počutiš?« je nemško; »Kako storite?« je angleško; »Kako se nosite?« je francosko; »Kako stojite?« vpraša Italijan; »Kako živite?« je holandsko; »Kako morete?« je švedsko; »Kakšno je tvoje stanje?« je egiptovsko; »Kaj pečenja vaš želodec? Ali ste riž pojedli?« vpraša Kitajec; »Kako živite?« je rusko; »Kako se imate?« je poljsko. »Da bi se tvoja senca nikdar ne skrajšala!« to je pa perzijsko.
Marsikateri član I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani še ne ve, da lahko kupi v katerikoli naši poslovalnici, če gre slučajno mimo ali pride iz dežele v mesto. — V Ljubljani so
sledeče poslovalnice:	.
Kongresni trg št. 2, kjer je posebno bogata izbera manufakture in galanterije. V hisi je tudi
gostilna in kuhinja: Dunajska cesta št. 36 v hiši Zadružne zveze; Zaloška cesta št. 15 v lastni^ hiši, Celovška cesta št. 57 (Spodnja Šiška) v lastni hiši; Vič-Glince, Tržaška cesta št. 11 v lastni hiši. — Člani, držite se gesla: „Svoji k svojim 1“
Urednik: Srečko Žumer
Izdajatelj: Dr. A. Gosar.
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čež.