Št. 11(1753) Leto XXXIV NOVO MESTO	četrtek
17. marca 1983
Cena 15 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGF ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Lanske težave se nadaljujejo
Ob koncu leta so bili v gospodarstvu Dolenjske izkazani malo boljši uspehi kot med letom, še vedno pa so po podatkih SDK razmere neugodne — Izgub za 1,6 milijard
Na tiskovni konferenci, ki jo je Služba družbenega knjigovodstva v Novem mestu sklicala 14. marca, so dali prve podatke iz sklepnih računov gospodarstva dolenjske regije za preteklo leto. Učinkovitost'poslovanja se ni popravila, izgube so se povečale za 29 odst. in so v vseh štirih občinah znašale 1,6 milijarde dinaijev.
Po občinah so doseženi rezultati dokaj različni, niso še analitsko obdelani, vendar držr, da se je celotni prihodek gospodarstva v .štirih dolenjskih občinah povečal za 29 odst. in je znašal dobrih 55 milijard dinarjev. Porabljena sredstva so bila v letu 1982 za 30 odst. večja, dohodek za 28 odst., amortizacija pa izkazuje 92 odst. porast, kar je znatno boljši rezultat, kot je bil ugotovljen pri devetmesečnih obračunih. Zaskrbljujoče je zlasti, da se je delež dohodka, namenjen obrestim, premijam, delovnim skupnostim, kar štejejo med „druge namene11, povečal kar za 55 odst., razveseljivo pa, da je skupna poraba v dovoljenih mejah, narasla pa je za 11 odst.
Investicije močno upadajo, saj je bilo lani za osnovna in trajna obratna sredstva v regiji porabljenih vsega 3,9 milijarde dinarjev, največji realni upad investicij pa je ugotovljen .v novomeški občini, kjer so bile lanske naložbe celo za 15 odst. manjše kot leta 1981. Dobro pa je,
Bogat teden dolenjskega
cvička '83
Danes popoldne začetek tradicionalne prireditve
go
vod
Leto je spet naokrog in danes popoldne se začenja največja, kar štiri dni trajajoča dolenjska družabna prireditev, ki naj ne bi bila le največja veselica, temveč tudi pomembna gospodarska in turistična manifestacija: teden dolenjskega cvička ;83. V ta namen je prizadevni organizacijski odbor spet pripravil bogat program, ki razen razstave in pokušnje lanskega najboljšega pridelka vključuje tudi kulturne prireditve, srečanje z gostinskimi delavci in vinogradniško predavanje.
Že'sinoči je bil v domu JLA koncert -Dolenje .prijatIja vabf, na katerem je pej podoknice in napitnice Ljubljanski oktet, igralec Polde Bibič pa je recitiral Vladimira Bajca. Danes ildne se bosta ob 16. uri s Glavnem trgu meška in tre-la na pihala, ob adicionalenspre-dnikov s simboličnim prikazom vinogradniških opravil. Sledila bo slovesna otvoritev razstave in pokušnje cvička v športni dvorani, nadaljeval pa se bo zabavni program, na katerem bo igral ansambel Slavček.
Jutri se bo razstava in pokušnja začela ob 10. uri dopoldne, od 17. ure naprej pa bo spel zabava, na kateri bo igral ansambel Maksa Kumra. Popestrili jo bodo z bogatim srečelovom. V soboto se bo pokušnja in razstava začela ob isti uri, popoldne pa bo ob 14. srečanje članov Društvu vinogradnikov Dolenjske z gostinskimi delavci, kar je novost letošnje prireditve. Ob 17. uri bo spet zabavni spored, tokrat bodo igrali priljubljeni Fantje z vseh vetrov.
V.nedelo bo ob 10. uri slovesna podelitev diplom in priznanj ter predavanje inž. Mamiloviča o zaščitnih sredstvih. V zabavnem delu, ki se bo začel uro prej kot prejšnje dni. bo igral ansambel Slavček. Odveč je poudarjati, da bodo vse dni na jedilniku vinogradniške specialitete, v prodaji pa tudi pletenke najboljšega, kat je lani dala dolenjska zemlja.
Več o prireditvi Je na 3.
M. L.
!
strani.
kar so se lastna sredstva investitorjev od 37 odst. leta 1981 lani povečala, na 48 odst.; krediti bank pa so se zmanjšali od 43 odst. na 31 odst. v istem primerjalnem obdobju. ,
Navzlic temu da izvozni plani niso bili v celoti doseženi, pa je tudi lani Dolenjska veljala v Sloveniji za enega vidnejših izvoznikov. Vrednost izvoza na konvertibilno področje se je povečala za 4,85 odst. Kljub zmanjševanju izvoza na Vzhod pa je ta na Dolenjskem še vedno znašal 4,5-krat več kot uvoz iz držav s klirinško valuto.
Osebni dohodki 32.948 zaposlenih so bili za 22 odst. višji, poprečen zaslužek Dolenjca pa je ob koncu leta 1982 znašal 12.581 dinarjev.
Podrobnejši in analitično obdelani podatki SDK bodo na voljo konec marca. Kot kaže poslovanje v prvih dveh mesecih letošnjega leta, se lanske težave prenašajo v leto
DANES PRIREDITEV OB DNEVU MAJDE ŠILC
Letošnji dan Majd* Sile bodo gojenci šmihelskega doma, imenovanega po tej narodni herojinji, proslavili danes, 17. marca, na 60. rojstni dan Majde Šilc. Prireditev se. bo začela ob 16.30 v novomeškem Domu JLA in se je bodo udeležili tudi borci 10, SNOUB ljubljanske. V kulturnem delu se bosta predstavila domski dekliški pevski zbor pod vodstvom vzgojiteljice Marjance Do -bovšek in dramska skupina, ki bo uprizorila Mirka Zupančiča tridejan-sko ,,Hiša na robu mesta" v priredbi in režiji vzgojiteljice Ivanke Mestnik. Na današnji prireditvi, posvečeni 40-letnici rove Jugoslavije, bodo najboljšim učencem Doma Majde Šilc podelili priznanja za posebno marljivost pri domskem delu. Priznanja bo prejelo 30 učencev, peterica pa še knjižne nagrade.
1983, v nekaterih pogledih pa se še zaostrujejo.	R	BACtR
MARX IN MARKSISTI V FILATELIJI
Občinska matična knjižnica in Filatelistično društvo Verigar v Brežicah sta ob stoletnici smrti utemeljitelja marksizma in znanstvenega socializma pripravila razstavo Marxovih del in znamk na temo „Marx in marksisti v filateliji“. Odprli so jo 15. marca v prostorih knjižnice, v kateri je medobčinsko študijsko središče CK ZKS isti dan pripravilo okroglo mizo o maksizmu v vzgoji in izobraževanju ter idejnopolitičnem usposabljanju v Zvezi komunistov. Razstava bo odprta do 29. marca. Ob torkih in četrtkih si jo obiskovalci lahko ogledajo med 7. in 15. Ufo, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa med 7. in 17. uro. '
KAZNOVANE NAPAKE IN NAGRAJENA KAKOVOST - Marija Dušič iz Pavlove vasi 41 je prejela iz rok predsednika komisije za oceno vin inž. Darka Maijetiča diplomi za najboljše bizeljsko belo in laški rizling. Ob prazniku posavskih vin so podelili tudi 5 zlatih in 8 srebrnih diplom za najokusnejše jedi. (Foto: P. Perc)
Cvetober posavskih vin
Kdo je lani pridelal najboljše vino — Inž. Marjetič: letina je bila lani vsaj tako dobra kot predlanskim
Praznik posavskih vin je ko-stanjeviško turistično društvo uspešno izpeljalo. Od petkove otvoritve praznika in podelitve priznanj vinogradnikom preko sobotnega ogleda razstave ročnih del in čebelarskih pripomočkov do sklepnega nedeljskega strokovnega predavanja o vinogradništvu in kletarstvu se je kot rdeča nit vlekla za maVsi-koga gotovo najprivlačnejša po-izkušnja razstavljenih vin.
Komisija za oceno vin je 7. in 8, marca ocenila 277 vzorcev vin posavskega vinorodnega rajona in sosednjih vinorodnih okolišev po vrsti vin in označbah geografskega porekla. Stroga komisija je pod vodstvom inž. Darka Marjctiča izločila
kar 70 vzorcev. Mco vini, ki so vzdržala strogo presojo, je bito kar 147 cvičkov, zmagal pa je Franc Lekše z Velikega Trna 18. Najboljše dolenjsko beto vino so pridelali v krškem Agrokombinatu, Marija Dušič iz Pavlove vasi 41 je dosegla kar dve prvi mesti, in sicer za bizeljsko belo in laški rizling. Podoben podvig je uspel predstojniku Posavskega Veterinarskega zavoda iz Brežic Maijanu Vizjaku za sauvig-non in bizelsko rdeče vino. Diplomo za najboljše šmarsko-virštanjsko belo vino je dobil Frido Gobec iz Pristave, Marjan Vojnovič iz Velikega Trgovišča za zagorsko belo in Franc Kostanjšek iz Sromelj 39 za vino rumeni plaveč. Franc Debelak iz Lisičncga je pridelal najboljše šmarsko-virštanjsko rdeče vino, Stanko Lekše z Velikega trna 21 modro frankinjo, gostilničar Franc Šekoranja z Bizeljskega pa se je razveselil diplome za najboljšo črnino.
P. PFRC
LAUTERBACH V METLIKI
Metliško kulturno društvo Ivan Navratil bo od 22. do 24. aprila imoJo v gosteh folklorno skupino iz nemškega Lauterbacha. Približno 40 plesalk in plesalcev bo nastopilo tudi v programu Vinske vigredi, plesali pa bodo tudi v Črnomlju pred gradom in v Semiču pred motelom Smuk. Gostje iz. Lauterbacha, ki vračajo obisk Metličanom, si bodo seveda ogledali tudi belokranjske kulturne in zgodovinske znamenitosti.
BAJINA BAŠTA KRČANOM
Teden Bajine Bašte, s krško občino pobratene srbske občine, se je pričel že 11. marca, ko se je folklorna skupina ..Milenko To-palovič" predstavila v celovečernem nastopu Senovčanom. Prejšnjo soboto je srbska folklora popestrila otvoritev kulinarične razstave v Kostanjevici v okviru Praznika posavskih vin. Prav tako v soboto so v krškem hotelu Sremič odprli prodajno razstavo izdelkov domače obrti, tekstilna industrija Tarateks pa je zvečer pripravila modno revijo. Po tej se je v hotelu pričel eden srbske kuhinje in glasbe, ki bo sklenjen šele 20. marca. Gostje iz Bajine Bašte so v ponedeljek ponudili svoje specialitete Senovčanom, v torek pa so dobrote srbske kuhinje okusili še Brestaničani. Gospodarstveniki in ženske iz Srbije so si ogledali že številne delovne kolektive in kulturne zanimivosti krške obči-
SEVNICA: V SOBOTO PROMENADNI KONCERT GODBE
V soboto bo minilo pet let, odkar je bila v Sevnici ponovno ustanovljena pihalna godba. Zdaj šteje 47, članov, ki bodo pripravili že dvestoti nastop, 19. marca ob 10. uri bodo na ploščadi pred Merxovo trgovino v Sevnici imeli priložnostni promenadni koncert. Sicer pa se sevniški godbeniki pripravljajo na 5. srečanje slovenskih gasilskih pihalnih godb in orkestrov, ki bo zadnjo nedeljo v maju, in to v parku pod sevniškim gradom.
pc
POVSOD SVEČANO
Dan žena so svečano proslavili tudi v ribniški občini Na svečani akademiji v domu JLA v Ribnici je nastopil KUD Jakob Gallus. V Dolenji vasi so se predstavili šolarji, pevski zbor in člani KUD France Zbašnik. Svečano je bilo še v Lo&cm potoku, Sodražici, pri Sv.' Gregorju in v Velikih Poljanah. Posebno prisrčno je bilo tudi v vasi Podklanec v KS Sodražica, kjer je tamkajšnji aktiv žena organiziral priložnostno proslavo.
METLIČANI LETOS V POSOČJE
Prejšnjo soboto je mladina v stari kino dvorani v Metliki pripravila okroglp mizo, kjer je beseda tekla o pomenu in vlogi .mladinskih delovnih akcij. Metliška mladina se bo letos prvič udeležila zvezne delovne akcije, in to v Posočju od 3. do 30. julija, v metliški občini pa bo delala prva izmena letošnje MDA Bela krajina.
REFERENDUM USPEL
Po okoli 10 let razprav o združitvi v SOZD Zd ruženo kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje je končno dosežen uspeh. Tudi zadnji tozd, to je tozd Gozdarstvo „Jele-nov žleb" Ribnica, je minuli ponedeljek glasoval na referendumu za združitev. Ko so prešteli glasove, so ugotovili, da jih je.bilo tokrat kar 72 odstotkov za, medtem ko je na prejšnjih referendumih prav v tem tozdu večina članov kolektiva vedno glasovalo proti.
X
I
X
I
s
N
N
*
X
I
X
I
X
L.
UREDNIŠTVO V COSTEH
'1
X
I
X
I
X
Novinarji Dolenjskega krajevno skupnost
lista bomo v torek, 22. marca, obiskali
DOLENJA VAS
pri Ribnici, kije središče Lončarijo. Prebivalec vasi Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica, Lipovec, Makoša, Blate, Kot, Grčarice, Grčarske ravne in Jelenov žleb vabimo na razgovor, ki bo od 18. ure dalje v gostilni Medved v Prigorici. Tu nam boste zaupali svoje uspehe, težave in načrte.
Ničesar prikrivati delavcem
Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje ocenjeval akcijo zaključni račun
CVIČEK BO IMEL GLA VNO BESEDO S sinočn/rm večerom napitnic in podoknic in današnjim sprevodom se je uradno pričel teden dolenjskega cvička, ki bo na zadovoljstvo nasprotnikov alkohola edini teden, ki bo štel le štiri dni. Lani je „cyičkarija" c športno dvorano v Novem mestu privabila več kot 5000 obiskovalcev, ki so po grlu ingnali skoraj 12.000 litrov te kiselkaste, vendar mnogim tako slastne mokrote, ki se zlasti dobro drži v duetu s kračo. Danes med tistimi, ki so ta dogodek težko pričakovali, za gotovo še ne bo prave „kondicije“ in si ji jo bodo krepili še v naslednjih dneh. (Foto: J. Pavlin)
„Med ljudmi je precejšnje nezadovoljstvo zavoljo gospodarskih razmer in občutnejšega padanja osebnega standarda, kot smo izjavljali. Zoper proizvodno in družbeno apatijo, ki se pojavlja, so potrebni takojšnji ukrepi in še bolj zavzeto politično delo, da ne bi zapolnile prostore nam sovražne sile," je strnil oceno razmer predsednik krškega občinskega sveta Zveze sindikatov Drago Streban na zadnji seji medobčinskega sveta ZSS za Posavje 10. marca v Krškem.	‘
Drago Sterban, ki je tudi podpredsednik tega medobčinskega organa, je opozoril, da je v krški občini v najtežjem položaju tovarna Djuro Salaj, ki ima na zalogi nekate-
re uvozne surovine le še za kak teden. Tovarna sama ustvari okrog dve tretjini deviz z izvozom, za surovine iz domačih logov mora dajati devizno udeležbo, medtem ko se sama nikakor ne uspe dogovoriti s časopisnimi hišami o devizni soudeležbi
Sekretar sevniškega občinskega sindikalnega sveta Sašo Jejčič je dejal, da bo položaj v Stillesu verjetno še dlje časa težaven, saj ob izgubi ni bilo čutiti posebne aktivnosti v sindikatu niti v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Niso opravili niti letne sindikalne konference, delavci pa so bili šele zadnji hip seznanjeni z rezultati gospodarjenja. Ob razpravi o zaključnih računih se je v gozdarskih organizacijah pokazalo, da nagrajevanje fizičnih delavcev ni izvedeno po delu, zato so nezadovoljni.
Več mnenj je bilo tudi o tem, da so občinski sisi svoje storili, tudi občinski proračuni so usklajeni z resolucijo, republiški sisi in proračun pa ne. Zato so tolikanj glasneje postavili vprašanje, zakaj se presežki sisov ne vrnejo gospodarstvu.
Beseda je stekla še o usklajevanju delovnega časa, ki ga bodo v brežiški občini poenotili do 25. marca, odloke pa že imajo pripravljene v krški in sevniški občini
P. PERC
▼Nt'
V drugi polovici tedna se bo vreme postopno izboljšalo in razjasnilo.
Ljubljansko
pismo
Preplačevanje
živine „za olimpiado”
S podiranjem dogovorov ne bomo ustalili živinoreje, pa tudi ne dosegli drugih dolgoročnih ciljev
Komaj nekaj tednov je preteklo, kar smo se slovenski kmetijski novinarji na republiškem komiteju za kmetijstvo pogovarjali o programu pridelovanja hrane in razvoja živinoreje na Slovenskem v letu 1983. Ni kaj, program je dokaj stremljiv, saj se pridelek hrane letos v primerjavi z lanskim precej povečuje, zlasti v živinoreji.
Ni nobenega dvoma, da slovenski kmetijski novinarji tudi tako napet program pridelovanja hrane podpiramo, čeprav je morda kateri med nami v razgovoru izrazil kak pomislek glede uresničevanja programa, vsaj kar zadeva tiste programske usmeritve, katerih uresničevanje je bolj odvisno od deviznih kot od domačih sredstev, bolj od neurejenosti jugoslovanskega tržišča kot od republiških naporov, da bi našo živinorejo ne le obdržaH, ampak tudi stvarno razvijali.
Glede deviznih sredstev, potrebnih za uvoz nekaterih surovin za umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin, smo dobili zagotovilo, da so ta sredstva za naše kmetijstvo zagotovljena. Fa je res tako? Zaenkrat v Sloveniji še ni preplaha. Glede na to pa, da iz drugih republik prihajajo novice o pomanjkanju teh sredstev, da so nekatere tovarne enostavno ustavile dobave ipd., ne bi smeli biti prezgodaj optimisti.
Se manj pa bi se smeli obešati na ne le enkrat ovrženi odgovor, češ. če tega ali onega ni, „so krive organizacije za oskrbo kmetijstva", čeprav marsikdaj ni mogoče zanikati tudi njihove krivde.
Znano je, da je Živinorejska skupnost Slovenije veliko prispevala k ohranitvi staleža živine pri nas. Vsi tudi vemo, da cena zato ni bila majhna. Tem večja, kolikor več živine so, faradi nizkih cen pri nas odvažali drugam. V razgovoru so nam povedali, da je tudi letos podobna bojazen, vendar so v teku dogovori s predstavniki drugih republik, da bi to preprečili in končno na vsem jugoslovanskem tržišču uveljavili enotne odkupne cene.
Od besed do dejanj pa je pri nas še vedno predolga pot. Medtem ko so pri nas objavili nove odkupne cene živini in cene svežemu mesu v prodaji na drobno - in medtem ko se predstavniki republik skušajo med seboj dogovoriti o enotni ureditvi tega tržišča - trgovske mreže ubirajo svoja pota. Slab mesec dni po nafcm odloku o novih odkupnih cenah živine so podoben odlok sprejeli v SR Srbiji, vendar po znatno višji odkupni ceni za vse kategorije živine.
Kupci iz raznih krajev države so, zlasti v vzhodna področja Slovenije, ponovno začeli prihajati po živino in jo dobro plačujejo. Boljše tudi takrat, če upoštevamo premije, ki jih fftš rejec dobi za večjo prirejo mesa, privezovanje telet, večji pridelek mleka, fred kakšnimi 14 dnevi so v okolici Ribnice kupci iz Bosne in Hercegovine kupovali živino „za olimpiado". Teleta so plačali po 270 din kilogram, govedo po 150 do 170 din kilogram žive teže!
Ob tem se človeku nujno zastavlja vrsta vprašanj. Odkod kupcem živine „za olimpiado" denar? Kdo tem kupcem odobrava ceno mesa v maloprodaji po toliko višjem znesku, da za toliko več lahko plačujejo živo težo živine?
Gotovo je vsekakor, da s takšnim načinom odkupa od nas ne odvažajo le živine, ampak tudi dokaj visoke premije, ki so jih deležni rejci, da bi stalež živine v Sloveniji povečali.
STEFAN KUHAR
V Črnomlju nagrajene vse štiri naloge
Srednja šola v Črnomelju podelila nagrade prvega Kardeljevega natečaja
Svet Srednje šole družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja iz Črnomlja je ob poimenovanju šole po .tem slovenskem miselcu maja lani sprejel sklep o razpisu nagradnega natečaja za pisanje nalog na temo: Edvard Kardelj in sodobni problemi v razvoju samoupravljanja pri nas in v svetu. Nagrade prvega natečaja so učenci prejeli v ponedeljek, 14. marca, ob 100. obletnici smrti Karla Marxa, prihodnja leta pa jih bodo podeljevali ob obletnici smrti Edvarda Karde ja.
Čeprav na natečaju lahko sodelujejo učenci srednjih šol vseh štirih dolenjskih občin, pa so letos prispe le le štiri naloge: dve iz Novega mesta in dve iz Črnomlja. V svetu šole se zavedajo, da so bili pri razpisu nagradnega natečaja pomanjkljivi in nenatančni, in prav to je bil gotovo eden glavnih razlogov za tako majhen odziv. Zato pa je posebna petčlanska komisija toliko boj natančno pregledala prispele naloge ter prisodila prvo nagrado Darji Jordan z družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto za delo, ki nosi naslov osrednje teme. Druga nagrada ni bila pode jena, tretjo pa so si delili Metka Filak in Ivica Vukšinič z gimnazije Črnomelj, Albert Žunič z ekonomske šole v Črnomlju ter Bojan Jakše in Ivo Steblaj s srednje šole tehnične usmeritve iz Novega mesta.
Požiganje trave zakrivilo že tri požare
Kot v posmeh številnim opozorilom o nevarnosti spomladanskega sežiganja trave je minuli teden po Dolenjskem nekajkrat zagorelo.
Tako je že 10. marca med požigom trave na Semiški gori prišlo do večjega požara. Ogenj je na parceli Antona Dragovana iz Praprotnega uničil 24 mlajših dreves in s tein naredil škode za 24 tisočakov. Požar so pogasili gasilci iz Semiča. Le dan kasneje je zagorelo na travniku pod Kaščo. Ogenj se je hitro širil po travniku, poraščenem z grmičevjem. Le hitremu posredovanju gasilcev iz Semiča gre zahvala, da ogepj ni zajel hiše Katarine Malenšek, ki se ji je že nevarno približal. Poleg hiše je bila ogrožena cela vas. Istega dne je prišlo v Semiški gori do novega požara: plameni sO zajeli parcelo Antona Selka iz Blatnika in mu uničili več drevja, tako da je škode za kakih 15 tisočakov.
OPRAVIČILO
Našim naročnikom, ki so zaradi nezanesljivega strojnega lepljenja naslovov v adremi Dnevnika v Ljubljani, kjer tiskamo Dolenski list, po pošti prejeli samo listke, ne pa časopisa, se opravičujemo. Komur se bo to še ponovilo, ga prosimo, da po telefonu ali kako drugače javi ta izostanek čim-prej v naše uredništvo, da mu bomo poslali dodatni izvod'.- iz Novega mesta. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo DL
Samo trije
rudarski
poklic
Srednja šola iz Črnomlja odpira skrajšani program rudarske usmeritve — Potrebe rudnika v Kanižarici velike, prijav malo
Zaradi potreji rudnika rjavega premoga v Kanižarici namerava srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja v Črnomlju z novim šolskim letom odpreti oddelek shujšanega programa rudarske usmeritve, sicer dislocirano enoto rudarske šole iz Trbovelj. Za šolo, ki bi trajala dve leti s po 9 tednov trajajočim proizvodnim delom in bi izobraževala za pol-kvalificlrane pomočnike rudarjev, je rudnik razpisal 20 štipen-d ij, a so se na nedavnem informativnem dnevu zanjo odločili le trije učenei, ki zaključujejo osemletko.
In to kljub temu da je rudnik pripravil v Črnomlju informativni sestanek z učenci osmih razredov, a tudi s starši in učenci, ki ne bodo končali osnovne šole. Kajti v ta skrajšani program II. zahtevnostne stopnje se lahko vpišejo tudi tisti, ki so končali 6 ali 7 razredov. Po besedah ravnateljice srednje šole Jelke Mihelčič je tako majhen odziv delno tudi posledica negativnih predsodkov, ki jih imajo starši o rudarskem poklicu, ki ga preslabo poznajo.
V srednji šoli Edvarda Kardelja se boje, da zaradi premajhnega zanimanja enote, v kateri bi se lahko šolalo 30 učencev, ne bodo mogli odpreti. Vendar po drugi strani upajo, da bo po preusmeritvi učencev iz drugih šol dovolj prijav, zlasti še, ker računajo tudi na učence iz Hrvaške.
Sicer pa imajo težave z. majhnim številom zainteresiranih tudi v družboslovni usmeritvi črnomaljske srednje šole, ki je regijskega značaja. Mnogi se namreč še vedno ne morejo sprijazniti s tem, da šola ni v Novem mestu ter da bi se morali učenei voziti iz centra na periferijo.
B. M.
Še bolj bodo vzljubili svoj kraj
Brestaničani dobili svoj zbornik — Sodelovali znani strokovnjaki in domačini
„To je svečan in ugleden dogodek, dejanje širšega pomena, za zgodovinopisje in muzejstvo pomemben korak," je z izbranimi besedami označil izdajo brestaniškega zbornika članov in razprav ravnatelj Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Peter Petru.
Ob predstavitvi zbornika, ki gaje v 2000 izvodih izdalo brestaniško turistično društvo, je 4. marca v prostorih tamkajšnje osnovni* šole Adam Bohorič domačinom in novinarjem spregovoril tudi eden izmed avtorjev in pobudnikov za izdajo knjige „Brestanica - zbornik člankov in razprav" 'zgodovinar dr. Tone Ferenc. „Ves čas tli upanje, da bi v gradu Brestanica prikazali zgodovino te doline od prvih omemb tega kraja in prvih predmetov do leta 1941. Take razstave še ni, je pa nastal ta zbornik. Predstavljali smo si, da bo imela knjiga 150 do 200 strani, zdaj pa smo prijetno presenečeni zavoljo obsega (364 strani) in oblike. Presenečeni smo, ker je toliko prispevkov, ki so jih napisali domačini, pomembno pa je, da ni zamolčana nobena dejavnost iz polpreteklosti in sedanjosti," je dejal dr. Ferenc. Ko je govoril o svojem prispevku, je omenil, da je brestaniški grad ostal največje presciitveno taborišče na Slovenskem, čeprav rtaj bi bil samo eno izmed več takih
taborišč od leta 1941 do 1945. Dr. Ferenc je dodal, da v novejši zgodovini Evrope še ni zasledil, da bi od kod drugod z enega mesta odšlo toliko ljudi na trnovo pot izgnanstva.
■ Kot je povedal predsednik odbora za izdajo zbornika Mirko Avsenak, je bilo posebno zahtevno zbiranje gradiva o NOB, kar je zavleklo izdajo knjige kar za eno leto. Na zadovoljstvo vseh je prispevek kustodinje brestaniškega muzeja Irene Euerst o Brestanici in okolici v NOB, dopolnjen z izjavami krajanov ter seznamom aktivnih udeležencev in padlih, le ^izpolnil pričakovanja.
Prvi del zbornika je izrazito stro-k oven in v glavnem sodelujejo zunanji avtorji dr. Peter Petru, dr. Marijan Slabe, dr. Jože Koropec,dr. Ivan Stopar, dr. Jože Šorn in dr. Tone Ferenc, če omenimo le nekatere. Strokovni urednik prof. Jože Curk meni, da daje drugi del ..Brestanica v očeh krajanov" zborniku življenjskost, sok, ki so ga pridjali krajani
T
L
KRKA, tovarna zdravil, n
OSTAL NA TRAČNICAH
Na nezavarovanem železniškem prehodu v Dolnjem Brezovem se je 9. marca ob 1.30 pripetila nezgoda, ki je povzročila za 100.000 din škode. 27-letni Leopold Gunstek z Vrha se je namreč peljal z osebnim avtom proti Krškemu, prav na tirih pa mu je odpovedal motor. Pločevino sta iznakazila kar dva vlaka, Gunstku pa ostaja v tolažbo, da je odnesel ceto kožo.
Najnovejši dosežki moderne tehnologije so omogočili nove proizvode iz steklene volne — NOVOTERM za izolacijo v gradbeništvu in industriji:
— neobdelana steklena volna,
— elastični filci, blazine,
— plošče, dekorativne plošče in
— cevaki
Prodaja in informacije?
KRKA IZOLACIJE, Marketing sektor, Novo mesto, Bršljin 62, tel.: 068/25—877, telex: 35713 yu krka TERMIKA Ljubljana, Kamniška 25 tel.: 061/315—477, telex: 31263 yu termiz
še nikoli ni bila energija tako draga, še nikoli izolacija tako pomembna!
Stanovanjska samouprava šepa
V Posavju je stopnja organiziranosti hišne samouprave v posamezni občini zelo različna. Medtem ko so v brežiški občini doslej ustanovili vseh 27 predvidenih skupnosti stanovalcev, v sevniški le 3 od predvidenih 40, v krški občini pa še nobene.
katerimi so gospodarile, v gospodarjenje skupnosti stanovalcev. Zakon določa tudi obveznost
Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu Iji morale stanovanjske skupnosti najpozneje do 27. januarja lani prenesti stanovanja ali stanovanjske hiše v družbeni lastnini, s
ustanovitve
skupnosti stanovalcev, pa tudi njenih teles, kot sta hišni svet in zbor
Iz zadnjega Pavlihe
Seveda, zdaj, ko je dobila nova devizna posojila, je pač zaželena v vsakem showu!
Show bo šele potem, ko jih bo morala vračati) Ha, ha, ha.
sami. ..Brestanica je prvič omenjena že leta 895 in je prvi omenjeni kraj na Slovenskem. V zgodovini človeštva pomenijo nekaj kspji, ki dajo na kulturo, in mednje spada Brestanica. S tako knjigo se ljudje še bolj navežejo na svoj kraj, zbornik pa je tudi zakladnica, iz katere je moč črpati v šolah, pri razvoju turizma in še čem," je opredelil namembnost dela prof. Curk.
P. P.
MB
Družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje ugotavlja slabo urejene samoupravne razmere na področju stanovanjskega gospodarstva - Kakšni bodo ukrepi?
stanovalcev. Opredeljene so tudi pristojnosti in naloge teh organov.
Ako hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja zakonskih nalog, so v zakonu predvideni ukrepi. „V takih primerih mora stanovanjska skupnost na lastno pobudo ali pa na predlog pristojnega organa krajevne skupnosti prenesti na organizacijo združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, dolžnost, da v imenu hišnega sveta in v breme sredstev za upravljanje stanovanjske hiše opravlja nujne naloge hišnega sveta. Dotačene naloge ima tudi občinski upravi organ, pristojen za stanovanjske zadeve," pojasnjuje družbeni pravobranilec samoupravljanja Dušan Dornik.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo skušal doseči dosledno uresničevanje omenjenega zakona tudi tako, da be dejavno prisoten pri političnem delu krajevnih konferenc Socialistične zveze. Seveda bo po potrebi dajal tudi pobude pristojnim organom v krajevnih skupnostih, da bi z delegatskim sistemom spodbudili samoupravno organiziranost v stanovanjskih hišah na območju določene krajevne skupnosti
P. PERC
»Dolenjski list« v vsako družino
Pri zaslužku je rekorder lesni tehnik
Pri ribniški upravi za dohodke je do roka napovedalo svoj dohodek za lani le 8. občanov, med qimi 4 zaposleni in 4 obrtniki Norma za napoved je namreč precej visoka, saj znaša kar 407.000 din dohodka za vse leto.
Med zaposlenimi je napovedal največji skupni dohodek za lani lesni tehnik, in sicer 569.000 din. Takoj pa moramo dodati, da ta lesni tehnik le živi na območju ribniške občine, medtem ko je zaposlen v Ljubljani
Ostali, ki so napovedali dohodek, so: zdravnik 427.000 din, komercialni tehnik 423.000 din in direktor 416.000 din.
Obrtniki še niso napovedali svojih dokončnih zneskov, ker bodo ti znani po obračunu.
Seveda moramo takoj dostaviti, da še ni rečeno, da bo kdo izmed tistih, ki so dohodek napovedali, davek iz skupnega dohodka tudi plačaL Davčni organi so namreč dolžni upoštevati razne odbitne postavke. Tako so na primer lani plačali davek (za predlansko leto) le trije obrtniki.	J.	P.
Mladi iz vojaške srednje šole spet v Bell krajini
Obeti brigadirjev
Skupina učencev na vojaški gimnaziji v Ljubljani je v oktobru 1980 začela priprave za organiziranje mladinske delovne bri-
tade (MDB). Casje tekel hitreje, :ot so želeli mladinci. Konec maja 1981 je uprava šole s pomočjo političnega oddelka komande ljubljanskega armadnega območja pripomogla, da je bila brigada ustanovljena. Ime je dobila po narodnem heroju Francu Rozmanu-Stanetu. V stalnem delu brigade so učenci srednje vojaške sole, gibljivi del pa sestavljajo gostje iz ljubljanskih dekliških šol in internatov in pobratenih delovnih brigad.
Že na prvi delovni akciji bi se mladinci morali spopasti z belokranjskimi goricami in tamkajšnjemu življu pripeljati vodo v vsa naselja. Zaradi organizacijskih težav je bila delovna akacija skrajšana, učenci vojaške gimnazije pa so odšli na drugo izmeno MDA Kobansko 81. Izredno težki pogoji za delo niso bili ovira zadanim rokom novopečenih brigadirjev. Aktivnost interesnih dejavnosti, pomoč domačinom v času popoldanskega odmora so poleg vseh mogočih priznanj, ki jih je brigada s svojim udarnim delom dobila, najboljši dokaz kolektivne želje po dosegi najvišjih ciljev. Mladinska delovna brigada Srečko Rojs-Niko, ki je z brigado učencev vojaške srednje šole sestavljala drugo izmeno na MDA na Kobanskem 81, je izrazila pripravljenost sodelovati z MDB FR-S. Lokalne delovne akcije v Lenartu so potrditev prijateljstva med brigadama. So-
delovanje se je še bolj utrdilo na MDA Goričko 82, ki se po uspehih ni prav nič razlikovala od MDA na Kobanskem. MDB je tudi takrat presegla normo za 180 %, pridobila pa je prijatelje iz Bežigrada, Logatca in Jesenic.
Letos prihaja brigada v Belo krajino, nežno lepotico naše Slovenije. Brigadirsko naselje v Lokvah 1x3 nedaleč od mesta, kjer je tragično umrl komandant Stane, po katerem nosi brngada vojaške srednje šole ime. Ta podatek, dosedanji brigadkski uspehi, pr E dobljena brigadirska praksa in mladinski delovni polet vam dajejo vedeti, dragi gostitelji, da bo igada, ki bo prišla na drugo te narodne-Rozmana-
RADE RALIČ
ga heroja Staneta.
o prisl Ičila ir Franca
2
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1753) 17. marca 1983'
tl%% TEMNfjšf-
PLASTIČNE PREVLEKE ZA NUKLEARKO
Splitska Jugoplastika bo za krško Jedrsko elektrarno izdelala 150.000 plastičnih prevlek za čevlje, s katerimi se zaščiti obuvalo pred kontaminacijo in preprečuje prenašanje kontaminacije v čisto področje. Splitska tovarna bo za nuklearko naredila tudi 2000 dvodelnih PVC kombinezonov.
Denar bo šel za povečanje čred
Letos bomo v Sloveniji vložili več kot milijardo dinarjev v razvoj živinoreje
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmu prašičev je bilo naprodaj 160 pujskov, starih od 8 do 10 tednov, ter 100 v starosti od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 154 živali, cena pa je bila za mlajše od 4.500 do 5.000 din, za starejše pa od 5.000 do 6500 din. Lastnike je zamenjalo tudi 9 pujsov, starejših od 6 mesecev, njihova cena pa je bila 9.000 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so rqci pripeljali 490 do treh mesecev starih pujskov ter 8 starejših, prodali pa so jih skupaj 457. Cena prvih se je vrtela okoli 200 dinarjev, drugih pa okoli 110 dinarjev kilogram žive teže.
Hrbtenica slovenskega kmetijstva slej ko prej ostaja živinoreja, zato bo tej panogi kmetijstva, za katero pri nas obstajajo dobre naravne danosti, ohranjen fond živine, kadri, strokovne institucije in vsa potrebna infrastruktura. Razvoj živinoreje pa je pomemben thdi zaradi izvoza in zagotavljanja preskrbe na domačem trgu tako z mlekom kot z mesom. Ne nazadnje kaže spodbujati razvoj živinoreje tudi zato, ker predstavlja več kot polovico dohodka, ki ga doseže slovensko kmetijstvo.
Medtem ko so imeli v dosedanjih načrtih letne kmetijske proizvodnje prednost setveni plani, naj bi letos spodbujali predvsem razvoj živinoreje. Načrti, ki si jih zastavlja slovensko kmetijstvo so vse prej kot majhni. Letos moramo povečati stalež živine za 10 tisoč glav krav, prirediti za 7 tisoč ton več govejega mesa ali skupaj 42 tisoč ton, za 9 tisoč ton več svinjskega mesta ali skupaj 32 tisoč ton, za 1.500 ton perutninskega mesa več ali 57 tisoč ton in 327 milijonov litrov mleka. Da bomo uspeli uresničiti vse te načrte, bo seveda treba povečati delež domače krme, pridelek koruze itd. Za vse to pa je zagotovljeno tudi dovolj deviz za nakup gnojil in drugih sredstev.
Naložbe v razvoj živinoreje bodo letos znašale 1,2 milijardi dinarjev, ki jih bodo zagotovili sklad za in-
Kmetijski
Težja pot do uspešne reje
Vsesplošen živžav je v teh zgodnjih pomladanskih dneh v zadružnih prodajalnah, kadar pripeljajo v prodajo enodnevne piščance. Podoba je, kot da se hoče vse več ljudi na deželi otresti odvisnosti od nezanesljivega in dragega mesnega trga ter se zato sami poskušati v reji. Le-ta pa je zaradi omejenega uvoza tudi otežena in se je treba znajti, kakor se kdo ve in zna.
Se ne tako dolgo nazaj je bilo kaj enostavno. Pri Vetprometu, Leku ali Krki si kupil vitaminsko rudninsko mešanico, ji dodal domačo krmo, poskrbel še za druge rejske zahteve in uspeh skorajda ni mogel izostati. Zdaj je vse težje, rejec mora več vedeti o krmljenju in potrebah mladih, občutljivih živali.
Najprej malo abecede. Živali potrebujejo za rast beljakovine. Te dobijo v sončničnih, sojinih in repičnih tropinah, ribji moki, posnetem mleku, mesno kostni moki in še nekaterih krmilih, ki smo jih doslej na veliko kupovali v tujini. Nadalje potrebujejo, surovine velike energetske vrednosti, kot so žita, mlevski izdelki, krompir itd. Tu smo že neodvisni od tujine. Tretja sestavina pa so vitamini in rudnine, ki jih piščanec nujno potrebuje za rast ali nesnica za nesenje jajc.
Nastane vprašanje, kako vse te sestavine pravilno zmešati. Zaradi svoje enostavnosti in trajnejše uporabe so priporočljive suhe krmne mešanice. Za 100 kg krmil za piščai^e, denimo, priporoča stroka naslednje sestavine: 54 kg mletega koruznega zrnja, 10 kg pšeničnih otrobov, 22 kg beljakovinskih krmil, 3 kg lucerne, 1,9 kg kostne moke, 80 dkg apnenca, 30 dkg kuhinjske soli in en kilogram rudninsko vitaminske mešanice za perutnino.
Vlažne krme ni mogoče pripraviti v velikih količinah in za daljši čas. Zato pa zanje lahko porabimo več doma pridelane krme, kot so krompir, posneto mleko, sirotka, kokošja silaža. Seveda dodamo žito ter vitaminsko rudninske mešanice.
Inž. M. L.
tervencije v kmetijstvu, živinorejska poslovna skupnost, občinski skladi.
Da bi kar najbolj spodbudili izkoriščanje možnosti za živinorejo in večji pridelek mleka, to pa bo mogoče doseči te ob povečanem stale-žu črede, bodo- iz zbranega denarja izplačevali tudi premije. Rejci z dvema kravama v nižinskih predelih bodo dobili za vsako na novo privezano kravo po 10 tisočakov premije, v višinskih predelih po t2 tisoč dinarjev. Za .vsak liter mleka, pridelan v višinskih predelih, pa bodo kmetje dobili po 1,30 dinarja za liter, medtem ko bodo oni v nižinah dobili le 50 par. Precej denarja bo šlo tudi za premiranje pitanega goveda. Skratka, gre za to, da se v organizirano družbeno kmetijsko proizvodnjo vključi tudi tistih 10 tisoč krav in 30 tisoč telet, ki so bila doslej zaklana na črno.
Tem ciljem so podrejeni tudi družbeni dogovor in dvanajst regijskih samoupravnih sporazumov, s katerimi naj bi urejali medsebojne odnose pridelovalci, posredniki in potrošniki. Gre za to, da vsaka klavnica ve, kje je njena surovinska baza, prav tako pa morajo tudi po občinah vedeti, kaj in koliko bodo priredili. Svoje obveznosti bodo imele tudi strokovne institucije in pospeševalne službe, ki bodo plačane po svojem dejanskem prispevku k letošnjim ambicioznim živinorejskim načrtom.
J. SIMClC
Vinogradniški začarani krog
Vinska trta bi lahko v metliški občini dajala zaposlitev 500 ljudem
Z rajonizacijo leta 1974 jc bilo predvideno za območje metliške občine okoli 620 hektarjev absolutnih vinogradniških površin: od tega j c bito takrat 453 ha vinogradov. Danes pa ocenjujejo, da v metliški občini intenzivno obdelujejo 350 ha vinogradov.
Lanski povprečni pridelek na hektar jc bil 11 ton grozdja, kar pomeni po zadnji srednji odkupni ceni grozdja, so vinogradi v metliški občini dali 77 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Ob polni izkoriščenosti vinogradniških površin bi imeli v občini 450 ha vinogradov,
od tega pa je samo 32 ha v družbeni trsti Obnova enega hektarja vinograda pa stane okoli milijon dinarjev. Ljudje sc bodo za obnovo odtočih le, če sc jim bo to splačalo. Po sedanjih cenah naj bi hektar vinograda dal okoli 220 tisočakov celotnega prihodka, stroški (tu so všteti materialni stroški, amortizacija in zavarovalna premija) pa znašajo okoli 84 tisočakov, razlika je torej 136.000 dinarjev. Pri 450 ha vinogradov v občini pomeni to 61,2 milijona dinarjev sredstev za osebne dohodke, ali če je merilo delavec v proizvodnji osebni dohodek za 500 ljudi. Torej bi bito treba obnovo vinogradov in nasploh podporo vinogradništvu gledati tudi s tega vidika.
Vina tudi v bodoče ne bo težko prodati, saj ga Slovenija ne pridela dovolj za lastno porabo, po lig tega je tudi izvozno zanimivo; najbolj donosen „izvoz“ vina je turistična ponudba in dobro domače vino jc nepogrešljiv element te ponudbe. Seveda bi moralo kmetijstvo imeti pravico do dela tako ustvarjenih deviz.
Samo za zagotavljanje enostavne reprodukcije bi morali v metliški občini obnoviti po 14 ha vinogradov na leto, vendar tega ne dosegajo, ker ni denarja za obnovo, čeprav jc, kot ugotavljajo povsod, še dovolj za vinogradništvo primernih površin. In tukaj je spet začetek začaranega kroga.
A. B.
Uničujoče obresti
Velika cena kapitala povzročila izgubo vStillesu
V sevniškem Stillcsu v minulem poslovnem letu niso ušli izgubi, čeprav je po vseh pravilih ne bi smelo biti! Poglejmo si zato malo bliže to igro številk.
Lansko leto jc bito za tozd Stilno pohištvo eno samo priučevanje, saj je bito tudi prvo leto, odkar so pognali stroje v novi tovarni pri Kladju na Blanci. Naenkrat so pri-učevali tudi 'po tri do štiri skupine delavcev. Vseeno so dosegli kar 97 odst. letnega načrta. Plan jim je namreč veleval do seči za 215 milijonov dinarjev izdelkov še vedno iskanega stilnega pohištva, naredili pa so jih le malo manj, za 209 milijonov dinarjev. Dosežek je še toliko bolj razveseljiv, ker jim je uspel le z 90-odstotno porabo materiala, seštevek vseh direktnih stroškov pa je znašal v primerjavi s planskim le 87 odst. Za prvo leto je bil zadovoljiv tudi dohodek z indeksom 108.
Stvari pa sc začno podirati pri obrestih, ki so dosegle kar indeks 131. Tozd Stilno pohištvo jih je moral za lani poravnati za celo staro milijardo! Takšna je postala pač cena kapitala, izguba 2,48 milijona dinarjev, ki jo krijejo iz svojega rezervnega sklada, je tako lahko le . tolažba, češ lahko bi bilo še slabše.
Še z večjimi težavami se je srečeval tozd Notranja oprema, kjer je po zaključnem računu izguba znašala 6,27 milijonoa dinarjev. Ne pozabimo pa: sevniški mizaiji so izšli močnejši že iz hujših kriz.
A. Ž.
VENČEK BELOKRANJSKIH PLESOV - V počastitev dneva žena so učenci osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju in otroci iz vrtca v Seškovem domu pripravili nadvse prikupen nastop, ki ga bo prepolna dvorana gledalcev še dolgo pomnila. Res lepa počastitev praznika. (Foto: F. Brus)
DO NOVE LETINE - SCT Tehnika gradi na Blanci novo skladišče za jabolka. Mercator — sevniški Kmetijski kombinat ga pričakuje že za letošnjo sezono. Gradbinci morajo zaradi slabo nosilnih tal zabijati pilote. Torej še ena pridobitev za to manj razvito krajevno skupnost. (Foto:
A.	Železnik)
I'
IZVIRNOST NA PLATNU - Izdelki Miroslave Ritonja, mojstrice domače obrti iz Črnomlja, ki je pretekli teden razstavljala v tamkajšnji knjižnici, so pritegnili pozornost mnogih domačinov, predvsem učencev osnovnih šol. Morda bo prav kateri izmed njih odšel po njenih stopinjah. (Foto: M. Bezek).
USTVARJALNOST MLADIH — Razstavo izdelkov pionirjev v leskovški osnovni šoli Milke Kerin v počastitev jubilejev zveze prijateljev mladine Slovenije in zveze pionirjev Jugoslavije so si z zanimanjem ogledali tudi številni gostje iz republike in občine. (Foto: P. Perc)
Srečanje vinogradnikov in gostincev
Prireditveni odbor „Tedna dolenjskega cvička 1983“ je v program prireditve 19. marca ob 14. uri. v Športni dvorani v Novem mestu vključil srečanje dolenjskih vinogradnikov, članov Društva vinogradnikov Dolenjske in gostinskih delavcev Dolenjske, Posavja, širše ljubljanske okolice, Gorenjske in Notranjske.
Pobuda jc zelo koristna. Z obnovo in posodobitvijo vinogradov pridelajo vinogradniki znatno več vina, kot ga porabijo doma. Tako iz leta v leto rastejo presežki vina za trg. Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije za leto 1979 je na dolenjskem vinorodnem okolišu 3800 ha vinogradov z okrog 17 milijoni rodnih trt (okrog 4500 trt na 1 ha). Kakšen je pridelek vina, je težko oceniti Na splošno računamo, da v dobrih letinah dajo trte po 2 do 3 litre pridelka, to je 9.000 do 14.000 litrov na 1 ha, kar znaša na celotnem dolenjskem vinorodnem okolišu okrog 42 milijonov litrov vina. Ce od tega odštejemo vino samorodnic, katerega je prepovedano dajati v promet, in da 30 do 50 odstotkov pridelka vina popijejo pridelovalci sami je tržnih presežkov vina na Dolenjskem še vedno 15 do 20 milijonov litrov. Zmogljivosti kleti OZD tega območja (Agrokombinat Krško, Slovin Brežice) so okrog 6 milijonov litrov vina. Do leta 2000 ne kaže, da bi lahko zmogljivosti družbenih kleti znatno povečali, kar pomeni da ostane poleg lastne porabe na Dolenjskem še vedno 10 do 14 milijonov litrov tržnega presežka vina v zasebnih kleteh. To dejstvo sili pridelovalce vina, da iščejo izhod pri najbližjem sodelavcu, gostinskem delavcu.
Dolenjsko vino je potrošnikom premalo znano
Če obiščemo gostinske obrate po Dolenjskem, v Posavju, okolici Ljubljane, v Ljubljani, na Gorenjskem in Notranjskem, najdemo v prometu razmeroma malo dolenjskih vin, zlasti cvička. Vse preveč je v prometu na navedenem območju, kjer so nekdaj točili dolenjska vina, cenenih namiznih vin iz drugih republik. Vinogradniki ravno tu pričakujejo, da bodo gostinski delavci „obrnili list" in da bodo nudili gostom domača dolenjska vina.
Dolenjski cviček
Od skupnega pridelka dolenjskih vin in tržnih presežkov je
okrog 70 % dolenjskega cvička, to je okrog .12 do 13 milijonov litrov.
Nekateri sodijo, da je dolenjski cviček pijača posebne vrste, njegov prijetni okus in dober vonj privabljata -širok krog potrošnikov. Zato vinogradniki pričakujemo od gostincev, da to odlično pijačo ponudijo gostom s suho domačo klobaso in črnim kruhom.
Na degustaciji vin v Novem mestu je bito ocenjeno 151 vzorcev cvička s celotnega območja Dolenjske. Naslovi najbojših pridelovalcev cvička so vv biltenu prireditve tega praznika cvička. Večina pridelovalcev cvička, ki so napisani v njem, ima tudi tržne presežke vina.
Dolenjsko belo vino
je poleg dolenjskega cvička vedno boj iskano. Mnogi pivci iz zdravstvenih razlogov pijejo le bela vina. Poleg belokranjskih in bizeljskih belih vin se vedno bolj uveljavlja beto dolenjsko vino, ki je mešanica (največkrat) kraljevine in laškega rizlinga ter drugih belih sort grozdja.
V biltenu prireditve najdemo naslove pridelovalcev belih dolenjskih vin. ki so bila na oceni v Novem mestu razmeroma dobro ocenjena (od 14,2 do 16,1 točke). Tako je bilten tudi pri teh vinih pisana povezava med vinogradniki in gostinci.
Dolenjska črnina
Med dolenjske črnine uvrščamo vina z močnejšo, boj temno barvo, kijih ne moremo uvrstiti med dolenjske cvičke. Prevsem so to vina modre frankinje, v novejšem času tudi gameja. Te vrste vina so bila na degustaciji v Novem mestu lepo ocenjena od 14,8 do 16 točk. Kakovost nekaterih dolenjskih črnin se lahko primerja z metliško črnino, ,pa tudi z znanim kraškim teranom in merlotom. Zato kaže temu vinu posvetiti več pozornosti in ga nuditi gostom.
Med črnine štejemo tudi vino oziroma mošt modre portugalke. Mošt modre portugalke mnogi ljudje zahtevajo v jeseni, takrat ne marajo več piti starega vina. Tudi vino modre portugalke je na Dolenjskem vedno možno dobiti
Pestrost dolenjskih vin
ni nobena napaka, kot misijo nekateri, ampak prej odlika, saj se vsakdo naveliča enoličnosti. Zato bi bito zgrešeno dolenjske cvičke poenotiti ker bi s tem to vino zgubilo pestrost in privlačnost. Vsaka vinska gorica, lega, vinogradnik in celo sod v isti kleti ima svoj vpliv na vino, kar to žlahtno p jačo le popestri.
TIT DOBERSEK
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: Tit Doberšek
Št. 11 (1753» 17 . marca 1983
DOLENJSKI UST
MALnr
hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete.
Nabavite ga lahko v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51-030, 52-030
SALONIT
ANHOVO
TOZD BLAGOVNI PROMET Kidričeva 20
65001 Nova Gorica, p.p. 68 Telefon: (065) 24-41 1
CENTER ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO ŠPORTNIH OBJEKTOV KOČEVJE — Razpisna komisija
razpisuje
deta in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA.
Pogoji:
— da je državljaan SFRJ in da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in drugimi veljavnimi predpisi;
— da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo z najmanj 5 let aktivnega dela na telesnovzgojnem področju, od tega najmanj 2 leti na vodilnem delovnem mestu;
— da je moralno in politično neoporečen.
Pismene prijave z vsemi dokazili sprejema 15 dni po objavi razpisa razpisna komisija na naslov:
Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov Kočevje, Trg zbora odposlancev 30 — 61330 Kočevje.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
novoles
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o.
TOZD TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA
II
Delavski svet TOZD razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA (1
dčIdVGC)
2. VODJA PROIZVODNJE MASIVNEGA OD-
DELKAJ1 delavec)
3. VODJA PROIZVODNJE POVRŠINSKEGA OD-
DELKA (1 delavec)
pod naslednjimi potoji:
t. 1: visoka šola lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog t. 2—3: višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoja:
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da so moralno-politično neoporečni
Kandidati naj podajo svoje vloge v 15 dneh po objavi na naslov: „NOVOLES" lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
Delavski svet delovne skupnosti in komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti
ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge:
1. ZASTOPNIKA ZA ZASTOP ČRNOMELJ
2. ZASTOPNIKA ZA ZASTOP DRAGATUŠ
3. ZASTOPNIKA ZA ZASTOP ADLEŠIČI
Pogoji:
Za vsa objavljena prosta dela in naloge se zahteva uspešno končana poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poizkusno delo za objavljena prosta dela in naloge je 2 meseca.
Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe s kratkim lastnoročno napisanim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom pošljejo v roku 8 dni na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Cesta herojev 1, Novo mesto. Ponudb kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v roku 30 dni po preteku roka za pr ijavo.
Komisija za medsebojna razmerja TOZD Gozdarstvo Črmošnjice
RAZPISUJE prosta dela oz. naloge
CA
OPRAVLJANJE ADMINISTATIVNIH DEL
Razpisni pogoji:
— končana 4-letna ekonomska šola
— 1 leto delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov:
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOZD ..Gozdarstvo" Črmošnjice, Črmošnjice št. 1, 68333 Semič Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
TZO „Agrooskrba' zadružnega sveta
Škocjan razpisuje po sklepu
JAVNO LICITACIJO
tehnične opreme sušilnice:
— peč za sušenje hmelja kpl
— električno dvigalo za transport hmelja
— elementi za sušenje — rešetke Izklicna cena 50,000 din.
Licitacija bo 18. 3. 1983 ob 8. uri pred sušilnico hmelja v Škocjanu. Ogled opreme pred licitacijo. Prednost pri licitaciji ima družbeni sektor. Varščina v višinj 10% izklicne cene se plača pred licitacijo pri blagajni TZO Škocjan.
DOLENJSKI UST
f^ Podjetje za ptt promet Novo mesto, n. sol. o., komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Novo mesto objavlja prosta dela in naloge na pošti Črnomelj:
DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - 1 IZVAJALEC
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
popolna osnovna šola, starost 16 let in vozniški izpit „A"
kategorije, poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na TOZD za ptt promet Novo mesto. Novi trg 7, Novo mesto.
Vsa pojasnila dobite na telefon (068) 21—370.
iPletenina
M0IZV00NJA TRIKOTAŽNIH IZDfUCOV. p a.
LJUBLJANA, ZALOŠKA 14
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja
dela in naloge v DE SODRAŽICA
1. VZDRŽEVALCA KONFEKCIJSKIH STROJEV
Pogoji: — elektromehanik — praksa zaželena
2. 3ŠIVILJ
Pogoji: — 3-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konfek-cionar 11 — 1 leto delovnih izkušenj ali — 2-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konfekcionar 1—2 leti delovnih izkušenj
Za vsa objavljena dela velja poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili sprejema: PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. o.. Kadrovska služba. Zaloška 14, 15 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
162/11-83
Razpisna.
razpisuje
komisija pri svetu osnovne šole Dobova
dela in naloge
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE DOBOVA
Razpisni pogoji:
Za ravnatelja je lahko imenovan učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena ZOŠ ali šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo.
Posebni pogoji:
— da ima strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj, da ima pozitiven odnos do tradicij NOB, socialistične revolucije ter samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja z združenim delom ter uresničevala širših družbenih interesov, do uresničevanja družbene samozaščite in SLO in do krepitve bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, da ima strokovne in organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju nalog šole.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let (reelekcija)
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 15 dni po izteku razpisa.
Prijave pošlj ite na naslov: Razpisna komisija na osnovni
šoli Dobova (z vsemi potrebnimi
dokazili) Dobova 20; 68 257
sm
Sido/
Brez proslave tudi v Mokronogu ni šlo. Renata C02 poroča, da so nastopili šolarji, mladinci, folklorna skupina in moški pevski zbor, dekle-i so igrala tudi na klavir
ta pa so igrala tudi na klavir.
Recitacije, petje, nastop najm&j-ših, zlasti pa T. Partljiča igra „ToF
Niso pozabili na dan žena
Iz desetih prispevkov povzemamo, kako so šolarji širom po Dolenjskem in Posavju počastili dan žena.
Brigita F URAR piše, da so krški učenci s krajšim kulturnim programom razveselili učiteljice in druge delavke. Tudi pomladnega cvetja in ročno izdelanih čestitk ni manjkalo. S programom so šolarji nastopili tudi v nekaterih delovnih organizacijah in v krškem Domu upokojencev in ostarelih občanov. Mladinci pa so ženski dan počastili s proslavo v krškem delavskem domu in v Dolc-
mun in kamen" - to je razveselilo ženske s Ponikev. Vida SMOLE piše, da so se razveselile pozornosti in pozabile na vsakdanje skrbi.
Za ženske iz Šmihela, Regerčc vasi in Drske so prooslavo pripravili učenci osnovnih šol Milke Šobar-Nataše, Dragotina Ketteja, Doma Majde Šilc pa mladinci in moški pevski zbor iz Šmihela. Cvetka BUTALA piše, da sc je prireditve udeležilo veliko žena in vse so ob prihodu v dvorano dobile čestitke i verzi in izreki o mamah.
Pevske točke in recitacije so uccnci iz Vavte vasi na proslavi ob dnevu žena dopolnili s pesmimi, ki so jih za mame sami sestavili. Slavka KREN poroča, da so osmošolke izvedle ritmično točko. Tudi na osemdesetletnice iz krajevne skupnosti niso pozabili, podarili so jim' nageljne, člani novinarskega krožka pa so ob prazniku izdali bilten, kije bil v celoti posvečen ženskam.
nji vasi.
Najstarejša med ženami, ki so se udeležile proslave za nežni spol iz Pečic in Križ, je imela že 83 let. Marjana KOSTANJŠEK poroča, da so bile žene vesele pozornosti, ki so jim jo izkazali mladinci.
Dva skeča, pesmi, recitacije ... To je obsegal nastop artiških šolarjev. Po besedah Sabine KUKOVIČE so se za ženske potrudili tudi najmlajši iz vrtca, program pa sta popestril še moški pevski zbor PD Oton Župančič in folklorna skupina.
Amadeja MOČNIK piše, da so v Brežicah za dan žena člani dramskega krožku izvedli igrico Toneta Partljiča ,,Učna ura“, nastopili so tudi recitatorji in pevski zbor, učenci pa so razredničarkam čestitali in jim poklonili šopke rož.
Člani literarno-recitacijskega krožka in pevskega zbora iz šnarje-ške osnovne šole so skupaj z mladinci pripravili proslavo za vse ženske iz krajevne skupnosti, nastopili so tudi v šoli, v domači tovarni IMV in novomeški Novotehni. Nastop v Novem mestu so podrobno opisali J. PERŠE, A. ILOVAR in T. FER-KOU.
OGLEDALI SMO SI VOJAŠKO ŠOLO
26 šolarjev iz brežiške občine se nas je v okviru informativnega dne seznanilo z možnostmi šolanja v ljubljanski srednji vojaški šoli Franca Rozmana-Staneta. Podrobno so nam razložili šolski program, ogledali smo si nekaj učilnic in djaški dom. Na mnoge je ta šola naredila močan vtis in so se odločili da bodo v njej jeseni nadaljevali šola-nje.
SAMO PETE LINČ OŠ Bratov Ribarjev Brežice
ZANIMIVA RAZSTAVA
Ob letošnjem črnomaljskem ob-' činskem prazniku sta filatelistično društvo in knjižnica iz Črnomlja pripravila razstavo pisemskih ovit-! kov in žigov. Šolarji smo si z za ni- j manjem ogledali razstavljene stvari, meni je bila posebno všeč ovojnica z j žigom, ki je izšla lani junija ob zboru pioniijev v Črnomlju.
VESNA POŽEK OŠ Črnomelj
m
Otroci s cerebralno paralizo
Poleg umske manjrazvitosti je cerebralna paraliza ali možganska motorična prizadetost najpogostejši vzrok za invalidnost v otroškem obdobju. Cerebralna praliza je medicinski izraz za vrsto nevroloških abnormalnosti, ki imajo za posledico prizadetost motorike in drže in je nenapredujoča okvara centralnega živčnega sistema - možganov. Često pa cerebralno parahzo spremljajo še druge motnje in gre tedaj pri otroku za kombinirano motnjo.
Telesna prizadetost je pri tem najbolj očitna. Motnja pa pogosto predstavlja niz nevroloških, ortopedskih, psiholoških, socialnih in pedagoških problemov.
Cerebralne praralize ne smemo zamenjevati z otroško paralizo. Cerebralna paraliza ni nalezljiva bolezen. Tu gre za stanje po okvari centralnega živčnega sistema - možganov, v času nosečnosti, ob porodu ali po porodu. Najbolj pogosti vzroki so kvarni vplivi, ki nastopijo ob rojstvu otroka, to so: dolgotrajen, težak porod, zamrtveno rojen otrok, mehanske poškodbe glave med porodom.
Za otroke s cerebralno paralizo se je udomačil kar izraz „spastičnost“, kar ni najbolj ustrezen izraz.
Spastičnost je namreč le ena od oblik cerebralne paralize. To je krčevitost mišic zaradi njihove prevelike napetosti. Pri tej obliki so. najbolj pogosto prizadete okončine, lahko pa gre za enostransko ali obojestransko prizadetost. Lahko je prizadeta le ena roka. Ta oblika je med vsemi najbolj pogosta.
Atetoza je druga oblika cerebralne paralize, ki ima glavne značilnosti v pogostih nehotnih, nekontroliranih gibih, pri čemer gre za nestabilnost mišične napetosti Največkrat pride do prizadetosti rok in glave, pri čemer je oteženo prijemanje, pisanje in tudi gledanje v določeno smer.
Pri ataksiji kot naslednji obliki cerebralne paralize gre za moteno ravnotežje in negotovo hojo.
Gornje oblike so osnovne oblike cerebralne paralize, najpogostejše pa gre pri otrocih za mešano obliko motenosti. Poleg prej naštetih glavnih oblik in njihovih posebnosti ločimo še druge manj pogoste oblike.
Vzporedno s cerebralno paralizo zelo pogosto nastopajo tudi druge motnje, npr. govorne motnje, motnje vida in sluha, epileptični (božjastni) napadi, umska podnormalnost vseh stopenj itd. Otroci s cerebralno paralizo pa so seveda lahko umsko normalno razviti, tedaj gre pri njih le za telesno invalidnost.
Pri naraščajočem prometu je vedno več tudi prometnih nesreč s poškodbami možgan, ki imajo za posledico možgansko motorično prizadetost.
Pri zgodaj pridobljeni in odkriti cerebralni paralizi je potrebno otroke čimprej vključiti v ustrezen postopek obravnave. Danes abnormalnosti v razvoju gibanja in drže otroka Že zelo zgodaj odkrivajo otroški nevrologi. Otroci se potem najprej vključijo v nevrofizioterapevtski postopek, kasneje pa še v drugačne oblike obravnave. Z vsemi temi postopki skušamo kar se da zgodaj odpraviti (lažje prizadetosti) ali vsaj omiliti (težje prizadetosti) stanje po poškodbi možgan.
VLADIMIR BITENC, defektolog
V_
17; marca 1933
> A i- t
pisma
in
odmevi
Kako, do turistov?
Predlogi šolarjev niso privlečeni za lase
Učenci 4. b razreda novomeške osnovne šole Katja Rupena so nam poslali tri daljše prispevke s predlogi, kaj vse bi morali storiti v Novem mestu, da bi bik) turistično bolj privlačno.
„Imeti bi morali več turističnih vodičev. Turistov ne bo privabilo onesnaženje bregov Krke in Ragove-ga toga. Zakaj ni trim steze, sprehajališč, večjega otroškega igrišča, kampa? Pobočja Gorjancev so ko nalašč za manjša smučišča, teh pa nl“ (Boštjan BARBIČ)
»Žlasti poleti bi morale biti vsak dan kuhurno-zabavne prireditve. Po ogledu mestnih znamenitosti se turistom prileže osvežitev v topliških bazenih, zato bi morali pogosteje menjati vodo. Je že kdo razmišljalo igrišču za mali golf, drsališče na Loki? “ (Jasna STOKANOVIČ) »Krka ni več čista. Zakaj ne? Na Loki riT kopališča, to zaradi onesnažene vode ni nič čudnega. A zakaj mesto ne premore čolnarne? V okolici mesta je veliko kmetij, ki bi se lahko preusmerile v kmečki turizem."
(Jerica BOŽIC)
KNJIGE SI IZPOSOJA 948 UČENCEV
Na naši šoli že dolgo deluje pionirska knjižnica. Knjige si izposoja 948 učencev; po tej številki sodeč, nas je veliko, ki imamo radi zanimivo branje. Vpisnina znaša samo 5 dinarjev. Knjižnica je nepogrešljiv del naše šole.
ANDREJA MOČNIK OŠ bratov Ribarjev Brežice
BRIGADIRJI ŠAMAC-SARAJEVO 1947!
Zaradi urejanja dokumentov nujno potrebujem naslov vsaj dveh brigadirjev iz občine Novo mesto, s katerima smo spomladi 1947 skupaj „brjgadirili“ na progi Šamac-Saraje-vo.
FRANC METEUCO Soteska 46 p. Straža
RAZSTAVA O NEUVRŠČENIH
Člani novinarskega krožka smo si ogledali razstavo, ki so jo ob 7. konferenci neuvrščenih v New Delhiju pripravili učenci, ki delujejo v klubu OZN. Na zemljevidu smo se seznanili z državami, članicamigiba-nja neuvrščenih; zdaj jih je že 101. ItoScbna preglednica nas je poučila, da sc je prve konference 1961 v Beogradu udeležilo 25 članic. Lahko smo prebirali tudi časopisne članke o prejšnjih konferencah, v vseh smo zasledili Titovo ime, letošnja pa je prvič potekala brez velikega pobudnika gibanja neuvrščenih.
KAJ VEMO O OZN IN NEUVRŠČENIH?
Člani kluba OZN smo v novomeškem Domu Majde Šilc pripravili tekmovanje o poznavanju pomena in organiziranosti OZN ter gibanja neuvrščenih. Tekmovato je 12 učencev, iz vsake vzgojne skupine po eden, žreb pa jih je razdelil v tri skupine. Za popestritev so poskrbeli člani kulturnega društva, ki so izvedli recitatorske in pevske točke.
IRENA ŠPEHAR
Zakaj hišna samouprava ne dela?
Zato ker stanovalci ne morejo odločati o porabi stanarine — Za tako stanje sta kriva tudi
brezbrižnost in neznanje stanovalcev
Prejeli smo pismo stanovalcev bloka v Cankarjevi ulici v Kočevju, ki pravzaprav ni pismo, ampak klic nemočnih na pomoč. Iz njega povzemamo le nekaj misli:
- Prosimo vas, da napišete, da se ne strinjamo s povišanjem stanarin. Kam nas bodo pripeljala ta zviševanja? Predvsem velja to za nas majhne ljudi, ki imamo skromne plače.
- Raziščite, zakaj je tako drago upravljanje s hišami po samoupravni stanovanjski skupnosti (SSS). Gotovo je to tudi zato, ker so na nekaterih najodgovornejših položajih SSS ljudje, ki za to delo nimajo primerne ali pa zadostne izobrazbe.
- Raziščite, koliko plače je dobival biva predsednik skupščine SSS in koliko je dobiva sedanji. Poizvedi-
■ te, zakaj se ne razpiše delovno mesto sekretarja SSS vsaka štiri leta? Zakaj SSS tako drago plačuje nadzorne organe iz Ljubljane?
Zakaj hišna samouprava ne dela? Zakaj le plačujemo stanarino, nimamo pa nobenega vpliva na to, kako bo porabljena? Zakaj niso javno objavljeni programi načrtovanih vzdrževalnih del stanovanjskih hiš in predvideni stroški?
- O slabem delu SSS ste pisali odločno premalo! Po naši nestrokovni oceni se z denarjem stanarin zelo slabo gospodari. Podatke o zbiranju in porabi stanarine naj dobijo hišni sveti, da bodo to obravna-
HVALA ZA POMOČ
V imenu moža Jožeta Gomolja in v svojem, imenu se zahvaljujem TGP-tozd Transport iz Metlike za nesebično pomoč, ki so jo nudili mojemu možu, ko je zbolel na očeh in sc je moral invalidsko upokojiti. Predvsem se zahvaljujeva za pomoč pri nakupu magnetofona ter za sredstva, ki so jih skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi namenili za rehabilitacijo moža v Zavodu za slepe in slabovidne v Škofji Loki,, kamor bo odšel te dni.
ANA GOMOLJ Metlika
NI SE LAHKO ODLOČITI ZA POKLIC
Za osmošolec je dobrodošel vsak napotek pri odločanju za nadaljevanje šolanja. Alenka SEVER piše, da so v novomeški osnovni šoli Milke Šobar Nataše pripravili pogovor s srednješolci, ti so osmošolcem govorili o predmetih, učni snovi. Učencem 7. in 8. razredov in staršem iz Šentruperta pa je o poklicnem usmerjanju predavala Vika Avsec, psihologinja iz novomeškega zavoda za zaposlovanje. Tadeja ZUPAN poroča, da so bili za vse poučni podatki o možnostih štipendiranja, o tem, katerih poklicev primanjkuje, kako poteka srednji ali krajši program usmerjenega izobraževanja. Na šentruperški šoli pa je pred kratkim obvezno prakso opravljala Kristina Majcen, učenka četrtega letnika pedagoške gimnazije iz Novega mesta. Anka RUGELJ piše, da jim je Majcnova povedala, daje šele zdaj pobliže spoznala delo učitelja in da bo študirala nemščino in knjižničarstvo.
Lojze Pisek
26. februarja smo se za vedno poslovili od Lojzeta Piska, enega najstarejših članov krajevne organizacije ZZB Kostanjevica.
Rodil se je 30. marca 1896 v Orehovcu, v revni kmečki družini je bil najstarejši od osmih otrok. Devetnajstleten je moral v avstro--ogrsko vojsko, bojevati seje moral na vzhodni in soški fronti. Po koncu prve svetovne vojne se je le za kratek čas vrnil domov, nato pa se je vključil v slovensko vojsko pod vodstvom generala Maistra, da bi pomagal osvoboditi koroške Slovence. Le nekaj mesecev je trajala ta neuspešna borba, nato pa seje Pisek vrnil v rojstni kraj in -debi kot gozdni delavec in tesar.
Kmalu po ustanovitvi OF sc je pridružil temu naprednemu gibanju.
1942 so ga Italijani aretirali. V internaciji je bil do razsub italijanske vojske, kasneje pa seje pridružil slovenski prekomorski brigadi, sc udeležil številnih bojev in tako pripomogel k osvoboditvi.
Po vojni se je zaposlil pri GG Kostanjevica, kjer je dočakal upokojitev. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v spominu kot skromen in pošten Človek.
Člani
ZZB Kostanjevica
i/53) 17. mdicd
vali. Objavite seznam, katere hiše bodo letos obnovljene! Želimo, da je delo SSS bolj javno.
Pismo se končuje s stavkom, ki kaže vso nemoč ljudi: „Mogoče ne boste ničesar storili, pa vseeno lep pozdrav".
Ker je bito pismo naslovljeno osebno name, bom skušal nanj tudi odgovoriti, že vnaprej pa se opravičujem, ker moj odgovor ne bo zadovoljiv.
Pismo objavljamo zato, ker smo prepričani, da je dobronamerno in da večina ugotovitev v njem drži. Do podobnih ugotovitev so namreč prišli tudi na sestankih nekaterih OO ZK in organizacij SZDL v mestu Kočevje.
Stanarine bo gotovo treba zvišati, saj se vse draži. Že pred več leti pa sem opozarjal, da po taki poti, po kateri gremo mi, nikoli ne bomo prišli do ekonomskih stanarin. Eni namreč stanarine plačujemo, drugi pa odločajo, o njihovi porabi. Stanovalci namreč nikoli ne bodo plače-vali tako visokih stanarin, da jih ne
POKOJNINE POVEČATI V ENAKIH ODSTOTKIH ALI ZNESKIH?
V rubrikah, odmerjenih bralcem, seje v slovenskih časopisih (npr. Delu, Nedeljskem dnevniku, Delavski enotnosti) letos zvrstilo več prispevkov, ki govorijo, kako je krivično večanje pokojnin v odstotkih za vse enako, opisanih pa je bilo tudi nekaj primerov, kako je mogoče priti do visoke pokojnine. Strinjam se z mislimi v nekem pismu, kjer teče beseda o tem, da bi bito najbolj prav pokojnine povečati vsem enako, se pravi za enak znesek. Tako bi zadržali zdajšnje razlike med pokojninami, ne pa jih (odstotki to omogočajo) še povečevali in upokojence delili na revne in bogate. Najbrž bi bilo najbolj prav, da bi vsi slovenski upokojenci povedali, ali so za povečevanje pokojnin v enakih odstotkih ali v enakih zneskih.
KAREL KURINČIČ Senovo Bohorska 4
NEPOZABEN GLASBENI VEČER
Na predvečer dneva žena sta v Trebnjem v nabito polni dvorani nastopila pihalni orkester in oktet. Težko je opisati, kako lep večer so nam pripravili možje in sinovi, že dolga leta se v Trebnjem ni tako lepo igralo in pelo. Godbeniki so zaigrali celo arijo zbora sužnjev iz Verdijevega ,,Nabucea“ pa grške pesmi in popularno »Nadalino". želimo, da bi bilo takih večerov še
Navdušene Trcbanikc
Taborniškemu obračunu na rob
Mladi komunisti naj delajo med mladino, imajo kaj
Nedavni letni obračun dela najstarejše dolenjske taborniške organizacije -- novomeškega Odreda gorjanskih tabornikov - ni mogel razveseliti peščice posameznikov, ki želijo tabornikom več uspehov, pa sc sami pri tem ne morejo ..raztrgati", ker ostajajo dostikrat osamljeni v naporih za uresničevanje sila pestrega in koristnega programa.
Z lenobo, domišljavostjo in odtujenostjo od mladih, kar vse je zadnja leta večkrat hromilo taborniške vrste, seveda ni mogoče dosegati napredka in takega razvoja organizacije, kot ga ta zasluži. Marsikdo je zavoljo osebne lagodnosti pokazal hrbet taborniški četi ali vodu in jo pustil na cedilu ali razpadu, nekateri starejši taborniki pa se zapirajo v svoj ozek krog in mladi naraščaj nima od njih (skoraj) nikakršnih koristi. Jalovo filozofiranje o ..silnih obremenitvah v službi 'in zunaj nje" seveda ne vodi nikamor, niti ni pošteno. Največkrat je le izgovor, saj je komodneje prižgati cigareto in se v copatah vrteti krog tclevizoija, kot iti z mladimi v naravo in jim tam odkrivati skrivnosti življenja.
Res, OGT, ta nekoč zelo znana organizacija v slovenskih taborniških vrstah, zadnja.leta pesi. Zdaj je obstal pri dveh četah: 90 porečanov dela na OŠ v Šmihelu, na OŠ Katja Rupena pa je v četi kakih 80 elanov. Če
jim prištejemo še nekatere odrasle in klub STRELA, bo v odredu zdaj kakih 200 članov, ov. A ne gre za število: vodov sistem je marsikje skoraj zamrl, manjka vodnikov, vodovi izleti postajajo redkost. Zato pa se plazi skozi taborniške vrste nevarno dofeo-časje, ki lahko priskuti organizacijo mladim, ki želijo predvsem akcij, razgibanosti, podjetnosti. Kako čudno ob vsem tem zveni izgovor mlade članice ZK, ki zatrjuje, da »veliko dela v osnovni organizaciji v zdravstvu", pri tem pa zelo slabo opravlja svoje dolžnosti y odredu. Mar ji ni še nihče povedal, da je deto komunistov med mladimi, z mladino in zanjo? Vso pomoč potrebujejo zlasti vodniki, a dostikrat ni ljudi, ki bi jim jo bili pripravljeni nuditi. Še bolje: so taki ljudje, a pomoči ne nudijo.
Seveda obe četi nista brez uspehov. Porcčanc sicer že leta stiska za vrat pomanjkanje čolnov, oprema v odredu je dotrajala, pa yendarle so člani OGT delali, tekmovali, bili na taborih, tečajih itd. - Starešina odreda bo tudi poslej Lojze Retelj, novi načelnik je Krešo Tomas, blagajnik Marko Rems, gospodar Janez Crnčič, tajnica in propagandistka pa je Darja Sajetova. V nadzorni odbor so izbrali Jožico Vrščaj, Jožo Pavlin in Janeza Jeniča.
Srečno taborniki!
S. HRAST
bi znali tisti, ki odločajo o njihovi porabi, zapraviti.
Tudi jaz sem prepričan, da samoupravljanja na stanovanjskem področju pri nas ni. ftepričan sem, da gre tu za karikaturo samoupravljanja, zato tudi že več let ne sodelujem v samoupravljanju na tem področju niti na sestankih zbora stanovalcev, čeprav sem bil prej pet let predsednik hišnega sveta in sem takrat tudi občutil vso nemoč hišne samoujjrave.
Pot do resnične samouprave na stanovanjskem področju (in drugih) bo gotovo še dolga in težka. V zadnjem obdobju vlaga SZDL velike napore za oživitev stanovanjske samouprave. Po drugi strani se tudi pri SSS prizadevajo za izboljšanje samoupravljanja na svojem področju in zdaj pošiljajo gradiva za seje skupščine SSŠ vsakemu drugemu delegatu, medtem ko ga je prej dobival le vodja delegacije.
Vsa ta prizadevanja pa rojevajo malo uspeha oz. le navidezne uspehe.
Glavni vzrok je, da so stanovalci odrinjeni od samouprave. Bistvo samouprave je namreč v tem, da z dohodkom razpolaga tisti, ki ga je
■ ■■	■	■	|	■	w	w	a
Vinjeni kričači terorizirajo Kočevje
Ali je prav, da se morajo z njimi ubadati le oškodovanci?
ena za _
SIS, tudi za SSS, pa velja, da o načrtih in porabi odloča porabnik,
ustvaril. To velja za proizvodnjo. Ža elja, port
se pravi tisti, ki SIS potrebuje in jo tudi plačuje. To plačevanje pa je različno. Večinoma jih plačujemo s prispevki od osebnih dohodkov, SSS pa s stanarinami (vsaj tisti del, o katerem govori pismo iz Cankarjeve). Torej: stanovalci bomo samo-upravjlalci takrat, kadar bomo resnično odločali o porabi stanarin. Takrat bomo tudi brez navodil „od zgoraj" sodelovali v samoupravljanju. Zdaj namreč hišna samouprava odloča le o zelo majhnem delu stanarin, o tistem, ki smo mu včasih rekli »tekoče vzdrževanje".
Za zaključek naj povem še, da je »Analiza potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1983“ izdelana in je bila sprejeta na seji skupščine SSS 2. februarja. Obsega kar 14 tipkanih strani in našteva vse hiše, ki so potrebne vzdrževanja. Za Cankarjevo ulico (le za št. 15) piše: »Ureditev - obnova horizontalne hišne kanalizacije. Prevezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo mimo greznice. „Za vsa dela bi bilo potrebnih jjreko 54 milijonov, na razpolago pa jih je (iz stanarin) le 15 mifijonov.
Menim tudi, da ni prav, če vidimo napake le drugod, ne pa tudi pri sebi. Sami stanovalci s svojo brezbrižnostjo namreč pripomoremo, da namesto nas »samoupravljajo" drugi-
J. PRIMC
Že večkrat sem v Dolenjskem listu bral o mladoletnem prestopništvu v Kočevju. Oborožen s starim izkušenim pravilom, da lepa beseda lepo mesto najde, sem se tem mladim junakom približal in se skušal z njimi na lep način pogovoriti. Že sem mislil, da sem uspel, pa so naslednji dan spet izvedli svoje stare podvige. Ne bom omenjal vseh dejanj mladih, o katerih sem le na pol informiran, želim povedati le to, da se zadnjih nekaj tednov skupina mladih Kočevcev po mestu zelo grdo obnaša. Rezultat njihovih izpadov je vsakodnevno kričanje, razbijanje okenskih stekel, močenje pred vrati kina, prosjače-j nje cigaret in denarja ter kraje. Nekateri med njimi so kar redno vinjeni. Baje so organizirani v dveh skupinah, svoje strateško-operativno mesto pa imajo pred hotelom Pugled oziroma kinodvorano.
Mislim, da bi nas moralo biti sam, da sredi Kočevja dopuščamo in prenašamo tako početje. Zato javno vprašam: ali je prav, da se morajo z njimi ubadati le oškodovanci, se z njimi prepirati, pretepati, loviti po cestah in lokalih? Je družba pred njimi res brez moči?
Zavedati se moramo, da dajejo taki mladinci zgodovinskemu mestu, kot je Kočevje, slab zgled in še bolj klavrno podobo. To velja še posebej za letošnje leto, ko praznujemo celo vrsto obletnic, zavoljo katerih nas bo obiskalo več uglednih gostov iz domovine in tujine.
Menim, da bi morali najprej (in to zelo odločno) odstraniti vse take in podobne madeže in se šele potem usmeriti v konkretne programe za dostojno praznovanje vseh letošnjih jubilejev. Pravočasno poskrbimo, da se ne bo naš zgodovinski ponos spremenil v sramoto.
IVE STANIČ Mozelj 9
Prevarani
lnex išče krivdo za neuspeh na nepravem koncu
Gostovanje ansambla turške televizije po Slovenji so na veliko pro-pagirali po vseh sredstvih javnega obveščanja. 7. marca, pred dnevom žena, bi moral nastopiti tudi v Ribnici Verjeli smo, da bo obisk na tem koncertu, ki bi moral biti v dvorani športnega centra, potolkel vse dosedanje rekorde obiska na zabavnih prireditvah v Ribnici. Vendar ni bilo tako - koncert je odpadel!
Gostovanje je organizirala ljubljanska turistična agencija Inex. Računali so, da bodo prodali veliko vstopnic, kar bo krito vse stroške gostovanja. 7. marca pa je predstavnik lnexa ugotovil, da je prodanih le 140 vstopnic, zato so koncert odpovedali. Občani, ki so želeli na koncert in so se zvečer zbrali pred dvorano, da bi kupili vstopnice, so bili razočarani, ko so zvedeli, da je prireditev odpovedana. Počutili so sc prevarane.
Kritika občanov zaradi takega postopka agencije Inex je upravičena. Agencija je gotovo porabila za široko reklamo veliko denarja, kljub temu pa ni občanom povedala najosnovnejšega: kje, kdaj (do kdaj) in po kakšni ceni lahko kupijo vstopnice ali pa jih rezervirajo. Zaradi pomanjkljive obveščenosti ki jo je zakrivila sama agencija, so bili občani ob kulturni oz. zabavni užitek, agencija pa ob dohodek.
J. PRIMC in M. GLAVONJIC
MLADI PRIPRAVILI PROSLAVO
Malce pozno, a še zmeraj v veliko zadovoljstvo številnih obiskovalcev so mladi (skupaj z Društvom prijateljev mladine in Socialistične zveze) iz Dolenje vasi pripravili proslavo v počastitev dneva žena. K prijetnemu vzdušju so prijx>mogli tudi cicibani iz vrtca.
S kačo v skupnem gospodinjstvu
Dopolnilo k prvotnemu članku s tem naslovom in komentar k pisanju Martine Zajc
Prava nerodnost je, da se za imenom Martina Zajc skrivata mati in hči (obe sta Martini), tako da človek res ne ve, komu naj javno odgovarja na prispevek v pismih bralcev v zadnji številki Dolenjskega lista. Naj bo kakorkoli že, v njunem pismu, ki mimogrede govori o vsem drugem, le o spornem stanovanju ne, me je najbolj zbodla vrstica, v kateri piše, da se pri sestavi članka nisem prepričal in obrnil medalje tudi na drugo stran. Hčerka se gotovo spominja, da sem bil pri njej precej prej, kot sem videl »kačje stanovanjc", kot ga nekateri jx>pu-larno imenujejo. Da druge plati medalje nisem mogel j)ovsem osvetliti,
DAN ZENA PO MOZELJ SKO
Ob dnevu žena so za prijetno praznovanje jx>skrbcla tudi dekleta in žene iž Mozlja. Same so si pripravile in finaciralc veseli družabni večer, ki so ga jx>pestrili domači mladinci s kulturnim programom. Praznovanja so se udeležile predvsem gospodinje, kar je še posebno razveseljivo, saj vemo, da so bile zaposlene žene, kot je že običaj, deležne najrazličnejših zabav. Domačinke menijo, da je bito njihovo praznovanje v domači vasi iskreno, prijetno in zabavno.	M.	K.
IGRA TUDI V STRANSKI VASI
Letošnjim številnim predstavam ljubiteljskih gledaliških skupin seje pridružila še ena. Člani dramsko-rccitatorske skupine z Ruperč vrha so v soboto na domačem odru uprizorili T. Partljiča komedijo »Tolmun in kamen". Režiserske posle je opravila Vida Rataj, Jožica Grubar, Milan Golob, Franc Plan-tan, Vida Rataj, Jože Žagar in Igor Ravbar pa s6 z doživetim igranjem navdušili gledalec v prepolni dvorani gasilskega doma v Stranski vasi.
SONJA SETINA
pa je kriv njen sprejem z besedami: »Kaj bo vsak ušivi novinar pisal o stvareh, ki se ga ne tičejo!" Tako sem po najkrajši poti prijel za kljuko, ne da bi zvedel, kjer stanuje Nada Dubravac. Mimogrede se tudi spominjam, da mi je Zajčeva zabrusila, da tukaj ona deli pravico. V hišo ob Krki sem sc upal šele čez nekaj dni ko sem na hodniku srečal en (g a od stanovalcev, da mi je pokazal vrata Nadinega stanovanja, saj bi tam zagotovo nazadnje trkal
V pismu Martine Zajc gre predvsem za razkrivanje njenega social nega položaja. Zaradi boljšega razumevanja in jnimeijanja bi bilo prav, da bi tudi Nada povedala svojo zgodbo zadnjih šestih let, kijih je preživela v novomeški okolici, kamor je prišla iz rodne Banjaluke. Najprej je stanovala pri sorodnikih v Zalogu, potem seje najmanj šestkrat selila. Vseskozi so jo spremljale nemogoče stanovanjske razmere. Tako ve, kako se stanuje v zapuščenem gradu v Podgori, v na pol podrti hiši v Hrušcvcu in ne nazadnje tudi na Žagi v Novem mestu. Ob tem, da nikoli ni imela velikega, toplega in zračnega stanovanja, je imela ob sebi duševnega bolnika Miroslava, s katerim je živela v izvenzakonski skupnosti Otroka, ki se jima je rodil je Miroslav zbujal sredi noči in ga pretepal, Nadi pa večkrat grozil z nožem. Končno ji je uspelo pobegniti takemu življenju in se je javila na oglas na Žago I v Novo mesto, kjer se na kratko zaključuje ena in pričenja druga zgodba.
»Stanovanje, hrana in obleka v zamenjavo za nego nepremičnega moža" je pisalo v oglasu, se spominja Nada. Komaj mesec dni je lahko vzdržala, saj plačilo za tako udobje ni bilo majhno. Ker mu ni hotela v vsem ustreči, ji je ,gazda dal odjx>-ved". »Tako so končale tudi njene predhodnice," pove Nada.
Nada je morala še tisti dan z otrokom zapustiti sobo v Zajčevi hiši. K sebi jo je vzela Jela. Mitotič,
kije že prebivala v »kačjem stanovanju". Jela seje kmalu rešila iz kletke in se preselila v precej bo|jšo sobo v Volčičevi ulici Namesto nje pa ji je Zajčeva v sobo dodelila sedanjo stanovalko Danico Vukša.
Zajčeva v svojem pismu vseskozi zatrjuje, da »kačje stanovanje" ni stanovanje, temveč prostor, kjer bo neka delavnica, v njej pa že nekaj let prebivajo podnajemniki, med katerimi so že bile družine z otroki Vsa oprema v sobi je Zajčeva in težko je razumeti da bi se slučajno znašla v tem prostoru.
Sanitarna inšpekcija po svojih normativih zahteva, da eni osebi v stanovanju pripada najmanj 10 m3 zraka, da mora biti višina stanovanja najmanj 2,40 m, da ne govorimo o izolaciji, o prikjučitvi najemniške sobe na vodovod itd... Sporno stanovanje ne izpolnjuje niti enega pogoja. Za vse ostale stanovalec v hiši (v jeseni jih je bito devetnajst), ki jih Zajčev* ne omenja, ni na vo|jo niti skupne kopalnice, stranišče pa je tudi poglavje zase. Ob mojem obisku pa so bili v vseh najemniških sobah radiatorji hladni Ža vse to udobje, ki ga Zajčeva nudi ob zeleni Krki, dobi na mesec najmanj 37.500 din (v najem daje tudi prostore za mizarsko delavnico). Ob tem pa v razmislek tudi vam, tovarišica Martina, ali ni Nada vredna večjega usmiljenja, če se z otrokom, ki je več bolan kot zdrav, prebija iz meseca v mesec s sedmimi tisočaki ki jih kot tkalka zashiži v Novo-teksu?
Naj ob koncu zapišemo, da je od 15. marca Nada z otrokom na cesti Brez strehe nad glavo je tudi njena sostanovalka Danica. Delavci Centra za socialno deto v Novem mestu, ki jim Nadin primer ni nepoznan, si na vso moč prizadevajo najti prostor in rešitev iz težav, žal pa slabo kaže. Ali vsa trnova pot, ki jo ima za seboj delavka Nada z otrokom, ni vredna razmisleka tudi koga drugega?
JANFZ PAVLIN Novo mesto
DOLENJSKI LIST
Franci Bačar
Franc Zorc
Jože Gal
Jož«
Štefan Murgelj
Jože Banič
Floijan Kastelic	Franc	Kobe
Franc Saksida
Majda Cimermančič
DOLENJSKI LIST
Št 1 V{1753) 1 ?. marca 1983
Uredništvo v gosteh: D0L2
NIČESAR NI, RAZEN POGUMA
Dolž je v novomeški občini naj mlajša krajevna skupnost, saj obstaja šele dobro leto. V „pre-stolnico" Podgorja je težko priti. O tem smo se prepričali tudi Ria Bačer, Zdenka Lindič -Dragaš in Ivan Zoran, novinarji Dolenjskega lista, ko smo 9. marca, že v mraku hiteli na sestanek s krajani. Svetovali so, naj se peljemo po novi cesti od Badovinca. Ker tam nihče od nas še ni vozil, smo zašli na Veliki Cerovec in nekaj nižje v neprehodno blato. Pravočasno smo se izvlekli in krenili na pravo pot.
S krajani smo se sešli v razsvetljeni učilnici podružnične šole na Dolžu. Vsakič, ko je kdo vstopil, se je soba zatresla in pomislili smo že, da ladijski pod ne bo vzdržal. Nabralo se jih je kar veliko, kakih 30. Takoj smo zvedeli, da šteje krajevna skupnost 460 prebivalcev. Živijo v petih vaseh: Igleniku, Vrheh, Zajčjem vrhu, Selih in Dolžu. Vseh gospodinjstev je 119. Dobra tretjina krajanov (kakih 180) je zaposlenih. Samo s kmetijstvom se preživljajo v dveh hišah. Vasi so se precej izpraznile. Samo v zadnjem desetletju, je odšlo 140 ljudi. Dolž, ki je, denimo, leta 1931 štel 380 prebivalcev, jih je imel ob popisu leta 1961 še 315, pred dvema letoma pa so jih našteli vsega 216.
Tudi v šoli, sezidani leta 1939, med vojno požgani in po njej obnovljeni, so zaznali močno upadanje števila otrok. Po vojni je bilo največ učencev leta 1970, in sicer 107, to šolsko leto pa obiskuje pouk le 33 šolarjev. Pouk je seveda kombiniran. Šolo spet obnavljajo, za ta dela je načrtovanih 7 milijonov dinarjev, nič pa ni slišati, da bi v šolo napeljali vodovod, uredili centralno ogrevanje in sanitarije. Stranišča so namreč še vedno na „štrbunk“. Do zdaj so zamenjali okna in nekaj vrat, kar je bržčas premalo za temeljito obnovo.
Šola je edini skupni prostor tega dela Podgorja. Je tudi sre-
dišče vsega družbenopolitičnega in kulturnega dogajanja. Prvega je največ, drugega skoro-da ni. Če bi lahko uporabljali spodnje učilnice, se ne bi bali, da bi se tla udrla. Pa jih ne morejo uporabljati, ker so v njih rekviziti za matično, stopiško šolo.
Revščina in zaostalost sta se tod zadržali dlje kot v drugih krajih novomeške občine. Skoraj ničesar ni, kar bi kazalo na napredek; vsega manjka, razen poguma, pridnih rok in sloge ljudi, ki vztrajajo. Ljudje vseeno niso jokavi, prej bi rekli, da se znajo na račun lastne nemoči krepko pošaliti. Pri srcu jih stisne le, ko pomislijo, kako je drugod in v kakšnih razmerah živijo sami.
TELEFON IN AVTOBUS STA VSE, KAR IMAJO
Niso veliko dobili, a to, kar so, znajo ceniti.* Za velik napredek štejejo telefon, ki so ga dobili lani. Imajo deset telefonskih številk, po nekaj v vsaki vasi. Avtobusno zvezo z mestom so prvič dobili šele pred štirihii leti. V ta namen so razširili kolovozno pot od Badovinca.
Krajevna skupnost Dolž nima enega metra asfalta. Vodovoda ni. Vodo zajemajo iz studencev, vodnjakov na izvir in kapnic. Pralnih strojev ne poznajo, samo v nekaj hišah s hidrofori ženske ne operejo vsega na roke. Ker ni industrijskega toka, tudi najrazličnejših strojev ni. Z obrtjo se nihče ne ukvarja, čeprav bi bila ta dejavnost potrebna. Na njivah je traktor redkost. Zemljo obdelujejo z živino. Te je v Podgorju precej. Veterinarska služba je organizirana, zaradi slabih cest pa ne deluje vselej tako, kakor si želijo. Cesta do Sel pri Zajčjem vrhu je tako nevzdržna, da živinozdravnik odklanja obiske. Zgodilo se je, da so ga hoteli h kravi, pa je svetoval: „Kar na vozu jo pripeljite, pa jo bomo
osemenili1*. Na Selih je sicer tako, da moraš po vasi le v gumijastih škornjih. Pred leti so hoteli izvirke „zamašiti“, pa se je ustavilo pri materialu.
Življenje v takih razmerah je vse prej kot znosno, obljubljajoče. Še najhujši je občutek, daje vse odvisno od teh krajanov samih, njihove volje in žuljev. Da ni nikjer ..bogatega strica**, ki bi prišel mednje in rekel: „Tole sem vam pripravljen dati, vi pa boste svoj del primaknili z delom.** Že dolgo vedo, da ga ni. Marsikoga bi popadlo malodušje, da bi vse skupaj pustil in šel. Za drugimi. Ampak kam, ko ni kam iti. Zato ostajajo. Novinarjem so povedali, da hočejo vztrajati. Pa ne samo dotlej, dokler bo šlo. Tu so še mladi. Bodo nadaljevali?
MLADI SO POVSOD ZRAVEN
V dolški krajevni skupnosti živi okrog 80 mladincev. Svojo mladinsko organizacijo imajo že precej let, v njej pa - kot večinoma povsod — sodeluje komaj polovica vseh. Da še ti ne delajo, kot bi zares lahko,-so sedanjemu predsedniku Jožetu Kobetu pritrdili tudi Beti Zorc, Jože Šega, Janez Kobe, Jože Gal, Franc Kobe in Stane Šale-har.
Najbolj jih mori, da nimajo svojega prostora. Tako se včasih dobijo v šoli, drugič v starem gasilskem domu, poleti pa tudi kar na prostem, medtem ko je prostor v šoli, ki jim je bil obljubljen, že tretje leto shramba opreme za novo stopiško osnovno šolo. Mladi pripravljajo proslave (npr. ob novem letu pa za ženske ob 8. marcu), sedaj grade nov gasilski dom, kjer upajo, da bodo morda le dobili stalen prostor, ki bi ga sami uredili; prav tako je bilo urejanje ceste v glavnem njihovo delo pa telefon, ki so ga napeljali pred kratkim. Sedaj se pogovarjajo o vodovodu in tudi
pri teh delih bodo imeli mladi glavno besedo, naj si bo kot ..prostovoljni delavci** posamezne hiše ali kot predstavniki mladinske organizacije.
V okviru mladinske organizacije delujeta športno in kulturno društvo, prvo bistveno boljše, čeprav nimajo igrišča. Doslej so gostovali na zasebnem zemljišču, kjer so pred kratkim dobili prepoved, zato imajo v načrtu gradnjo igrišča ob novem gasilskem domu.
Problem pa so sredstva, saj s članarino dobe zelo malo denarja, drugih virov pa ni. V načrtu imajo še pobratenje z mladinsko organizacijo v Velikem Orehku, izdajanje svojega glasila in še kaj. Poleg tega vsak teden ali na štirinajst dni priredijo ples v starem gasilskem domu, čeprav prostor ni najbolj primeren, . saj niti elektrike nima. Dalje imajo nekaj mladincev v občinski mladinski politični šoli, nekaj jih bo šlo v brigade, precej jih dela v,teritorialni obrambi, sodelovali so v akciji NNNP itd.
Sodelovanja s krajevno skupnostjo in društvi, ki sploh obstajajo, miadi niso ravno pohvalili, čeprav ne gre prezreti, da tako v organih krajevne skupno/ sti kot v društvih dela veliko mladih. V dolškem gasilskem društvu je npr. velika večina mladih, pa se vendarle ne razumgo. Mladinec - gasilec se obnaša povsem drugače kot mladinec — član mladinske organizacije. Poleg tega sedanje delo sloni na generaciji 18-, 19-letnikov. Nekoliko starejši pravijo, da je bilo povsem drugače, bolj delavno, ko so organizacijo vodili oni. Mlajših iz osnovne šole pa v svoje vrste niso znali najbolj pritegniti in še današnji osmošolci so veliko bolj povezani š stopiško organizacijo kot pa z domačo. Ne znajo jih potegniti za sabo, ne znajo se poveezati med sabo, res pa je, da sedaj le kaže nekoliko drugače.
KMETIJSTVO LE DOPOLNILO
Z mladimi pa smo se pogovarjali še o drugih stvareh, saj očitno veliko in trezno razmišljajo o svoji prihodnosti in o prihodnosti krajevne skupnosti, ne le o delu mladinske organizacije, njenem prostorskem pro, blemu, plesih, zabavi itd. Načrti krajevne skupnosti jih še kako zanimajo, naj gre za asfaltiranje ceste ali napeljavo vodovoda.
Brez dvoma predvsem zato, ker ta mladina razmišlja drugače, kot se je v teh krajih še pred nekaj leti, ko je vsak odšel v mesto, ko se mu je ponudila prva priložnost. Sedaj tega ni več. Samo s kmetijstvom se sicer preživlja le še nekaj ostarelih krajanov, medtem ko je za večino obdelovanje žemlje le dopolnilo k delu in zaslužku v tovarni. A mladi ostajajo doma, ne odseljujejo se več, čeprav je, kot že rečeno, delo na zemlji le popoldanska dopolnilna dejavnost. Pa ne bi bilo treba, da je tako, odločno pravijo mladi. A kaj, ko je kmetijstvo še vedno premalo cenjeno, ko ne daje pravega dohodka, ko se zadruga zanima zanje le, če bo imela od tega svojo korist. Pravijo, da bi se na nekaj kmetijah dalo urediti intenzivno tržno pridelovanje, saj vsa zemlja ni hribovita, a razmere jih silijo, da si pač poiščejo lažjo pot.
Še marsikaj so imeli povedati: da v kraju zelo pogrešajo trgovino, saj morajo po vsako malenkost v Stopiče; da je kar prav, da so osnovali svojo krajevno skupnost, saj seje prq vse vlagalo le v stopiški konec; da čutijo, da jih tako mestna mladina kot tudi Stopičani gledajo postrani, češ ,Jcaj boste vi, Pod-gorci“ itd. In morda še najhuje je to, da jih tudi starejši v lastni krajevni skupnosti ne vidijo, ko se pote pri gradnji ceste in na drugih akcijah, temveč le, če si pripravijo ples ali gredo na izlet (s svojim denarjem), in jih seveda takoj obsojajo. A vendar se ni bati, da bi bili povsem „po-
hojeni**. Vsaj po pripovedovanju sodeč, jim energije za karkoli namreč ne manjka.
PRIHODNOST MALO OBLJUBLJA
Ali je ob vsem tem sploh upanje, da Dolž ne bo za vse večne čase ostal, kakršen je? „Je, odkar imamo svojo krajevno skupnost in se sami „briga-mo“ za napredek. Ker pa smo začeli v najtežjih časih, v tem srednjeročnem obdobju ni misliti na kakšna večja komunalna dela. Leta 1985 bo razkorak med razmerami na Dolžu in drugod še večji,“ pravijo domačini ,in krajevni funkcionarji. Zadovoljni so z delom delegacij in delegatov, sodelovanje med krajevno skupnostjo in vaškimi organizacijami pa bi kazalo izboljšati. Pohvalili so mladino, gasilce, Rdeči križ in Socialistično zvezo. Daje njena predsednica delavoljna ženska s čutom odgovornosti, je pričalo že to, da je prišla na uredništvo v gosteh s spečim otrokom.
V letošnjem letu bodo v dolški krajevni skupnosti prizadevanja usmerili predvsem v odprtje lastnega peskokopa, da bi dobili material za popravljanje poti. Najprej bodo popravljali pot do Sel in Igelnika. V Selih, delu Dolža in Igelnika bodo urejali tudi odvodnjavanje, nadaljevali bodo z gradnjo gasilskega doma, ki bo končan leta 1985, pa urejali pokopališče. Radi bi postavili mrliško vežico. Za čakajoče na avtobuse, ki se nimajo ob slabem vremenu kam zateči, pa bodo na teh krajih postavili zasilne čakalnice. Les bodo dali ljudje sami, delali bodo tudi, ostali material pa bo prispevala krajevna skupnost.
Potreb je še za malo moije, ampak ljudem nočejo obljubljati, česar ne bo. Še to, kar so zapisali v letni plan, bo uresničljivo samo s pogojem, da bodo krajani res prizadevno pomagali.
Marija Kastelic
Jože Kastelic
Jože Kobe
Janez Juršič
tura
n
bra-
anje
Povsem zapisan krajini
„Zeleno barvo imam najraje," pravi akademski slikar Miloš Lavrenčič, ki razstavlja v Trebnjem
Miloš Lavrenčič je letos že drugi akademski slikar iz Ljubljane, ki razstavlja svoja dela na osnovni šoli Jožeta Slaka - Silva v Trebnjem. Pravi, da se je z veseljem odzval prijaznemu povabilu Tre banj cev, o katerih • likovnem prizadevanju je že večkrat sBšaL Šola sc mu zdi primerno okolje za take prireditve, saj se z njimi še bolj potrjuje kot kulturno vzgojno žarišče. „Ne nazadnje pa je ta razstava povsem v sklada z mojim prepričanjem, da galerija .in večje mesto nista edini prostor, kjer lahko daš svoja dela na ogled občinstvu in kritiki," ' meni slikar.
Miloš Lavrenčič: kot otrok brez staršev je več let preživel na Dolenjskem.
Za trebanjsko razstavo je Lavrenčič pripravil slike s pokrajinsko tematiko. Po njegovem mnenju so to malce ekspresionistično ubrane krajine, pri katerih mu je šlo bolj za izpovednost kot za povednost. Iz narave vzeti motiv je zanj samo podlaga, kjer lahko izpove svoj odnos do slikarstva. Predvsem ga zanimajo odnosi posameznih barv, kako
slednje žive v sožitju. Često uporablja zeleno barvo, ki se mu zdi najbolj značilna. V tovrstnem iskanju vidi še obilo možnosti
Za krajino se je odločil zavestno in zgodaj, vsekakor mnogo prej, predenje leta 1972 končal študije na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Mord^žc takrat, ko seje sploh odločil da bo slikar. Pred likovno akademijo je imel dobro slikarsko podlago, saj je najprej končal srednjo šolo za oblikovanje, nato pa še likovno smer na pedagoški akademiji. Krajino največ dela, v pokrajino se nenehno vrača; v naravi se počuti najbolj sproščenega. Ker kot restavrator (fresk, slik itd.) veliko časa prebije v zaprtih prostorih, mu slikarski izleti v naravo pridejo zelo prav.
Ne govori veliko, zlasti ne o sebi. A če že seže nazaj v otroška leta, ga stisne pri srcu. Bila je vdjna, klanje, bilo je v Bosni. Starše so pobili in Miloš je postal ena od mnogih vojnih sirot. Ko so bežali iz Bosne v Srbijo, je izgubil desno roko. Iz Beograda so takoj po vojni poslali transport vojnih sirot tudi v Slovenijo. Miloš se je znašel na Dolenjskem, v zbirališču in okrevališču v Ponikvah pri Velikih Laščah. Tam ga je posvojila medicinska sestra. Od krušne matere ni dobival le ljubezni dala mu je tudi priimek. Od, takrat je Miloš Lavrenčič in noče biti nič drugega.
Nič drugega? „No, slikar bom menda še in tudi naredil bi rad še kaj pametnega," pravi Miloš. Učenci in drugi obiskovalci trebanjske šole si bodo lahko njegove slike ogledovali še do prvih dni aprila.	j	7
Revija mlade poustvarjalnosti
Po petih letih spet prikaz dela dolenjskih in posavskih glasbenih šol
Brez razumevanja ni pravega užitka pri poslušanju glasbe. In kdo se bolj trudi razumeti glasbo kot tisti, ki jo hoče reproducirati? Pri tem je nepogrešljiva vloga glasbenih šol, ki se razveseljivo uveljavljajo v vseh občinskih središčih na Dolenjskem in v Posavju, kar je tako zgovorno pokazala medobčinska revija prejšnji teden v •JCozinovi dvorani glasbene šole v Novem mestu.
Po petih letih premora smo spet priredili medobčinsko revijo kot pregled našega prizadevanja in uspehov; težave, s katerimi se v teh stabilizacijskih časih ubadamo, nas nikakor ne smejo pasivizirati in moramo nadaljevati ter razvijati začeto delo, je v uvodnem nagovoru dejal Silvester Mihelčič, predsednik društva glasbenih pedagogov Dolenjske.
Skoraj dveurni nastop, na katerem se je zvrstite nad 30 mladih instrumentalistov, je potrdil da to delo ni bito majhno, obsega prizadevanja glasbenih učiteljev in individualni trud mladih ljudi, kf se ob
siceršnjih šolskih obveznostih spoprimejo s še eno šolo. Koliko volje in vztrajnosti ceto mukotrpne vaje je potrebno - tudi zelo talentiranim - da jih instrument uboga tako, kot je hotel skladatelj! Toliko večje zadoščenje je potem aplavz na javnem nastopu, ki so ga bili izdatno deležni nekateri učenci.
Naj posebej omenimo uspešen nastop Tatjane Saje in Mojce Osolnik iz Novega mesta, ki sta zaigrali zahtevno Škerjančevo skladbo za dva klavirja, nadalje Sandro Kara-mujo iz krške glasbene šole (klavir), Heleno KroseJ (harmonika, Krško),
Viktorijo Šušteršič (violtna, Krško), Alenko Božič (harmonika, Brežice), Andrejo Ivanetič (klavir, Novo mesto), Vasjo Burkata (trobenta, Novo mesto), Jožeta Korbarja (klarinet, Trebnje), Matejo Vrtačič (violončelo, Novo mesto) in instrumentalni kvintet iz Črnomlja, ki ga sestavljajo Matjaž Strmec, Borut Klobučar (oba harmonika), Andrej Matkovič (trobenta), Sašo Riznič (klavir) in Silvo Mthelčič nmL (kontrabas).
Zanje in še nekatere bi res lahko rekli: biserne kapljice, ki se strnejo v nov izvir glasbene poustvarjalnosti kot je dejala napovedovalka.
M. LEGAN
Nova parola: naprej v nova posojila.
(Iz Mladosti)
Veliko načrtov, a malo denarja
Denarne težave onemogočajo Belokranjskemu muzeju s sedežem v Metliki, da bi uresničil vse zamisli — Del skopo odmerjenih sredstev tudi za popravilo gradu
Pomanjkanje sredstev je močno oklestilo načrte dela Belokranjskega muzeja v letošnjem letu, saj so v program vključili le najnujnejše, to pa je razstavna in raziskovalna dejavnost ter pedagoška dejavnost in skrb za kulturno in naravno dediščino, ki sta stalni nalogi.	otoga. Ud strokovnega osebja je
A tudi stroške teh dejavnosti ne se®aj zaPos*en k etnolog.
bodo mogli kriti z že zagotovljenimi sredstvi ter s tistimi kijih še pričakujejo od metliške in republiške kulturne skupnosti, saj predvidevajo, da bodo imeli ob minimalni rasti osebnih dohodkov in materialnih
stroškov ob koncu leta 25 tisoč din izgube. Ob tem pa ni nepomembno, da imajo že sedaj v Belokranjskem muzeju najnižje osebne dohodke v tej stroki v Slovenji kar jim tudi onemogoča, da bi dodatno zaposlili strokovne sodelavce, zgodovinarja, umetnostnega zgodovinarja in arhe-
Kot je povedal ravnatelj muzeja prof. Zvonko Rus, so v preteklem
Bogati sadovi dveletnega dela
Lep umetniški večer moškega pevskega zbora Belt iz Črnomlja pred domačim občinstvom — S trdim delom v treh mesecih do novega programa
Darila, kakršnega si lahko marsikje žene ob 8. marcu le želijo, so bile deležne Belokranjice 5. marca v Črnomlju, ob nastopu moškega pevskega zbora delovne organizacije Belt iz Črnomlja pod vodstvom Ani Jankovič-Šobar in mešanega pevskega zbora „Dr. Bogdan Derč“ univerzitetne pediatrične klinike Kliničnega centra iz Ljubljane (vodi ga Marjanca Grdiša-Vidic) ter recitatorjev. Kvalitetni umetniški večer pod naslovom Šopek Belokranjicam, na katerem so v poldrugi uri predstavili 23 pesmi domačih in tujih narodov, so pripravili Beltovi pevci, ki so se izkazali kot organizatotji, a tudi kot kvalitetni izvajalci
bili navajeni že gotovo uspete.
doslej, jim bo to
M.BEZEK
Zvonko Rus: ..Lansko leto zaključili s ..pozitivno ničlo", letos se obeta izguba."
Glej slike, glej barve!
Ob razstavi Henrika Marchla v Dolenjski galeriji
Predsednik Beltovega zbora Tone Strmec je v uvodnih besedah predstavil oba zbora, ki sta nastala pred dvema letoma kot odraz želja delavcev, ljubiteljev petja narodnih in umetnih pesmi slovenskih in tujih skladateljev, po aktivnem kulturnem udejstvovanju. Ob tem je poudaril, da družita. 35-članski zbor črnomaljske delovne organizacije predvsem velika ljubezen do petja in tovarištvo, ki se je v preteklih letih, polnih pevske zagnanosti, dodobra utrdilo. V kratkem času obstoja sije zbor pridobil naklonjenost sodelavcev v delovni organizaciji, pozneje pa je aktivno posegel tudi v kulturno dogajanje občine.
Prav pevska zagnanost je obrodila tako kvalitetne sadove, saj je danes njihovo petje skorajda na profesionalni ravni. 700 obiskovalcev, predvsem pevcev ostalih zborov v Beli krajini, ki so napolnili dvorano prosvetnega doma do zadnjega ko-
USPEL PRVI VEČER
V petek, 11. marca, se je v Črnomlju začel 16. belokranjski glasbeni abonma, ki bo letos predstavil ljubiteljsko kulturno dejavnost Belokranjcev. Na prvem, uspešnem večeru sta se v enournem programu predstavila otro&i pevski zbor glasbene šole Črnomelj in mešani pevski zbor KUD Niko Zupanič iz Gribelj pod vodstvom Tatjane Mihelčič. Kot gost pa je nastopil duet Marko Zupan (violina) in Miran Možina (klavir) iz Ljubljane.
tička, se je prepričate, da „bcltov-ccm“ ne gre za kvantiteto, temveč za kvalitetno izvajanje, ki gaje moč doseči le s trdim delom.
Pohvala, ki so jo zaslužili, pa pevcev ni uspavala. Nasprotno, dah jim je še več poleta, saj so obljubili da sc bodo maja predstavili z novim programom, ki bo gotovo vsaj tako kvaliteten kot tokrat predstavljeni. Z vztrajnim, trdim detom, ki so ga
SLIKALI BODO V ŠENTJERNEJU
V okviru dnevov kulture mladih, o čemer smo že poročali, bo odbor za likovno dejavnost pri novomeški ZKO organiziral tretje srečanje mladih likovnikov osnovnih in srednjih šol iz novomeške občine. Prireditev bo 20. maja v Šentjerneju. Udeleženci bodo ustvarjali na temo ..Šentjernej in okolica", vsa dela pa bodo razstavljena v kulturni dvorani šentjernejske osemletke. Prijave za srečanje bo ZKO v Novem mestu zbirala do 4. aprila.
Od minulega petka so v obeh dvoranah Dolenjske galerije v Novem mestu na ogled likovna dela akademskega slikarja Henrika Marchla. Na otvoritvi razstave je o umetniških prizadevanjih tega ustvarjalca, člana skupine „Barva“, govoril prof. Andrej Pavlovec, kustus Loškega muzeja v Škofji Loki. Slovesnost so popestrili Marko Boh (flavta) ter Tatjana Saje in Nfcj ca Osolnik (klavir) z izvajanjem del Mendelssohna, Bizeta in Popan-dopula.
O slikah slikarja, ki prihaja z Gorenjskega, se ne da pisati s pomočjo besednjaka, kakršnega uporabljamo za označevanje realističnih, impresionističnih, ekspresionističnih in v drugih slogih ustvarjenih likovnih del saj Marchel očitno ne pripada nobenemu od teh „izmov“. Svoje iskanje je odvrnil od tako imenovane predmetnosti oziroma motivnosti; predmet ali motiv mu je le razteg, da slika, da ustvarja in sprošča ustvarjalnega duha. Gledalca prav zato spravlja v zadrego, ker mu
od ,,vsega" ne ponudi drugega kot z barvami poslikano likovno površino.
Iz zadrege ga „rcšuje“ tako, da mu naroča: „Nc išči krajine, predmeta ali česa drugega na moji sliki. Glej sliko samo!" In če mu gledalec sledi bo užival v barvah, ki so pri Marchlu prevladujoče razkole -užival, čeprav ne bo vedel zakaj. Ali pa bo odvrnil pogled od teh slik. Tudi s tem bo namen dosežen.
letu poleg stalne dejavnosti pripravili v razstavnem prostoru 12 razstav. Letos pripravljajo lc tri, in sicer retrospektivno razstavo del slikarja Mihaela Kambiča, razstavo oj Borisa Kobeta ter rezultate raziskave z naslovom Etnološka podoba Bele krajine (občine Črnomelj), ki jo bo po naročilu črnomaljske raziskovalne skupnosti opravil etnolog Andrej Dular. Poleg tega bodo nudili prostor in tehnično pomoč gostujočim razstavam fotografij, mineralov, delavske literature ter del, ki bodo nastala v okviru metliške slikarske kolonije.
„0 tem, da bi izdali kakršno koli publikacijo, nima pomena govoriti saj nimamo denarja. Del sredstev bomo morali letos namreč nameniti za popravilo strehe gradu na najbolj ogroženem delu, za kar smo odstopili tudi denar, namenjen obnovi grajskega dvorišča. Za adaptacijo dvorišča bo pritekate TO odst. od vstopnine, zbrane ob prireditvah na dvorišču, društvo vinogradnikov pa bo.za sito popravilo grajsko klet," je Rus našteval dela, ki sicer ne sodijo neposredno v muzejsko dejavnost, a muzeju odžirajo že tako skopo od merjene dinarje.
M. BEZEK
„KRONIKA“ TOKRAT SAMO O RIBNICI
Druga številka 30. letnika Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, ki ga izdaja ustrezna sekcija Zveze zgodovinskih društev Slovenije, je v celoti posvečena Ribnici na Dolenjskem. Vsebuje dvanajst razprav, ki so jih napisali zgodovinarji in v njih obravnavajo ribniško preteklost. Pobudo za tematsko številko o Ribnici na Dolenjskem je dal odbor za proslavo 900-letnice Ribnice, ki je izdi publikacije tudi podprl. Uredniški odbor Kornike je pričujočo številko pripravil v sodelovanju s prof. Jenezom Debeljakom iz Ribnice.
Prelomnica?
Ob 40-letnici smrti Dušana Jereba novomeško kulturno društvo spet ns noge?
Izvršni odbor Kulturnega društva Dušana Jereba v Novem mestu poredkoma sklicuje seje, pa še teh ne more vselej izvesti, ker je udeležba premajhna. Tako je bilo tudi minuli četrtek, ko bi se bili morali pogovoriti o delovanju društva v letu 1982, finančnih sredstvih in delovnem načrtu za letos, pa je sestanek zaradi nesklepčnosti odpadel.
Zakaj tolikšna nezainteresiranost, je težko reči, ugotovimo lahko le to, da tudi društvo kot celota že lep čas ne deluje: moški pevski zbor zaradi znanih kadrovskih težav, gledališka skupina največ zato, ker nima kje vaditi (Dom kulture je zaradi obnove še vedno zaprt). Edina delovna sekcija je revijski orkester.
Društvo, ki nosi ime narodnega heroja Dušana Jereba, doživlja torej klavrno usodo. Take usode si gotovo ni zaslužilo - že zavoljo tradicije in dejstva, da je bilo več desetletij nosilec ljubiteljske kulturne dejavnosti na širšem območju Novega mesta. Resnica, da je z društvom tako, še bolj bode v oči te dni, ko poteka 40 let od Jerebove smrti
To obletnico bo novomeško kulturno društvo obeležilo s prireditvijo v počastitev Jerebovega spomina. Na prireditvi, ki bo predvidoma 24. marca ob 18. uri v Domu JLA, bodo nastopili revijski orkester, dekliški pevski zbor Doma učencev Majde Šilc in' še en pevski zbor odraslih. Mnogi želijo, da bi bila ta manifestacija, za katero je dal pobudo Bogdan Osolnik, začetek ponovnega delovanja društva z vsemi njegovimi sekcijami oziroma prelomnica v aktivnosti vseh ljubiteljev, ki jih društvo povezuje.
I. Z.
SPOSOJENO TRNJE
- Podražila se je televizijska naročnina, program pa je postal bolj cenen. V povprečju je torej vse po starem.
(Iz Narodnih novin)
USPEŠEN KONCERT — Krški kantavtor Bojan Rabzelj (na sliki: z leve) je prejšnji petek zvabil na svoj koncert v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici v Krškem precej več poslušalcev, kot si je nadejal. S trinajstimi pesmimi je navdušil mlado občinstvo, ki je toplo pozdravilo tudi kitariste in pesnika Silva Mavsarja. (Foto: P. Perc)
Poslej s ciklom v glavi
Janko Orač nekaj o svoji razstavi v Labodu in nekaj o svojih slikarskih načrtih — Snuje cikel
Od minulega tedna razstavlja v novomeškem Labodu mladi slikar Janko Orač, zaposlen kot grafik v DITC - tozd Tiskarna. Na ogled je 25 slik: sedemnajst xoJ in osem akvarelov. Motivno so to krajine, vedute, interierji. Največ slik je slikarju navdihnila Dolenjska s Krko. Na nekaterih je upodobljeno Kozjansko z njegovo rojstno hišo v Zibiki.
Dokaj enotno ubrana razstava pomeni velik napredek v slikarjevem razvoju. Zamolkle barve z nekoliko poudaijenim zelenim tonom dajejo slikam patinast sijaj. „Za te barve sem se odtočil zavestno, z njimi poudarjam starinskost motivov. Kar poglejte hišo! Ali ne odseva patine? Zakaj bi taka ne mogla biti tudi slika? " se sprašuje Orač.
In še tole je značilno za slike na pričujoči razstavi: na njih je več arhitekture. Objekti na teh slikah so vzvrnjcnl. nevarno nagnjeni, toda vse je podrejeno nekemu pravilu, potekajoče ob diagonalnih tekili. Včasih se zdi kot bi se slikar zgledoval pri akademskem slikarju Leopoldu
Hočevarju - Hočiju, ki je med prvimi pri nas začel „lomiti“ objekte, zvonike, stolpe. Ali pri Zdenku Huzjanu, čigar arhitektura je taka, kot bi jo glodate fotografsko ,,ribje oko".
Vendar so te slike oračevske in to postajajo vedno boj. Ne nazadnje je treba vedeti da je mladi slikar samo „ljubitej“ in prej ko slej še precej na začetku, v obdobju krčevitih iskanj, ako-ravno govori zanj deset samostojnih razstav, ki so sc zvrstile pred to v Labodu. Hkrati je prvi od Labodovih ek ste m por isto v, ki se predstavlja še s samostojno razstavo v lej delovni organizaciji
Janko Orač veliko slika. Eksponate za razstavo v Labodu je izdelal v dobrem letu, a ni na ogled vse, kar mu je v tem času nastalo. Bo z enakim tempom tudi nadajeval? Na to vprašanje ne odgovori rad. Kljub temu da vedeti da se bo v slikanje še boj zakopal Posvetiti sc hoče Krki dolini Krko. „Krka je tako privlačno vznemirljiva, rekel bi odsevna, da sem sc odtočil
Janko Orač: zdaj' je na vrsti daljši slikarski cikel o Krki.
zasnovati daljši cikel slik z delovnim naslovom .Dolina Krke'. Zanima me tudi stara vaška arhitektura, notranjščina kmečkih hiš s starinskimi ognjišči in šijaml Mnogo bi še rad naslikal Cim bolj razmišljam o tem, tem večje naloge se mi zastavljajo."
V zloženko za razstavo v labodu je dal zapisati, da ie član ccjskega likovnega društva. Zakaj ne tudi. da je član novomeške likovne skupine Vla-dimira Lamuta? „0 tem nerad govorim. Kot vera, še skupina ne sestaja in od vsega objubjanega in načrtovanega ni kaj dosti"
I. Z.
POTA
Ogenj prizanesel malomarnosti
Število požarov narašča — Za boj proti ognju premalo pripravljeni — V delovnih organizacijah varnost prepuščena naključju — Lani za preventivo blizu 500 starih
milijard	_____________
murni
poročajo
Na srečo požari na Dolenjskem v lanskem letu niso tako polnili časopisnih strani kot na Primorskem, v Mariboru, Ljubljani in še kje, zato pa bi vseeno ne mogli reči, da gre zasluga za to kakšni večji organiziranosti protipožarne obrambe, preventive, pač pa zgolj srečnim naključjem. To je pokazal tudi petkov regijski posvet o varstvu pred požari, ki je v bistvu le nekolikanj bolj „poklicno“ dopolnil podobo, o kateri smo obširno pisali v Prilogi po decembrski akciji v nekaterih novomeških delovnih organizacijah.
RAZGRAJAL V GOSTIŠČU -Trebanjski miličniki so 9. marca prijeli 25-letnega Rudija B. iz Mokronoga, ker je razgrajal v gostišču Cugelj na Odrgi. Čaka ga še pot k sodniku za prekrške.
OB DINARJE IN DEVIZE -Neznan tat je iz stanovanja Marije Bon na Mirni zmaknil 1.000 din in 44 ameriških dolarjev. Storilca še iščejo.
RAZBIJAŠKA ..TURNEJA" -Zužemberški miličniki so imeli 10. marca o praviti s 46-letnim Jožetom
H.	iz Žvirč. Možakarje že dopoldne razgrajal v gostilni v Hinjah, grozil gostilničarki, potem odšel v trgovino in tam početje nadaljeval. Med potjo do doma se je ustvaril še v bifeju v Žvirčah, razgrajaški potep pa je zaključil doma s pomočjo miličnikov. Le kaj bo na vse rekel sodnik za prekrške!?
KNOCKOUTIRAL GA JE - Na parkirišču v Žužemberku je prišlo 9. marca zvečer do prepira med Stanislavom H. iz Praproč in domačinom Dušanom U. Prepir se je kmalu sprevrgel v pretep, v katerem je Dušan Stanislava silovito treščil v obraz, zaradi česar bo moral pred sodnike.
OB MOTORNO ŽAGO - Neznan tat je 12. marca zmaknil Milanu Popoviču iz Malencev pri Ozju motorno žago, vredni kakih 25 tisočakov. Popovič je žago z nahrbtnikom pustil pred trgovino, sam pa je šel nakupovat.
NOČNI OBISKOVALEC ZANETIL POŽAR?
V nedeljo okoli polnoči je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Jožeta Turšiča iz Župeče vasi 45 pri Brežicah. Ogenj je popolnoma uničil poslopje, z njim pa kmečko orodje in živinsko krmo. Škodo so ocenili na preko 60 starih milijonov. Preiskava je pokazala, da je k TUršiču tistega večera okoli 21. ure prišel
22-letni Jože Pečar in prosil za prenočišče. Turšič ga je poslal v gospodarsko poslopje, vse pa kaže, da je Pečar pred spanjem kadil in pri tem zažgal seno. Nočnega obiskovalca so miličniki našli na domu v Vinskem vrhu, kamor je ob požaru pobcgniL
Število požarov v Sloveniji se iz leta v leto strahovito veča. Še leta
• Novomeška gasilska zveza in društva so v minulem letu pripravili 57 predavanj v osnovnih šolah, 22 ogledov filmov, 15 razstav, skupaj z drugimi službami pregledali preko 2 tisoč stanovanjskih in drugih objektov, GD iz Kamene pa je celo izdalo bilten, v katerem krajane poučujejo, kako se zavarujejo pred požari.
1977 jih je bilo le 856, lani pa že 1.831. Predolgo bi bito naštevanje njihovih vrzokov, pač pa bi veljalo
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Noč 8. na 9. marec je že po naravi stvari za miličnike praviloma med najbolj delovnimi. Tudi letošnja ni bila izjema. Ljubljančan Bojan K. je bil med tistimi, ki so dokazovali, da ne gre samo za ženski praznik. Krepko nadelan je razgrajal v hotelu Kandija, iz solidarnosti do natakaric pa se je tokrat spravil nad računski stroj. Kakšno večjo škodo so preprečili miličniki, dokončen obračun pa bo naredil sodnik za prekrške.
• .Prejšnji teden je tat obiskal telovadnico osnovne šole v Trebnjem. Francu K. je iz oblačil, ki jih je imel v garderobi, zmaknil
1.500	din gotovine. V športu danes resnično najde vsak nekaj zase...
• Trebanjski lovci so prejšnji teden presenečeni ugotovili, da jim je nekdo ukradel blizu 60 kvadratnih metrov ladijskega poda. Spravljen je bil pri lovski koči na Vrhtrebnjem. Dobro bi bito mato pogledati po bližnjih zidanicah in vikendih.
UKRADLI ČOLN
Med 4. in 7. marcem je z obrežja Save pri Čatežu izginil plastični čoln Elan, last novome9ce Vodne skupnosti. Škodejc za preko 20.000 din.
Cestar na visoki ravni
Franc Trščinar iz Vinje vasi je že tri desetletja pri Cestnem podjetju — Za vse je sam
Gorjanski cestar Franc Trščinar iz Vinje vasi zadrg ih deset let skrbi kar za 16 kilometrov gorjanske ceste: njegov rajon sega od semaforov na križišču v Ločni do lovske hiše nad Jugor-jem že čez Vahto. In vsak, kdor se je večkrat vozil čez Gorjanec, mora priznati, da jc ta cesta dobro vzdrževana, kar jc gotovo tudi Trščinarjeva zasluga.
„Pri Cestnem podjetju sem že 29 let," je pripovedoval Trščinar. .Naziv podjetja sc jc med tem spreminjal, vendar nisem nikoli menjal službe." Najprej je bil v kamnolomu v Pogancih, nato jc kuhal asfalt. Ko se je nekega dne, ko je delal v Metliki, z motorjem vračal domov, mu je na gorjanski cesti, ki so jo takrat pripravljali za asfaltiranje, pri miniranju kamen zlomil roko. ,,Ko se mi je bolniška iztekla, se je asfaltna baza preselila v Drnovo, mene pa je šef prepričal, da sem šel za cestarja. Delal sem vsepovsod, zadnjih 10 let pa sem na tej cestL Dela za cestarja nikoli ne zmanjka: čistim jarke, popravljam in postavljam stebričke, sekam grmovje ob cesti, čistim cestišče in še kaj."
Seveda Franca doma spet čaka delo. 51-letni možak jc že več let vdovec in je za vse sam. »Gospodinjim si sam, skuham, operem, vse; imam tudi nekaj malega zemlje in enega junca. Sin je jeseni prišel od vojakov in
hodi v mesto v službo, hčerka pa živi v Brežicah. Nerodno je, ker me muči križ in težko delam. Ne bi smel nič, težkega delati, vendar ne morem za vsako tako stvar klicati pomoči. Naredim, pa je... Pa z malico jc tu na Gorjancih tudi nerodno, vedno bi jo moral nositi s sabo, to pa pozimi ne gre, zlasti ker bi človek kdaj rad pojedel tudi kaj toplega. Zima jc hudičeva, ta mraz, mokrota, brozga! Pa kaj hočem, plača jc za sproti in tu bom, če bom živet dočakal pokojnino. Kam pa naj grem sedaj v teh letih? “
A.	B.
Franc Trščinar -na gorjanski cesti
deset let
bolj prisluhniti tistemu delu petkove razprave, ki je pokazala, kako smo na Dolenjskem pripravljeni za boj proti ognju. Res je, da gre precej dima po Dolenjski pripisati gozdnim požarom, ki jih večinoma zakrivi požiganje trave (o tem smo v prejšnji številki spregovorili nekoliko podrobneje), toda zdi se, da bomo ob vseh drugih pomanjkljivostih to napako kmetov še najlaže premagali.
Ustavimo se najprej pri ugotovitvah delavcev novomeške UNZ. Ti se pri raziskovanju vzrokov požarov v delovnih organizacijah srečujejo z velikimi problemi, ki jim marsikdaj enostavno niso kos. Podjetja namreč nimajo pravilnikov o varstvu pred požari niti drugih ustreznih tovrstnih aktov, tako da odgovorne osebe velikokrat sploh ni moč najti. Poglejmo primer požara v IMV Šmaije-ta: preiskava jc ugotovila povsem brezpravno stanje, s kompersorjem je upravljal kar vratar, nič čudnega potem, če je moral tožilec ustaviti postopek, saj se krivda za požar, ki pa je povzročil veliko škode, ni dala ugotoviti.
Poglejmo še nakaj podobnih ugotovitev. Na območju Črnomlja in Metlike so ogledi večjih delovnih organizacij pokazali podobne pomanjkljivosti, ob tem pa tudi opozarjali na šibko kadrovsko zasedbo za boj proti požarom. Kaj boljše ni tudi v Trebnjem, kjer nimajo enega samega profesionalnega delavca na tem področju, so pa zato prostovoljci toliko bolj aktivni.
Poglavje zase je lanska zaključna
prevzel novomeški Zavod za požarno varnost.
Po vsem tem toliko bolj presenečajo številke, da je Območna zavarovalna skupnost Triglav namenila v lanskem letu za požarno varnost (beri: preventivo) Črnomlju 70 starih milijard, Metliki 42, Novemu
• Udeleženci posveta so z nekaj pripombami sprejeli letošnji program dela in nalog za varstvo pred požari, ki pa mora že ta mesec dobiti na občinskih posvetih veliko bolj konkretno podobo.
mestu 318 in Trebnjemu 62 starih milijard, ko pa niti tistega, kar zahteva.le nekaj časa in dobre volje, ne naredimo. Ob teh ugotovitvah namreč dobiva preventivi namenjen denar čuden priokus.
B. B.
ZADEL PEŠCA
Jože Pavšič iz Jelševnika se je v nedeljo dopoldne peljal z osebnim avtom od Svibnika proti Stražncmu vrhu. Med vožnjo pa ga je v ovinku zaneslo na levi rob, kjer je zadel 72-letnega pešca Antona Strbenca iz Jelševnika. Pešec seje pri tem hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na avtu je bilo za 10 tisočakov škode. -
NESREČA PRI DELU
Med dopoldansko izmeno v Novolesu - 1GK Račje selo seje
11.	marca pri delu huje poškodoval 21-letni Stanislav Kolenc iz Trstenika. Kolenc jc delal v oddelku surove proizvodnje, poškodoval pa seje pri nameščanju odpraševalnih cevi. Padel je 5 metrov globoko na asfalt, pri tem pa dobil zlom lobanje, pretres možganov in več drugih hudih poškodb. Zdrahi se v novomeški bolnišnici.
POŽAROV JE VSE VEČ -Navzlic vse večjemu številu požarov se s primemo varnostjo še zdaleč ne moremo pohvaliti. Poleg tega imajo novomeški poklicni gasilci velike težave z nabavo primernih aparatov, brez katerih so nekateri požari zaenkrat še zmeraj močnejši.
akcija varstva pred požari v novomeški IMV. Res sreča, da je šlo v lakirnici le za namišljen požar, sicer bi bili priča pravi tragediji. Ne bomo naštevali vseh napak, omenimo naj le še, da, denimo v Novem mestu, zaenkrat sploh nimamo požarnovarnostne ocene in seveda tudi ne načrta požarne ogroženosti. Tega zagotovo ne bo rešil niti bodoči regijski center za varstvo pred požari, o katerem je bito v petek toliko govora in katerega vlogo naj bi
V OVINKU POVOZIL PEŠCA
32-lctni Jože Pavlin iz Brezove gore sc je 11. marca ob 5.45 peljal z osebnim avtom in Senuš proti Leskovcu, v Brezju pa v desnem preglednem ovinku dohitel pešca, 47-letnega Franca Levstika iz Brezja 35. Zadel ga je in zbil po tleh, pri čemer se je Levstik hudo poškodoval in so ga prepevali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
OB RADIOKASETOFON IN UNIFORMO
Med 2. in 6. marcem je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Jožeta Arha iz Presladola pri Krškem. Vlomilec je odnesel radiokasetofon, manj jasno pa je, kaj bo počel z vojaško uniformo, ki jo je prav tako odnesel
NAŠFI „PA R AD AJ Z ARI CO“
Branko Vrbinc iz Gotne vasi je 6. marca v gozdu Za bor št nad Gotno vasjo našel ročno bombo, ostanek II. svetovne vojne. Orožje je bito italijanske izdelave, strokovnjaki pa so ugotovili, da je šlo za neaktivirano »paradaj-zarico", kot so med vojno pravili taki bombi Za njeno uničenje je poskrbel pirotehnik.
IZ KRKE REŠILI ŽENSKO
Stanovalci na Krkinem obrežju ob kandijskem mostu so 10. marca zjutraj opazili, da je v reko padla neka ženska. Brez premisleka so se s čolnom hrabro lotili reševanja in žensko potegnili iz mrzlih vatov. Izkazalo se je, da gre za 60-letno Jožefo M., ki ji je vcijetno na bregu spodrsnilo. Rešenko so odpeljali v novomeško bolnišni-
NA PREHODU ZBIL PESčA -Črnomaljčan Nazir Sehdinovič se je 7. marca pejal po Trgu svobode in na prehodu za pešce zadel 62-letne-ga Antona Prijanoviča iz Tribuč. Poškodovancu so ponoč nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu.
PADLA S TRAKTORJA - Avguštin Gričar iz Dolnjih Dol pri Škocjanu je 10. marca zvečer peljal traktor od Telč proti domu. Preti domačo vasjo je zapeljal na rob ceste in nato hitro zavil v levo. Pri tem se je voz, pripet k traktorju, nagnil, iz njega pa sta padla 76-letni Jože Hočevar in leto mlajši Janez Ziherl Oba sta bila jx>škodovana in
50 tisočakov dovolj za zaščito gozdov?
Le novomeško GG ima pogodbo z letalskim centrom
Res, da Dolenjska ne „slovi“ po kakih večjih gozdnih požarih, kot denimo, Primorska, ih da tudi lani kakega večjega ognja nismo zabeležili. So pa zato primeri iz preteklosti ki kažejo, da je prav spomladansko požjganje trave - dolenjskim gozdovom prineslo že neprecenljivo škodo. Ob tem takoj zapišimo, da gozdovi niso zavarovani. Se mar gozdna gospodarstva zanašajo le na srečo?
Skoroda! Izjema je le novomeški GG, ki ima z Dolenjskim letalskim centrom sklenjeno pogodbo, po kateri so novomeški letalci za letnih 50 tisočakov dolžni ob kakem večjem dimu in ognju o tem obvestiti pristojne službe. Povsem jasno je po tem, da smo iz neznanih vzrokov za-
postavljali dejavnost, ki ima pri pravočasnem odkrivanju in tudi gašenju požarov izreden pomen
letalstvo. Če je zavarovalnica pripravljena odšteti blizu 5 milijard (novih) dinarjev za varstvo pred požari, vendar le na objektih, ki so zavarovani, kako, da potem drugi niso pripravljeni skleniti pogodbe ali dogovora in odšteti tistih nekaj tisočakov za preventivo, ki je mnogokrat lahko tudi rešilna in je zagotovo najbolj učinkovita. Ne mislimo le na sosednja GG iz Brežic in Kočevja, kjer so novomeška letala tako rekoč vsakodnevni go#, pač pa tudi na sise za varstvo pred požari, gasilske zveze, itd. Konec koncev imamo še veliko odročnih domačij in objektov, od koder bi sporočilo o morebitnem jrožaru romalo predolgo, medtem ko letalci (seveda le tisti izurjeni) lahko že v pičlih nekaj minutah z vsemi potrebnimi podatki obvestijo miličnike in gasilce.
Kdo bo porekel, da so letalci dolžni to opraviti prostovoljno, vendar jc za natančno določitev lokacije, obsega požara, dostopnosti itd. potrebno opraviti dodaten polet z motornim letalom. Bencin pa tudi za letalce ni zastonj!
B. BUDJA
Delavski svet TOZD BRAZDA, lastna kmetijska proizvodnja v sestavi KIT Kmetijske zadruge KRKA, Novo mesto, ponovno
razpisuje
naslednja deta in naloge:
UPRAVNIKA TOZD BRAZDA, lastna kmetijska proizvodnja Šentjernej
Pogoji:
— visoka, višja, najmanj pa srednja šolska izobrazba agronomske smeri in 3, 4 oz. 5 let delovnih izkušenj
— ustrezne moralnopolitične kvalitete
— aktiven odnos do samoupravljanja,
— sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa
— izpolnjevanje pogojev iz 511. člena ZZD.
Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: KIT KMETIJSKA ZADRUGA KRKA Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10, 68000 Novo mesto (za razpisno komisijo TOZD BRAZDA).
Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala.
145/11-83
so ju prepeljali v novomeško bolnišnico.
S CESTE V DREVO - Alojz Mihelič s Straž nega vrha seje 12. marca popoldne peljal z. osebnim avtom od Črnomlja proti Metliki, pri Podzemjju pa je v ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo. Voznik se je. laže poškodoval, na pločevini pa je bito za 300.000 din škode.
KONČAL V JARKU V nedeljo zvečer se jc Metličan Borut Brine peljal z avtom proti Novemu mestu, vendar je med vožnjo po klancu mimo Bereče vasi zapeljal čez rob ceste v globok jarek. Voznik se je pri tem ranil, gmotne škode pa je bito za 50 tisočakov.
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. TOZD IG K, Račje selo
H
novoles
8
DOLENJSKI LIST
Delavski svet TOZD razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE DELA (1 delavec)
2. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA (1 delavec)
3. TEHNOLOG - ORGANIZATOR VZDRŽEVANJA (1 delavec)
4. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA (1 delavec)
5. POSLOVODJA INDUSTRIJSKE PRODAJE (1 delavec)
6. VODJA PROIZVODNJE {2 delavca)
pod naslednjimi pogoji:
ad 1. višja šola keramične, gradbene ati druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali Sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
ad 2. visoka šola kemijske ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del ad 3. višja šola strojne, elektro ali druge ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
ad 4. višja šola pravne, upravne ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
ad 5. srednja šola ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušerg pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del ad 6. višja šola kemijske, keramične, strojne ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoja:
— imeti morajo organizacijske ali vodstvene sposobnosti
— biti morajo moralno politično neoporečni.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: „NOVOLES", lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68531 Straža.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po objavi.
. 11 (1753) 17. marca 1983
Tekma, ki jo bomo pomoili
Komaj verjeten preobrat na tekmi Pionir : Novi Zagreb, v kateri so zmagali domačini s 3 : 2 (—12, 4,9, —5,13) — Poraz Mokronoga in odbojkaric Kočevja
V odbojki velja pravilo, da s 14 točkami ni še nihče dobil niza in s tem tekme, zato se je treba boriti do konca. Moštvo Novega Zagreba, ki je, okrepljeno z dolgoletnim državnim reprezentantom in zares izvrstnim podajalcem Dobričem, letos postalo ena najboljših ekip II. ZOL — zahod, je v soboto v športni dvorani v Novem mestu podcenjevalo to pravilo.
slavjem navdušila blizu 500 gledul-
N/UBOLJŠI DOLENJCI IZ STAREGA TRGA OB KOLPI - Na ekipnem republiškem prvenstvu v šahu je Dolenjsko zastopala pionirska ekipa fantov in deklet iz Starega trga ob Kolpi (na sliki) in med.starejšimi pionirkami in pionirji zasedla peto mesto. Mlade šahiste vodi učitelj Vinko Kobe. (Foto: J. Pavlin)
Mojstri kraljevske igre
— -- _- ■   - - -
V Novem mestu končano 33 slovensko ekipno prvenstvo v šahu — Ekipa Šmartnega in Maribora na državno prvenstvo — Ekipa Tržišča za las ob medaljo
V okviru XIII. jugoslovanskih pionirskih iger je bilo od 11. do 13. marca v telovadnici osnovne šole Katja Rupena 33. pionirsko moštveno šahovsko prvenstvo Slovenije.
Zagreb je v odločilnem petem nizu vodil nič manj kot s 13 : 4, a je vendar izgubil set in s tem pomembno tekmo, ki bo morda odločala o končnem drugem mestu na prvenstveni lestvici. Če bo šlo po računih, bi upoštevanje nasprotnike v naslednjih kolih, drugo mesto teoretično še lahko pripadlo Pionirju, ekipi, ki je lani zablestela kot mentor, letos pa v prvem delu tako klavrno predstavlja dolenjsko odbojko, da je razočarala vse številnejše ljubitelje te lepe športne igre pri nas.
Pa se povrnimo k sobotni tekmi, ki je s svojim nepričakovnim zmago-
Srečanja se je udeležilo dvajset štiričlanskih ekip, zmagovalcev šolskih, občinskih in regijskih „obraču-nov“. Organizatorja srečanja, Šahovski klub Novo mesto in Občinska zveza prijateljev mladine, sta imela velike težave z namestitvijo pionirjev. Kot je navada pri takih srečanjih, so pionirji in pionirke gostje pionirjev prireditelja. V Novem mestu so to nalogo poverili novomeškim osnovnim šolam. Za sedemdeset otrok so le našli tako prenočišče, kar 32 pu jih je moraio na stroške organizatorja spati v hotelu Metropol, kjer so sicer spali tudi njihovi mentorji Ob tem naj zapišemo, da ni niti enega pionirja sprejela najbolj „mestna“ šola na Grmu.
Uvrstitev ekip - starejši pionirji: 1- Maribor 27, 2. Šmartno 24,5, 3. Trbovlje 24, 4. Vrhnika 23,5, 5.
Stari trg ob Kolpi 20,5. Starejše pionirke: 1. Šmartno 31,5, 2. Zgornja Ščavnica 21,5, 3. Šmarje pri Jelšah 21, 4. Tržišče 19,5, 5. Stari trg ob Kolpi 19,5.
Prvouvrščeno moštvo pionirjev in pionirk se bo udeležita nastopa na državnem prvenstvu, ki bo od 18. do 21. rnaja v Pulju.
J. P.
V SOBOTO JUBILEJNA SKUPŠČINA NK ELAN
V soboto, 19. marca, bo ob 17. uri v dvorani novomeškega doma JLA jubilejna skupščina NK Elan iz Novega mesta, posvečena 60-letnici obstoja kluba. Na skupščino so vabljeni vsi nekdanji in seveda tudi sedanji člani NK Elan, za prizadevnost, dolgoletno delo in sodelovanje pa bodo najzaslužnejšim posameznikom podelili priznanja.
vj
cev! Prvi niz je ob precejšnji športni sreči dobil Novi Zagreb, v drugem in tretjem pa je Pionir pokazal vrsto zares mojstrskih potez, sadov dolgotrajnega sistematičnega uigravanja V napadu je bil izvrsten Zlasti drugi tener Bojan Vernig (ekipo je vodil Jože Medle), ki bi udarec s trimetrske črte, s katerim spominja na reprezentanta Travico, lahko razvil v še nevarnejše orožje. Pohvaliti je treba tudi druge igralce, ne nazadnje 15-letnega mladinca Aleša Smrketa iz Žužemberka, ki obeta kariero odličnega tehnrčarja.
Zal Pionir ni zmogel take ravni igre v četrtem, še manj pa v odločilnem petem nizu, kjer seje pokazalo, da moštvo še vedno nima potrebne rutine in da mu odpovedo celo čislo običajne poteze. No, takrat je zadnji trenutek vendarle prišel preobrat. Ob zvitem serviranju, zavzeti igri vseh šestih mož in bučni spodbudi publike seje zgodil majhen Čudež in Pionir je poraz spremenil v dragoceno zmago — in spodbudo za naprej.
Pionir: Vernig, Babnik, Primc, Škrbe, Bruiec Černač, Smrke, Prah, Kolarič, Pečar, Graberski, Žnidaršič.
Lestvica po 12. kolu: 1. Karlovac 22 točk, 2. Novi Zagreb 16, od 3. do 7. mesta: Salonit, Pionir, Kamnik, llljanik in Bovec po 12 itd.
V naslednjem kolu potujejo No-vomeščani k zadnjeuvrščenemu Lučkemu radniku.
M. L.
DVA PORAZA V SOL - Odbojkarji Mokronoga so v 10. kolu
V soboto znan nov prvak SKL
Tekma v Domžalah med Heliosom in Novolesom bo odločila novega drugoligaša — S Triglavom zlahka — Novomeščanke doma klonile pred Kladivarjem
ELAN -BELA KRAJINA 2
0
Nogometaši novomeškega Elana so očitno dobro pripravljeni na nii-^ daljevanje prvenstva v II. SNL. Po tridnevnih pripravah na Gorjancih so v prijateljeskem srečanju najprej premagali Brežice s 3 : 0, nato pa v tekmi za pokal NZS še Belo krajino 'i 2:0. Omenimo ob tem še uspeli tlanovih kadetov, ki so v prijateljski lekmi presenetljivo ugnali Slovan s 3:2.
{ ČRNOMELJ: PROGLASITEV MLADIH | ŠPORTNIKOV LETA
l V črnomaljskem domu kulture bo v petek, 8. aprila, zanimiva športna prireditev: uredništvo tednika Mladinti je tokrat že tretjič pripravilo izbor najboljših mladih športnikov Slovenije za lansko leto. Poti eljeriih bo 7,priznanj, po tri enako-i vredne v moški in ženski konkurenci, poleg teh pa še priznanje za fair play. „	...	,
Le malo je manjkalo, pa bi bili Novomeščani pc 14. kolu v slovenski košarkarski ligi ponovno sami na vrhu. Novolesovci so doma gladko opravili s Triglavom, zato pa so imeli košarkarji Domžal veliko sreče v Slovenskih Konjicah, saj so šele po dveh podaljških zlomili odpor domačinov. V ženski republiški ligi je vrsta Novomeščank doma klonila proti bolj izkušeni Kladivaijevi ekipi
Novoles po 26, Zagorje 18, Co met. Jeklotehna in Kovinar 14 itd.
In kaj zapisati pred sobotnim odločilnim srečanjem za naslov prvaka med Heliosom in Novolesom? Zavoljo domačega terena je prednost vsekakor na strani Dom-iaičanov. Ti so že v prvem srečanju
Uspeti tekmi v Opatovi gori
Veleslalom in slalom smučarskega kluba Krško
NOVOLES	TRIGLAV
1)4 : 95 (56 : 45) - Kakih 300 gledalcev v soboto v novomeški športni dvorani ni videlo dobre košarke, zato pa zanesljivo zmago do- ' mačinov. Ti so brez kakega večjega naprezanja osvojili novi točki. V sicer povprečnem srečanju pa moramo omeniti Plantana, ki je že prejšnjo soboto v Zagorju dokazal, da se vrača v staro formo. Tokrat je Kranjčanom nasul kar 41 košev, poleg tega pa pokazal res hitro in atraktivno igro in ,z njo navdušil gledalce. Bred sobotnim odločilnim srečanjem v Dornža'lah je 'to za novomeške košarkarje vsekakor spodbudo.	,
Novoles: Plantan 41, Bajc 16, Munih 13, Lalič 16, Seničar 14, Cerkovnik 8, Balažič 6.
Lestvica po 14., .kolu; Helios vin
Črmošnjice: gozdarji in lesarji smučali
199 tekmovalcev na 29. Fricovem memorialu
Smučarji novomeškega Gozdnega gospodarstva in Lesnega kombinata Novoles iz Straže so i pred dnevi pripravili tradicionaF ! ni 29. veleslalom za Ericov pokal iv Črmošhjičah. Tekma je po-j vsem 'Ušpefci, kar potrjuje tudi > število vseh sodelujočih: kar j i09, V ekipnem seštevku je zma-igal Novoles.
' Rezultati, ženske -A kategorija: 1. Ana Thorževski, 2. Tat-jjana Šebenik (oba (JC), 3. j Cvetka Šinkovec (Novoles); moš-’,ki~A kategorija; 1. Anton (Ravbar (Novoles), 2 Viki Turk |(GG Novo mesto), 3. Jože Kren ‘(Novoles); moški-B kategorija:
■ 1 • Janez Novinec, 2. Zdcne j Dular, 3. Jure Lpgan (vsi Novo-:les); moški-C kategorija:	1.
Slavko Andrej, 2. Andrej Bajt, 3. Stane Stavdohar (vsi Novoles); moški - kategorija D: 1- Alojz Serini, 2. Jože Rade (oba GG : Novo mesto), 3. Slavko Kregar
■ (Novoles).
Omenimo naj, da je bita od '109 tekmovalcev'75 iz Novo lesa in 34 iz GG Novo mesto.
■: V Opatovi gori na Gorjancih se je na klubskem tekmovanju krškega smučarskega kluba 6. marca pomerilo. 45 smučarjev. V lepem vremenu sta obe tekmi dobro uspeli, saj je bila organizacija vzorna. Rezultati: Veleslalom - cicibani L Domen Petan, cicibanke 1. Maša Petan; mlajši pionirji l. Mitja Voglar, tnlaj-
  - -	,	.	še pionirke 1. Zvonka Gomilšek;
ški športni dvorani. Rezultati: Sev- starejše pionirke 1. Katja Rožič;
*	~	mlajši mladinci I. Andrej Unetič;
ZMAGA INLESA V SEVNICI
Rokometaši Inlesa, drugoligaša iz. Ribnice, so zmagali na tradicionalnem turnirju ,.Sevnica 83“ v senov
jeseni v Novem mestu pokazali dobro igro in tudi dokaj nesrečno izgubUi. Novomeščani odhajajo na pot trdno odločeni, da se vrnejo v drugoligaško družbo. Za to je potrebna zmaga, zanjo pa vseh 40 minut zavzeta in borbena igra, česar doslej pri novolesovcih nismo bili vajeni. Plantan, Munih, Seničar, Lalič so ob podpori mladih, Bajca Cerkovnika, Balažiča in drugih, vsekakor sposobni zmagati, zato trema in bojazljivost na domžalskem parketu nista potrebna.
NOVO MESTO KLADiVAR 51 : 84 (34 : 39) - Ko bi Novomeščanke tudi v jesenskem delu prvenstva zaigrale tako kot spomladi, potem se sedaj gotovo ne bi otepale na koncu lestvice. Tudi proti favoriziranim Celjankam so v prvem polčasu prikazale dobro igro in se z njimi celo enakovredno kosale, v nadaljevanju pa je prišla do izraza izkušenost gostij. Novomeščanke so tekmo s Celjankami odigrale vnaprej,
Novo mesto: Srebrnjak 14, Avguštin 10, Tomšič 4, Gal 13,'Dragman 2. Žura 8.
Po 18. kolu vodi ekipa Rogaške s 36 točkami, : Novomeščanke pa so skupaj s Slovanom z 8 točkami na predzadnjem mestu.
Premoč
Šmihelčanov
nica - Inles 26:31, Aero Cilje—Šoštanj 25:28; za .3. mesto: Sevnica-j Aero Olje 28; 2? m zg J. mesto:« Tnles-Šoštanj 25:19,
M. G-č.
mlajše mladinke 1. Vesna Kužnik; člani (20 do 30) L. F. Kuntariči članice (20 do 30 let) 1. Breda Simončič; članice (30 do 40) 1. Blanka Kužnik; člani (30 do 40) 1. Rafko Kranjc; veterani (nad 40) 1. Mirko Kužnik. Slalom: cicibani E D. Petan; ml ptaniiji 1. Peter Pre-
 _______________________ skar: st. pionirke 1. K. Rožič; rpL'.'
v počastitev črnomaljskega občin-,	mladinci 1. Blaž Iskra; ml mladinke
-	   ■	•	*	1. V Kužnik; člani'(20 do 30) 1.
Bojan Štih; članice (20. do 30) I. Meta Novak; člani (30 do 40) 1. . Franc Lapuh; članice (30 do 40) 1. B. Kužnik; veterani (nad 40) 1. M. Kužnik.
P. P,-
m
ZMAGA ISKRE j
Na kegljišču v Kanižarici je bil od -7. do 20. februarja turnjr v kegljanju, v počastitev črnomaljskega občin- • skega praznika.'Med 20 ekipami je zmagata moštvo Iskre, iz Semiča pred črnomaljskim Beltom in .ekipo S ZSO iz Črnomlja,
B. Dvojmoč;
JERMAN PREDSEDNIK KLUBA
Šahisti SK Milan Majcen iz Sevni- J ce so imeli v febfuarju svoj redni občni zbor. Klubiteje že 77 članov, , za novega predsednika pa so vnovič izvolili Alojza Jermana.
J. B.
I
J
SPOSOJENO TRNJE
— Ni točno, da nam standard pada. Sarno prehaja v nižjo, za zdravje kvalitetnaišo kategorijo.
,	(Iz	Ježa)
i
NAJZANIMIVEJŠA DIRKA JUDEŽU
Novomeški kolesarski klub je v soboto pripravil prvenstvo novomeških osnovnih sol v ciklokrosu. Pri pionirjih F, je zmagal Boštjan Mrvar iz Šmihela, pr? pionirjih D Bogdan Fink b. Bršijina. pri pionirjih Cie bi! najboljši šipiheicah Boštjan Šlejkovec, med ptonuj: H je slavil Marko Cikelj iz OŠ Katje Rupam in pri pionirjih A Tomaž Šmajdek iz Šmihela V najzanimivejši tekmi pionirjev A za društva je zmagal Peter Judež pred Igorjem Turkom in Markom Gregoričem.
Občinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu
' VnoVomeškT športni dvorani jb bito pijpd (dnevi i natSi/notc-iuŠko prvenstsfi novomeških osnovnih šol. v-’ posamični In^Ckipgi-kdnkureijcl-i Udeležba ja bila dobra,, saj j« pri pioiiirjih ndštopita kaf. *8 ekip $ preko 60-posamezniki, rhedtem ko je med pionirkami sodelovalo 8 ekip z 20 igralkami.
Rezultati: pionirji 1- Marjan Hribar, 2. Andrej Kulovec, 3. Rado Medic, 4. Rok Gliha (vsi Šmihel); ekipno: 1. Šmihel 1, 2. Šmihel II, 3. Katja Rupena, 4. Šmarjeta itd.
pionirke: 1. Tatjana Hribar, 2. Vlasta Jeglič. 3. Barbka Zoran, 4. Franja Jeglič (vso OŠ Šmarjeta); ekipno: 1. Šmarjeta I, 2. Šmaijeta III, 3. Šmarjeta IV, 4. Šmarjeta II, itd'.
Že bežen pregled rezultatov kaže. da jo delo z mladimi igralci .in igralkami namiznega tenisa v novomeški'občini vse preveč skoncentrirano ie v nekaj šolah. Tako so pri pionirjih pr< močni zmagovalci OŠ Šmihel, medlem ko so imelie pionirke iz Šmarjete tako rekoč interni obračun
slovenske odbojkarske lige gostovali pri Zelezurju in klonili z 1 : 3 (7, 11, -14, 9) ter so po tem kolu na 6. mestu med osmimi ekipami. V naslednjem kolu igrajo doma s črnuškim Partizanom.
Ob točki so bile tudi Kočevke, ki so gostovale pri ekipi Partizan Tabor. Klonile so z enakim izidom 1:3(12, 12, 9, 6). Po tem kolu so Kočevke -s l4 točkami na 4. mestu, že v naslednjem' kolu pa lahko točkovni izkupiček še izboljšajo. saj gostujejo pri predza-dnjeuvrščcni ekipi Kamnika.
I
DELAVNA ŠAHOVSKA SEKCIJA V ŠENTRUPERTU
Sekcija Šahovskega kluba v Šentrupertu je bila-ustanovljena lani, letos pa so že pripravili prvi turnir. Udeležilo se ga je 16 igralcev, prvi trije pa se se uvrstili na šahovski turnir občino Trebnje. Na tem turnirju bodo igrali po tri kola v Trebnjem, Mokronogu, na Mimi in v Šentrupertu. Prvak tega tekmovanja bo dobil pokal občine Trebnje. Sekcija v Šentrupertu šteje zdaj 30 članov, med njimi pa so prav gotovo najbolj obetavni Andrej Brcar, Bojan Brcar, Franc Kramar in drugi, ki so zasedli vodilna mesta na turnirju. Vinko Tomažin, ki vodi sekcijo, bo vodil tudi tečaj v osnovni šoli v Šentrupertu, pripravlja pa tudi • več drugih prireditev, pomerili naj bi se tudi v šahu na prostem.
TURNIR INLESU
Rokometni klub Inles je prejšnji teden pripravil rokometni turnir z močno udeležbo. Rezultati: Sevnica - Inles 14:36, Jadran —■ Šoštanj 24:29, J a'Jr a n - Sevnica 24:23, Inles - Šoštanj 30:28. VrstniTed: Inles, Šoštanj, Jadran, Sevnica. Najboljši vratar turnirja je bil Gelze, strelec pa Tanko z 20 zadetki
M. G-č.
KOČEVJE: SPOMINSKI TEK
Kočevski smučarski klub je pod pokroviteljstvom SZDL pripravil mF nuli teden spominski smučarski tek Po poteh odposlancev Kočevskega zbora. Nastopilo je 86 tekačev iz 17 slovenskih krajev, tekmovalci pa so nastopili na dveh progah, 10- in 20-kito metrski
M. G-č.
TEKMOVANJE ZA ZLATO PUŠCICO
Na regijskem tekmovanju v streljanju s serijsko zračno puško za zlato puščico, ki je bito 5. marca v Brežicah, je med 18 tekmovalci prvo mesto osvojil Stane Kovačič (SD Boštanj) s 546 krogi, sledila sta mu Tone Molan (SD Artiče), 545 krogov, in Miro Ognjenovič (SD Marok Sevnica), 540 krogov.
Modelarji za memorial
V soboto v Prečni I. modelarsko prvenstvo za memorial Stojana Kranjca — 53 modelarjev iz petih klubov
Novomeški aeroklub je pripravil v soboto na letališču v Prečni zinisko prvenstvo v prostoletečih modelih za I. memorial Stojana Kranjca, pred nedavnim tragično preminulega novomeškega modelarja, učitelja in državnega reprezentanta. Čeprav vreme ni bita naklonjeno nastopajočim, saj je močno pihalo, je 53 tekmovalcev iz petih slovenskih klubov opravita svojo nalogo.
Rezultati F -1 A: 1. Milan Mastnak 386 točk, 2. Andrej Gornik (oba EMO Celje) 27, 3. Darko Bauer (AK Novo mesto) 219 točk; F-l-B: Tomaž Hribar (AK Ljubljana) 116 točk; A l: 1. Bojan Mlakar 68 točk, 2. Mitja Brudar 50 točk, 3. ,\(arko Bradan (vsi AK Novo mesto) 21 točk: kategorija „Lahor“ (pionirji): L Tomaž Slak, 2. Miro Dežman, 3. Robert Uhan, 4. Gregor Morcla,. Jernej Guček, 6. Jure Gros (vsi AK Novo mesto), itd.
Predvsem veseli, da sc je tekme udeležilo toliko mladih iz AK Novo mesto. Pokroviteljica tekme je bila novomeška ZTKO, z nagradami pa je organizatorjem pomagal tudi Labod iz Novega mesta.
ŠMIHELČANOM VSA PRVA MESTA — V novomeški športni dvorani je bilo pred dnevi občinsko pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu. Prvo mesto , je brez težav osvojil Hribar (na posnetku), za njim pa sp še uvrstili preostali čiimi ekipe iz Šmihela.
Plesna sobota v
Uspele kvalifikacije za DP — Aševi in Cavloviču
Nasrtopilf vsi najboljši pari zmaga v B razredu
V*4
Novomeški plesni khib je minulo soboto pripravil v črnomaljski športni dvorani kvalifikacijski plesni turnir .za državno prvenstvo. Pari so nastopili v standardnih in latinskoameriških plesih, tekme pa so se udeležili vsi najboljši jugoslovanski plesalci.
Tekma je. povsem uspela, saj so plesalci pokazali dobro formo, kar velja tudi za pet novomeških parov, ki so se udeležili turnirja.) Poglejmo rezultate:
Lutinsko-ameriški plesi, IV. rez-red: 1. Silvestra Salde-, in Mare Hrep. ŠPK Ljubljana), ? Vesna Gosjovič m Nenad Vlahovič, 3. Snežana Hav-lik in Rajko Pavlič (vsi Tine Rožanc, Ljubljana); Ul. razred: 1. Darja Jud-
nič in Mare Boldin, 2. Merka Kraševec in Dušan Arko (vsi Tine Rožanc, Ljubljana), 3. Renata Lovše in Mfto Šutar (ŠPK Ljubljana); H. razred; l..,Saša Pust in Tomaž Ule (ŠPK Ljubljana), 2. Dragica Rebula in Boris Rebula (PK Nova Gorica);
Standardni plesi: C razred: Dolores Dakič In Valter Hrabar (Študent, Reka), 2. Darja JudniČ in Mare Boldin (Tine Rožanc), 3. Barbara Maren in Matjaž Lampe (ŠPK Ljubljana)- B razred; 1. Helena Aš in Aleš Cavtovič (PK Novo mesto), 2. Nena Lozar in Bojan Jeiečevič (ŠPK Ljubljana), 3. Ljiljana Kencl in Duško Djurdjulov tStudent, REka); A razred: 1. Sana Vodnik in Marko Vodnik, 2. Saša Pust in Tomaž Ule (vsi ŠPK Ljubljana), 3. Patricija Miletič in Ebo Bašan (Študent, Reka), S razred: I. Mirjam Ziherl inbranko Jevtič (ŠPK Ljubljana). .
DOLENJSKI LIST
(TELEVIZIJSKI SPORED1
18. III.
petek
1
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Nemščina, Odmor, Zanke, Uganke, Glagolica, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Zlatibor,- Sončna energija, Risanka, O vidu in sluhu, Vedeži, ne ved neži 17.15 POROČILA 17.20 PIHALNI ORKESTRI: GODBA MILICE
17.55 A RABE LA, češkoslovaška oddaja za otroke
18.25 OBZORNIK
18.40 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V VRTNARSTVU, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
21.05 ZRCALO TEDNA' pregled političnih in drugih dogodkov 21.25 NOČNI KINO: SMRTNI POLJ UB, ameriški film Mickcy Spillane sodi med najbolj
z nape ameriške pisce kriminalk, njegov znani knjižni junak je detektiv Mike Hammer. Ta nastopa tudi v delu, po katerem je film posnel Robert Aldrich.
23.05 POROČILA
17.10 Test - 17.25 Dnevnik -17.30 Plavica 18.15 Stari poklici - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Okno v glasbeno delavnico - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Vidiki (dokumentarna oddaja) - 21.50 Nočni kino: Psica (francoski film) •
19.111.
sobota
8.00 POROČILA
8.05 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK, PETELIN IN BOTRA LISICA
8.25 PEDENJŽEP: NARODNE Z LADKOM IN MILANOM 8.45 MLADI VIRTUOZI: VIOLONČELO
9.05 MALI ODRED, skopska oddaja za otroke
9.30 ARABELA
10.00 MALI SVET, zagrebška oddaja za otroke
10.30 VESOLJE: VZTRAJNOST SPOMINA, poljudnoznanstvena oddaja
11.30 BISTRE VODE: SANA 11.55 NAŠI OLIMPIJCI: VMESNI
BOJANA KULTURNE
ČAS ALI PORTRET KRIŽAJA 12.35 PARIŠKI DIAGONALE 13.20 POROČILA 13.40 RADNIČKI : ŽEUEZNI-ČAR, prenos nogometne tekme
16.55 POROČILA
17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15 RISNAKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 PREVARA, kanadski film Možak, ki se začne ukvarjati z
gansterskimi posli, se sooči z ameriško mafijo. Zaplete se v še bolj nečedne posle, ko pa spozna, da je kljub navidezni moči ostal popolnoma sam, še več, da mu strežejo celo po življenju, se oglasi pri radijskem novinarju, da bi izpovedal vse, kar
ve o izpiljenosti. Jacques Godbout je film posnel po resničnem dogodku izpred petdesetih let, ne gre le za kriminalko, temveč tudi za nazoren prikaz politično-socialnih razmer takratnega časa. Glavne vloge igrajo Marc Lcgault, Dorothee Berryman inGilbert Chenier.
21.30 TEVETEKA: LETO 1958, oddaja o razvoju ljubljanske televizije
22.45 POROČILA
17.05 Trije čarobni psi - 18.05 M. Kovač: Sinovi (televizijska drama) - 19.00 Ljudska ustvarjalnost -19.30 Dnevnik - 20.00 Zabava vas Ljupka Dimitrovska 20.30 Poezija: Slobodan Pavičevič - 21.05 Poročila - 21.10 40-letnica KP Makedonije - 21.55 Športna sobota -22.15 Zadnji viri bogastva - 23.00 Spomini in vizije (glasbena oddaja)
20. III.
nedelja
8.50 POROČILA
8.55 ŽIVŽAV, otroška matineja
9.40 ALPSKA SAGA
11.10 625, oddaja za stik z gledalci
11.30 DOMAČI ANSAMBLI: HENČEK IN NJEGOVI FANTJE
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
14.30 STRAHOTNA RESNICA, ameriški film
Zakonca sta pred ločitvijo, vsak od njiju si išče novih znancev, to pa jima uspeva le na videz, kajti pri obeh gre za eno samo pravo željo:
ne bi se rada ločila. Pride do vrste komičnih zapletov, kaj globljega pa film, ki ga je 1937 zrežiral Leo McCarev (po scenariju Vina Delmar-ja), ne premore. Igrajo Irene Dunne, Cary Grant, Ralph Bellamy in še kdo.
16.00 KOLINSKA SLOVAN -: METALOPLASTIKA, prenos rokometne tekme 17.20 POROČILA 17.25 NAŠ KRAJ: MOSTE PRI KOMENDI
17.40 ŠPORTNA POROČILA
17.55 SESTANEK V NEBOTIČNIKU, oddaja za upokojence
18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 MRTVI SE NE VRAČAJO
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21-30 IZVIRI, dokumentarna odda-
2*1.55 POROČILA
9.00 Oddaje za JLA - 10.25 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih — 15.30 Šerif na Divjem zahodu (ameriški film) - 17.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik — 20.00 Zagrebški sejem jazza 82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Ura z Agatho Christie
21. III.
ponedeljek
1 ...
8.35 TV V ŠOLI: Koledar, V osriov- ., ni šoli, Mak-edejnJčjna, Odmcftv Ustvarjalne igre, Galerija sodobne umetnosti v Zagrebu, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Ivan,Cankar, Risanka, Polarni predeli, Šola, Risanka, Aliče V čudežni deželi, Na
konicah prstov
16.20 KMETIJSKA ODDAJA
17.20 POROČILA
17.25 SMOGOVCI, zagrebška oddaja za otroke
17.55 SODOBNA MEDICINA: KOŽNT ZAJEDA Ld "
18.25 OBZORNLK
18.45 EVROPSKA ROCK GLASBA 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 J. Mortimer: NAZAJ K OČETU, angleška televizijska drama
21.20 GLASBENI MAGAZIN 22.15 POROČILA
17.25 Dnevnik 17.45 Baš Čelik 18.00 Igračkanje 18.15 Kakšno igro igram - 18.45 Glasbena oddaja
- 19.00 Telesport - 19.30 Dnevnik
— 20.00 Znanost in mi -- 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta - 22.00 Hit meseca (zabavnoglasbena oddaja)
22. III.
torek
9.05 TV V ŠOLI: Koledar, Fašistične sile napadajo Jugoslavijo, Odmor, Dnevnik 10, Od Odese do Leningrada, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Franz Kafka, Govori Jara Ribnikar, Risanka, Poklic skladatelja, Po Drini od Bajine Bašte do Ljubo vije 16.30 ŠOLSKA TV: Zaključna dela v gradbeništvu, Dobro videti in biti
dobro viden, Projekcija zemljepisne karte
17.35 POROČILA
17.40 ZVERINICE IZ REZIJE: • PSI, MAČKE IN MIŠI
18.00 NAŠI ZBORI: AKADEMSKI KOMORNI ZBOR IZ KRANJA
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40 KRATEK FILM
18.55 KNJIGA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 MLADOST KARLA MARXA, oddaja iz vzhodnonemške nadaljevanke
21.05 AKTUALNA ODDAJA
22.05 POROČILA
15.55 Dnevnik - 16.15 Suncokrili
- 16.45 Prenos košarkarske tekme
- 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Evropska rock glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Narodna glasba — 20.45 Spomeniki revolucije 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Glasbena oddaja
23. III.
sreda
9.25 TV V ŠOLI: Koledar, Odmor, Poštni nabiralnik, Šolska zadruga, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Večni gozd, Risanka, Naše oči, Slike iz življenja, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Vedeži, nevedneži
17.35 POROČILA
17.45 CICIBAN, DOBER DAN: OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER 17.55 ZAPISI ZA MLADE: UBALD VRABEC
18.25 GORENJSKI OBZORNIK
18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA
Osrednji del drevišnje oddaje bo namenjen Sergeju Eisensteinu, velikemu sovjetskemu režiserju, ki je s svojimi filmi in teoretičnim delom močno vplival na razvoj filmske umetnosti. Vnovič bomo lahko videli njegovo Križarko Potemkin iz 1925, vilm, kije v številnih anketah o najboljših filmih vseh časov dokaj-krat zasedel prvo mesto. Po predstavi bo beseda tekla o izjemnem
ustvarjalnem zagonu sovjetske umetnosti nasploh, posebej pa še filmske - in to neposredno po oktobrski revoluciji V oddaji bodo še prispevki z letošnjega 1-esta, predstavili sc nam bodo ustvarjalci novega slovenskega filma Eva . . .
22.30 POROČILA
17.25 Dnevnik - 17.45 Arabela -18.15 Kultura govora - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik -20.00 Gibljive slike (oddaja o filmu) - 21.00 Pismo neznanke (franooski film)
24. III.
četrtek
1
9.05 TV V SOLI: Koledar, Življenje v vesolju, Odmor, Geometrija, Pita-
forov izrek, Risanka, Poročila 0.35 TV V ŠOLI: Segrevanje in hlajenje, Risanka, Vrnitev k morju, Poročila, Risanka, Raziskovalec, Po Drini od Bajine Bašte do Ljubovije 16.15 ŠOLSKA TV: Zaključna dela
v gredbeništvu, Dobro videti in biti dobro viden. Projekcija zemljepisne karte
17.20 POROČILA
17.25 VESOLJE: ENCIKLOPEDIJA GALAKTIKE, poljudnoznanstvena oddaja
18.25 LJUBLJANSKI OBZORNIK 18.40 MLADI ZA MLADE
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 TEDNIK
21.00 TAKO JE GODEL KURENT, balet
21.25 S POTI PO INDIJI: DEŽELA TISOČIH RESNIC, dokumentarna oddaja
21.50 POROČILA
17.25 Dnevnik - 17.45 Nekega poletja 18.15 Znanost - 18.45 YU rock skozi čas: Pepel in kri -19.30 Dnevnik 20.00 Ruzzante predstava Komornega teratra 55) 21.15 Zagrebška panorama 21.30 Oddaja iz kulture
Osnovna šola Novo mesto, TOZD OŠ Katja Ru-pena,
objavlja prosta dela in naloge
SNAŽILKE za določen čas.
Rok za prijave je 8 dni po objavi.
KIT KZ „KRKA" NOVO MESTO
TOZD AGROSERVIS
objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. TAM 2001, tip 6055 B/3200, letnik 1976
2. traktor Zetor 4711
3. razna ročna orodja
Licitacija bo 21. 3. 1983 ob 8. uri v prostorih Agroser-visa.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja
Mercator r Agrokomb
TOZD VINOGRADNIŠTVO-KLETI KRŠKO
prosta dela in naloge
- DVEH VINOGRADNIŠKIH DELAVCEV za nedoločen čas in
- ŠTIRIH VINOGRADNIŠKIH DELAVCEV
za določen čas za sezonska dela v vinogradništvu-
Delo za nedoločen in določen čas se združuje s polnim delovnim časom.
Poseben pogoj je 1-mesečno poskusno delo.
Interesenti za omenjeno delo naj pošljejo prijave na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Krško, CKŽ 52, kadrovska služba. Prijave na razpis sprejemamo do 25. 3. 1983.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po poteku razpisnega roka.
od 14.marca do 9. aprila 1983
ugoden nakup pohištva
znanih proizvajalcev
mize:
vitrine, komode:
stoli:
regali;
ostalo pohištvo (spalnice, kuhinje, oblazinjeno pohištvo):
40 % popusta 20 % popusta 10 % popusta -10 % popusta
5 % popusta
H
NAMA Kočevje
ta
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA .. ________________________ ................	______
SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Odbor za graditev stanovanj
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ - Odbor za graditev stanovanj razpisuje na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Črnomelj
X. NATEČAJ
posojila za zidavo stanovanjskih hiš v osebni lastni v razpisni vsoti 8.000.000,00 din
Razpisni pogoji:
Delavec organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1981 - 1985, lahko dobi po pravilniku in na podlagi razpisanega natečaja posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti.
Ob enakih pogojih se rešujejo vloge delavcev, ki nimajo rešenega svojega stanovanjskega problema:
— če namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri banki
— če jih njihova delovna organizacija kreditira iz lastnih stanovanjskih sredstev.
Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki:
— ima nižji skupni dokazljivi dohodek na družinskega člana (upoštevajo se vsi dohodki članov skupnega gospodinjstva iz delovnega razmerja, štipendije, vajenske nagrade, otroški dodatki, pokojnine, invalidnine, priznavalnine in ostali dohodki)
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda
— ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze (pod streho)
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno stanovanje.
Delavec lahko dobi posojilo po pravilniku v tem letu razpisa največ do 150.000,00 din z odplačilnim rokom do 19 let po kreditni sposobnosti.
Vsi krediti, ki jih je delavec že prejel pri stanovanjski skupnosti, se revalorizir^o po stopnji indeksa Biroja za gradbeništvo SR Slovenije, in če dosežejo razpisani znesek, delavec nima pravice ponovno prositi za posojilo po natečaju.
Obrestna mera je 4%, po poteku 10 let od pričetka vračanja kredita se obrestna mera za neodplačani del kredita za 2 % poveča.
Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti, Mirana Jarca 3/1, Črnomelj, kjer se zbirajo prispele prošnje.
Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še:
— dokazilo o vseh dohodkih članov gospodinjstva v preteklem letu ter dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja
— fotokopije varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju
— izjavo prosilca o že najetih kreditih za gradnjo stanovanjske hiše ali nakupa stanovanja v etažni lastnini.
Obrazec mora biti izpolnjen v celoti z vsemi zahtevanimi dokazili. Rok prijave na natečaj za posojilo je 15 dni po dnevu objave. Kasneje prispele prošnje ne bodo upoštevane, prav tako ne nepopolne vloge.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Odbor za graditev stanovanj
10
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (1753) 17. marca 1983
SMtSELM SKUP HODNIK BESED
BARVA
POLTI
Rešitev prejšne križanke
ANGL
PIVO
SARA-
JEVO
ETIOP
KNEZ
SIDRO
PRITOK
Osebnim računalnikom sledijo domači roboti, ki naj bi ljudi odrešili mnogih opravil — Prve generacije
,.Osebni roboti so naslednja vroča stvar v tehnologiji," pravi predsednica raziskovalne družbe Futurc Computing (računalništvo bodočnosti) Portia Isaacson in dodaja, da bo v začetku prihodnjega desetletja tržišče preplavljeno z osebnimi roboti, kot je danes z najrazličnejšimi osebnimi računalniki in elektronskimi igrami. Čez nekaj let naj bi se torej začela uresničevati sanjarija mnogih fantastov, ki so v filmih ali zgodbah, stripih in televizijskih nadaljevankah človeku postavili ob bok elektronskega služabnika in varuha.
STRP-
NOST
jače gostom, sprejme pošto in pelje psa na sprehod.
Večji tržni uspeh naj bi prinesel osebni robot BOB, čigar naziv je kratica angleških besed Brains On Board (možgani na mizi), ki ima trikrat večje sposobnosti kot običajni IBM osebni računalnik. Posebnost tega robota je v tem, da deluje tudi kot hišni čuvaj. Posebni senzor za vročino in dim je tako občutljiv, da ob najmanjši nevarnosti vžiga robot takoj reagira in pokliče na pomoč. Koristen je tudi kot čuvaj pred vlomi in tatvinami. Po vgrajenem programu se giblje okoli hiše in po hišnih prostorih ter s senzoiji hitro zazna, če sc v prostorih nahaja nezaželeno bitje. Seveda ustrezno reagira in kliče policijo.
Načrtovalci Boba pravijo, da je model tako dobro skonstruiran, da ga je mogoče razviti brez veiikih dodatnih stroškov. Le nove priključke je treba vgraditi in seveda ustrezno dopolniti računalniški program in že je Bob pripravljen na nove naloge od pomivanja posode do sesanja prahu po stanovanju. .
NAJVIŠ.
DL ločina Hvali   ___________
TeKOČa
VODA
naša
reka
Za industrijo roboti niso nič novega. Prvi poskusi uvajanja industrijskih robotov so že leta za nami in v razvitih deželah so si roboti pridobili pravico do obstoja, čeprav jc res, da njihov vpliv na položaj delavcev ni do konca proučen in se še vedno krešejo mnenja, ali povzročajo nezaposlenost, znižujejo življenjsko raven delavcev ipd. Ves ta čas pa so v senci koristnih in ekonomičnih industrijskih robotov nastajali manjši, manj potrebni, a vseeno za izdelovalce in kostruktor-je zanimivi osebni roboti.
Bistvena težava pri konstrukciji osebnega in sploh robotov jc v tem, da mora ta mehanska naprava presegati sposobnosti avtomata, ki opravlja en in isti opravek. Robot mora znati opraviti bolj zapletena opravila, ki zahtevajo ustrezno reagiranje na različnejše položaje in impulze ter hkratno popravljanje in spremljanje mehanskih opravil. Industrijski roboti že opravljajo zelo zapletena in zahtevna dela, vendar pa so daleč od tega, kar naj bi bil osebni robot. Ne samo da so strahotno dragi (okoli milijon dolarjev), marveč so tudi ogromni in v glavnem nepremični.
Druga težava pa je v tem, da mora biti osebni robot računalniško visoko sposoben. Ker opravlja za mehansko napravo izjemno zapletena opravila, denimo vodenje psa na sprehod, čiščenje tal, sesanje prahu, prinašanje različnih predmetov in pospravljanje, pomivanje posode ipd., mora imeti p strežen računalniški center, kije sposoben obdelati ogromne množine informacij.
V prejšnjem desetletju, pred kakimi petimi leti, je računalniška tehnologija dosegla tako stopnjo, da so se načrtovalci lahko lotili sestavljanja prvih pravih osebnih robotov, ki povrhu vsega niso bili že vnaprej odpisani zaradi previsokih stroškov izdelave, saj so se sposobnejši in manjši računalniški deli zelo pocenili. Revolucije v proizvodnji silikonskih čipov je dejansko odprla pot za prihod osebnih robotov.
Ob koncu lanskega leta je na zahodno tržišče prišel prvi osebni robot Hero 1. Proizvajalec j c prodal že okoli tisoč robotov po zaenkrat kar visoki ceni 2.500 dolarjev, kar pa, kot kaže, kupcev ni motilo, da bi si ne izbrali sodobnega elektronskega služabnika. Hero I je usposobljen, da prinese časopis, pobira in nrenaša lažje predmete, natoči pi-
AZ.
REKA
KOTAČ
Samoljubje je sol življenja.
I. A. GONČAROV
e f *+
Hrup ne prinese nič dobrega. Dobro ne povzroča hrupa.'
L. PAUWELS
Jutri ubije vsak užitek.
B. PEKIČ
Zavist je močan, vendar neustvarjalen dejavnik.
M.PERVIČ
NAPOJ
LOVEC
RADIJ
UTERE-
UITEU
ARSA-
KIDOV
IND.
HRAST
RUPEN/
(NAR.
Človeštvo bo plešasto
Dragulj rešen
Največji restavratorski podvig — Borobudur
Bodočnost gre gologlavim
Te dni so na Javi za javnost odprli slovito budistično svetišče Borobudur, ki so ga strokovnjaki iz vsega sveta rešili pred zanesljivim uničenjem. Obnovitev svetišča velja za največji arheološki restavracijski podvig doslej. Mogoče ga jc primerjati le z reševanjem egiptovskega svetišča Abu Simbel iz 1966. leta.
Borobudur je okrog 1200 let staro svetišče, zgrajeno na umetnem hribu. Celih osem stoletij jc ležalo zapuščeno in pozabljeno ter zaraščeno z džungelskim rastlinjem, dokler ga evropski raziskovalci v prejšnjem stoletju niso znova odkrili. Takoj so videli, da gre za pravi arhitektonski biser, zato so prva obnovitvena dela naredili kar kmalu. Vendar je svetišče razžiralo od znotraj, predvsem zaradi neustrezne drenaže. V šestdesetih letih je grozilo, da se bo sesipalo. Stvar jc vzel v roke Unesco in s sodelovanjem strokovnjakov z vseh področij znanosti in s podporo vsega sveta je uspelo odkriti „bolczcn“ svetišča in jo tudi ozdraviti Restavratorji so očistili 1.300-232 kamnov, nato pa so jih, ,.ozdravljene" s pomočjo računalnika, identificirali in vstavili na pravo mesto. Nadvse skrbno so izvedli tudi drenažo.
„Zgradba bo zdržala naslednjih tisoč let," zatrjuje indonezijski arheolog Soekmono.
Gologlavi možje, ki danda-. našnji nosijo večje ali manjše pleše po tem svetu, so pravzaprav podoba ljudi prihodnosti. Človeštvo bo namreč plešasto, pri tem pa.eženske niso izvzete.
Tako trdi španski dermatolog dr. Luis Alvarado, ki se že dlje časa ukvaga z vprašanji plešavosti. Enega poglavitnih razlogov vidi v naravni evoluciji, ki ni naklonjena kosmatim glavam, skoraj v enaki meri pa naj bi izpadanje las spodbujali dejavniki, kot so podnebje, vplivi urbanega okolja in vse pogostejše zlorabljanje zdravil. Dvig življenjske ravni in onesnaženo okolje sta torej tudi kriva za plešasto bodočnost človeštva.
Običajno lasišče ima okoli
100.000	las; temnolasi ljudje imajo poprečno nekaj manj, svetlolasi pa nekaj več las. Vsak dan. normalno izpade 10 do 30 las, tako da se v obdobju poprečnega življenja lasje v celoti petkrat do desetkrat (bnovijo. Ko izpadanje prek' rači to naravno mejo obnavljanja, nastane pleša. In prav takšna naj bi bila usoda človeških lasišč v prihodnosti.
Čistunstvo skuša sicer zdraviti, a razkraja bolj kot kaj drugega-
M. ROŽANC
Eden prvih osebnih robotov Hero I vodi psa na sprehod.
Takšne zanesene besede prihajajo predvsem iz ust navdušencev, medtem ko so strokovnjaki za računalništvo in robotiko boj nejeverni. Pravijo, da je doba pravih hišnih robotov, ki bi-bili sposobni opravljati zapletene in dokaj samostojne programe, šele v prihodnjem tisočletju. Današnje generacije hišnih robotov smatrajo bolj za ljubljence, kot sta domači pes in mačka, ne pa za prave in vsestransko uporabne robote. Res je, da še ne deluje osebni robot, ki bi izpolnil vsa pričakovanja, vendar pa drži, da so že današnje prve generacije hišnih robotov dokaj razvite in da o takšnih napravah načrtovalci pred desetletjem niso resno premišljali. Hit fr in nesluten razvoj elektronike pa obljublja, da bo omogočil izpolniti sanje mnogih fantastov; ljudje bodo imeli na voljo ponižne, ubogljive in nezahtevne službanike za opravljanje vseh tistih opravil, ki jemljejo dragoceni čas. Človeštvu bo ostalo več časa za ustvarjalnost in razvedrita. Seveda pa ne bo noben robot že sam po sebi prinesel zadovoljstva. Svoje sreče kovač je še vedno vsak posameznik sam.
Operativni poseg v srce.
Ko skalpel poseže v srce
Operacije srca lahko pri bolj občutljivih bolnikih povzro če čustvene in duševne motnje - Smrtnost
čustveno in z bolj ali manj močnimi duševnimi prizadetostmi. Za nameček je bolnik po srčni operaciji ves čas čatca obkrožen z zdravniškim osebjem, ki noč in dan nadzoruje njegovo stanje. Takšna popolnoma nedejavna vloga bolnika je za nekatere značaje hud psihološki pritisk, ki, povezan z drugimi dejavniki, lahko povzroči že omenjene težave.
Da težave niso obrobnega značaja, kaže podatek, do katerega so prišli strokovnjaki nekega newyor-škega medicinskega centra na osnovi temeljitih anket med bolniki. Pacienti, ki se srečujejo z emocionalnimi in drugimi psihičnimi težavami pred srčno operacflO in po njej, imajo šestkrat večjo stopnjo smrtnosti kot tisti, ki teh težav nimajo.
MiM
(Vir: Newsweek)
Med največje medicinske dosežke sodijo tudi kruriški posegi, pri katerih strokovnjaki popravijo poškodovano ali obolelo srce. Nekaj sto tisoč takšnih operacij opravijo vsako leto po vsem svetu. V zadnjem času pa zdravniki opažajo, da spremlja zahtevne posege nezaže-lerB scena. Še posebno bolniki, ki so prestali operacijo, pri kateri kirurgi narede t.i. by—pass, dobe čez čas čustvene in duševne motnje. Cesto imajo delirije in halucinacije, mučijo jih nenavadne sanje, trpe depresijo in tesnobo.
Depresije in halucinacije ima prvi teden po srčni operaciji dobra tretjina vseh operirancev, a nato motnje izginejo, vendar ne pri vseh. Strah pred ponovnimi halucinacijami povzroča stalno tesnobo in depresijo. Stvar je toliko resna, da so zdravniki nedolgo trga osnovali mednarodno združenje, katerega namer je, da spremlja psihopato-bške pojave, ki spremljajo srčno kirurgijo. Konzorcij je že opozoril vse zdravnike, naj pri pooperativni negi posvetijo prav tolikšno skrb nadzoru duševnega razpoloženja bolnika, kot je posvečajo njegovemu telesu.
Do kakšnih težav lahko pripelje srčna operacija pri občutljivih ljudeh, lepo kaže primer 55-letnc bolnice, ki ji je dr. Richard S. Blaceher vstavil umetno zaklopko. Tretji dan po operaciji, ki jo je dobro prestala, je začela tožiti, dajo mučijo sanje o smrti nato je začela dobivati prisluhe in je govorila o čudnih glasovih v sobi čez čas pa je že tudi videla demone, kako plezajo skoz okno. Bolnica se je razvila v tipičnega paranoika z blodno mislijo, da jo nameravajo v bolnišnici zastrupiti Primer je prevzel psihiater, kije bolnico ozdraviL
Kaj je vzrok, da prihaja do takšnih motenj? Strokovnjaki menijo, da gre za posledice dajanja posebnega pomena srcu. Za ljudi je ta organ središče čustev, resnice, ljubezni, zato posege vanj jemljejo
za ime, za njene ljudi in razmere pa se ni menil, ker ga niso mogle na nobeno plat zanimati. Šele zdaj je začel popraševati po njih in, kar je želel, je izvedel kmalu brez težave. Hiši so dejali „pri Hribarju" Gospodar je nekdaj služil pri vojakih, je rad pil, pa tudi rad delal; zdaj je prišel že v leta in je počival. O gospodinji niso mogli povedati ljudje nič posebnega. Papej je precej uganil, da mora biti dobra žena, ker bi jo sicer gotovo raznašali. Otrok sta imela četvero, sin je hodil v šolo, starejša hči je bila omožena, mlajša se je učila kuhati, srednja, Ančka, je pomagala doma materi in je dozorela že tudi za možitev.
Ta in nobena druga ni mogla biti Genetova ljubica. Zapomnil si je tedaj dobro vsako besedico, ki se je rekla o nje lastnostih. Za nekatere reči so jo ljudje močno hvalili, za druge, kakor je navada, pa jo tudi prav zbadljivo pikali. Pravili so, da dela dosti rada in še precej spretno. Vina ne ljubi, niti sploh ni potratna, samo za nedeljo zahteva lepo opravo. Ne obrekuje in ne laže nikoli. Ob nedeljah in praznikih gre v cerkev vse tri krati. Spoveduje in obhaja se vsak teden, iz česar se vidi, da je strašna svetopetnica. Pijanega človeka ne more živega videti. Če kdo zakolne, se našopiri kakor puran. Najhuje pa je, če se vpričo nje začne kvantati. Takrat se tako utogoti, da je treba kar bežati. Fante sovraži. Že če od daleč zagleda katerega, odskoči na stran, da bi ga ne srečala. Kadar se mu ne more umakniti, odzdravlja sicer, ali ne gleda vanj, ampak naprej. Domačim rada pridiguje. Če kdo ne stori kaj prav, ga brž ošteje, včasi baje ne prizanaša niti materi. Hribarjevi imajo zemlje, da je groza, za poltretjo kmetijo. Imela bo tedaj veliko doto, menda tisoč goldinarjev.
Ta naznanila so Papeja deloma razveselila, deloma preplašila. Najbolj ga je skrbelo, kako bo mogel z njo začeti kak pogovor, če se moških res tako boji. Itak nameni poskusiti srečo. Precej prvo nedeljo, ko je šla iz cerkve, stopi k njej in jo pozdravi, kar najslaje more. Ne da bi se ozrla nanj, zagodrnja nekaj in šine naprep Zdaj premišljuje, kaj mu je storiti, in slednjič ugane način, ki je obetal boljši uspeh.
Drugo nedeljo med naukom se napoti proti Hribarju in se skrije v hosti, ki raste pod potom v lepi, okrogli dolinici. Ančka je šla iz cerkve zadnja in sama. Prilika se zdi Genetu ugodna. Z milim glasom je začel peti eno najkrasnejših narodnih pesmi. Deklica se ustavi in posluša. Gene vidi to iz svojega zakotja in veselo navdušenje mu daje tako čarobno ginljive glasove, da se deklica ne makne z mesta niti ob drugi niti ob tretji pesmi. Radovednost jo premaga, da se približa hosti, ko zadoni četrta. Zdaj se Papej pokaže in ji želi dober večer. Ančka ga pogleda, ostrmi in zajeclja s tresočo se besedo: „Oh, gospod, vi znate lepo peti, tako lepo še nisem nikoli slišala."
Gene pravi: ,,Ne morem ti povedati, kako mi je neskončno ljubo, da te moje petje veseli. Če ne boš zamerila, ti bom vsako nedeljo zapel, kadar pojdeš tod mimo. O, kako rad bi ti prepeval cele dni in noči . . ."
Ančka zardi in steče brez odgovora proti domu.
Začetek je dober. Gene se je samo bal, da je ne bi bil s svojo odkritostjo kaj razžalil in oplašil. In res se ni bal brez vzroka. Sledečo nedeljo jo je dolgo čakal, ali zastonj, bržkone je šla po kakem drugem potu domov. To ga je sicer bolelo, ali ni še hotel obupati. Niti drugo nedeljo je ni videl. Tretjo prinese s sabo tudi gosli. To pot se ni ukanil. Proti peti uri mu prikoraka Ančka prav počasi pred oči. Tisti hip zadoni: Strune, milo se glasite! in iz gosli priteko čudne harmonije, da se Ančka kar zgane, na pol od plahosti, na pol od radosti, in da obstane kakor pribita. Čez nekoliko minut se usede na bližnji mejnik, si podpre čelo z levo roko, z desnico pa trga marjetice in kresnice in jih meče zdaj predse, zdaj zase in njena duša pije željno rajske glasove, ki gostote, šume in zvone na pazljiva ušesa.
Vse, kar lepo je, takoj konča J. MENART
Socializem je v svojem jedru moralno in kulturno vprašanje.
B. STIH
Grehi si med seboj bratsko pomagajo in se podpirajo.
B.	PEKIČ
Papej pride k njej na pogovor. Ona ni mogla ziniti ne besedice, ali poslušala ga je brez jeze nekoliko minut. Preden zbeži od njega, mu reče s prijaznim glasom lahko noč. Odslej ni hodila več po drugih potih iz cerkve.
Narod, ki misli samo na sedanjost, ne bo imel prihodnosti.
A. C. CLARKE
od delegatovi za delegate
Klub Krka za vse mlade
Krkin klub bo poslej štirikrat na teden popoldne in zvečer odprt za vse mlade Novomeščane — Pester
program
Pred nekaj leti je mladinska organizacija Tovarne zdravil Krka dobila v preurejenih prostorih Krkine stavbe na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu svoj klub. Poleg občasnih prireditev predvsem v začetku obstoja kluba pa dejavnost v njem ni zares zaživela. Prostori kluba so tako ostajali neizkoriščeni, saj mladinska organizacija sama očitno ni zmogla pripraviti takega programa, ki bi pritegnil večji del mladih iz Krke.
Zaradi tega je vredno vse pohvale, da je Krka v dogovoru s širšim odborom za klubsko dejavnost pri predsedstvu novomeške občinske konference ZSMS sedaj pripravljena odpreti vrata kluba za vse mlade iz Novega mesta, še posebno, ker je znano, da se mladina le malokje lahko pohvali s svojimi prostori za sestajanje, različne
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: OŠ XII. SNOUB 1.500 din namesto cvetja pokojni mami Elizabete Vardijan, Industrijsko gasilsko društvo Novotoks 2.000 din namesto venca pokojnemu Miio-radu Dimitriču, KO RK^Kandija Grm 5.000 din, sodelavci Jožeta /amide i/ Geodetske uprave Now mesto 1.350 din namesto cvetja pokojnemu Francu Za-midu, OO ZS ŽTO DSSS 1.000 din namesto cvetja ob 8. marcu in OO ZS Flektro Novo mesto 5.000 din namesto praznovanja ob 8. marcu.
prireditve itd. Poleg tega bo delež Krke in njene mladinske organizacije precejšen tudi v bodočem delu kluba, saj bo med drugim njihova skrb čiščenje prostorov in delo natakarja.
Klub bo začel delati 18. marca. Odprt bo vsak torek in sredo od 16.30 do 21.30 ter vsak petek in soboto od 17.30 do 22.30. Programski svet kluba je tudi že pripravil okvirni program aktivnosti. Ob petkih naj bi se v njem predstavljali obiskovalcem različni ustvaijal-ci in izvajalci s kulturnega področja, kakšno predstavo pa bodo poskušali dobiti tudi od ljubljanskega ŠKUC. Sobotni večeri bodo glasbeni. Pri predavanjih in razgovorih o različnih zvrsteh glasbe, instrumentih, o posameznih glasbenikih ter pri predstavitvah plošč je že obljubila sodelovanje Glasbena mladina. Torki in srede pa bodo namenjene bolj praktičnemu vzgojno-poučnemu programu, npr. razgovorom o fotografiranju, modi, kozmetiki ter predstavitvi ra/ličnih družbenih organizacij ih društev.
Program se bo vedno zapel ob devetnajsti uri, sicer pa bo klub ob omenjenih dnevih na voljo tudi za neorganiziran razgovor ali branje predvsem mladinskega tiska, ki bo v klubu. Čeprav prostor lahko sprejme največ 80 ljudi, lahko rečemo, da je novomeška mladina le prišla do svojega prostora za sestajanje in interesno delo. Vstopnine za klub ne bo, edino nekaj malega, kadar bo klub imel večje stroške z organizacijo predavanja ali nastopa.
Z. L.-D.
NAJLEPŠE DARILO ZA DAiN ŽENA - V stanovanjski soseski ob Cesti herojev so v torek, 8. marca, tudi uradno odprli novi vrtec, ki že mesec dni nudi varstvo 86 otrokom, od tega trem oddelkom dojenčkov. Poslednjo večjo tovrstno investicijo v novomeški občini do 1985 je predal namenu Štefan Galič, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva. Svečano otvoritev, ki so se je udeležili tudi mnogi starši varovancev, so popestrili malčki s prisrčnim kulturnim programom, podpredsednica izvršnega sveta Marjeta Potrč pa je zbranim govorila o dosedanjem in bodočem razvoju otroškega varstva v občini, ko bo ob investicijski suši treba preurejati v vrtce vsaj starejše hiše in stanovanja delovnih organizacij. (Foto: Z. Lindič—Dragaš^
Nov delovni čas ne navdušuje
Vrsta pripomb na družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa v novomeški občini — Za že prisotne probleme bo potrebno najti rešitev
Pri nas že dolgo nobena sprememba ni bila vzrok tolikšnemu negodovanju, razpravam in kritikam *ot spreminjanje delovnega časa, ki so se ga na osnovi širših usmeritev lotili novembra lani v novomeški občini s tako vnemo kot malekje v Sloveniji. Brez dvoma je negodovanje zato toliko, ker novi delavnik spreminja dolga leta ustaljene delovne in življenjske navade in ker uvajanje spremljajo mnoge težave.
Nič čudnega torej, da je bil v občini dokaj velik odziv tudi v mesec dni trajajoči javni razpravi o družbenem dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Najrazličnejše pripombe so do roka poslali iz 60 odstotkov delovnih organizacij. Pripombe je pretekli četrtek skupaj s poročilom posebnega koordinacijskega odbora o poteku aktivnosti za prehod na nov delovni čas obravnaval občinski sindikalni svet ter sprejel ugotovitve in sklepe delovne skupine, zadolžene za spremljanje javne razprave.
ravice še ne bodo okrnjene
Dor' -tk k sporazumu o temeljih srednjeročnega plana novomeške zdravstvene skup. osti vsebuje ukrepe za uskladitev porabe z možnostmi in zdravstvenega varstva z
zakonom
Večina pripomb se sicer nanaša na izvajanje dogovora ter goVorr o problemih, ki so se pojavili v teli nekaj mesecih od težav s prevozi, otroškim varstvom, družbeno prehrano. pa o osiromašenju družinskega in družbenopolitičnega življenja itd. Zaradi novega delavnika. Ne gre prezreti tudi pripomb, daje dogovor preveč splošen in premalo zavezujoč ter opozoril delovnih organizacij, da bo storilnost padla, čeprav za tako trditev ni potrebnih podatkov in analiz. Prav tako je iz javne razprave v novomeški občini razvidno, da večina delovnih organizacij, ki deia-
prejetju sporazuma o temeljih plana novomeške zdravstvene skupnosti z.a obdobje 1981—85 so se v združenem delu bistveno nile možnosti za ustvarjanje dohodka v primerjavi z izho-iporabljenimi ob sprejemanju sprednjeročnih planskih doku-Prav zdravstvo je najbolj tipičen primer večanja razkoraka otrebami in zahtevami prebivalstva ter možnostmi združene-
spren
dišči, men t. med ] gade: IZ ! sprenn ti odn nih d. standii pa uki nje zc dosled rabmk združ’ samoti meijil! ške zd Bist
nem
ga razloga je bilo potrebno miti tein^egjanov in zaostri’ s di* dfdflvč '-leta v zdravstvu-s lovnih urgarpzacipd) ^ler do rdov in normativov. Vse to m epe za hitrejše prestrukturira-!i-j vstvemb * dejavnosti ter ža , ■ijcŠe usklajevanje pravic upo-ov / materialnimi možnostmi nega detji prinaša dodatek k pravnemu sporazumu p te-srednjefočneca plana občm-ravstvtfhc 'skupnost i. ' ■ vene spremembe v zdravstve-varstvu so začrtane tudi V v o' zdravstvenem varstvu, ki dobri dve] let j, pa sp .doslej i Ic/dV) .sprememb- Se prepsta- , v; tako. v^epuje dodatek k Bistvo .-sprememb se nanaša .njt- pravic irv obveznosti v s preprečcvjrijem. o-dkriva-n zdravjjt-njefn poklicnih bole-
zni in poškodb pri delu. tovrstne pravice si bodp morali delavci zagotavljati v svoji temeljni organizaciji ali na,psnuvi solidarnosti m dogovorjeni Ir meni v okviru delovne organizacije ali zdravstvene skupnosti. Osnovni namen te spremembe je. cla bi delovne organizacije te posvečale v eč skrbi vaistvu pri delu ter zmanj' šale,obseg poškodb in bolezni.
/akjih o zdravstvenem varstvu posebej opredeljuje tudi pravico uporabnikov glede socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom (nadomestila osebnih dohodkov, potni stroški, pogrebnine ih po-smrtninei. Zakon določa najmanjši obseg teh pravic, za večjega pa se morujd delavci sporazumeli v okviru delovnih organizacij. Tako se poslej v zdravsjveni skupnosti z zahtevkom za izplačilo nadomestil ne bo več pojuvljal posamezni uporabnik, tem-
več temeljna organizacija, pri čemer pravice seveda ne bodo prizadete. Poleg tega dodatek sporazuma določa, da je nadomestilo za krajše odsotnosti ž .dela zaradi bolezni nižje, za daljše pa višje.
Omenjeni dodatek sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti opredeljuje tudi prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev ter s spremembo zakona usklajeni razširjeni krog uporabnikov, ki morajo poslej plačati participacijo.
SPOSOJENO TRNJE
— Komite za turizem sprašujemo, kdaj bo turizem premagal naš turcizem?
— Komite za energetiko sprašujemo, kdaj ste se dogovorili s svetniki, da so nam oprostili pol Zime?
— Zdravstvo sprašujemo, ali se reče medicina, medecina ali Medenica?
(Iz Večernjih novosti)
— Vse več je tistih, ki mislijo, da so tudi krediti najboljša opora za naslonitev na lastne sile.
(Iz Ježa)
jo v.dveh ali treh izmenah, s prehodom na letni čas 27. marca ne nameravajo premakniti svojega delovnega časa.
Sindikalni svet je na koncu podprl družbeni dogovor, a s pripombo, da ga bo potrebno natančneje opredeliti. Prav tako je ob podpori izpostavil že prisotne probleme: večje stroške družbene prehrane in varstva otrok ter problem varstva otrok predvsem pri zasebnih »varuhinjah, razbitost družin, manjšodružbenopolitično aktivnost v krajevnih skupnostih pa vprašanje obdelovanja zemlje pri polprolctareih, ki jih je v novomešk i občini zelo veliko.
Svet je menil, da je treba te, probleme temeljito proučiti in zanje tudi najti rešitev. Poleg tega ni možno računati na uresničitev družbenega dogovora, če ga ne bomo začeli iz.vajati enotno ali približno istočasno v vsej Sloveniji in Jugoslaviji in če delavci ne bodo imeli možnosti, da o delovnem času odločajo po samoupravni poti, seveda upoštevajoč družbene usmeritve in cilje. Za razprava o deljenem delovnem času pa sedaj čas še ni prtmeren, saj nimamo ne materialnih ne drugih pogojev.
V vrtcih dobra tretjina otrok
Rešiti probleme, ki zavirajo načrtovan razvoj družinskega varstva predšolskih otrok
V letu 1982 je bilo v novomeški občini vključeno v organizirano družbeno varstvo v vrtcih okrog 2 tisoč predšolskih otrok, kar je dobra tretjina vseh otrok od osmega meseca do sedmega leta starosti. Vzgojno varstvena dejavnost se je odvijala v 16 vrtcih, od tega v 13 enotah v okviru Vzgojno var? stvenega zavoda Novo mesto, enote pa so delovale še pri osnovnih šolali Dolenjske Toplice, Škocjan in Žužemberk.
Kot sestavni del programa družbeno organiziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok se v novomeški občini vse bolj uveljavlja tudi varstvo malčkov v varstvenih družinah. V Novem mestu je organiziranih 9 takih družin, v katerih ima varstvo 53 predvsem najmlajših otrok. Varstvene družine pa delujejo tudi v Šentjerneju, Škocjanu, Šmar-jeti in na Uršnih selih.
Vendar pa se družinsko varstvo v občini ne razvija tako, kot je bilo začrtano. Ta razvoj je dodatno zavrl prehod na nov delovni čas, saj varuhinja, ki sama skrbi za otroke, težko sprejme obveznost podaljšanega varovanja otrok do poznega popoldneva. Brez dvoma bo temu problemu potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti in težave rešiti na najboljši možni način.
SKOZI STREHO V STANOVANJE
9. marca dopoldne je nekdo vlomi! v hišo Marije Plantan v Velikem Podljubnu. Ko lastnice ni bilo doma, je storilec splezal na stre to,, odkril opeko in se spustil v stanovanja V spalnici je našel žensko ročno uro. 200 din gotovine in s tem plenom hišo tudi zapustil. Novo-‘ meški miličnik! so bili storilcu kmalu na sledi. Še isti dan so prijeli 21-letnega Marjana B.. pri katerem so našli tudi uro in denar.
Petletna raznašalka
»Ljudi imamo za seboj”
Z letne konference ZB Mestne njive - Borci pomagajo pri razvoju krajevne skupnosti — Sodelovanje s taborniki
‘tREG; PRAZNIK TOVARNE ~ e Tovarna Labod - TOZD ,, naj večji ženski kolektiv na Dolenjskem, ima vsako leto ob > ;na svoj pmnlk’ Letos so se delavke zbrale v Domu JLA, :■> jubilantom podelili jubilejna priznanja in nagrade, za veseli -o poskrbeli Fantje vseh vetrov m Vinko Šimek. Na sliki: < ■ jc~<a priznanja je bila deležna Anka Petroyič, ki že tri (ietja vztraja v tej delovni organizaciji. (Foto: J. Pavlini
Kaj lahko naredi 81 članov krajevnega združenja ZZB NOV, med katerimi sta je še; dva redno zaposlena? Letno poročilo o delu borčevske organizacije na novomeških Mestnih njivah je prejšnji petek v Domu JLA pokazalo, da se ob zagnani volji in pridnosti da marsikaj doseči, biti koristen in tako nadaljevati v letih NOB začeto pot.
Dolg revoluciji ne more bili nikoli poplačan. Njeni udeleženci so to na Mestnih njivah občutili lani, ko so razvili svoj prapor in ob tej priložnosti podelili vsem borcem tega terena spominske zahvale. Prisrčna in g.i nljiva pisma, ki so jih odboru poslali iz raznih krajev države nekdanji prebivalci novomeške ..kolonije" in njenega ožjega okoliša, ki niso mogli priti na lansko srečanje, so to po-vsejn potrdila. Kar 64 l>ork in ix>r-eev je i/. teh nekaj ulic med NOB odšlo v partizane in pobudo za ponovna srečevanja v okviru sedanje krajevne skupnosti so toplo pozdravili.
O prizadevnem celoletnem delu borcev je poročala predsednica ZB NOV Marica Treh . V krajevni skupnosti. društvih, delegacijah, skratka povsod je čutiti tudi sodelovanje
nekdanjih borcev, ki po svojih močeh pomagajo graditi napredek v KS. Blagajnik združenja Tone Potočar, je to potrdil v poročilu o izrednem uspehu zbiralne akcije pred ( razvitjem prapora:
„Ljudi imamo za sabo - krajani so po blokih in ulicah dali za prapor skoraj 20.000 din, naši člani 13.190 din, organizacije pa 12.700 din. Ce se kje nisem oglasil, je bila takoj zamera...
Ivan Somrak je zbrane člane organizacije pozdravil v imenu občinskega odbora ZZB NOV in jim predstavi) najvažnejše dogodke in vprašanja sedanjega trenutka. Lojze Pucelj se jim je zahvalil za sodelovanje pri razvoju KS, ki je zadnjih 6 let dosegla viden napredek. Zlasti veseli pa so bili borci pozdrava skupine tabornikov, ki je v krajevni skupnosti lani zaživela na njihovo pobudo in prav zdaj dobila tudi prostorček za delo v 10. bloku. Mladi štejejo Člane ZB za svoje vzornike.
Na konferenci so sklenili povečati letno članarino od 50 na 100 dinarjev. Dopolnili so vrste odbornikov, sprejeli kar zajeten načrt dela za 1983/84 in sklenili, da ostanejo budni, vedno pripravljeni ohraniti ‘ vse, za kar so delali vse življenje. Jaki hočejo ostati, čeprav se njihov ve vrste krčijo iz. leta v leto.
T. G.
Gordana Mandič pomaga svoji mami pri raznašanju „Dnevnika" po Novem mestu — Pobira tudi naročnino
Petletna Gordana ’ Mandič iz naselja Majde Šilc v Novem mestu je zagotovo • najmlajša raznašalka Ljubljanskega dnevnika v Sloveniji. Pravzaprav te naloge in dolžnosti opravlja skupaj z mamico, ki pa nastopa bolj v vlogi šoferja in varuhinji’. Od zjutraj pa nekako do 13. ure popoldne r.a celotnem območju Novega mesta tja od Žabje vasi do lir Sij ina skupaj obiščeta vseh 120 naročnikov Dnevnika m enkrat na teden tudi 350 naročnikov „Nede!j ca
Od naročnika do' paro onika potujeta z želepo „katreo“. Medtem ko 'marr.a SiaVica sodj za volanom, mala Gordana steče š časopisom do naročnika. Večkrat komajda seže do-nabiralni-
ka, pa se v takih težavah vedno najde kdo, kiji pomaga. Mamica sc pohvali, da Gordana, kljub . lemu da še ne pozna vseh črk abecede, pozna priimke vseh naročnikov in nikoli nikogar ne pozabi obiskati Enkrat na mesec pobira tudi naročnino, Vsiji zaupajo in zaradi svoje simpatičnosti večkrat dobi tudi žepnino.
„Za otroka nisem dobila varstva, zato sem jo pričela jemati s seboj. Kar sama mi je hotela pomagati. Danes mi je v ve(iko pomoč, posebno sedtg, ko imam . roko v mavcu in mora tudi doma . več gospodinjskih stvari opraviti namestp mene", pove mamica in pristavi, da je Gordana že pravi mali mojster tudi /pri izdelavi gobelina.
J. P.
,,KO BOM VELIKA, BOM . .— Na to vprašanje petletna Gordana Mandič še ni vedela odgovoriti, zagotovo pa že ve, kaj pomeni služiti kruh, sajsvoji materi vsak dan pomaga pri raznašanju časopisa. (Foto: J.‘Pavlin)
Letos bo na vofjo 670 mest
Po šolah novomeške občine bodo v kratkem začeli zbirati prijave za letovanje otrok v kolonijah RK
Ob naraščajoči draginji in prvih glasovih, da se bo zaradi tega letos manj družin odločalo za počitnice na morju, bo verjetno še več zanimanja za letovanja otrok v kolonijah Rdečega križa. Že lani je bilo zanimanje dosti večje kot prejšnja leta, zgodita pa se je celo, da je'okrog 100 interesentov ostalo doma. Kakšne so letošnje možnosti in kako bo organizirano letovanje, je povedala Jelka Može, sekretarka občinskega odbora RK v Novem mestu.
„V kratkem bomo vsem šo-lam razposlali obvestila za zbiranje “prijav za letovanje otrok, namenjeno predvsem tistim, ka-
Jelka Može: „Prispevek staršev je k ekonomski ceni več ali manj simboličen."
terih starši imajo nižje osebne dohodke ali pa žive v neurejenih in socialno ogroženih družinah. Letovanje bo, kot je že običaj, organizirano v Fazanu pri Portorožu, kjer imamo na voljo 400 mest in 270 mest na Debelem Rtiču. Taka je možnost za šolarje, medtem ko imamo za predšolske otroke še 60 mest na Debelem Rtiču pri Ankaranu. V šolskih kolonijah bo pet izmen, ki se bodo zvrstile po 10 ali 11 dni od 25. junija do 20. avgusta. Za predšolske pa bo letovanje med 3. in 13. septembrom."
-• Ali se za letovanja v vaši organizaciji odločajo starši otrok iz zaostalih in oddaljenih krajev, ki so verjetno najbolj potrebni?
,,lz nekaterih predelov občine težko dobimo otroke na letovanje, četudi jih vabimo. Ker na primer Hinjčanov nikakor prejšnja leta nismo mogli izvabiti v kolonije, je šola organizirala za učence 4. razredov šolo v naravi ob morju, in tako je zadeva urejena. Rt tudi s Podgrada in Dolža so redki, ki se prijavijo.
Precej zanimanja pa je zlasti med krajani mesta in primestnih krajev."
- imate zagotovljen strokovni kader za vodenje kolonij in ostalo osebje?
,,Teža ve so bile prejšnja leta in so še, vendar je s pomočjo Kluba vzgojiteljev pri Zvezi prijateljev mladine, ki prireja za vzgojitelje na letovanjih posebne seminarje, le poskrbljeno. Običajno je dovolj prijav študentov in srednješolcev za vzgojiteljska dela, ni pa dovolj izkušenih, starejših pedagogov. Take težko dobimo, posebno za zadnjo izmeno. Vedno pa je pedagoški vodja izmene izkušen človek, ki ima že prakso »letovanji in mu lahko zaupamo tako odgovorno delo."
- Ob dolgoletni praksi organizacije takih letovanj gotovo prihaja tudi do prask in manjših nezgod. Ali seje že kdaj pripetila otrokom hujša nesreča?
„Na srečo doslej še nikoli, čeprav so lani po mestu razširili govorice, da se je eden od otrok iz kolonije v Fazanu utopil. Vest je bila povsem izmišljena. V vsaki izmeni je z otroki medicinska sestra, ki sproti poskrbi za prvo pomoč ob manjših praksah, do katerih seveda pride. Razen tega je v Fazanu in na Debelem Rtiču v neposredni bližni ambulanta. Pa še naši zdravniki šolskega dispanzerja občasno obiščejo kolonijo in so na voljo ža preglede ter nasvete."
- Kako bo letos s cenami? Gotovo bodo višje od lanskih, mar ne?
„Medtem ko je bil najvišji lani plačani prispevek staršev za 11-dnevno letovanje 3.036 dinarjev za šolarja in 3550 din za predšolskega otroka, bo letošnja cena (predvidena, ni pa še določena) 3-600 din za šoloobveznega otroka. Povedati pa moram še, da tolikšno polno ceno plača redkokateri. Za otroke staršev, ki imajo osebne dohodke na družinskega člana manj kot
2.500	din, je letovanje brezplačno.
- Kdo krije razliko?
„Občinske interesne skupnosti otroškega varstva, skrbstva, izobraževanja, zdravstva in telesne kulture ter kulture. Letos naj bi te zbrale 2,3 milijona dinarjev, celotni prispevek staršev pa naj bi znašal le 500.000 din."
R. BACER
•mm
NE BO VEČ ZAMAKALO - Starejše bloke ob Zagrebški cesti vendarle temeljito obnavljajo. Ker vse tri bloke nadzidavajo in bodo dobili našim vremenskim prilikam primerne strehe, ne bo v zgornjih stanovanjih več zamakalo. Razen tega bo v vsaki stavbi 6 stanovanj več. (Foto: R. Bačer)
Vsako leto en nov izdelek
Tovarna Strešnik v Dobruški vasi je lani 10 milijonov ustvarila za poslovni sklad, proizvodnja teče povsem brez uvoza, zelo uspešna pa je njihova razvojna služba
,JPoleg že vpeljanega proizvodnega programa si prizadevamo vsako leto ponuditi tržišču nekaj novega. Lani smo začeli z betonskimi bloki za garaže, letos bomo domačim kupcem ponudili dimnike. So pol cenejši od znanih „Schiedel“ dimnikov, hkrati pa ustrezajo nemškim normam. Današnji gospodarski položaj zahteva nenehen razvoj, kajti če ostajaš pri starem, drsiš v pogubo," je rekel direktor inž. Avgust Fajfar.
Strešnik v Dobruški vasi je mlada tovarna, saj mineva šele 10 let od začetka njenega poslovanja, vendar jc v tem kratkem času uspela. V minulem letu jc 117 zaposlenih ustvarilo 170 milijonov din celotnega prihodka, kar je 29 odst. več kot leto poprej. Tudi ostali kazalci poslovanja so bili v letu 1982 dokaj ugodni, kar pove že podatek, da jc po izpolnitvi vseh obveznosti ostalo za poslovni sklad 10 milijonov dinarjev. Poprečni zaslužek v kolektivu, ki čuti privrženost tovarni, je znašal lani 13.700 dinarjev, ne da bi bili kršilci dogovorjenih meril za izplačila.
Tak uspeh pripisujejo dejstvu, da si štiri leta prizadevajo uvoz nadomestiti z domačimi surovinami. Že lani uvoza tako rekoč ni bilo, čc ne upoštevamo 400 USA dolarjev; še to je šlo za prevoz, letos pa uvoznih stroškov sploh ne predvidevajo. Boljši poslovni rezultat je mnogo več posledica zmanjševanja stroškov kot dviga cen. Junija 1982 jc narasla za 14 odst., toda samo cement, ki ga v proizvodnji porabijo 12.000 ton, seje med letom večkrat podražil in samo 9-odstotna podražitev decembra lani jc vzela 3,70 milijonov din.
V tej tovarni so naredili lani strešne kritine za pokritje čez 4.000 zasebnih hiš, za malo mesto. Četudi zaenkrat še ne čutijo pri prodaji kritine splošnega upadanja gradenj, se že dve leti pripravljajo na to
možnost in z dodatno proizvodnjo novih izdelkov iščejo rešitev.
Medtem ko so lani dali na trg prvih 30 betonskih garaž iz poiz-skusne proizvodnje, kupci pa so bili od Bosne do Primorske, sta v Novem mestu lc 2 v Domu počitka v Šmihelu. Tovrstna proizvodnja pa je, denimo, v Nemčiji med najbolj cvetočimi, saj imajo 160 naslovov proizvajalcev takih garaž. Tujci so že zdavnaj spoznali, da jc, kvadratni meter take garaže nekajkrat cenejši kot tiste, ki jo po stari navadi zidamo v sktopu stanovanjske hiše. Letos računajo na prodajo 100 takih garaž, razen tega bodo začeli še proizvodnjo dimnikov po lastni tehnologiji. Čeprav dimniki iz domače proizvodnje ustrezajo nem-
škim DIN normam, so pa za polovico cenejši kot znani „Schic-del" dimniki.
Vse to jc plod raziskav in zamisli domače pameti, eden najzanimivejših podatkov iz Strešnika pa je še ta, da imajo na režijskih mestih v vsej tovarni z direktorjem vred 13 ljudi Z razvojem sev tem kolektivu največ ukvarja direktor dipl inž. Avgust Fajfar, kar tudi ni običaj. Zakaj? „Po mojem sem plačan zato, da mislim, tki utiram pota novim zamislim in napredku, medtem ko se z administrativnimi in drugimi posli ukvarjajo sodelavci. Moram reči, da imamo dobro vpeljano in enotno uglašeno ekipo, v kateri ima vsak točno določene naloge. Dokler sc dogovarjamo, sc mnenja krešejo, toda kadar se zmenimo, potem dogovor štejemo za zakon. Po mojem mnenju to v mnogočem prispeva k razmeroma dobrim poslovnim rezultatom, ampak mi si želimo še več . ..“
R. BAČER
Ta naložba ni zgrešena
Da Javorovica postaja zanimivo smučarsko središče, je pokazala letošnja zima — Letos 8 milijonov za vodovod
Zaposlenim preskrbeti kontejner
če bodo marca v interesnih skupnostih vnesli v plane romski program, bo v občini letos možno zagotoviti 5,6 milijona dinarjev za Rome — Pri vseh delih bodo sami pomagali
Krajevna skupnost Šentjernej, ki v gradnjo rekreacijskega središča na partizanski Javorovici že več let vlaga znatna sredstva, jc zlasti v letošnji zimi dobila potrditev o uspešnosti svoje zamisli. Veliko smučaijov iz bližnjih krajev in Novomeščanov pa Krčanov, ki jim Gorenjska ob bencinski krizi postaja predaleč, sc je usmerilo na Javorovico. S smučinami so bili gostje zadovoljni, nc pa tudi z gostinskimi uslugami, ker jih tako rekoč ni.
Prav to nevšečnost bodo skušali v
Skupno z redno dejavnostjo, dejavnost, bi lahko v letu 1983 S,6 milijona dinarjev, kar bi republiške skupnosti socialnega sofinanciranje raznih del.
Predvideno je, naj bi domača komunalna skupnost v svoje plane za letošnje leto vnesla dokončanje vodovoda v Žabjeku in gradnjo vodovoda na šentjernejskem področju. Prav tako bi bito v Žabjeku nujno postaviti v treh zaselkih zasilne sanitarije. Teh Romi še nikdar niso imeli.
Zamiš^en je tudi večnamenski prostor montažnega tipa, v katerem bi lahko uresničevali vzgojne in izobraževalne programe za Rome. Ko bo in kadar bo zgrajeno novo naselje, ki ga projektirajo, pa bi
SPORAZUM O DIVJADI
V vseh krajevnih skupnostih la območju novomeške občine » spomladi v javni razpravi isnutek samoupravnega sporazu-na o lovstvu in družbeni dogo-for, ki določa zaščito pred ikodo, povzročeno od divjadi in la divjadi. Oba dokumenta sta iskladena z enakimi po drugih >bčinah dolenjske regije, zadeva-a pa zlasti Suho krajino in >stale predele, kjer imajo z livjadjo večletne preglavice. Po nembno je še to, da je v lokumentih predvidena tudi netodotogija za cenitev škode.
ki vključuje šolanje in predšolsko namenili urejanju romskih zadev prineslo znaten napredek. Od skrbstva pričakujejo 1 milijon za
lahko ta montažni objekt samo prestavili. Del sredstev za uresničitev tega programa pa bi morala zagotoviti občinska skupnost otroškega varstva.
Od stanovanjske skupnosti oziroma njenih solidarnostnih sredstev je odvisna postavitev 4 do 6 kontejnerjev? človeScih bivališč za romske družine, katerih člani so stalno zaposleni in imajo otroke v šoli. Hkrati s tem bo treba urejati dokumentacijo za sprejetje zazidalnega načrta, kjer je zamišljeno novo naselje in seveda dokumentacija za gradnjo. Raziskovalna skupnost in skupnost za zaposlovanje pa naj bi financirali raziskovalno nalogo o
MANJ ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANCEV
V lanskem letu je bilo v novomeški občini 27.273 aktivnih zavarovancev zdravstvenega varstva, kar je za več kot odstotek in pol manj kot leto poprej. Število zavaroyanih oseb delavskega zavarovanja jc lani padlo za dobrega pol odstotka, za več kot 4 odstotke pa je poraslo število kmetijskih zavarovancev. Vseh zavarovancev, uporabnikov pravic iz zdravstvenega varstva, pa je bilo lani v novomeški občini 64.539 ali 0,27 odstotka ,manj kot leta 1981. To število je po več letih prvič padlo.
problematiki zaposlovanja Romov, da bi ugotovili, kakšna dela in v kakšnih okoljih bi bila zanje najbolj primerna. Praksa namreč kaže, daje delu na tekočem traku v tovarnah le malokateri Rom kos.
Seveda je potreb še mnogo več, vendar je treba tudi v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah vseeno upoštevati, daje del prebivalstva novomeške občine romskega rodu in da so tudi oni upravičeni do napredka.
R. B.
PRAZNIK V MIRNI PECI
V soboto, 19. marca ob 10. uri, bodo v Mirni peči v Kulturnem domu s proslavo počastili krajevni praznik in dan šole. Slavnostni govornik bo domačin, sicer upokojeni podpolkovnik Jože Saje-Iztok, program pa pripravljajo šola, kulturno društvo in mladina. Ob tej priložnosti bodo podelili štiri krajevna priznanja OF. Na slovesnost vabijo krajane v čim večjem številu.
krajevni skupnosti do nove zimske sezone odpraviti. Postavili bi radi vsaj brunarica v ta namen in se dogovorili s kakšnim gostinskim podjetjem, da bi nudilo usluge. Vsekakor naložba v Javorovico ni zgrešena investicija, menijo krajani, zato bodo letos nadaljevali dela. Predvidenih je 8 milijonov dinarjev za gradnjo vodovoda Javorovica-Šentjernej. Voda je trenutno za nadaljnjo izgradnjo Javorovice najbolj potrebna, kajti ni misliti, da bi se turizem in gostinstvo v celotnem predelu lahko razvijala brez te osnovne dobrine.
Prva in zadnja zaposlitev
Anka Petrovič, jubilantka s 30-letnim stažem v Labodu
Prejšnji teden, ko je tovarna Labod počastila svoj dan tudi s podelitvijo priznanj jubilantom, je bila največje pozornosti deležna Novomeščanka Anka Petrovič, delavka z najdaljšim stažem v tovarni. Minilo je 30 let, kar jc prišla v kolektiv, ki jc imel prostore v bivši Medicevi delavnici, kjer je zdaj Blagovnica Mercator. Bilo ji je 21 let in je bila še dekle, Sirkova s Sel pri Dobrniču.
„Ko sem prvi dan prišla v Labod, j c bil direktor tovariš Gcrnedel, ki je opravljal tudi posle tehničnega in pisarniška dela in ne vem kaj še vse. Delale smo v eni izmeni. Ker sem se šivanja že prej učila, so me dali k stroju in mi pokazali deta. Ko sem drugi dan prišla v službo, nisem vedela, kam naj se usedem. Pa veste zakaj? Ker se prvi dan nisem upala niti ozreti okrog sebe, da bi videla ves prostor. Takrat ni bita pomembno, s kakšnim sukancem šivaš, niti na kvaliteto nas niso opozarjali, pač pa spodbujali samo glede količine."
Tovarišica Petrovičeva, ki je potem zaradi majnih otrok za tri leta prekinila službo, se je vrnila v kolektiv kot preddelavka in to je ostala. Nič koliko deklet je
Anka Petrovič: „Pred 30 leti ni nihče vprašal, če bomo prišle na delo ponoči ali ob nedeljah, prostih sobot pa tako ni bilo. Če je bilo potrebno, smo brez pripomb sprejele tak ukaz predpostavljenih."
učila; sama pravi, da nikdar ni imela težav ne s sodelavci nc z nikomer v podjetju.
„V naši brigadi (skupina delavk) smo kot ena družina. Zdaj sem že pol leta v bolniSkcm staležu, pa se nc čutim osamljena. Pridejo me obiskat in 'tudi sama grem včasih v Labod. Pogrešam ga! Sprejmejo me tako, kot da bi bila na delu. Prijeten je ta kolektiv, zato se ne čudite, da sem v njem preživela najlepša leta. Labod jc bil moja prva in zadnja služba."
R. B.
Novomeška kronika
•V.	y.yg...
g&m
9
POBIRAJO STARO ŽELEZJE — Romi opravljajo koristno delo, ko z obronkov gozdov odvažajo k Dinosu razne predmete bele tehnike, ki so jih krajani zavrgli. Prejšnji teden pa je na romskem kolesju končal svojo pot tudi odvržen kombi. (Foto: R. Bačer)
ŠE HUJŠA GNEČA - Odkar obnavljajo, oz. gradijo blagovnico Novoteksa v nekdanji Ivanetičevi hiši, pa zraven ustavlja redni avtobus, dovažajo meso v mesnico in ljudje čakajo na prevoza Okrog vodnjaka je vse hujša gneča. Vsako uro nekajkrat se promet tako zgosti, da je težko priti z Glavnega trga v Vrhovčcvo ulico in obratno.
NE GLEJ ZA OGRAJO! - Za hotelom Kandija, kjer so še razna poslopja ob gostilniškem vrtu, so skriti kotički, kamor jc bolje, da nihče ne pogleda. Lahko bi mu postalo slabo . . .
ZAKAJ NE JAVNO? - Da ob sobotah poslujejo nekatere avtomehanične delavnice in lokali usluž-nostnih obrti, je slišati vselej, kadar na kakšnem sestanku kritizirajo, da tovrstna dejavnost ni prilagojena potrebam občanov. Čc pa jc res, da so ob sobotah taki lokali odprti, bi morali občani vsaj obvestiti, kateri lokal in v kakšnem času jc odprt. Če občani za usluge ne vedo, jih seveda nc morejo izkoristiti
PREJŠNJI TEDEN PET NOVIH - V novomeški porodnišnici so z območja mesta rodile: Drina Šoštarič, K Roku 3 Damirja; Vera Pirh, Majde Šilc 22 deklico; Velinka Lukanovič s Ceste herojev 66 -deklico; Ljubica Rožman iz Šegove 18 - Andraža in Vesela Banič iz Stritarjeve 4 - Ivjano.
REGRATA NA PRETEK - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek prav dobro založena, na pretek pa jc bita regrata in teloha, prvih znanilcev bližajoče sc pomladi Obrtniki so čedalje bolj glasni pri ponujanju svojih izdelkov, svoje blago pa imajo razstavljeno tako, da se po cesti mimo suhorobarjev komajda prebiješ Cene so bile od prejšnjega tedna nespremenjene, izbira z zelenjavo in sadjem pa zadovoljiva.
a
Ena gospa je rekla, da se ni čuditi rezultatom, kakršni pač so v gospodarstvu in drugod. Komaj sta minila dan žena in dan mučenikov, ki so ga tudi začeli domala povsod slaviti, že je na obzotju cvičkarija ....
TEKMOVALNI DUH JE RAZGIBAL DRUŠTVA
V brežiški občini se zbere iz turistične takse precejšnja vsota. Samo v Termah so lani pridobili skoraj poldrugi milijon dinarjev, na Motelu Petrol 180 tisoč in pri Emoni Posavje 120 tisoč dinarjev. Večino teh sredstev namenijo za poživitev turistične dejavnosti, za propagando in tudi za urejanje krajev.
Za lepšo podobo vasi je lani skrbelo vseh trinajst turističnih društev in nekatera od njih so organizirala tudi dobro obiskane prireditve širšega. Medsebojno tekmovanje je društva spodbujalo k uresničevanju novih zamisli. Najbolje so sc izkazali Artičani Osvojili so prvo mesto in dobili pet tisoč dinarjev nagrade. Za Artičani so se uvrstila društva: Čatež s štirimi tisočaki nagrade, Pišece s tremi, Globoko z dvema in Dobova z enim tisočakom nagrade. Prebivalstvo je zelo dobro zastopano v TD Sromlje kjer je vključen vanj vsak deseti krajan. Lani so se lotili gradnje ceste in organizirali več uspešnih prireditev.
DOBRODOŠLICA. Posnetek je s sprejema kurirčkove pošte pred osnovno šolo bratov Ribaijev v Brežicah. Pioniiji odreda borcev Brežiške čete so dogodek popestrili s kulturnim programom. Slovesni sprejemi kurirjev so bili po vseh krajevnih skupnostih.
Pošta je prispela v občino 7. marca v Vrhovski vasi, oddali pa so jo kurirjem iz Šmarja pri Jelšah 14. marca na Bizeljskem. (Foto: J
Teppey)
Kot jara kača dolgi postopki
Preveč vikendov med vinogradi — Ogrožena kmetijstvo in narava — Vse nove zgradbe za nazaj popisane — Sprotne kršilce odkriva inšpekcija
Število črnih gradenj se tudi % minulem letu ni zmanjšalo. Med kršilci pa niso le domačini, vabljiva vinorodna pobočja in drugi lepi naravni kotički privabljajo zlasti Zagrebčane. Petični kupci zlahka odštejejo denar za parcele, na katerih nato postavijo počitniško hišico ali vinsko klet. Pri tem se jih večina sploh ne ozira na urbanistične predpise in čme hišice rastejo kot gobe po dežju.
V brežiški-občini so zadnje bilo do sedaj 150 kršilcev, ki šo
čase vpeljali sistematičen nadzor nad svojim območjem. Na terenu so pregledali nad 2500 zgradb in ugotovili, da jih je v obdobju 1950 - 1978 kar 450 zraslo brez dokumentacije. Inšpekcija jih je v tem času odkrila le 47. V postopku je
ODLOČNE ZAHTEVE MLADIH DO NAČRTOVALCEV KMETIJSTVA
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Brežicah se že nekaj let načrtno posveča problemom v kmetijstvu. Zelo kritično ocenjuje nesmotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, ker bo to velika ovira melioracije in komasacije. Združbe zemljišč bi se po mneirju mladih morali lotiti tako, da bi vnaprej načrtovali, kaj bodo tam sejali. Enaka ugotovitev veja za melioracije.
V sklepih OK ZSMS je tudi zahteva po bolj S organiziranosti kmetijskih organizacij, posebej kooperantskih. Pri tem misijo mladi na boljše vsebinske oblike dela, na drugačen odnos do kadrovske politike, na poenoteno pospeševalno službo in mentorstvo, na rednejšo nabavo Škropiv, gnojil in semen. Po mnenju mladih bi morali v TOK obvezno vključiti v svoje načrte potrebe individualnih proizvajalcev in izboriti neposredno pomoč kmetijstvu namesto sedanjih kompenzacij, s katerimi so doslej bolj spodbujali kupca kot proizvajalca.
svoje objekte legalizirali za stalno ali vsaj začasno. Na rešitev čaka še 300 primerov. Vse črnograditelje so zaslišali in jih poučili, kaj morajo napraviti. Postopki trajajo dolgo in kršitelji vsakič izkoristijo pravico do pritožbe, preden dobijo v roke pravnomočno odločbo o odstranitvi objekta. Tedaj začno spet s postopkom za legalizacijo.
Nekoliko laže je v primerih, ko objekti še niso dokončani in jih lastniki še ne uporabljajo. Takih črnograditeljev je medobčinski inšpektorat prijavil 175. Približno 70 vinskih kleti, počitniških hišic in drugih zgradb so na odseku za urejanje prostora in gradbmiištvo uvrstili med objekte, ki lanko ostanejo, če si lastniki pridobijo dovoljenje za legalizacijo. Neraz-vrščenih je še 70 objektov.
Za rušitev je bilo v zadnjih letih določenih 35 črnih gradenj, vendar so dobili investitorji v 14 primerih dovoljenje za začasno legalizacijo. Za druge postopek še ni končan, ker so se prizadeti pritožili na vrhovno sodišče. Rešitev se tako zavleče vsaj /a leto dni.
Med razlogi za takšno število črnih gradenj navaja inšpekcija dolgotrajno pot do potrebnih dovoljenj, od pridobitve zemljišča do gradbenega dovoljenja. Investitorji jih le redko prejmejo v roku, ki je za to določen,
zato so nestrpni in začnejo
NOVO V BREŽICAH
SAMO HRANA IN POSTE UA NE PRIVABLJATA. Turisti postajajo izbirčni in se ne zadovoljujejo več z običajno ponudbo dobre hrane in hotelskega udobja. Najraje sc Ustavijo tam, kjer jim znajo približati kulturne, zgodovinske in naravne zanimivosti, da jim izpolnijo bivanje. To veja tudi za tiste, ki pridejo
nili vsak dan po nekaj dragocenega časa. Cukanje traja včasih po deset, dvajset in celo trideset minut. Trajno zeleno luč obeta šele nadvoz oziroma podvoz, za kar pa ni lahko zbrati denarja.
po zdravje v Toplice. Posavski muzej bo letos postavil po eno propagandno vitrino na motelu Petrol in v
čateških Termah, nase pa bo z velikimi obcestnimi tablami opozoril tudi na vseh vpadnicah v Brežice.
KO SE NAJBOLJ MUDI, MIRNO )BSEDI! Tak napis bi morali ibesiti na železniške zapornice na lobovskem prehodu čez progo na :esti Brežice - Bizeljsko. Morda bi saj nekoliko pomiril nestrpne voz-like osebnih avtomobilov in avto-rusov, kadar se zaradi dolgega likanja nervozno presedajo na Sedejih in gledajo na uro. Prepričani so, la bi jim železničarji z malo več znajdljivosti pri spuščanju in dviga-lju zapornic vendarle lahko prihra-
STIRJE SO PREMALO. O delovnih skupnostih z manj kot sedem zaposlenimi meni družbeni pravobranilec samoupravljanja, da so ne le neracionalne, ampule tudi v nasprotju z zakonom o združenem delu. Zaradi tega je Gostišče pri gradu v Brežicah že d je časa kamen spotike. Niti toliko delavcev nima, da bi lahko imelo vsaj najnujnejše samoupravne organe.
graditi brez dokumentacije. K temu jih silijo tudi podražitve materiala.
Mnogi že vnaprej računajo, da bodo plačali kazen, ker bodo s tem manj zgubili kot s čakanjem na uradni žig. Če bi bile kazni strožje, se za kršitve ne bi tako zlahka odločali, zato so si pristojni organi v občinski upravi in inšpektorji enotni v oceni, da so kazni preveč blage. Tudi postopek za rušenje je dolgotrajen, ker investitorji brez sodne izteijave nočejo prispevati iktiarja za odstranitev spornega objekta. Tako minevajo meseci in leta in usoda starih in novih črnih gradenj se vleče kakor povest brez konca.
J. TEPPEY
Stara zaklonišča čimprej popraviti
Za nova premalo denarja
Iz prispevkov, ki jih prebivalci plačujejo za zaklonišča, sc v brežiški občini zbere približno 194 milijonov dinarjev na leto. Konec minulega leta je bilo na voljo za te namene 2,324.000 dinarjev vključno z deležem združenega dela. S tem denarjem ne bodo mogli graditi novih zaklonišč, ampak ga bodo uporabili za prenovo obstoječih javnih zaklo-niščnih prostorov. V Brežicah so to zaklonišča pri Emoni Posavje, pri Del Cotu in v Ulici 21. maja. Če jih ne bodo kmalu popravili, se lahko zgodi da se bo katero izmed njih dokončno sesedlo.
Prispevek za zaklonišče so dolžni plačevati vsi občani ogroženih območij brcžiSce občine, ki nimajo lastnih zaklonišč.
Ogrožena območja obsegajo razen Brežic še naselja Crnc, Šcnt-lenart, Zakot, Gornji Lenart, Brežina, Cundrovee, Trnje, Bukošek, Zg. Obrež, Čatež, Krška vas, Vel. Malen-ce, Skopice, Cerklje, Zupeča vas, Boršt, Zasap Hrastje, Gazice, Čreš-njice, Račja vas, Dobova, Mihalovec, Rigonce, Gaberje, Loče, Veliki in Mali Obrež, Sela, Mostec Velika Dolina, Jesenice, Nova vas, Obrežje in Bregansko seb.
NE BODO PRIKRAJŠANI. Izgu-
bama Dekorles iz Dobovški Tovarna ih šta imela v
prikolic IMV v Brežicah : prvem tromesečju po zakonu možnost za izplačilo zajamčenih oseb-* nih dohodkov. Ker bi s tem vzeli
zaposlenim preveč delovne volje in niče
zavrli uresničevanje sanacijskih programov, je izvršni svet občinske skupščine dovolil obema kolektivoma izplačib normalnih plač.
SPOSOJENO TRNJE
— Tisk ni kriv, da je narod dobro obveščen.
(Iz Borbe)
— Ali nam dajte čisto kavo ali pa se ne dotikajte deviz!
(Iz Politike)
— Od razgovorov o pralnem prašku smo že vsi popenili.
— V bitki za stabilizacijo je junaško padel standard.
— Vse težje spoznaš humorista. saj vsi pripovedujejo vice.
— Veste, kdo je zdaj najbolj vesel, da je tisk proglašen za vsesplošnega krivca za vse? Bankirji! Zato, ker so bili doslej to oni.
(Iz Mladosti)
Varčevanje pri hrani ni rešitev r
Besede študentov in mladih zadružnikov s konference o položaju mladih
Bolj kot ne poglobljena, vsekakor pa zanimiva razprava na sobotni problemski konferenci o družbenoekonomskem položaju
mladih, ki jo je pripravila občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Krškem, je prijetno presenetila zavoljo ustvaijalno-kritič-
nih besed in pobud.
Čeprav niso manjkali predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, občinskega izvršnega sveta in številni drugi gostje, jc vendarle razveseljivo, da je bila podoba na prvi taki konferenci bistveno drugačna od tiste na rednih sejah občinske mladinske organizacije; kajti mladi so konferenco razumeli kot priložnost, ko naj ne bi le jadikovali, marveč fudi nakazali možnosti za boljši jutri, tako pa je moč razbliniti dokaj pogost občutek nemoči v sedanjih težavnih razmerah. Skratka, mladi so imeli glavno besedo, glede na razsežnosti obravnavane vsebine pa je še več pričakovati od tematskih razprav, ko bodo lahko še temeljiteje spregovorili o posebnih sklopih vprašanj.
Med najodmevnejšimi so bile razprave predstavnikov Kluba posavskih študentov v Mariboru in aktiva mladih zadružnikov. Študentje so opozorili zlasti na težave pri štipendiranju in zaposlovanju. Štipendije naj bodo dejansko odsev načrtnega kadrovanja, to pa mora biti vpeto v razvoj združenega dela. Predlagajo, naj bi ustanovili Klub štipendistov, da bi lažje navezovali stike z ozdi Tako se ne bi dogajalo,
Največ zaslužili zdravniki,v obrti
pa steklar
40 prijav skupnega dohodka občanov, od tega 13 iz Nuklearne — Manj zamudnikov
Občinska uprava za družbene prihodke v Krškem je dobila 40 napovedi oziroma prijav za odmero davka od skupnega dohodka občanov. Ker na osnovi podatkov organizacij združenega dela domnevajo, da to še ni končno število zavezancev, so osmim občanom že vročili osebni poziv. Med štirideseterico je največ delavcev, in sicer 13 iz Jedrske elektrarne, 6 pa iz zdravstvenih domov. Glede na izobrazbo prednjačijo zdravniki in inženirji.
Na prvih treh mestih » zdravniki (630.092 , 569.604 in 539.067 dinarjev), četrti je diplomirani inženir (537.603), peti direktor (529.630), šesti
Janez Kuičar
magister kemije (506.310), sedmi zdravnik (504.147), osmi pravnik (495.269), deveti elektrotehnik (493.686) in deseti varnostni inženir (487.276). V skupni dohodek občanov za lansko leto so poli* rednih osebnih d hodkov, prišteti še honorarji in dežurstva.
Tudi pri obrtnikih je po besedah direktorja uprave za družbene prihodke Janeza Kul-čarja, disciplina boljša kot lani, saj je od 516 zavezancev v roku oddalo napoved 406 obrtnikov, 110 pa so morali vročiti osebni poziv. Lani je bilo teh zamudnikov okrog 150, že po tradiciji pa so med temi avtoprevozniki iz drugih republik.
Največji dohodek od obrti je prijavil steklar (2,223.177 dinarjev), sledi pleskar (2,153,201), na tretjem mestu pa je obrtnik, ki se ukvarja s krovstvom (1,758.045 dinarjev). Od 168 obrtnikov - pa v ša listo v je napoved pravočasno vložilo 128 obrtnikov. Dokončana po do ha, kako bo z odmero davka od obrti, pa bo znana šele v drugi polovici leta, po pregledu knijg.
P. P.
da po štiriletnem šolanju štipendistov v bodočem delovnem okolju razen kadrovika nihče ne pozna. Navkljub zadnjemu povišinju štipendije še zdaleč ne ujamejo naglo naraščajočih življenjskih stroškov. Žal se vse pogosteje dogaja, da morajo študentje prihraniti kakšen dinar ravno pri dragi prehrani, posledice, zlasti bolezni prebavil jih bodo zaznamovale za vse življenje. Štipendije naj bi 'omogočile vsaj eksistenco!
Študent biotehniške fakultete v Ljubljani Franc Bavec je v tehtnem prispevku povzel nekatere rezultate ankete kmetov okoli Podbočja in Senovega. Bavec jc dobil univerzitetno priznanje za nalogo o razvoju socialističnih družbenoekonomskih odnosov na vasi. Zaskrbljuje, da je več kot polovica anketiranih kmetov odvrnila, da sc za politiko ne zanima in da so samoupravni organi samo zato, da [»trdijo odločitve, sprejete, oziroma oblikovane drugod. Premajhna vloga pri sprejemanju odločitev pa je pripeljala tudi do domneve, da družbeni sektor izkori-
šča zasebne kmetovalce. Aktiv mlfr dih zadružnikov moti Ker je mleko v družbenem sektorju za 2,20 dinarja dražje, kot pa ga iobt plačanega kmet. Prispevek za pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje naj ne bi v polnem znesku plačeval vsak član kmetije. V občini kaže čimf*9 izdelati agro karto, ustrezna organi žira no st in okrepitev pospeševalne službe pa ne bi smela biti poslednja skrb.
P. PERC
m
P'
ŠTEVILNE RAZSTAVE ZA
DAN ŽENA
TAKE AKTIVISTE POTREBUJEMO - Prejšnji petek je bila * : osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu občinska konferenca Zveze prijateljev mladine in 3. občinska pionirska konferenca na temo Pionii v 1
Ob Dnevu žena so pripravile žene in dekleta v krški občini mnogo lepih prireditev. Prednjačile so raz stave ročnih del v Kostanjevici, krškem Labodu, izkazale pa so se prvikrat tudi žene in dekleta, zaposlena v krški Temeljni posavski banki. Prisrčno je bilo v Celulozi, Jedrski elektrarni, v vrtcih in na šolah, kjer so dajali primerno obeležje odrasli in predvsem otroci.
krajevni skupnosti in prostovoljno
.................. “	;ih
delo pionirjev. Razglasili so rezultate tekmovanj ter podelili prizna# tekmovalcem in dolgoletnim mentorjem. Pomembne obletnice ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije in Zveze prijateljev mladine » počastili tudi z zanimo razstavo-Predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc je ob tej priložnosti izročil visoko državno odliko-; vanje red republike s srebrnin) vencem dolgoletni aktivistki Rezi Pira
m!
nia
j»n
vei
zo
„p
kil
gi
tis
2a
Skupščina občine Krško - komisija za odlikovanja in občinska priznanja objavlja na podlagi 13. in 14. člena Pravilnika za izvajanje odloka o občinskih priznanjih
RAZPIS
Za podelitev priznanj občine Krško za leto 1983
1. Občinska skupščina podeljuje posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oboroženih sil SFRJ naslednja občinska priznanja:
a) VELIK ZNAK OBČINE KRŠKO za življenjsko delo ali za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine.
b) ZNAK OBČINE KRŠKO se podeljuje ža dosežene uspehe pri delu ati za dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo
poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. '  ...............—* IŠKO
c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO sc podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev znaka občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno.
2. Predlog lahko d»jo: občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, družbeno-politične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboroženih sil SFRJ ter druge samoupravne organizacije in skupnosti Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani
3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero sc predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč nesporno ugotoviti utemeljenost predloga.
4. Pred tog e je treba poslati komisiji za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško najkasneje do 15. aprila 1983.
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško
D
dt
ro
m
KRŠKE NOVICE
„KADILNICE“ IN JIORA LEGA LIS - Na Dom mladih v Krškem letijo razni nepreverjeni očitki od tega, da se tam zbirajo le huligani in narkomani, da tam pijančujejo, pa do trditve, da mladi tudi kadijo. Slednje verjetno še najbolj drži da pa mladi kadijo, niso krivi v Domu mladih, saj, kot je povedala na sobotni problemski konferenci učenka, prižgejo nekateri učenci cigareto že sto metrov stran od šole.
mlade huda izguba, če bi se moral posloviti od dotrajane barake, ' kateri deluje sedem sekcij, od modelarjev pa do literarnega kluba-Dom mladih zagotavlja denar za delovanje s pogostimi plesi Zdaj jih-, prirejajo vsakih 14 dni in vsakokrat pride v blagajno okrog star milijoni cek. Tako životarijo od plesa do
plesa, člani sekcij, denimo fotoamaterji pa iz svojega žepa prispe-.
ko pridejo do svoje »postojanke -kadilnice11. Pred časom je bila na šoli okrožnica, da po 20. uri niti
osmošolci ne smemo biti zunaj. „S tem se nikakor ne strinjamo," je posebej poudarila nadobudna mladinka.
DOM MLADIH IN GOSTILNE -Polt* mladih so na omenjeni konferenci tudigostje menili, da bi bila za
vajo marsikakšen dinar za drag papir in filme. Denarja pa ni za vrsto, popravil barake, kjer sta dobila streho še špediterja Interevropa irj Transjug. če bi mladi izgubili Doni mladih, bi jim resda ostalo na voljo kegljišče Intela Sremič ali pa kar 10 gostiln na treh kilometrih na des; nem brigu Save, vprašanje pa je, kaj bi rekli starejši. Pijača in karte so večje zlo kot napihnjeni predsodki d Domu mladih!
BREŽIŠKE VESTI
,
BLANCANI PRED DVEMA SKRINJICAMA
Na nedeljskem referendumu bodo krajani KS Blanca pred dvojno odločitvijo. Njihova skupščina krajevne skupnosti je namreč skupno z občinsko razpisala še svoj samoprispevek. Z minulim so naredili kar dosti. Z novim želijo izboljšati še naslednje ceste: od Blance proti Rožnemu imajo še obveznosti s posojilom, posodobiti pa želijo cesto od Blance do Čanja, Poklek — Selca — meja KS, Blanca — Krajna brda in Kancijan — Stagence. Z delom denarja nameravajo financirati izgradnjo avtobusnega postajališča na Blanci in gradnjo mrliškrf vežice. Tudi ta samoprispevek nameravajo pobirati pet let po stopnji 1,5 odst. Svet krajevne skupnosti poziva volilce z območja te krajevne skupnosti, da pridejo na volišče in glasujejo za ta samoprispevek kot vedno doslej.
m.'
Dinar za zaščito je prihranek
Sevniški veterinarji kljub skromnim dohodkom regresirajo vsako umetno osemenitev
Mali kolektiv posavskega veterinarskega zavoda v Sevnici marljivo opravlja pomembnejše poslanstvo za živinorejo, več kot jim je to pripravljen marsikdo priznati, predvsem pa plačati.
Vodja sevniške enote dipl. Težko bi v času draginje našli
veterinar Hinko Maver to nazorno ponazori s primerom. „Pri enakem številu prevoženih kilometrov lahko brežiški kolegi osemenijo od 5.000 do 6.000 tisoč krav, mi pa smo jih lani 2.400, kar je vseeno 200 več
Dipl. vet. Hinko Maver: „Naši delavci so z veseljem kmetu pri roki, če potrebujejo našo po-moč.“
kot leto poprej. To je pač tlaka tako hribovitemu terenu," navaja. Seveda veterinar Maver ni take baže, da bi samo tožil nad težavnim delom. Poudariti želi to, da je bil pri vsem tčm nelahkem delu umesten regres.
PREGLEDALI
SETEV
Dober gospodar vedno predvidi vse vnaprej. V petek seje tako sestal poseben štab za setev v sevniški občini Pregledal je oprabljcno jesensko setev, kjer upajo, da bodo kljub nekaterim manj sklenjenim pogodbam na kraju vseeno dosegli zastavljeni načrt. Ugodno poteka tudi vse potrebno za spomladansko setev.
kolektiv, ki bi s svojimi skromnimi denarci samo za osemenjevanje krav segel pri vsakem primeru v žep za 70 dinaijev (po drugi) strani si veterinaiji in delavci na tej postaji že leta ne morejo privoščiti regresa za letni dopust!). Veterinaiji upajo le, da bo kmetijska pospeševalna skupnost tudi vnaprej primaknila še nadaljnjega stotaka.
Veterinaiji zaslužijo podporo tudi pri akciji preprečevanja vnetij vimena, tiste zahrbtne, oziroma kot pravijo v strokovnem jeziku, latentne bolezni. Kolikšno škodo to lahko pomeni, lahko vsakdo oceni že po tem, ker mlekarne oporečno mleko kratko malo zavrnejo. Analiza vzorcev v Novem mestu je dokazala, da je bilo že sedaj pol poslanih vzorcev ocenjenih za oporečne. Dohodek od mleka je kot reden vir za prene-
PRAVOCASNO O PRAZNIKU
Znano je že, da se letošnje praznovanje praznika sevniške občine^ seli v boštanjsko krajevno skupnost. Predsednika občinske skupščine in občinske konference SZDL sta se 11. marca udeležila seje posebnega odbora v Boštanju. Po vsem videzu bodo v tej krajevni skupnosti prekosili sami sebe. Zastavljenih je namreč mnogo akcij. Med osrednje šteje prav gotovo dozidava gasilskega doma v Boštanju in prenova doma TVD Partizan. Zaradi aktivnih kulturnih skupin zanesljivo ne bodo v zadregi za kulturne programe ob številnih otvoritvah.
SEVNIŠKI PABERKI
V PRAVIH ROKAH - Na območju scvni9ce krajevne skupnosti ie krajevna organizacija Rdečega križa ob 8. marcu skromno obdarila vse nad 75 let stare ženske.
Da so lahko opravili to človcko-Bubno gesto tudi tokrat, je organizaciji pomagala sevniška krajevna skupnost.
ZAKAJ DVOJČKI? - Znano je, s kakšno vnemo so krajani Boštanja širili telefonsko omrežje. Sedaj, ko so končno priključeni na omrežje, sc čudijo, zakaj imajo posamezniki dvojčke, ko naj bi bilo prostih še sto linij. Velja torej tista stara, da je bolje dati manj. kot pa morebiti kasneje vzeti, ko morda spet ne bi bili kos širitvi?
SEVNIŠKI VESTNIK
SE ENA TELEFONSKA - Krajani, ki živijo za Orehovim, sc čudijo, zakaj bi morali za telefonski priključek prispevati več kot ostali samo zato, ker so dlje. S prstom kažejo na solidarnost, ki je veljala niže ob Savi. Šmarčani so npr. prvi vlekli dodatne kable še za Boštanjčane, ti spet za Ložane in tako dalje.
PROJEKT RAZMNOŽUJEJO -Kljub zimi priprave na gradnjo vodovoda na Veterniku niso zastale. Pravkar je projektant izdelal načrt. Odbor se je znašel pred novim problemom. Znano je namreč, da že kronično primanjkuje kopirnega papirja za načrte. Naj bi zato vse skupaj padlo v vodo? Ker papirja ni bilo mogoče stakniti v Celju, so našli razumevanje pri enem od velikih sevniških kolektivov.
,GradiH bomo kar potrebujemo!”
Izjava predsednika občinske skupščine pred nedeljskim referendumom
„Mislim, daje dolgotrajna javna ra/.prava o programu del, ki jih naj bi financirali i/. zbranih sredstev 4. obči-ndcega samoprispevka, bistveno spremenila prvotne programske zasnove, kakršne so prvotno nastale bolj v odborih in komisijah, “ jc dejal dober teden dni pred referendumom predsednik občinske skupščine Jože Bavec.
„Program, predložen sedaj za nedeljski referendum, vključuje najaktualnejše infrastrukturne probleme vseh enajst krajevnih skupnosti naše občine," je poudaril predsednik.
„Osebna menim, da je v tem programu tisto, kar občani želimo. Naša občina se jc zaradi neurejene cestne mreže znašla v nezavidljivem položaju. Vseeno jc treba opozoriti, da s predloženim programom ne mislimo nekakšnih sodobnih novogradenj in s tem v teh težkih časih še stopnjevati porabo, temveč želimo pripomoči le k boljšim razmeram, da bo še nadalje omogočen cestni promet. Avtobusni promet
— delavske in šolske prevoze
— moramo v naslednjih letih stopnjevati do te mere, da se bo lahko sleherni krajan, delavec in učenec varno pripeljal v večja občinska središča in kraje izven občine, kjer so tudi delovna mesta naših ljudi. Predvidena vlaganja po predloženem samoprispevku prinašajo tudi racionalizacijo cestnega prometa, ki marsikje zaokrožujcjq že zgrajene cestne poteze v bolj zaključene krožne poti. Vprašanje, če bomo to v naslednjih petih letih lahko tudi storili, je /ato povezano z našo dobro voljo prispevati iz osebnega dohodka, torej na referendumu v nedeljo*obkrožiti tisti „ZA“!“ a. Ž.
Nedonosen pire snedel dohodek
Proizvodnja Kolinske z Mirne je bila lani za 15 odst. večja, prihodek in dohodek pa '	kljub	temu	manjša	(od	načrtov	in	predlanskega	rezultata)
Kljub iztrošenim proizvodnim napravam in težavam pri plasmaju otroške hrane na zunanjih trgih - tu gre jyedvsem za Sovjetsko zvezo, ki je naj večji zunanji kupec teh izdelkov - je Kolinska -tozd Tovarna za predelavo krompirja z Mirne, lansko leto zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom. Seveda bi bili ti rezultati lahko še boljši, če ne bi namesto otroške hrane, za katero dosegajo na trgu boljše cene, ne bili prisiljeni proizvesti več krompirjevega pireja.
KONJI SPET CENJENI -- Ne le zaradi pomanjkanj’a goriv, tudi sicer se je konjem dvignila cena. V sevniški občini jih veterinaiji vestno pregledujejo (na sliki veterinar Havvlina med jemanjem krvnega vzorca), istočasno pa opravijo tudi „nabor“ zanje. (Foto: A. Železnik)
katerega kmeta nekaj takega kot /a delavca kuverta OD ob mesecu. Izpad takega dohodka je torej lahko hudo izguba. Je zato sploh še treba pomišljati, da bi o tem kaj primaknili za tako preventivno akcijo?
ALFRED ŽELEZNIK
Bilanca ob koncu leta je pokazala, da so v tej tovarni sicer proizvedli za okoli 15 odst. več izdelkov, toda zaradi pretežne proizvodnje krompir-j jevega pireja sta bila prihodek in dohodek manjša v primeijavi z letom 1981 in s plani za lansko leto. Medtem ko so za lani planirali, da bodo proizvedli 750 tisoč kilogramov krom-piijevih kosmičev, so jih še enkrat več. Zato pa so izdelali samo 605 tisoč kilogramov otroške hrane, namesto da bije 1.100 ton. Vse to seje poznalo pri dohodku in tudi pri akumulaciji.
Bržkone bi bili rezultati poslovanja še slabši, če znotraj kolektiva ne bi iskali notranjih rezerv. Z majhnimi posegi v naprave so prihranili tono mazuta na dan, prav tako so prihranili električno energijo in vodo. Izboljšala se je tudi kvaliteta njihovih izdelkov, kar je bržkone botrovalo tudi temu, da jc letos skoraj zanesljiv večji izvoz otroške hrane v Sovjetsko zvezo. Najpomembneje pa je, da krompiijcvih odpadkov in olupkov ne bodo več metali stran, ampak jih že začenjajo konzervirati z mlečno kislino, kasneje pa jim bodo dodajali tudi hranilne dodatke. To po-
Kdaj na delo?
V trebanjski občini zaključili javno razpravo o delovnem času — Merilo naj I bodo delavec in njegove potrebe
Osnutek družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa je preveč splošen, premalo analitičen, pa tudi premalo obvezujoč. Toda kakršne koli spremembe bodo na tem področju sprejete, zmeraj bi morale izhajati iz potreb združenega dela, vsi drugi, družbene dejavnosti, prevozi, trgovina in drugo, naj se prilagodijo delavcu.
Tako sklepi ki so jih pretekli teden sprejeli na problemski konfe-| renči ob zaključku javne razprave o družbenem dogovoru v trebanjski občini so seveda še kako sprejemljivi. Toda poročita o anketi, ki jo jc v občini izvedel komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, kaže nekoliko drugačno podobo. Večina | delovnih organizacij sc jc izrekla za dosedanji način prihajanja na delo ali pa sploh niso dali pripomb oziroma odgovorov. Med njimi so žal tudi take, ki opravljajo deta le v eni izmeni in nekatere trgovine. Prav nič konkretnega pa ni moč izluščiti iz ankete o tem, kako naj bi delata zdravstvo, prevozi in drugi. Resda jc anketa spraševala tudi o prevozih, kjer so si prizadeti zeželeli spremembe voznih redov in uvajanje novih prog, kako pa bo to mogoče izvesti v praksi za zdaj še ni mogoče reči.
Znano je, da spomladi preidemo na spremembo poletnega časa. Tudi zaradi tega naj bi začeli delati uro kasneje. Toda v trebanjski občini sc zavzemajo za to, da bi še naprej začeli delati ob šesti uri zjutraj. To pa pomeni, da bodo delavci po astronomskem času prihajali na delo že ob peti uri zjutraj, kar pa jc vse prej kot sprejemljivo. Vprašanje jc namreč, čc bodo ob takem delovnem času doseženi vsi tisti učinki, ki naj bi jih s spremembo delovnega časa sprejeli. Zato gre bržkone kar pritrditi mnenju razpravljalcev na problemski konferenci, ki sta jo organizirala občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL, da bo najbolje, če bo delovni čas enotno urejen za vso Slovenijo. Najbolj potrebno pa je, da bi te spremembe dolgo veljale in ne bi prihajalo do večkratnih sprememb. Teh sc ljudje najbolj boje, saj se jim zdi, da smo sc tega vprašanja spet lotili prehitro in brez prave strokovne utemeljitve.
J. S.
meni, da bodo vsak dan v deponije vložili pa 6 ton teh odpadkov, s katerimi bo moč pridelati tudi po 500 kilogramov žive teže goveje živine. Zanimanje za te odpadke jc vse večje, tovarna pa naj bi vsako
leto z njimi pridobila 4 milijone dinaijev.
Vsi prihranki in iskanje notranjih rezerv so tej tovarni še kako potrebni. Kot je bilo že rečeno, so naprave zastarele, tako da jih bo treba postopoma temeljito obnoviti, nič manj denaija ne bo zahtevala tudi naložba v čistilno napravo. Na srečo si letos obetajo precej bolj ugoden nastop na zunanjih trgih in bo več denaija ostalo tudi za akumulacijo.
J. SIMČIČ
Bolj načrtno zaposlovati
Na seji trebanjske občinske skupščine sprejeli analizo o kadrovskih potrebah — Osnova za nadaljnje načrte
Dosledno uresničevanje kadrovske politike je ena izmed osrednjih sestavin planskih dokumentov, naložbenih načrtov in štipendijske politike. Od ustreznega zaposlovanja in prave kadrovske zasedbe pa je v veliki meri odvisno tudi izpolnjevanje nalog, ki jih pred združeno delo postavlja stabilizacija. V trebanjski občini tem vprašanjem posvečajo nemalo pozornosti. Zato so pripravili anketo in analizo kadrovskih potreb v občini, na zadnji seji občinske skupščine pa so delegati to analizo tudi sprejeli.
V razpravi so med drugim poudarili, da mora ta analiza skupaj s pripombami in smernicami, ki sta jih pripravila izvršni svet in izvršilni odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju, postati osnova za planiranje kadrovskih potreb v naslednjih letih. Hkrati so poudagali, da je treba v okviru skupnosti dolenjskih občin najti poti in načine, ^da bi vodili enotno kadrovsko politiko,
V trebanjski občini bodo morali poskrbeti, da bodo imeli zadostno število delavcev za kovinsko industrijo, ki ostaja še naprej osnovna gospodarska panoga v občini. Hkrati bodo morali poskrbeti za ustrezno kadrovsko strukturo, kakršno bodo terjale tudi naložbe v nove tehnološke zmogljivosti. Že zdaj jc namreč videti, daje kadrovskih štipendij za nekatere profile še premalo,kar ni v skladu s potrebami združenega dela. Tudi vpis v ustrezne šole še ni v skladu s potrebami združenega dela, saj poklicno usmerjanje še vedno ni zadovoljivo, prav tako pa je premalo povezave med šolami, starši in združenim delom.
Tako v analizi, kot tudi v razpravi jc prišlo na dan, da trebanjska občina za zdaj ne potrebuje nobene oblike usmerjenega izobraževanja. K takim ugotovitvam niso pripeljale samo težave z denarjem, prosto-
ri in predavatelji, ampak tudi soseščina močnih šolskih centrov, ki bodo lahko pokrivali vse potrebe po kadrih.
Ostal je sam
„Tu je bila revščina, pota nobenega, povsod samo kamenje in grabni. Zdelo se mi je, da ne more tako iti in pri 16 letih sem se začel vtikati v politiko," pravi 81-letni tajnik sveta krajevne skupnosti Svetinje Jože Novak. In tega „vtikanja“v politi ko ni konca do današnjih dni.
Tudi po zaslugi Jožeta Novaka se jc v to krajevno skupnost začel seliti napredek. Najprej je takoj po vojni organiziral obnovitveno zadrugo, potem je pomagal pri elektrifikaciji in drugih delih. Ko se je reorganizirala krajevna samouprava, je postal še predsednik sveta krajevne skupnosti s tem pa je bilo predenj postavljenih veliko novih nalog. Skoraj vse je izpolnil, kar si je skupaj s krajani zadal V vas pelje zdaj asfaltna cesta, lani so brigadirji napeljali vodovod, zdaj vaščane Vrhov in Svetinj čaka še napeljava omrežja po vaseh.
Toda Jože Novak je ostal sam. Pred nedavnim mu jc umrla žena, šest otrok je že zdavnaj odšlo po svetu. In kmetija, kije včasih prehranila toliko lačnih ust, je zapisana propadu.'
„Kar imam krme, jo bom še porabil, potem pa bom živali oddaL Čutim, da nimam več tiste moči, tudi branje mi ne gre več tako. Čeprav mi je zdravnik dejal naj sc ne trapim s težkimi mislimi, se jim skoraj ne da izogniti" jc dejal Novak otožno.
Čeprav so mu krajani hvalež-x, M
m za njegov prispevek, ni mogoče reči, da je njegova samota oradi tega kaj manjša.
J. SIMČIČ
IZ KRAJA V KRAJ
NAVDUŠENI NAD HUDEJAMI - Da se programi leševanja romske problematike v trebanjski občini vendarle uresničujejo, kaže tudi naselje Hudeje. Ob nedavnem obisku delavcev socialnih skrbstev iz 11 občin, ki sc ukvarjajo z enakimi problemi, je enemu izmed obiskom vaiccv ušel vzdih priznanja: „Saj so Hudeje lepše urejene kot marsikateri naš kamp." Žal je tudi urejenost Hudej prišla nekoliko pozno in ni pričakovati da bi bil zaradi njih priliv turistov k nam kaj večji.
ZDAJ SO SE VENDARLE NAŠLI V GRADIVU - Delegati pogosto tarnajo, da ne razumejo delegatskih grad h', da v njih težko najdejo sami sebe in svoje probleme. Toda gradivo za eno izmed naslednjih sej občinske skupščine že zdaj poraja veliko razprav in tudi pripomb. V rycm je namreč tako natančno opisana problematika alkoholizma, pa tudi teoretično podkrepljena je, da sc v njem najdejo mnogi Trebanjcl
Pa naj še kdo reče, da sestavijalci gradiv ne upoštevajo pripomb delegatov!
POTREBE ŽE, A NE KULTURNE .- V Veliki Loki imajo že tako slabe razmere za deta kulturno-umetniškega društva, zdaj pa nekateri okoli kulturnega doma opravljajo neke druge „potrebc“, s čimer kažejo, da sc po .. . tudi na kulturo. Ob tem sc velja vprašati kako naj bi bito tistim redkim navdušencem do kulture, ko pa se zdi da so druge „potrcbe“ še veliko nujnejše.
VSAKA STVAR JE ZA NEKAJ DOBRA - Opozorila, da bodo nekdanji park in bazen in prikupni mostički v Trebnjem propadli so se uresničila. Toda že se oglašajo zagovorniki tega propada, ki pravijo, da je tam zdaj krasen teren za tek čez drn in strn ali za kros. In zdaj morajo v Trebnjem dobiti samo še atlete, ki bodo. nove naprave še uporabljali
TREBANJSKE NOVICE
ŠtM.1 (1753) 17: marca 1983
DOLENJSKI UST
19
Nič več dodatnega zaslužka?
V črnomaljski občini 173 popoldanskih, a Ig 200 rednih obrtnikov — V redni zaposlitvi predvsem socialna varnost — Glavni zaslužek popoldne — Neustrezna davčna politika
V črnomaljski občini je bilo konec preteklega leta 200 rednih obrtnikov ter 173 občanov, ki se ukvaijaio z obrtjo kot s postranskim poklicem, od tega jih največ (okrog 40) opravlja zidarska dela, okrog 15 izdelke iz plastike. Narašča tudi število tistih, ki izdelujejo izdelke domače obrti, to pa so predvsem gospodinje. Med obrtniki je še vedno premalo zanimanja za razne storitvene dejavnosti, kot so pečarstvo, šiviljstvo, krojaštvo in čevljarstvo, kijih v občini primanjkuje.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je zbiral podatke o delavcih, ki imajo tako
imenovano popoldansko obrt, in ugotovil, daje veliko zanimanja za izdelavo raznih kovinskih predmetov, „popoldanci“ pa se velikokrat povezujejo tudi z delovnimi organizacijami. Pri takšnih obrtnikih je ugotovil veliko pomanjkljivosti oz. nepravilnosti v njihovem poslovanju, med drugim, da jih več kot 30 nima za dopolnilno obrt potrebnih soglasij. Mnogi opravljajo druga dela, kot so dovoljena z obrtnim dovoljenjem, veliko jih popoldne opravlja dejavnost, ki je konkurenčna delu delovne organizacije, v kateri so zaposleni. Prihaja tudi do primerov izposojanja materiala in strojev v delovni oigani-
E VIDENTIRANJE BRIGADIRJEV ŠE V TEKU
Črnomaljska mladinska delovna brigada Milke Šobar-Nataše bo letos pomagala pri gradnji vodovoda na delovni akciji Kobansko 83, in sicer v drugi izmeni Skupaj z mladinci in pobratene Duge Rese pa bodo ustanovili brigado Bratstvo in enotnost Duga Resa-Črnomelj, ki bo sodelovala na zvezni akciji Podri nje-Ko lubara. Evidentiranje brigadirjev bi moralo biti do 15. marca že zaključeno, a se je prijavilo zelo maki kandidatov, zato bodo na občinski konferenci mladine zbirali prijave tudi naknadno. Hkrati pa bodo pripravili razgovore v delovnih organizacijah in šolah ter tako poskušali privabiti na prostovoljno delo čimveč mladih.
zaciji ter celo do tega, da si nekateri med delovnim časom pridobivajo stranke in opravljajo komercialne posle za svojo obrt.
Marsikateremu popoldanskemu obrtniku pomeni opravljanje del in nalog na delovnem mestu zgolj socialno varnost, vir glavnega Zaslužka pa je v dopolnilni obrti, še zlasti zato, ker doslej ni bilo zadovoljive davčne politike. V črnomaljski občini je bilo na primer le 16 „popoldancev“, ki so plačali v lanskem letu več kot 10.000 din davčnih obveznosti, medtem ko ostalih prispevkov niso plačevali. To jih je postavljalo v ugodnejši položaj kot redne obrtnike, cene njihovih storitev pa niso bile zato nič nižje.
Pravobranilec samoupravljanja meni, da bi lahko veliko popoldanskih obrtnikov v občini opravljalo obrt kot redno dejavnost; s tem bi sprostili
PRENIZKA ODKUPNA CENA PŠENICE
Črnomaljska Kmetijska zadruga je v jeseni podpisala s kmeti 391 pogodb o odkupu pšenice, kar pomeni, da ima že zagotovljen odkup 274 ton pšenice, posejane na 137 ha. To pa je komaj 68 odst. od količine, ki naj bi jo po načrtih odkupili letos. Zato bodo morali še dodatno sklepati pogodbe ter iti v akcijo za odkup neposredno pred žetvijo. Kot so ugotovili na nedavni seji sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, bi se kmetje v veliko večjem številu odzvali akciji o odkupu pšenice, če ne bi bile odkupne cene prenizke.
r
VSA PROIZVODNJA V IZVOZ - V Betinem tozdu Konfekcija iz Črnomlja je proizvodni program skozi vse leto usmerjen v šivanje športne opreme, torej trenirk in telovadnih dresov, ki se jim od jeseni do pomladi pridružijo še kopalke. Razveseljivo pri tem je, da vse izdelke izvozijo na zahodni trg, od tega največ v Zahodno Nemčijo. (Foto: M. Bezek)
ČRNOMALJSKI DROBIR
- Na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela je eden izmed delegatov opozoril na svinjarijo in pesek, ki se nabira ob pločnikih po črnomaljskih ulicah, drugi pa bi rad odločal o njegovi delitvi. Zato ni verjetno, da bi našli v tem črnomaljskih krajevnih skupnosti ki pa ima le dva delavca, zato delu ni bila kos. Ko bo delo, ki ga opravlja Komunala, prevzela cestna skupnost, bo za čistočo dolžna skrbeti Komunala. Očitno pa je bilo, da na kadrovske in kakršne koli druge spremembe ne morejo čakati ne občani ne umazanja, s katero je doslej v glavnem pometal le veter, zato je delegat sam predlagal očiščevalno akcijo. Bo tudi njegove besede odnesel veter?
MLADINSKO SPOMLADANSKO SPANJE - Zgornji problem bi
lahko hitro rešili če bi vrli Črnomaljci pomislili na svojo mladino, saj mnogi mladi kar nadaljujejo zimsko spanje. Predvsem mislimo na mladince, kso združeni pod o krijem osnovne organizacije ZSMS heroja Starihe, saj se celo njihovo vodstvo kljub opozorilom občinske konference ZSMS ne zmiga.
POSTREZLJIVI MESARJI -Črnomaljske gospodinje se rade pohvalijo, kako postrežljive mesarje imajo. V mesnici in delikatesi v Kolodvorski ulici mesarji radi priskočijo na pomoč in postrežejo, če je trgovka v delikatesi odsotna. To pa gotovo najbolj koristi njim samim - mesarjem namreč, saj se tako vsaj malo razgibajo in obnovijo trgovsko znanje, kajti glede na to, da so kavlji v mesnicah mnogokrat prazni, je bojazen, da bi nanj pozabili, kar utemeljena.
mm
delovna mesta v delovni organizaciji, ki bi jih zasedli nezaposleni. Zato daje vsem delovnim organizacijam pobudo, da ponovno preverijo upravičenost soglasij za obrt vseh pri njih zaposlenih delavcev.
M. BEZEK
HUDA KRI ZARADI STANOVANJA
Nedavna dodelitev stanovanja, ki ga je Betin tozd Konfekcija iz Črnomlja dodelil eni svojih delavk, je povzročila med zaposlenimi, predvsem pa med delavkami ki menijo, da imajo prav tako pravico priti do stanovanja, nezadovoljstvo. Pri dodeljevanju namreč niso objavili prednostne liste prosilcev, točkovanje ni bilo popolno, o dodelitvi pa tudi ni odločal za to pristojen organ. Zato je družbeni pravobranilec samoupravljanja predlagal sodišču združenega dela, da razveljavi postopek razdeljevanja. Sodišče združenega dela je že izreklo sklep o zadržanju razdeljevanja stanovanja, o usodi le-tega pa bo dokončno odločilo v kratkem.
Življenje v dijaškem domu ni ie učenje
Dopolnjuje ga delo v interesnih dejavnostih
Jožica Žagar je prišla na šolanje v črnomaljsko srednjo šolo družbenoslovnc in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja iz Podturna v trebanjski občini, a se je v novo okolje, predvsem pa v življenje v dijaškem domu tako hitro vživela, da je kmalu po prihodu v Črnomelj postala eden izmed najbolj aktivnih gojencev.
Čeprav pomeni prehod iz osnovne šole v usmerjeno izobraževanje - Žagarjeva obiskuje šele 1. letnik - pomembno prelomnico, saj se mnogi zaradi drugačnega pristopa k učni snovi spopadajo s težavami jih Jožica, ki je dobra učenka, skoraj ni zaznala. Kaj hitro pa j c ugotovila, da v dijaškem domu ni dovolj razvito delo v interesnih dejavnostih. „Spoznala sem, da bi morali življenje v domu, ki ne pomeni le učenje in pisanje nalog, popestriti. Ko sem postala predsednica komisije za kulturo, sem vedela, da bom lahko svoje zamisli vsaj delno uresničila. V začetku smo pripravljali programe za proslave v domu, ob 8. marcu pa smo gostovali tudi v tozdu Beti v Črnomlju. Poleg sodelovanja z delovnimi organizacijami se želimo tesneje povezati z vojaki, te dni pa se bomo povezali tudi z gojenci dijaškega doma iz Duge Rese, a katerimi bomo sodelovali zlasti na kulturnem, a tudi na športnem področju,“ je razpredala misli Jožica.
Jožica Žagar
lija k ti
V dijaškem domu delujeta poleg kulturne tudi športna komisija ter komisija, ki pripravlja kvize in tekmovanja. Po Jožičinih besedah sc v kulturno dejavnost vključujejo zlasti učenci družbosfovne usmeritve), športna tekmovanja pripravljajo kovinarji zelo težko pa je v interesne dejavnosti pritegniti učenke, ki obiskujejo šolo v tovarni Beti v Metliki
»Glede na to, da živi v domu okrog 130 učencev, bi bilo življenje lahko še veliko bolj živahno, za to pa bi morah narediti veliko več kot doslej. Vzgojitelji sicer pravijo, da smo bolj delavni kot pretekla leta, a s tem še nce smemo biti zadovoljni. Vedno moramo iskati nove oblike dela, ki bi razbile monotonost domskega življenja,“ je dejala Žagarjeva.
B.	M.
v.?* *
r	V—	-
/•»v	•
SUBVENCIONIRANIH STANARIN
Od 350 družbenih stanovanj, kolikor jih je v metliški občini, stanofva,ijska skupnost ie šestim imetnikom stanovanjske pravice subvencionira stanarino; to število se že več let ne spreminja. Res jo, da skuša pravico do subven-cionirane stanarine uveljaviti več ljudi, vendar jih nekaj zavrnejoo, ker ne izpolnjujejo vseh kriterijev. Kljub temu pa je možno, da iz takega ali drugačnega razloga za subvencijo ne zaprosijo vsi, ki so do nje upravičeni Po kriterijih, določenih v družbenem sporazumu, je na primer štiričlanska . družina upravičena do subvencionirane stanarine, če stanarina znese več kot 4,5 odst. njihovega skupnega družinskega dohodka.
SPOMLADANSKA DELA — Zadnji toplejši zimski dnevi so v trtje in na polje zvabili kmete, polkmete, vikendaije, vrtičkaije. Brajkov-čeva se celo iz Ljubljane ob koncu tedna vozita obdelovat zemljo na Hrast. Najcenejša pa tudi najboljša je doma pridelana hrana in | pijača. (Foto: A. Bartelj)
Minit je čas pospešene gradnje
| Za to srednjeročno obdobje načrtujejo 96 novih družbenih stanovanj, vendar bo to težko uresničiti — Letos 30 stanovanj v novi soseski
V metliški občini je 350 družbenih stanovanj, od tega velika večina v Metliki, le 22 družbenih stanovanj je še v Gradcu. Družbeni stanovanjski gradnji je bilo očitno najbolj naklonjeno prejšnje srednjeročno obdobje, ko so v Metliki v treh stolpičih v Ulici 1. nrtaja dobili kar 132 novih stanovanj. V tem srednjeročnem obdobju bo novih družbenih stanovanj precej manj. »Zaradi tako intenzivne grad- stanovanj najprej na 130 in
nje v prejšnjem srednjeročnem obdobju moramo tudi v tem obdobju vračati veliko bančnih kreditov in je seveda denarja za gradnjo sedaj tudi zato manj,“ pravi tajnik metliške stanovanjske skupnosti Maks Koležnik. Tako so plan stanovanjske gradnje za to obdobje dvakrat znižali:	od	prvotno	izredno
visoko zastavljenih 160 novih
Več spodbude dobremu delu
Kaj je pokazala anketa o nagrajevanju v metliški občini — Skrb za standard delavcev
Pred nedavnim je občinski svet Zveze sindikatov v v$eh delovnih organizacijah in tozdih v metliški občini izvedel anketo, ki naj bi odgovorila na več vprašanj, med drugim predvsem, kako v občini nagrajujejo proizvodno in kreativno dek), kakšen je razpon med osebnimi dohodki, ali so ti fiksni, ah vsebujejo gibljivi del in podobno.
Po odgovorih iz ankete izhaja, da konec lanskega leta v metliški občini noben zaposleni ni prejemal zajamčenega osebnega dohodka, ki je takrat znašal 7.391) dinarjev. Ena od značilnosti je tudi da so v občini osebni dohodki nasploh nizki, seveda je nizko tudi povprečje, pa tudi najvišji osebni dohodki niso visoki, razmeije med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki pa je 1:3,1; tako lani v občini skoraj ni bilo direktorja, ki bi dobil več kot 30 tisočakov osebnega dohodka.
Nagrajevanje tako imenovanega kreativnega dela ni urejeno, prav tako minulega dela ne nagrajujejo nikjer v občini razen v Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme; seveda tu ni mišljen dodatek na delovno dobo, ki ga, jasno, izplačujejo povsod.
Eden resnih .problemov pri nagrajevanju je gotovo uravnilovka, ki se kaže tako v nizkem razmerju med naj nižjim in najvišjim osebnim dohodkom, še posebej pa je majhna, tako rekoč zanemarljiva, razlika med dobrim in slabim delavcem, ki opravljata enako delo. Uravnilovka nasploh pa gotovo ne deluje spodbujajoče na dobre delavce. Kljub temu se bo sindikat zaradi vedno višjih življenjskih stroškov in padanja delavskega standarda prizadeval, da bi tistim z najnižjimi prejemki dvignili osebni dohodek, oziroma da bi njihovo življenjsko raven zaščitili s pomočjo raznih subvencij, verjetno pa bo potrebno oboje.
V nekaterih delovnih organizacijah so začeli sistemsko nagrajevati inventivno dejavnost in sindikat se zavzema, naj teh nagrad ne bi šteli v osebni dohodek, ko gre za pravioo do otroškega dodatka, plačilo vrtca in podobno.
A. B.
končno na 96 novih družbenih stanovanj do konca leta 1985. Pa še se bojijo, da tega zastavljenega načrta ne bodo uresničili. Vzroki za to so: precejšnje podražitve, zmanjšana možnost kreditiranja pa tudi manjši interes delovnih organizacij za družbeno gradnjo.
Od načrtovanih 96 stanovanj jih bo letos jeseni zgrajenih prvih 30, in sicer v novih poslovno-stanovanjski soseski ob križišču. Ker povprečno družbeno stanovanje v metliški občini meri le 44 m2, kar je precej pod slovenskim povprečjem, sicer pa so stanovanja dokaj nova, saj razen tistih v gradaškem gradu niso starejša od 30 let, so se v novi soseski odločili za večja stanovanja. Tako bo od teh 30, ki bodo
VLOGA IN POMEN MLADINSKE ORGANIZACIJE
Na jutrišnji seji OK ZSMS v Metliki bodo mladi med drugim sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju občinske mladinske organizacije, beseda bo tekla še o vlogi in pomenu mladinske organizacije v socialističnem samoupravljanju ter o zaključnem računu za lani in o finančnem načrtu za letošnje leto.
O GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH RAZMERAH
, Na torkovi seji občinske konference SZDL so osrednjo pozornost posvetili aktualnim gospodarskim in političnim razmeram v metliški občini Beseda je tekla še o letošnji akciji NNNP ter o zaključnem računu OK SZDL za lansko leto in o finančnem načrtu za letos.
vseljiva v začetku jeseni, 9 garsonjer, 6 enosobnih, 12 dvoinpolsobnih ter 3 trisobna. Od teh stanovanj bo 11 solidar nostnih, 15 jih bo last delovnih organizacij, 4 pa so kupili zasebniki. Izhodiščna cena za kvadratni meter stanovanjske površine in komunalne ureditve je bila 26.647 dinarjev, računajo pa, da bodo do vselitve podražitve znašale okoli 30 odst. Izhodiščna cena celega objekta, v katerem bo prostore dobila tudi lekarna, pa je znašala 53,6 milijona dinarjev.
Če bodo delovne organizacije za družbeno gradnjo kazale tako zanimanje kot sedaj, računajo v Metliki, da bodo drugi stanovanjski blok v tej novi soseski, v katerem bo nekaj več kot 40 stanovanj, začeli graditi prihodnje leto.
A. BARTELJ
TRIDESET NOVIH STANO VANJ — Jeseni bo v prveir bloku v novi poslovno-stanovanjski soseski v Metliki vseljiv 30-stanovanjski blok, v katerem bo dobila prostore tudi lekarna. Računajo, da se bo gradnja od začetka do vselitve podražila za okoli 30 odst.
SPREHOD PO METLIKI
PRED KRATKIM JE BIL METLIŠKI mešani pevski zbor 3eti na Cvch gostovanjih, in sicer v Dobovi in Mimi peči. V Dobovi je pel v tamkajšnjem kulturnem domu domačinom, v Mirni peči na delavkam iz temeljne organizacije združenega dela Beti Pod vodstvom Franceta Mileka je zbor zapel trinajst pesmi, poslušalci pa so z dolgotrajnim ploskanjem pokazali, da jim je petje tega štiri leta starega zbora všeč. Poslušalci v Mirni j eč' so bili tako navdušeni, da je mor. zbor dodati še eno pesem.
KOLIKOR BOLJ SE BLIŽA VINSKA VIGRED - razstava bclo-. kranjskih vin - toliko več je članov Društva vinogradnikov Bele krajine, ki je tudi organizator prireditve. Vinogradniki se včlanjujejo, ker bi radi tudi sami tekmovali za najboljše belokranjsko vino. „Lepo je, če imaš na steni v zidanici obešeno diplomo,“ mi je rekel ored kratkjm znanec, ki se je še isti dan včlanil sicer ne bi smel dati svojega vina v ocenjevanje. To o diplomi pa so najbrž njegove pobožne želje. Morda pa tudi ne?
METUKA JE SKROMNA Z IZBIRC SPOMINKOV, ki naj bi jih kupovali turisti potujoči skozi kraj, zato ni nič čudnega, če se o tem veliko govori. Vsi razpravljalci so si enotni da bi morali napraviti velike korake, nihče pa ne ve, s čim in kako. »Izdelane in ponujene stvari bi morale biti belokranjske, lepe, okusne in ne predrage, je slišati Morda pa je le kje kakšna nadarjena glava, ki ji sicer ni toliko do govorjenja, ampak več do dela, in bo znala lepo besedičenje pretvoriti v spominke. To bi bilo pohvalno.
UČENKE SREDNJE SOLE TEKSTILNE USMERITVE, ki •obiskujejo vezeninski krožek, so bile na izletu v Adlešičih. Pri Marici Cvitkovič so si ogledale ročna dela, z domačinko pa so se dalj časa pogovarjale o domači obrti Na poučnem izletu so bile tudi slušate-ljice srednje tehniške tekstilne šole, oddelek za odrasle. Njihova jot je bila daljša: vodila jih je v Mursko Soboto, Maribor in Celje, kjer so si ogledale tamkajšnje tekstilne delovne organizacije.
metliški tednik
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
OGROŽEN IZVOZ
Do zadnjega marca bi morali z območja kočevske občine izvoziti še okoli
3.000	kubikov lesa, da bi izpolnili načrtovani izvoz, so j ugotovili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta minuli četrtek. To bi bilo možno, če bi jim dala železnica na razpolago vsak dan 5 do 10 vagonov, v resnici pa dobijo le enega, ker pač les ni pokvarljivo blago.
Tako so gozdarji dobili še nov izgovor, če izvoznega načrta ne bi dosegli Prejšnji so bili: sneg in zato slabi, delovni pogoji ter štrajk italijanskih železničarjev.
V petih letih bi zbrali 110 milijonov dinarjev (enajst starih milijard) — Iz nalog sedanjega samoprispevka je ostala neuresničena gradnja vrtca v Sodražici
Odbor za pripravo in izvedbo referenduma za samoprispevek v občini Ribnica je med drugim zadolžil svete krajevnih skupnosti, naj izdelajo krajevne programe, kaj bodo urejali z denaijem iz novega samoprispevka; občinski izvršni svet pa za izdelavo načrta občinskih del. Več bomo o teh programih poročali v kratkem.
Med ostalimi stališči in sklepi naj omenimo še nekatere. Samoprispevek naj bi bil uveden za vso občino, in to po stopnji 2 odstotka. V petih
letih bi tako zbrali 110 milijonov dinarjev. Referendum za samoprispevek naj bi bil že v drugi polovici maja.
Tudi tokrat bodo predvidoma del sredstev samoprispevka solidarnostno združili za nekatere večje investi-cijy v občini, preostali del pa bodo porabili za uresničitev programov posameznih krajevnih skupnosti V nekaterih krajevnih skupnostih občani o načrtih svojih KS že razpravljajo in predlagajo, za kaj naj bi šel tisti del samoprispevka, ki bo ostal posamezni KS. Razen tega se ponekod celo dogovarjajo o dodat-
nem krajevnem samoprispevku saj sredstva iz rednega občinskega samoprispevka očitno ne bodo zadoščala za uresničitev želja in načrtov posameznih krajevnih skupnosti oz. krajanov.
Ko bodo izdelali programe o porabi samoprispevka, bodo spet sklicani zbori oz. sestanki po vseh večjih vaseh in po vseh delovnih organizacijah pa tudi v drugih okoljih. Razpravo bosta vodili občinski vodstvi SZDL in Zveze sindikatov. Že v začetku aprila bo predvidoma izšla še posebna številka občinskega glasila ,.Rešeto", ki bo posvečena samo pripravam na izvedbo referenduma za samoprispevek.
V dosedanjih razpravah se je izkazalo, da so se krajani v večih KS že dokončno odločili za samoprispevek. Tega prepričanja so tudi člani odbora za samoprispevek, pa tudi vodstva družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine. Po nekaterih opozorilih višjih vodstev, objavljenih tudi v javnih glasilih, naj bi zaradi zaostrenega gospodarskega položaja uvajali v sedanjem času čim manj samoprispevkov. V ribniški občini pa ocenjujejo, da pri njih gospodarski položaj ni slab. Dosegajo v povprečju boljše gospodarske uspehe kot v republiki in državi. Delovni ljudje in občani pa tudi ugotavljajo, kaj vse nujno potrebujejo za lepše življenje in uspešnejše delo, ter se zavedajo, da vsega tega brez osebnih odrekanj ne bodo kmalu dosegli.
J. P.
POČITEK OB JEZERU — Čeprav je še sneg in z rudniškega jezera pri Kočevju še ni izginil led, v sončnem vremenu ožive obale jezera. Nekateri se tu sprehajajo, drugi počivajo, tretji pa iščejo celo premog. Vse preveč pa je takih, ki mečejo v jezero vse, od desk, steklenic, in neuporabne posode do drugih odpadkov in smeti. (Foto: Primci
Ne verjamejj podatkom DSSS, ki so izkazovali za devetmesečje ostanek dohodka, za vse leto pa izgubo
Člani ribniškega tozda
Žičnice Ljubljana so bili t nedavni obravnavi zaključnega računa za lani močno presenečeni Zaključni račun je namreč pokazal, da so poslovno leto zaključili s preko 940.000 izgube, čeprav je podoben obračun za prvih 9 mesecev •lanskega leta izkazoval še nad 6 milijonov dinarjev ostanka dohodka in tako obetal zelo uspešen zaključek poslovnega leta.
Zbor delavcev je sicer zaključni račun sprejel, čeprav dvomi o resničnosti podatkov. Imenoval pa je posebno komisijo, ki bo pregledala vso dokumentacijo o lanskem poslovanju ter skušala ugotoviti dejanski gospodarski položaj tozda.
Predhodne rezultate gospodarjenja za lani bi morali tudi v ribniškem tozdu Žičnice obravnavati že v januarju, a jih niso, ker jim jih delovna skupnost strokovnih služb (DSSS) ni posredovala.
Tudi zaključni račun je DSSS dala v obravnavo šele 28. februarja dopoldne. Delavci tozda so zahtevali na sestanku večjo odgovornost delavcev DSSS za njihovo delo.
Kritike delavcev ribniškega tozda, mslovljcne na DSSS (ki ima sedež v Ljubljani), so verjetno upravičene. Malo je namreč verjetno, da bi se gospodarski položaj ribniškega tozda samo v treh mesecih tako poslabšal, da bi iz 6 milijonov dinarjev ostanka dohodka „prigospotlarili" preko 940.000 din izgube. Če ne bi v vseh treh mesecih ničesar proizvedli in prodali in če bi imeli še 2 milijona din ostalih stroškov, še vedno ne bi mogli imeti izgube. Vsekakor je upravičen sum, da z obračunom za 9 mesecev ali pa z zaključnim računom ni vse v redu. Kolektiv zato meni, da DSSS ne opravlja dobro nalog, za katere je plačana.
J. PRIMC
Nič napredka
Po desetih letih priprav na tesnejše povezovanje gozdarstva, lesne industrije, kmetijstva in lovstva na kočevsko-ribniškem območju še vedno ni dosežen kakšen bistveni napredek, so ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta občine Kočevje.
V razpravi je bilo povedanih še več resnic, kot: predstavniki lesne industrije dajejo prednost povezovanju gozdarstva in lesne industrije; tesnqše sodelovanje je potrebno zaradi boljšega gospodarjenja in izrabe naravnega bogastva; preseči je treba dosedanje okvire sodelovanja, ki so daleč od možnega; veliko denarja je bilo porabljenega za izdelavo analiz (plačilo sodelavcem izven območja), čeprav smo doma vedeli, kakšno je stanje.
Post ' no pozornost zasluži mnenje, „naj bi dali prednost tistemu, kar nas združuje, in počakali s tistim, kar nas razdvaja." Ugotovljeno pa je bilo tudi, da ne najdejo skupnega jezika, ko gre za delitev skupnega dohodka.
Žal pa to pomirljivo mnenje nima prave osnove. Vsa nasprotja izhajajo vedno in povsod le iz dejstva, da nekdo ustvarja dohodek, drugi pa bi rada odločal o njegovi delitvi J0ŽE PRIMC
SPOSOJENO TRNJE
— Težko se je stabilizirati, če vate piha z vseh strani.
(Iz Novega tednika)
POKOJNINSKI ZAKON V RAZPRAVI
V ribniški občini se je začela javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potekala bo v OZD in krajevnih skupnostih. Med delovnimi ljudmi in občani je veliko zanimanja za novosti, kijih prinaša. Tokrat naj omenimo le dve: delovne organizacije, ki ..proizvajajo" invalide, nosijo tudi vse stroške zanje (doplačilo za skrajšani delovni čas) ter možnost predčasne upokojitve.
SPOSOJENO TRNJE
— Ne bi smeli pozabiti, da novinarji ne pozabljajo. Nekega dne, ko časniki ne bodo več na dnevnem redu, se utegne zgoditi, da bodo napisali ne le, kaj se je govorilo, temveč tudi, kdo je kaj govoril.
(Iz Svijetaj
Letos mineva 80 let od začetkov kulturnega ljubiteljskega dela — Prenavljajo kulturni dom — V KUD Ivan Vrtačnik deluje sedem sekcij — Med najbolj delavnimi dramatiki
Buren začetek, miren konec
Kulturno-umetniško društvo ,Jvan Vrtačnik41 iz Loškega potoka uspešno deluje že vse povojno obdobje. Številno njegovo članstvo deluje v sekcijah, in sicer: dramski, recitatorski, knjižnični, kino, moškem pevskem zboru, dekliškem oktetu in likovni sekciji. V KUD je vključeno še šolsko društvo.
Med najuspešnejše sodi gotovo dramska sekcija, ki med letom naštudira več iger, s katerimi se nato potoški amaterji predstavijo na domačem odru, gostujejo pu tudi po drugih krajih v Ribniški dolini. Seveda prihajajo tudi v Loški potok gostovat amaterska in poklicna gledališča od drugod.
Zelo je uspešna likovna sekcija, pa tudi druge ne zaostajajo dosti. Vsem pa je skupna ista težava: nimajo primernih prostorov za dob.
,,V naši krajevni skupnosti si že dolgo želimo, da bi obnovili naš kulturni dom, kije star, neprimeren in v katerem nimamo nobenih možnosti za delo. Če bi imeli
primerne prostore, bi gotovo imeli tudi več članov," pravi Albin Košmerl, kije predsednik potoškega KUD, predsednik zbora uporabnikov kulturne skupnosti občine Ribnica in delegat republiške kulturne skupnosti.
Za prenavljanje kulturnega doma so Potočani lani dobili 120.000 din dotacije občinske kulturne skupnosti. Večji del denarja, s katerim so tudi začeli obnovo doma, pa so zbrali Potočani sami Tudi za nadaljnja dela so pripravljeni zbirati v krajevni skupnosti denar, občani
še prostovoljno delati, pričakujejo pa tudi pomoč od drugod.
Potoški ljubitelji kulture se pripravljajo, da bodo letos proslavili 80-letnico ljubiteljskega kulturnega delovanja v svojem kraju. To oblet nico bodo predvidoma proslavili s prireditvijo, ki je v občini Ribnica že tradicionalna: medobčinsko revijo pevskih zborov, ki bo letos že četrto leto zapored. Načrtujejo jo za jcsca Seveda bi bila ta proslava še posebno svečana, če bi bila v prenovljenih prostorih kulturnega doma.
M. GLAVONJlC
STO NEZAPOSLENIH - V ribniki občini je trenutno 110 nezaposlenih. med njimi jih je 35 s poklicno, srednjo, višjo ali visoko šolo, ostali pa so nekvalificirani ali 'polkvalificiranl Skupnost za zaposlovanje ima v načrtu prekvalifikacijo nezaposlenih delavcev. Kaže pa, da pri tem ne bodo dosegli posebnega uspeha. Delovne organizacije kažejo šibko zanimanje za zaposlovanje proizvodnih, še šibkejše pa za zaposlovanje pisarniških delavcev. Zato tudi ne čutijo potrebe, da bi podprle prizadevanja za prekvalifikacijo.
DVL BODOČI VOJAKINJI -Komaj je v našem listu izšla vest, da pri vojnem odseku zbirajo prijave za sprejem deklet k vojakom, že sta sc iz ribniške občine prijavili dve. Ena končuje srednjo šoto in ima torej pogoje za oficirsko šoto, druga pa pravi, da bi bila rada topničarka.
DVE RAZSTAVI V DOMU JLA - V počastitev dneva žena sta bili v domu JLA v Ribnici dve zanimivi
razstavi. Domača sekcija za družbeno aktivnost žensk je pripravila v stranski dvorani razstavo ročnih del in vezenin 16 domačink. Podobne razstave so bile prej šnja leta za Ribniški semenj. V avli doma JLA pa je razstava, na kateri so prikazani liki in opisi narodnih herojk in bork.
— Kaj praviš na ugotovitev, da bo letošnji občinski proračun občutno nižji, kot je bil lanski?
— Kakršno gospodarstvo, tak proračun.
- Kaj praviš na tako čudne obračune oz. zaključene račune za našo Žičnico?
- Verjetno so se v delovni skupnosti skupnih služb pokvarila ročna računala.
KULTURNI DOM OBNAVLJAJO - Tak je videti te dni kulturni dom v Loškem potoku, ki ga obnavljajo. V njem bo imelo primerne pogoje za delo vseh sedem sekcij KUD. Računajo, da bo prenovljeni dom pritegnil v KUD še nove člane: šolaije, študente pa tudi domače delovne ljudi. (Foto: Glavonjič)
REŠETO
I I*
*ny
RAZNO
mmm
Četrtek, 17. marca - Jerica Petek, 18. marca - Ciril Sobota, 19. marca - Jože Nedelja, 20. marca - Davorin Ponedeljek, 21. marca - Beno Torek, 22. marca - Katra Sreda,‘23. marca - Viktor
LUNINE MENE
22. marca ob 03.25 - prvi krajec
KOSTANJEVICA: 19. 3. nemški film Resnične zgodbe (11. del), 20. 3. ameriški film Tihotapci.
KRŠKO: 19. in 20. 3. ameriški film Brubaker, 22. 3. nemški film Apači, 23. 3. hongkongški film •Vleč, 24. 3. italijanski film Divje
BREŽICE: '18. in 19. 3. ameriški znanstvenofantastični film Pregon razparača. 19.3. ameriški otroški film Peter in njegov zmaj. 20. in 21. 3. ameriška komedija Štirje Malopridneži. 22. in 23. 3. ameriški akcijski film Umor v Amsterdamu. 25. in 26. 3. italijanska komedija Po-maneo.
NOVO MESTO - kino JLA: od 18. do 20. 3. hongkonški film Nepremagljivi Bruce Lee, od 21. do 23. 3. ameriški film Nemirna meja, od 25. do 27. 3. jugoslovanski film Deček gre za soncem.
SEVNICA: 18. in 19. 3. ameriški film Ulica nasilja, 20. 3. jugoslovanski film Banovič Strahinja, 23. in
24. 3. japonski film Carstvo strasti
25. 3. ameriški film Virus.
SLUŽBO DOBI
KUHARICO, ki ima veselje tudi do strežbe, sprejme gostilna v okolici Novega mesta. Trije dnevi v tednu
prosti, poleti en mesec dopusta, stanovanje preskrbljeno. Infor-
macije po telefonu 43 716. FRIZERSKO POMOČNICO sprejme frizerski salon MILKA. Milan Pavlič, Partizanska 3, Novo mesto.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmemo dve dekleti za pomoč v kuhinji in strežbi. Hrana in stanovanje preskrbljena. Gostilna SEJEM, Savski log 1, Kranj, telefon 21-890.
STANOVANJA
STANOVANJE ali soj^o v Novem mestu išče tričlanska družina v Novem mestu, naslov v upravi lista (1088/83).
SLOVENSKO DEKLE išče sobo, po možnosti s kopalnico, v Novem mestu ali v okolici. Naslov v upravi lista (1089/83).
GARSONJERO ali sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu išče uslužbenka. Ponudbe pod šifro: „BLIZU SPLOŠNE BOLNICE".
GARSONJERO ali stanovanje v Novem mestu išče zdravnica. Pustite svoje ponudbe v oglasnem oddelku (1090/83).
Motorna vozila
prodam. Telefon (068) 23-481, od 19. do 21. ure.
FIAT 126 P, letnik 1976, na novo registriran, prodam. Marn, Mirna peč 6.
VW (hrošč), letnik 1966, registriran do 20. avgusta 1983, po ugodni ceni prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Telefon 21-675.
OSEBNI avto VW 1300 prodam. Informacije po telefonu 32-119.
RENAULT 4, registriran do septembra, prodam. Jože, K Roku 62, Novo mesto.
ŠKODO, letnik 1976, po ugodni ceni prodam. Peter Muhar, Zburc 23, Šmarješke Toplice.
ZASTAVO mediteran prodam ali zamenjam za golfa. Marjan Gorenc, Zbure 34, Šmarješke Toplice.
RENAULT 4 TL, letnik 1976, brezhiben, prodam za 7,5 M. Telefon
22-214.
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Smolcnja vas 36, Novo mesto, telefon 21 108.
R 4, karamboliran, letnik 1978, prevoženiih 41000 km, po ugodni ceni prodam. Franc Potočar, Dol. Polje 5, Straža.
ZASTAVO 101 L prodam. Alojz Kastelic, Dol. Težka voda 33, telefon 43-763, vsak dan po 16. uri.
GOLF JC.L, prva registracija junija 1981, prevoženih 21000 km, prodam za 34 milijonov. Prodam tudi harmonike. Telefon (068)
23-790.
FIČKA, letnik 1973, potreben manjšega popravila, prodam za 13.000,00 din. Oglasiltc sc na telefon 25 -761.
AMI 8, letnik 1976, prodam. Jože Vodopivec, Brezje 7, Šentjernej.
FIAT 126 P, letnik junij 1979, mak) rabljen, prodam. Informacije na telefon 22-300.
KOMBI s kasonom Zastava 430 T, letnik 1977, ugodno prodam. Re-gerča vas 22 a, Novo mesto.
VOLVO 142, letnik desember 1973,
Z 101 comfort, letnik 1981, pod ugodnimi pogoji prodam. Roman Falcskini, Vavta vas 88, Straža.
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Smolcnja vas 50, Novo mesto.
MOTORNO KOLO TOMOS 1 SLC prodam. Slavko Jaklič, Dol. Straža 1 7.
Z 126 P prodam. Krajnc, Češča vas 28 a, Novo mesto.
ŠKODO 120 LS, letnik 1980, prevo-
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni uredniki, Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja. Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Ktinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) —• Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606- Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ČRNOMELJ: 18. 3. ameriška kriminalka Strel ni bil izbrian in ameriška risanka Palčica. 20. 3. Strel ni bil izbrisan in danski erotični film Mornarji v postelji. 22. 3. Ugrabitev,
24.	3. Rjovenje, 25. 3. Od pisani.
Ženih 3000 km, prodam. Telefon (068) 25 -176.
ZASTAVO 101. letnik 1976, prodani. Telefon 22-344.
Kmetijski stroji
FREZO GOLDONI spccial 140 D, pod garancijo, prodam. Telefon 22-470.
TRAKTOR torno vinkovič 18, zelo dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za večjega. Nikola Balič, Kašt 12, 47284 Kašt.
PRODAM malo rabljeno nakladalno prikolico Sip Pionir 17. Naslov v upravi lista (1087/83), ali na telefon (068) 75-577.
KOSILNICO ALPINA, v dobrem stanju, prodam. Ogled v soboto od 15. ure dalje. Janez Petan, Gor. Mraševo 7, Novo mesto.
PRODAM dele za kosilnico FAHR, nemške, vse vrste. Janez Hudoklin, Gor. Gradišče 9, Šentjernej.
KOSILNICO BCS diescl, zelo dobro ohranjeno, prodam ali menjam za manjši traktor, po možnosti deutz do 25 KS. Vlado Švigelj, Orehovo 38, Sevnica.
PRODAM
PRODAM 30 t hlevskega gnoja. Franc Struna, Potov vrh, Novo mesto.
ŽREBICO, staro leto in pol, prodam. Lešnjak, Gotna vas 83, Novo mesto.
OTROŠKO POSTE UICO, voziček, avtosedež, poceni prodam. Telefon 72 837.
HRASTOVE HLODE prodam. Karolina Celic, G. Sušicc 6, Uršna sela.
PRODAM ovce z mladiči, solčavske *psme. Telefon (o61) 852-467, Janez Knavs, Šalka vas 1, Kočev-
je.
KUHINJO, malo rabljeno, po ugodni ceni prodam. Kličite na teL
24-889, Mikolič, do 14. ure.
PO UGODNI CENI prodam omaro, kavč, dva fotelja in mizo. Ogled od 15. do 20. ure. Bašelj, Brod 47, Novo mesto.
PRODAM tračno žago, moped na štiri prestave in molzni stroj alfa laval. Informacije na telefon (068)44-65.
PRODAM slušni aparat VIDKX AVC, zaušni, rabjjcn, v brezhibnem stanju, moč 4 transistorjev, primeren za srednje naglušnosti. Kličite na teL 23 403.
PRODAM seno, krompir jgor in jabolka. Tomič, Loke, Straža.
PRODAM fotoaparata ZENIT TTL in ARON, električni vrtalni stroj, garniture „GEDORE“ (6	32
mm) in moško qvarz uro. Tel. 22-067.
PRODAM Fiat 750, letnik 1970, karamboliran ali po delih. Registriran do marca 1984. Informacije: Djaip Mojca, Levstikova 5 od 16.-18. ure.
GLISER G 370 s prikolico ugodno prodam. Šutar, Gor. Gradišče 20, Šentjernej.
PRIKOLICO za živino prodam. Informacije na telefon 25 - 550.
NOVO ETAŽNO PEČ EMO 23 in tri malo rabljene radiatorje prodam. Vprašajte na telefon 23 606, dopoldne ali 23-007, popoldne.
IRODAM 15 AŽ panjev z družinami. Cena po dogovoru. Franc Vidmar, Sred. Lipovec 18, Dvor, popoldne od 15. ure dalje.
PRODAM clctrični pisalni stroj in ' - 21 “* •
gobelin. Telefon 21 034.
BARVNI TV prodam. Cveto Lindič, Kristanova 3/a, Novo mesto, telefon 24 30 ali 21 080.
PLEMENSKEGA OVNA solčavske pasme prodam. Telefon 23 791.
UGODNO PRODAM keramične ploščice, lamelni parket ter stenske obloge. Naslov v upravi lista (1091/83).
PRODAM 800 kg jeklene žice za
vinograd. Adolf Urajnar, Hudeje 8, Trebnje.
HIDROFOR, trifazni, prodam. Krajnc, Češča vas 28 a, Novo mesto.
MEŠALEC za beton prodam. Kličite zvečer teL 22 -783.
PRODAM motokultivator goseničar maček (8 KS), pogon na vsa štiri kolesa. Albin Sajovec, Vavta vas 9 a, Straža.
TRAKTOR ZETOR 50-11, nov, in Masscr Fcrguson 42 ter obračalnih Maraton prodam. Vrhovo 16, Mirna peč.
SAMONAKLADALKO SIP 17 m3 prodam. Kos, Jablan 10, Mirna peč.
PRODAM dvobrazdni plug, manjši, in gumi voz, 15-coIski. Tone Ban, Vel. Brusnice 71.
PRODAM frezo Diesel z obračalnim plugom. Gazvoda, Brusnice 37.
UGODNO PRODAM odlično ohranjen traktor DEUTZ, 300 ur. Franci Žibert, Kladje 13, Blanca, telefon (068 ) 75 -707.
PRODAM nakladalko v odličnem stanju nemške znamke in škropilnico Holder. Ivan Košak, Hrvaški Brod 22, 68310 Šentjernej.
MLATILNICO, ozko, na zobe, 3-kratno čiščenje, nemško, odlično ohranjeno, prodam. Stane Jurčič, Svetje 47, Medvode.
PRODAM obračalnik za kosilnico BCS, v odličnem stanju, ali me/ njam za konjskega.
PRODAM dva pralna stroja potrebna
manjšega popravila. Tel. 24-953.
PRODAM več ton sena in otave. Naslov v upravi lista (1085/83).
PRODAM originalni nosilec smuči za R 18. Oglasite se lahko na telefon 23-805 vsak dan od 19. do 20. ure.
PRODAM črpalko za gnojnico s trifaznim elektromotorjem (turbinsko) z vsemi priključki. Franc Štamcar, Baragov trg 5, Trebnje, telefon 44-205.
MIZNI REZKAR prodam. Telefon 44-301.
KOVINSKO aSTERNO za oje (3000 litrov) ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1086/83).
PRODAM čebelnjak za 30 AŽ panjev in čebele. Zupan, Loška vas 3, Dolenjske Toplice.
PRODAM 3 t kiper prikolico in 1000 1 domačega vina. Cena 25,00 din za liter. Mirko Moravec, Mali Nerajec 4, 68343 Dra-gatuš.
PRODAM magnetofon PHILIPS in ojačevalec G1TACORD 25 W. Lajoš Špeljak, Dijaški dom Majde Šilc 24, Novo mesto.
PRODAM TV, črno-bcl, Gorenje, še v garanciji Štangelj, Gotna vas 73, Novo mesto.
KUPIM
CITRE kupim. Ponudbe na telefon (068) 21—412.
DELE za traktor deutz 18 (planet-nik, veliko zobčasto kolo, ohišje diferenciala) kupim. Telefon (068) 24-226.
GRADBENO PARCELO v Novem mestu kupim za devize. Šifra: „GOTOVINA“.
PARCELO, zazidljivo, na relaciji — Šmarješke"
Novo mesto - Šmarješke Toplice kupim. Ponudbe po afro: „ZDO-MEC“.
KUPIM manjšo počitniško prikolico ADRIA 300 ,	305	ali	podobno
starejšo, lahko delno poškodovano. Jerman, Ob Težki vodi 11, Novo mesto.
SONČNO ZEMLJIŠČE, primerno za sadovnjak, s podrtim stavbi ščem, do 8 km iz Novega mesta, kupim. Telefon (068) 23-355.
PRODAM 18 arov vinograda s staro hišo na Senušah. Slavko Goršak, Žadovinek 9, Leskovec pri Krškem.
PARCELO (1200 m2) na Suhorju pri Metliki prodam. Informacije na telefon (064) 57-072, zvečer.
VINOGRAD (13 arov) z zidanico, novo, v Šmavru pri Trebnjem prodam. Angela Gtirehc, Pot na Zajčjo goro 23, Scvnic;!!
VINOGRAD na Trški gori prodam. Kličite na telefon (068) 24-198, od 16. ure dalje.
VINOGRAD (okrog 900 m2) pri Trebnjem - Ažental prodam. Lega je lena, možnost gradnje zidanice. Informacije po telefonu (061) 772-349, v večernih urah.
PRODAM nizko pritlično hišo, sta-rejšo, z vso opremo. Naslov v upravi lista (1082/83).
PRODAM eno stanovanje, starejše, in malo zemlje. Naslov v upravi lista (1083/83).
PRODAM majhno, novo hišico in 2 ha zemlje. Naslov v upravi lista (1084/83).
PARCELO z vinogradom na Lubnu pri Diganjih selih prodam po ugodni ceni. Dovoz z vsakim avtomobilom. Anton Mrvič, Gor. Straža 70.
PARCELO v izmeri 17 arov, od tega 5 arov vinograda, v Šentjuiju pri Mirni peči prodam. Jože Gonja-nvec, Biška vas 17, Mirna peč.
PRODAM 12 a vinograda z zidarrioo pri Dolenjskih Toplicah. Oglasite se na telefon 23-548 v petek od
14.	ure dalje.
jRaoict-
MARIJA STROJIN, Dol. Ponikve 30, Trebnje prepovedujem svojemu možu AVGUSTU STROJINU iz DoL Ponikev 30, prodajanje vseh premičnin in nepremičnin, ker so najina skupna last. Ce tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
JOŽE LUKŠIC, Podgrad 12, prepovedujem vsakršno pušo kokoši, ovac in gopjenje živine po moji parceli v Koncu.
MARIJA ILER, Medvedova c. 4, Ljubljana, prepovedujem Antonu Bojancu z Male Cikave, Novo mesto, obračanje traktorja in premikanje meje na mojo parcelo št. 2099.
JOŽE CIMERMANClC, Vel. Brusnice 85 prepovedujem pot po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
IŠCI.M inštruktorja za poučevanje nemščine za dijakinjo srednje šole. Telefon 23 -669.
V ŽABJI VASI se je izgubil velik črn pes labradorec. Sliši na ime Nero. Kdor kaj ve b njem, naj proti nagradi sporoči na telefon
25-834 (popoldne) ali 25-896 (dopoldne).
IŠČEM primeren prostor za obrt z malo večjo kvadraturo v Novem mestu ah okolici (do 5 km). Ponudbe pošljite na oglasni oddelek.
V NOVEM MESTU sem izgubil 16-milimctrski film negativ. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi prinese na PM Novo mesto.
rega priimek mi ni znan, se iskreno zahvaljuje za uspešno operacijo hvaležna pacientka Ljudmila Zupančič iz Črnomlja.
OB PRAZNIKU dneva žena marcu se zahvaljujemo vse zapo-' slenc žene OPEKARNE ZALOG učencem in učiteljem Osnovne šole Vavta vas za izrečene čestit- ' ke in darila in mladinski organi zaciji Potok za organizirano proslavo.
POPRAVEK
Pri zahvali za ALOJZA BRULCA . iz Smolenje vasi 65, ki je bila | objavljena prejšnji četrtek, je bil -med žalujočimi pomotoma izpuščen ' sin SLAVKO z družino. Za napako ^ se opravičuje FRANC UCMAN.
DRAGEMU in skrbnemu možu in očetu RUDIJU VLAŠICU iz Mc-tlike želijo ob njegovi 50-lctnici še mnogo zdravnih in uspešnih let žena Alojzija in sinova Rudolf in Stanko.
Očetu Jožetu Boltezu iz Gabetja pod Gorjanci in Jožici Novak za god obilo sreče in zdravja želi družina Sašek.
DRAGIM staršem^ JOŽEFI in JOŽETU KOČJAŽ iz Vrhovega pri Mirni peči vse najlepše za osebni praznik želijo sinovi Jože z ženo Šlavko, Polde z ženo Darinko in sin Mirko. Vnuka Barbara in
Dejan pa jim pošiljata koš poljubov.
iffOEVESTlLA I
ELEKTROTEHNIŠKI SERVISNI CENTER FRANK in IVANA LEKŠE, CKŽ 25 Krško, telefon 71-497. Servis aparatov medicinske industrijske in gospodinjske opreme. Obveščamo vas, da smo zaradi vaših potreb razširili svojo dejavnost na naslednja opravila:	projektiramo, monti-
ramo in opravljamo popravila na-elcktro medicinskih, laboratorijskih in rentgenskih aparatih; previjamo vseh vrst elektromotorje do moči 15 KW; popravljamo vseh vrst električna ročna orodja; sodobno opremljen servis za radio in TV sprejemnike, črno--bclo in oolor tehniko; pogodbeni servis LTH za hladilne naprave' in zmrzovalne skrinje; projektiranje in izvajanje elcktroinstalacijskih in industrijskih naprav, avtomate ke in industrijske elektronike. Z našimi uslugami boste zadovoljni!
SPREJMEM pogodbeno naročilo toplih malic. Ceni 60,00 din, možna lastna dostava. HENIGMANOV HRAM, Stara cerkev 36 a, telefon 851-501.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da izdelujemo fotografije za vozniška dovoljenja in vozniška za traktor. Slike dobite takoj. Vse fotografije za vozniško so veljavne. Odprto imam samo vsak ponedeljek neprekinjeno od 7. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah je ves dan zaprto. Cvetko TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev.
NOVO V BREŽICAH! Popravita vodovodnih naprav (pip, WC kotlički, odtoki itd . . .) ter čiščenje bojlcijev. Stanko PAVLIC, Tomšičeva 6, Brežice, telefon 62-388.
JARCKE, pasme hiseks, odlične nesniec, dobite na kutjereji ob avtocesti Ljubljana-Kranj, ob hidroelektrarni Medvode. TeL (061) 443-247. Kupite lahko tudi kole za vinograd ali fižol (stoječe) pri BLANCI, SEVNICA.
V času od 3. do 9. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Ljudmila Zupančič iz Brestanice -Špelo, Irena Perše iz Družinske vasi — Nino, Vida Bikič - Derganc iz Semiča - Miša, Darja Jelenc z Mal-kovca - Tomaža, Da nijela Barbič iz Dolenje Straže- Petro, Ivanka Matekovič z Radoviče — Marka, Slavica Vrtin iz Breznika - Jožeta, Milena Jelen iz Krškega - Aleša, Marinka Ajdič iz Mirne peči - Janeza, Nada Derganc iz Cešče vasi - Urško, Brigita Gorenc iz Straže - Nino, Cvetka Gazvoda iz Malih Brusnic -Boštjana, Marinka Eršte iz Srednjega Gričevja — Tanjo, Brigita Vukši-nič iz Metlike - Simona, Veronika Kastrevc iz Cadraž - Julijo, Stanislava Videtič iz Stare Lipe - Mojco, Zorka Kostič iz Podgore - Suzano, Andreja Gabrič s Senovega - Jerneja, Mira Golc iz Šmalčje vasi — Damirja, Zorica Nemanič iz Ka-manja - Martino, Marija Štrucelj iz Gribelj - deklico, Dragica Car iz Jarnjevičev - deklico, Janja Povšič iz Cešnjic - dečka, Jožica Divjak iz Mihovice - deklico, Danica Kovačič Nove Gore - dečka, Valerija
Rajk iz Gabrja — deklico, Ivanka Rogina iz Velikega Nerajca - deklico, Mirjana Grozina s Se novega -deklico in Marija Zaletelj iz Klečeta — deklico. Čestitamo!
S KRESNIČKO HODIŠ BOLJ VARNO
NA NEOSVETLJENI CESTI Sl BOLJ VAREN S KRESNIČKO
SPV SRS
SPOROČILO
I
'OPRAVLJAM vse manjše prevoze, selitve in podobno (kot Zajc). Vse informacije dobite pri: Smole, Mej vrti 3, Novo mesto.
3A1! ml)
IZ ORL ODDELKA prim. dr. Zlatku Marinu in operantu, katc-
lz dosedanjih prostorov« smo preselili ekonomsko: propagando, naročniški s . oddelek in sprejem ma-1 | lih oglasov v Jenkovo 1 : : (nekdanji novomeški • : zdravstveni dom), tel.:
:	24006	:
: j
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mame
Tončke Anderlič
roj. Moškon
iz Dola pri Šmarjeti
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za ves trud. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Šmarjete za lepo opravljeni obred.
Žal
ujoci vsi njeni
22
DOLENJSKI LIST
Št 11 (1753)17.marca 1983
ZAHVALA
V 71. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat
in stric
IVAN BRADAČ
iz Loške vasi 13, Dolenjske Toplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali toliko lepega cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej lepa hvala kolektivom Novoles TOZD TPI in Žaga Soteska, GG Straža, Cestno podjetje Novo mesto in Perutnina Ptuj. Najlepše se zahvaljujemo tudi dr. Živkoviču za dolgotrajno zdravljenje ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, otroci Marjetka, Milan, Janez in Franci z družinami, brat in sestri z '	družinami	ter	ostalo sorodstvo
Minilo ježe leto dni, odkar te, Rok, ni, za rojstni dan pa ti v spomin le osem svečk gori.
Saj čas zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki so še, ne celi čas, nihče.
V SPOMIN
ROKU CIMERMANU
z Dobra vice 34, Šentjernej
m	a
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še vedno spominjate, mu nosite cvetje in prižigate svečke. Neutolažljivi: mamica, očka in bratec Emil
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica,
sestra in teta
ANA PEZDIRC
roj. Vranešič iz Dolenje vasi pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sosedomVoglaijevim, Štrekljevim, Planinčevim in ostalim sosedom iz Svibnika in Dolenje vasi, ki so priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Štcfaničevi za skrb in pozornost v času bolezni, cerkvenim pevcem za lepo petje, godbi na pihala iz Črnomlja, župniku za lepo opravljeni obred in poslovilne besede, Jožetu Vajsu in Enici Škof za pomoč pri pogrebu, Upravi Dolenjke Novo mesto ip sodelavcem Dolenjke Črnomelj za podarjene vence in izrečeno sožalje. Hvala vsem, sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom za podarjene vence in cvetje. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku in kakorkoli pripomogli k temu, da smo se od nje tako lepo poslovili.
VSI NJENI
Oraga mama in ata, spomin na vaju jc boleč.
Solza grenka jc na srce kanila, ostala nam je bridka bolečina.
V SPOMIN
VERE in JOŽETA HRASTARJA
iz Dol. Dobrave pri Trebnjem
10. marca je minilo dve leti, odkar je prenehalo biti srce naše drage mami in ata. Hvala vsem tistim, ki jim prižigate svečke in prinašate cvetje.
VSI NJUNI
ZAHVALA
V 82. letu nas je po težki bolezni zapustila naša dobra mati, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA SMREKAR
iz Brezovega loga 46
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Vodniku, za dolgoletno zdravljenje, osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, delavcem Iskre iz Novega mesta in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Andrej in Alojz z družinama, sestri .Ana in Terezija
a
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata
ALOJZ
PISEK
iz Orehovca 40
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo LD Kostanjevica, ZB Kostanjevica, društvu upokojencev in sosedi Vukčevič za pomoč,
Žalujoči: sin drago z družino
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama. tašča, babica in prababica
FRANČIŠKA
BARTELJ
iz Mirne peči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župniku in Mcžanu za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Vsi njeni
V 85. letu 'svojega življenja je umrla naša dobra
LOJZKA
KOTAR
iz Orehovca pri Kostanjevici Njej v spomin BUČARJEVI
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče
MARKO
VENE
Travni dol 10, Uršna sela
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za vso pomoč in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala kolektivu Novoles Straža za venec in denarno pomoč, GG obrat Črmošnjice, OS Semič za venec in Jožetu Klobu-čaiju ter Jožetu Fonu iz Uršnih sel.
Žalujoči: žena z otroki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA KOVAČIČA
iz Dol. Prekope 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju IM V, Labodu in Iskri za podaijene vence, gasilcem s Prekope za spremstvo in župniku za opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku na kakršenkoli način pomagali.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože in hčerka Marinka z družinama, sinovi Drago, Igor in Srečo ter drugo sorodstvo
m
Zapustil si ine, ljubi mož, za teboj srce moje joče, a tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti
".«	ZAHVALA
■	Nepričakovano nas jc v 73. letu
%	zapustil naš dragi mož, brat in stric
ANTON JENIC
iz Stranske vasi 15
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam karkoli pomagali v težkih trenutkih, z naini sočustvovali in nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Iskreno zahvalo smo dolžni Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, pevcem KUD Ruperčvrh in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: Žena Marija, brata Franc in Janez z družinami, sestre Marija in Frančiška z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče in stari oče
JANEZ ZELINGAR
Dolž 34
Iskreno se zahvajjujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred.
v
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 76. letu nas je po do^otrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON _ JURAJEVCIC
iz Sodjega vrha 8 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli’ sožalj e, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se DO Iskra Semič, Novoteksu Metlika za podarjen
njet
Metlika za poti
jenskemu društvu Semič, govorniku Janezu Govedniku za poslo-
nrjene vence, ZB Strekljevec, upoko-
vilne besede pred domačo hišo in pri odprtem grobu ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Katarina, sin Tone z družino, sin Ivan, hčeika Martina, hčerka Anica z družinama in hčerka Olga z družino iz Kanade
St. 11 (1753) 17. mdVca 1983
DOLENJSKI UST
23
Čatež tihotapska baza?
Krški miličniki ustavili avtomobila, ki sta prevažala kavo in kozmetiko — Do Čateža bolgarski tovornjaki
Gojitev nutrij na Kostelskem?
Odločitev o gojenju bodo sprejeli to soboto — Možnost za dober zaslužek in boljše izkoriščanje zemlje
Zenski plašči in ,jakne" iz krzna nutrije so zelo iskani, dragi in v prodajalnah hitro poidejo, ker doma .pridelamo premalo kožic, uvoz pa je cfmejen. Nutrije goje pri nas predvsem v Vojvodini, kaže pa, da jih bodo začeli v kratkem gojiti tudi pri Vas Fari ob Kolpi v občini Kočevje.
Na javni tribuni, ki je bila v nedeljo, 13. marca, v Fari, so občani tehtali dobre in slabe strani reje nutrij. Na vprašanja domačinov je odgovarjal vodilni jugoslovanski strokovnjak na tem področju, inž. Arpad Dudaš iz Novega Sada, in predstavniki ZKGP iz Kočevja.
Po temeljiti obravnavi je prevladalo mnenje, da je gojenje nutrij koristno in donosno. Tako bo dobilo zaslužek lahko še precej občanov, tudi žensk. Posebno pomembno je, da bi končno začeli boje izkoriščati kostelsko zemljo.
Dokončna odločitev o gojenju nutrij bo sprejeta na skupščini krajevne skupnosti Kostel, ki bo to soboto, 19. marca.
J. PRIMC
Ob pomanjkanju ' dragocenih črnih zrnc kupčija s kavo še zmeraj lepo cveti. Naj lepši dokaz temu so našli krški miličniki minuli četrtek.
Najprej so omenjenega dne ob kontroli prometa ustavili osebni avto znamke Ford Taunus. Pri pregledu vozila so vozniku, 28-lctnemu Branku Markoviču iz Kraljeva, našli 34 kilogramov kave, poleg nje pa še pravo skladišče drobnih kozmetičnih pripomočkov. Sam Markovič je preiskovalcem povedal, da je do blaga prišel s pomočjo voznikov bolgarskih tovornjakov, ki so mu kavo in kozmetiko prepeljali čez
PO TREH MESECIH NAŠLI TRUPLO
Delavci brežiške postaje milice so bili 8. marca obveščeni, da je bilo v Krki pri vasi Gazice opaziti moško truplo. Takoj po obvestilu se je pričela iskalna akcija in še istega dne okoli 16.40 so krški miličniki našli truplo, lndentifikacija in zbiranje podatkov je pokazalo, da gre za 29-letncga Romana Jakšo iz Mršeče vasi, ki ga pogrešajo že vse od lanskega 13. decembra. Vzrok smrti še raziskujejo.
avstrijsko mejo, blago pa so potem preložili na Čatežu.
Podobno srečo so imeli krški miličniki istega dne pri pregledu osebnega avta 41-lctnega Mladena Vrbaškcga iz IndjijeMožakar je tihotapil 9,5 kilograma kave, zraven pa prav tako nekaj kozmetike. Vse ostale podrobnosti še raziskujejo, tudi to, ali gre morda za večjo organizirano tihotapsko mrežo. Omenimo le, da so najdeno pretihotapljeno blago zasegli.
ZBIL KOLESARJA, NATO TRČIL ŠE V AVTO
Na Kvedrovi cesti v Sevnici je prišlo v soboto ob 22. uri do hude nezgode. 42-letni Anton Robar sc je peljal z osebnim avtom iz Šmarij proti Glavnemu trgu, tam pa je dohitel kolesarja, 40-lctnega Ivana Poplasa, ga zadel in zbil na travnik. Poplas jo je na srečo odnesel brez poškodb, zato pa je hip zatem prišlo do hudega trčenja Robarjevega avta, ki ga je zaneslo na levo, z avtom, ki ga je nasproti pripeljal 24-letni Sev-ničan Stanko Hlastan. Pri tem so se hudo poškodovali voznik Robar ter sopotnika Peter Robar in Jože Kuhar.
SPOSOJENO TRNJE
— Med vrsticami — narod kolne.
(Iz Ježa)
— Resda nimamo več partije, ampak Zvezo komunistov. Toda to ni razlog, da se nekateri obnašajo kot zvez(dniki), ne pa kot komunisti.
Iz Svijeta)
— Pred nekaterimi ljudmi bi bilo res treba sneti kapo, a nekaterim bi bilo treba sneti avreolo.
(Iz Politike ekspres)
— Nekaterim je družba res dala vse. Naknadno pa je bilo ugotovljeno, da jim zaradi nenamerne napake administracije ni bilo dodeljena morala.
(Iz „Mladosti")
   ,       — \
Strahovita eksplozija v bloku
V torek dopoldne je eksplozija plina razdejala stanovanji v Novem mestu
^ IN*-	*
organizira v sodelovanju z * LESNINO LJUBLJANA
SOBNEGA IN STAVBNEGA POHIŠTVA TER TALNIH OBLOG V TELOVADNICI STARE OSNOVNE SOLE V TREBNJEM.
V začetku bomo organizirali posebno akcijsko prodajo, ki bo trajala od 21. marca do 3. aprila 1983 in od 5. do 19. aprila 1983 vsak dan od 10. do 17. ure.
Nudili vam bomo:
— 3-odstotni popust proizvajalcev ob nakupu sobnega pohištva,
— do 30 odstotkov popusta proizvajalcev ob nakupu pohištva opuščenih programov,
— prodajo na potrošniški kredit ter
— pri večjih nakupih brezplačno dostavo na dom.
PO ZAKLJUČKU AKCIJSKE PRODAJE BOMO V TEH PROSTORIH NADALJEVALI REDNO PRODAJO POHIŠTVA.
i »t i
Krka je vzela mlado življenje
Zaradi eksplozije plina, ki je v torek ob 10. uri odjeknila v bloku na Kristanovi 2 v Novem mestu (v Kandiji), ni več stanovanja Rade Stankoviča, močno pa je poškodovano tudi sosednje Čcfarinovo stanovanje in blok v celoti. Podoba po razdejanju je bila strašna. Vsa okolica bloka je bila pokrita s steklom in lesenimi deli. Prednje stene obeh stanovanj skorajda ni podoba v notranjosti pa spominja na bombni napad. Vrata je z okviiji vred vrglo iz stene, podrte so. predelne stene, zdrobljene kuhinjske omarice, posoda in drugi inventar pa pomešan med seboj.
Ob eksploziji je bila v stanovanju 16-letna Nataša Stankovič, kije po prvih vesteh dobila le lažje praske inopekline, 25-letniTamar Cefarinpa je v sosednjem stanovanju doživel le lažji šok. „Eksplo-zija me je vrgla s kavča. Stekel sem k oknu in videl polno stekla okoli bloka, šele ko sem zagledal kuhinjo, sem bil prepričan, da se je zgodilo pri nas. Ko sem stopil na hodnik, ki nam je skupen z stanovanjem Stankovičcvih, * sem videl poškodovano Natašo in še večje razdejanje. Stekel sem na
TAMAR CEFARIN: „Viglo NOBENA STVAR NI OSTALA CELA - Podoba v obeh me je s kavča".____________________stanovanjih je bila strašna in je spominjala na bombni napad. ^
Glas mladih ’83 v Črnomlju
Občinska konferenca ZSMS, Črnomelj razpisuje javni natečaj za mladinski festival Glas mladih 83, ki bo 25. junija letos v Črnomlju. Natečaja se lahko udeleže ustvarjalci zabavne glasbe s še nepredvajanimi skladbami, vabljeni so seveda tudi zamejski rojaki in zdomci. Posamezni avtorji se lahko udeleže natečaja le z dvema popevkama. Melodije pošljite v dveh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v dveh izvodih. Za boljšo predstavitev naj avtorji pošljejo tudi „demos“ posnetek. Prijave 1 zahtevanim gradivom pošljite najkasneje do 20. aprila na naslov:	OK	ZSMS Črnomelj,
68340 Črnomelj, s pripisom ,,2ta MF Glas mladih 83".
’
telefon in poklical reševalno postajo in miličnike", je po nesreči povedal Tamar Čefarin.
Kontrolor plina novomeške Novotehne Plinarna s Cikave Alojz Gorenc, ki nadzoruje 5000 porabnikov plina (ti se o skrb lijejo s plinom Novotehne) je povedal: „Stranke me ne marajo v stano-
vanje, češ da je njihova napeljava v redu. Za borih 220 din, kolikor stane pregled, lahko pride nesreča, kakršna je tale." Stankovičeva napeljava je bila pregledana v jeseni lanskega leta, pregled pa veja dve leti. Vzrok, zakaj je prišlo do take škode, bo potrebno poiskati še drugje.
JANEZ PAVLIN
ANA LO
Po štiriurnem iskanju so 9-letno Urško Mastnec iz Podbočja našli mrtvo v Krki -Dekletce omahnilo med nabiranjem pomladanskega cvetja
„Tistega jutra 26. marca 1943, je bil naš vod v predhodnici, naša desetina pa v čelni patroli Marširali smo proti Jelenovem žlebu. Še Upalo prej, pred jutrom, smo prepevali in igrala je harmonika. Proti jutru je pesem ,Kovači smo’potihnila. Tudi harmonike ni bilo več slišati. Bila je popolna tišina,“ se spominja začetka slavne partizanske zmage pred 40 leti borka prve čete prvega bataljona Cankarjeve brigade Ana Lovšin iz Livolda pri Kočevju.
,JVa čelu izvidnice sta bila puško mitraljezec J e nič iz Jugorja in njegov pomočnik. Za njima je šel borec, ki je vzdrževal zvezo med njima in nami. Jaz sem bila v tej patroli oz. izvidnici četrta ali peta. Ko smo prišli izza nekega ovinka, je počilo. Z isto kroglo sta bila ranjena . puškomitraljezec in njegov pomočnik in sta se zgrudila. Komandant Dragan Jevtič, za katerega se ne spomnim,' če je bil med pohodom malo pred menoj ali malo za menoj, je skočil na desno stran in ukazal JVa desno v hrib!’ Še pred bojem, ki se je za tem vnel, sem odpeljala oba ranjenca nazaj v zavetje, saj sem bila tudi bolničarka in politdelegatka. “
„ Vojna in politika sta najbolj umazani zadevi. Ljudem na vsem svetu je potreben mir, kruh, bratstvo, medsebojno razumevanje, sloga. Zato so mi najbolj všeč člo-
vekoljubni politiki in ljudje, kot je Indira Ghandi, kot je bil naš predsednik Tito in tudi naš naj večji pesnik Prešeren, “ meni danes nekdanja borka in politdelegatka Ana Lovšin. Med vojno je bila dvakrat ranjena, je vojaški vojni invalid, dobila je več odlikovanj, med drugim medaljo za hrabrost in red zaslug za narod.
Rojena je bila leta 1925 v Livoldu, kjer je bil rojen tudi narodni heroj Ivan Omerza-Johan, ki je padel prav v Jelenovem žlebu in po katerem ima danes KS Livold ime. Skupaj sta odšla maja 1942 z ostalimi v partizane, v Kočevski odred.
S ponosom se spominja na težka vojna in prva povojna leta, ko je vsega zmanjkovalo, ko po več dni niso okusili hrane, a je bilo življenje zaradi tovarištva, medsebojne pomoči kljub vsemu lepo. Ljudje so imeli malo in še tisto so,si delili. Ni ji všeč, ko si danes nekateri nakupijo pretirane zaloge. Prepričana je tudi, da nam hrane ne bi smelo zmanjkovati, saj imamo dovolj zemlje, le obdelati jo je treba. Neobdelano zemljo, ki je je na Kočevskem dovolj, je treba po njenem dati v najem po nizki ceni ali zastonj. „Še celo med vojno je valovalo po zdaj zapuščenih njivah po kočevski občini rumeno morje pšenice", se trpko spominja Ana Lovšin.
JOŽE PRIMC
0
i
0
0
0
0-
0
0
0
0
0
0
w
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0-
0
0
0
0
0
0
0
Nedolžna otroška igra in nekaj nepazljivosti sta v petek popoldne zakrivili smrt komaj 9-letne Urške Mastncc iz Podbočja 64 pri Kostanjevici. Tragedija je še tolikanj bolj boleča, ker so se vaščani, miličniki in gasilci s toliko vneme in požrtvovalnosti podali v iskanje izginulega dekletca, na koncu pa jih je čakalo
grenkF razočaranje.
Okoli 16. ure so v petek krški miličniki prejeli obvestilo, da je tistega dne nekaj po 12. uri odšla od doma neznanokam komaj 9-letna Urška. Takoj po prejemu tega obvestila se je začela obsežna akcija iskanja dekletca, v katero so se poleg miličnikov in članov krškega
gasilskega društva množično vključili tudi vaščani Preko 60 jih je bito, ki so skupaj z ostalimi preiskovali pedenj za pednjem okolico, vendar vse do ti>de teme o Urški ni bilo nobenega sledu. Takrat pa je okoli 20. ure prispela do vseh žalostna vest, da so dekletce našli mrtvo v Krki, kakih 500 metrov daleč od Podbočja. Kasnejše zbiranje podatkov je pokazalo, da se je Urška s skirojem odpravila od doma do Krke. Tam jo je očitno premamilo cvetoče obrežje in odpravila se je nabirat spomladansko cvetje. Vse pa kaže, da ji je na strmem bregu spodrsnilo in je omahnila v reko, kjer so jo nekaj ur kasneje našli mrtvo. Le nekaj metrov stran so po bregu ležali raztreseni sveže nabrani zvončki
B.B.
Draginja strnila salamarje
Pri Vrtovšku tekmovalo 47 salam in troje klobas
. KdorKou v Sevnici kaj da na svojo moško čast, poroma na dan mučenikov v Vrtovškovo gostilno Pod gradom v Sevnici. Tuje doma ena naših najstarejših pokušin salam.
Lanski zmagovalec Marko Manček, mesar, predvsem pa trgovec iz Planine pri Sevnici ni ničesar prepustil naključju. Prinesel je bil kar -sedem salam! Stroga komisija pod vodstvom izkušenega veterinarskega inšpektorja Borisa Starihe, tokratni član iz občinstva je bil Bojan Kozmus, je namreč naredila izbor med temi salamami Najboljši je prisodila zavidljivih 49,8 točke (od 60 možnih). Drugi je bil Miran Kozmus, tretji pa znani salamarski veteran in večkratni zmagovalec, kmet Franc Krnc z Zajčje gore. Četrta sta bila spet dva Kozmusa — Anton in Andrej; tudi Franci Vrtovšek, ki vodi gostilno po očetovih stopinjah, je pristal med prvo deseterico.
Manček je bil na kraju kar zgovoren o svojem uspehu. Pohvalil se je celo, da se tri najboljše salame še sušijo doma. Prvotno bojazen, da bo letošnja salamiada zaradi draginje
SMRT NA TIRIH
8. marca okoli 18. ure se je na nezavarovanem železniškem prehodu na Selah pri Dobovi zgodila huda prometna nesreča. 39-letni Ivan Miler iz Marofa pri Brežicah se je namreč takrat neprevidno zapeljal z osebnim avtom čez tire, po njih pa je pripeljal iz Zidanega mosta tovorni vlak. Trčenje je bito silovito, vlak z avtomobilom pa se je ustavil šele po 180 metrih. Pri tem je bil voznik Miler takoj mrtev, na avtu pa je bilo kar za 400.000 din škode.
prizadeta, so strnjeno izpodbili „mučeniki“ ne le iz Sevnice, temveč tudi s Kozjanskega, iz Zasavja in Posavja.
A. Ž.
Z VSEMI SIMBOLI - Tradicionalni valjar, kajpak pod muče-niškim praporom z železno trnovo krono, je dolgoletni predsednik sevniških mučenikov Boštanjčan Stane Lipar (na levi) izročil drugič letošnjemu najboljšemu salamaiju Branku Mančku. Ob letu bo boj še hujši, ko bo šlo za tretjič. (Foto: A. Železnik)
V zadnji številki Dolenjskega lista smo v portretu tedna na tej strani Slavka Petana iz Dečnih sel pomotoma predstavili z napačnim priimkom Molan. Tovarišu Petanu in bralcem se opravičujemo ža pomoto.
UREDNIŠTVO
POPRAVEK