___ 314___ Turek od nekdaj strah kristjanom. Domovina Turkov ni Evropa. Krvopivci pridrli so iz Azije in pod svoj jarem spravili poleg druzih, ki g^ se njega že rešili, tudi slovanske dežele, ki jih še danes posedajo, a ne po kakem postavnem nasledstvu, ne z mo6j6 redne vojske, ampak le z grozovito silo, s katero so ljudi morili, njih poslopja požigali itd. Tudi sloven. ske dežele in posebno Kranjska niso v prejšnjih časih bile nikoli varne njih napada. Zato imamo mnogo na* rodnih pesem, ki popisujejo strah Hrvatov in Sltf| vencev pred krvoločnim Turkom. Naj eno teh pesen^ iz Korytkove zbirke narodnih naših pesem pri tej priliki, ko se skušajo Slovani na jugu rešiti mahome-danskega barbarstva, čitateljem našim priobčimo. Tako se glasi: Ra vb a r. i To si volji turški paša, Štajersko, Koroško, Krajnsko Ki se Turkam prav obnaša, V lepo zbornico Ljubljansko Kak' bi vojsko vkupaj spravil, De je prišel turški blisek, i De bi Sisek pod-se zgrabil. De nam hoče vzeti Sisek. J Sim ter tje po hiši hodi, Štajerci so list prebrali, 1 Misel se mu v glavi blodi; Grenko, kislo se deržali, 1 Pa jo znajde volčja glava. Tresli vsi se, omagvali, i Mdni, ta bo nar bolj prava: Ker Turčina so se bali. J Svojo vojno vkupaj zbrati, List bel tud* Korošci brali, I Jo pod Sisek c^lo gnati. Z enim glasam pa vsi djali: Pa ni moč čez Kopo priti. — „S Turkam nočem so vojskvati, Prašajo ga: „Kaj bostriti?" Kaše vrele ne pihati:" Paša stopa o potoci, „Turk ima velike hlače, 1 Gromeč boben nosi v roci, Dolge, dolge pa muštace , 1 Jezen tžrdo va-nj teleba, Bi vratove naše vgledal, * De razlega se do neba. Kdo vč, kaj bi nam povedal!'' Ves togoten rohni paša. Beli list Ljubljane! brali, :¦ Ki se Turkam prav obnaša: Med seboj so tako djali: j „Prek si vervi potegnite, „Išimo si pomočnika, 4| Koš po verhu naložite!** Zdaj je sila prevelika!** 1 So mu tako naredili, „Turk če vzel nam Sisek bode, Preko Kope se spustili, Nam narobe vse, vse pojde. Pa pod Sisek se nabrali, Mest* Ljubljana bo pokrajnif Tam se v rove zakopali. Krajnska dežela turška drdjna." Kaj stori pa turški paša, „Hitro si pomoč išimo, ^ Ki se Turkam prav obnaša? Gospod Ravbarju pišimo. ^ Na tla sede, list napiše, Vč in zn4 on vojsko vodit', Pošlje poglavarju v hiše: Pred vojakmi spredaj hoditV* „Ala! Ala! moj Ad4me! Beli list so napisali, 4 Siski verli poglavare ! Ga na Krumperk mu poslali, -I Al se hočeš mi podati. Tam prebiva jaki Ravbar, I Al mi hočeš glavo dati ?" Nepremagan konjski glavar. I Mu odpisal je Adame, Ravbar zjutraj rano vstajalfl Siski verli poglavare: Se po gradu je sprehajal, I ,,Noeem z lepo se podati, Line hodil si odperat, M Nočem tudi glave dati;" Dol' na zlato polje gledat. 1 „Hočem rajši se braniti, Oziravši se okolji — I Siski poglavar še biti; Zdaj zagleda v ravnim poU*;! Se mi bodete kosali, Mladega poba urno teci, m Krajncov niste še poznali!" Beli list v roci nesti. fl Kaj mi jame zdaj Adame: Ravbar se ob dlanu poči, I Siski verli poglavare? Hitro mu na proti skoči- jl Piše liste, da povelje. Bele liste berž pregleda, ^ Nest^ jih reče v tri dežele. Pasu se na glas posmeja. f ----- 315 ----- Zlate Ravbar jim podati, Jaderno pa zaderjati. Preko polja do Ljubljane, Terdne visoke in prostrane. Ravbar dram' Ljubljance: „0j Ljubljanci! oj zaspanci! Berž iz pernic ustajajte , Berž na vojsko napravljajte!" Pa za Ravbarjem hodile So Ljubljanke, ga prosile, Srebra, zlata ponujale, Družete si odkupvale. Ravbar: ,,Gosp^ tih! in mamke, Poterpite malo samke! Zdaj ni časa podkupvati, Sila se je vojskovati." „Meji žuga turški blisek , Hoče nam požreti Sisek; Turk če nam vzel Sisek bode, Nam narobe vse še poj de!" Vam Ljubljana bo pokrajna, Stran dolenska turška drajna. Boben zdaj mu zaropoČe, De preslišat ni mogoče. Ravbar si vojakov zbere, DoP pod Sisek z njimi dere. Toljk* je Turka na terisu, Roljkor mravelj na mravljišu. Naprej v der je Ravbar tekel, Velk^mu hlapcu: „Stopi, rekel, Žlezi na visoko drevce, Gledaj dobro na banderce!" „So banderci vidit' beli, Terdo mujo bomo jmeli; So banderci pa rudeči, Nič ne bodimo boječi!" „Turka bomo pozobali, Kakor de bi črešne brali; Pred miru ne bomo dali. Kakor ga ob tla ne djali." Stopi gori v svoje line Oo gospoje Katarine: p^e nedelji bodi zdrava, pe jo s pašam zaigrava." Kes de gospe Katarini Je plahota v taki sili, 2a gospoda se je bala, K! mu je sabljo pripasvala. ^las gospodov hlapce kliče, Osemnajste svoje Ciče: Zor je, zdramši se zdvigajte, ^erze konjče napajajte". Jih sedlujte, oberzdajte, goj na vojsko napravljajte, Hod'mo v zidano Ljubljano, Terdno, v*soko in prostrano.*^ Hlapci konje zasedali, pa vsi ročno zaderjali — pred se konjiča ne vstavi, ^e le pri zeleni Savi. Ravbar klicati brodnike Pod ČernuČami voznike: ,,Le na noge, le vstanite! Nas prek Save predrožite!" So brodniki Še vsi spali, Zavolj v6d se vozit^ bali, Save veVke, prederoče, 'Čez bregove nastopajoče. Pravi Ravbarju Andreje: ,,Voda sega že čez breje; Mi ne moremo voziti, Vi v Ljubljano pa ne priti.^* feavbar že zakliče v drugo, JBvitlih zlatov d4 obljubo; Si brodniki pomignili, feeko: ,,Že ga bomo pili". r pmaV brodniki zakermili, po Boga lepo prosili, pe b' jih zdrave še vozili, Turške jašpre si služili. Hlapec vidi vse rudeče. — To stri Krajnce vse goreče. Tako v Turka se zagnali, De so vsiga posabljali.