StO-YEAR Chicago, qt, pondeljek, 8. februarja (Feb. 8), 1026. STEV.—NUMBER 32 ^ Si fMio pod z oni I jo Dre »rt vi pekepaai v nedelje. < i -t'' H#rning, Pa. — Vhod v pre-' motivnih it. 4 Pittsburgh Ter-mina! Coal kom penije» v katerem gori fte od sadnje srede, je le vedno zaprt. Uradniki drul-be pravijo, da stene ne bodo predrta toliko ¿asa, dokler bo kaj pila* V rovih. Šestnajst mol je ie vfcino pod semljo. Včeraj je bil pogreb dveh rudarjev, katera so takoj prvi dan priaeali mrtva na po vrt je. »to pa Manly leH izvedeti, katere finančne sile podpirajo kru&ni trust. — Wardova fi-unčaa karijera pokazuje, da prejema finančno podporo iz acznanih virov. YL tovarnah na jugu je delavna moč poceni. — V juinih tekstilnih tovarnah ae »^tflB v zadnjem letu zopet 9S0,060,- Poglavar katdilke cerkve v Mehiki je vatel, ki ha^ka . prati uetavi In nakanam. Mežico City, 6. febr. — Teje-da, tajnik za notranje zadeve, je sinoči naznanil, da vlada izroči nadlkofa Jose Moray del Ria sodiiču radi njegovih vstalklh pozivov. Nadlkof Rio, poglavar katnlilke cerkve v Mehiki, je obtalen, da je iajavll dne 4. februarja, da bo cerkev vodila z vsemi silami boj proti ustavt in zakonom, ki ovirajo aktivnoet cerkve in versko svobodo. Tajnik Tejeda pravi v svojem naepanflu, da vlada smatra nad-škofovo izjavo za odprto revolto proti; temeljnim zakonom mehi-Ike republike. Tejeda je dalje dejal, da ima katolilka cerkev Vso avobodo v mejah zakona, meje so pa tam, kjer cerkev nasprotuje razvoju in napredku Zbornica je ustavila odlkodntao Hohenzollemeem aa teplsnje- bo najbrž Imele IJudetVe. Berila, 6. febr. — Nemlka zbornica je včeraj sklenila z ve-liko večino, da vlada ne sme izplačati bivšemu kajzerju in o-stalim članom bivših nemških dinastij odškodnine za njihova premoŽenja, ki so bila zaplenjena v revoluciji leta 1918. Samo Hohenzoilernova famillja zahteva 6283,000,000 v zlatu. Sklep znači, da morajo vse terjatve bivšega cesarja, kraljev in princev čakati Predloga se glasi, če parlament dovoli odškodnino, tedaj moraMada vseeno čakati, da odloči ljudstvo s splošnim glasovanjem. Socialisti in komunisti, lil so izvojevali prvo zmago — z njimi Je glasovalo tudi mnogo demokratov in drugih republikancev — upajo, da bo zadeva povoljno rešena v par-lamentu. Prav gotovo pa zmaga ljudstvo, Če pride zadeva na referendum. To bo prvo ljudsko glasovanje v Nemčiji in vsled tega velike važnosti. Glasovanje namreč odloči, da II je bila revolucija in iz te sladeča republika upravičena ali ne» Jakov. Honolulu. Havej. 6. febr. — Sest ameriških vojakov v tukajšnji vojašnici Je umrlo vsled za-struljeaja s alkoholom. PIK so alkobolično tonlko za laae, katero so kupili od tihotapcev za žgaaje. Vojaške uprava je od-redila stroge preiskavo. Tragedije je naredila močan vtis na vojake. Duaajt 6. febr. — Ceboclova-ški ministrski svet je edradfl, da nemški uradniki v čcfcocfteve» kiji, ki ae znajo češke, ae aeeca-Jo naučiti v enem letu, drugašs nimajo pravice do Javne sJufb* pbosveta JAVM iMWlBiíll CLASH JO NAROUNJt TO^POM** TEDSOftt LASTNINA SLOVKNHKE NARODNE rOPPOENB .. . ■ m - t. mcmjo. N«ki m «M. kar HÉ* *Uk > WT4> Sa. Uwfcb AT«—, dikaji -fHE ENÍTGHTENMÉNT» Or... ét Um Sl^«te «attaaal B~M Saefcty. Own* by Himrfe HattoaajBaaolfc feefcty. Aufwunnr sitocHptlon United Stat*. ChWw) i ^dgwy 1|M*» M**** **** «MPflP» Of THE riPlPE^TEP P«—T i m ■iTil él vaei jotm fe o fa» - -ftfl B»L fLsM*S»ls «.sr. (Dae. ll-fS) J*™ ^Lroiaaao a Um dnevom pot« kU aaro¿BÍM. Ponovit« Jo prav®«M®o KAPITÄLIBTI80 ZIDANE VOUE. Finančna poročila v časnikih govore o véffldh profitih. I Wsst A«s.%is. — Ptfirigem čssu sem zopet prišel do moči, da mi Je mt^oče v Javnosti iz-raziti svoje mnertje. Mesec in pol Je minilo, odkar so mi «¿ravniki obvezali desnico. s khtero _____bil ponesrečen. Ker ssm bil zadet ravno na deenicC sem moral molčati, medtem pa sem pri-pravljal gradivo za čaa obrsču-na. Cital sem rszne napade na S. dirali), bi ne bOo na s Slovencev ostalo pOd kru Htovsko vlado. Citatelji, da je to resnica, kajti ja se je bala, da ao vsi Slovenci 'jubilej?* » Miha Koritar — Bog mu daj divji ket eo bili tedanji ko-18PeČ0 _ je hotel biti paularen. ki so hnjskali ljudstvo. Pa tudi raztrgsne žepe si je ho-! tel malof-akrpati. Ker ima konj* Kje so danes Jugoslovsnski l9ko pamet In je študiral Trunko-unisti? Poznal sem nekaj j vo logiko, je kmalu prišel na sodrugov, ki so pod njih >m izstopili iz stranke, tična stranka je büaf priznana, kaj pa imajo da- solucijo. V prijaznem Jolietu je umrl ubožec. Ime mu je WU> Krumir. Dčtgo let je Krumir Opravljal N. P. i. in njene u strani raznih fanatikov. Stan delo z člani pri jednoti so že vajeni ta- ! ne s huj .nes radi tega, ko so jo razkosa-Larodavno obrt magije; in dol-od li? Ca* Je, da pričnete pošteno ^ let ^ bolehal. Ko ga je konč- __f I J^l. — * n* 1111 ■■ n al ii naii i U1UW w skartjo nekega "Korla Novaka", "soeialpetrijotski" S. N. P. J. pa j0 po^u. Kajti bila je suknja po kateri človek dobi vtis, da se ne gre in ne gre. Mogoče bo ven; bne vr8te: trije 8vetli gUm hujskač vsiljuje za gospodarja dar šlo pri prihodnji konvenc Ji, bi kot tolarji spredaj fn dvj pri blagajni 8. N. P. J., ker pa si misli. Zato se tudi pripravlja' ni mogel storiti dovolj VtMvs, se s čmenjem bi kot tolárji spredaj in dva pripravlja kukluksklanskoljokrižana gum-uredntka in drugtfi bi j^t dve vuzamski pogačici za- jrumai »u mtrn uu»«««.» - —r.. —'— Miha Koritar c odkraja. Ce imajo že taki pravi- nikov, kateriminiše nihče doka-L-j. povabn je Vfte Mlhce in co, ki niso niti člani naše jedno-zal kake nepoštenosti. Mihčevke na surr bo torej tudi meni kot «Delevika » » . » i Mihčevke na surprise party. Ob-Slovenua je šla|lek€i je mafirjöno suknjo in re- Bflnilo je Novo l«to In počaši so pričeli veliki dnevniki in finančni čaunlki prinašati finančna poročila velikih kornoracij. Bolj ko se je mcsec januar bližal koncu to- m mogai nroro auvuu v^v«, ^ ,B v—»»i na icorave vuzamsKi pogacici ¡6»- WV/> «farvili^išfl so bila taka poročila. In kaj govor« ta po- sedsj jezi nad našim glavnim od- odbornikov Ampak fant je še daj Kdor (je videl suknjo, je ve-« . rt ^ ,Ako borom, češ, da so "socialpatrio- mlad, zato dela račune brez krč- del ^ vidi očanca Kruitlirja ročfla? Da je bilo leto 1926 uspelno za kapitaltete. Ako ^ ki'iramjo premo6. s takimi tnarja. Tudi si daja jako slabo sukhjo! _ . niso korporadje zadovoljne s t#mi dobički, tedaj Je to do- pri(mkI i0 obkladati kar | spričevalo z napadanjem urad-| Mihft Koritar obhaja svoj ju_ kaz, da žele tako visoke profile, kot »o jih imele ob voj- nem času. Ako se ta želja analizira, kako bi se dala ures- nlčiti, tedaj se pride do zaključka: Blagovna produkcija _____ ___ _ ---„ ...,keI. ..roznate gUKnjo; rOTnB. tribucija sta veliko manjši, kot Rta bili ob vojnem ^glodam". Posebno inlkm pri naročnikov. Bivši njen urednik te»'poznate zdaj mene? Pozna-času. In da se doaežejo teko visoki dobički kot v vojnem tem veselje spraviti se na «lav- Je raa!0Čaran nad takim početjem te j Vedite guknja je daneg »ta-času, žele gotovi privatni biznftki interesi, da se delavci nega predsednike naše jadnoteJ— 1 .... „ ie bolj intenzivno izkoriščajo z dolgotrajnim delavnikom in nižjimi mezdami, poleg tega se pa ttavijijo še dene navzgor. Na drug način je sploh nemogoče povišati dobičkov, ako se ne povišate Magdvna produkcija in dhtribu-clja na tisto stopnico, na kakerini sta bili v vojnem času. Z drugimi besedami se da ta* nezadovoljnost z dose- -------- ----- ------- ------------ ----- «enimi dobički tudi označiti na tale način. Želja privat- je M» ^fh^Ki: ^r^^mrt^d^ nih interesov in privflegijev je tako velika pri nagroma- Povedal Je v svojih sa^ člsn-| s, popolnoma mrtva za državo «v, ««j «v «v.»* * --— f . lenei je magično sumijo m ru- .............. . u i članu dovoljeno, da še Jaz malo odtod, ker nima več pristašev m L j. «Poznate to suknjo? Pozna- in distribucija sta veliko manjši, kot sta bili ob vojnem .^oAm". Posebno imam pri naročnikov. Bivši njen uredH^* - - - • ------- ■■ ..............tem veselje spraviti Be na «lav- je razočaran nad takim početj _ __ iga predsednike naše jednote. haetnih tovarišev. r'avno 36 let Ker je suknja 2e odkar je pater Kazhblr pri- Carli sfcer piše v neki izdaji I moja ^ jaz sem v suknji, sem bumal v Chksago se spodtiOa nad d. S., da je bilo uradniško me- tudi jMf Miha koritar, star $5 našo jednoto ln socialisti. Toda gto ponudeno Franku, ^ako gre let< Poljubite suknjo vsak en-do zadnjega čas* ni bilo opaziti urejevat list v Chicago, a Frank krat> a ti Barbara izpod Koša aža^., ^ 1 poUubRfikrat!" 8. FEBRUARJA. Uov ali podobnih ropotij. CiUte. IJi in čiUteljice torej želimo, de nam pojasniš, kaj bi rad, pred. no kdo zvali kakšno kolibo m tvojo mizo.- — Kanal ja iz (Bora pojaanil. Rad bi nanj. I reč vedel, če je med prijatelji kolon« kaj talentov za risanje rarikatur ali kartunov kot jih lahko vidite v angleških listih > kaj za skušnjo. Ako be kaj odziva, bomo imeli v koloni contest srn najboljšo karikaturo. Vse slike morajo biti izvirne- in dostojne. KdO bo prti? v T. B.) m Ji Pertinentno vprašanje. Zakaj je kralj Evharistov i| bral Chicago Irongre»? aato, ker je v katoliškem či-kaškem mestu najmanj ropov, umorov in drqpyjumparij m (Durkina srečno obesimo pred kongresom.) Delavske razmere v Mfcntahi| Novica iz Kleinat V našem mestu Dead Men Cooly smo za-l čeli delati "highway road" dol fektorije za riOtijo ali "belo mu. lo'\ Prvi dan n4s je bilo ljudi od vseh vetrov. Gorenjci smo bili zaposleni s težkim delom, Hrvati so bili polirji, Litvini pa inženirji. Tako je odloČila naša mis-sus od fektorije in njen polovi-čar je bil'zadovoljen, toda drugi dan nas je odslovila. Veš, 2ar-komet, ona je tudi malo kapitalističnega mišljenja.—Carli Ro-gan. ♦ • ♦ Kakor st vzame. _ G. Trunk se zgraža nad bese- nobenega odgovora od strani na- Novak trdi, da mu mesto ni bilo šega predsednika. Jaz sem že nikdar ponudeno. Kje je torej mislil, da posnema mr. Kuliča v resnica? D. S. izgublja na ogla-molčanju. Nit potrpežljivosti ee gih. Društvo "Sloga" bo odvzelo dami "lopovsko-hinavska svo-jat" v Proletarcu. Pravi, da to1 kis; Wisconsin. Ampak D. S. mora devanju bogastev, da skušajo k nakopičenim milijonom nazpwAniki'so kar nagromaditl nove milijone. , meni se je kar išttlo Poročilo U. S. Steel korporacije pripoveduje, da je sem bil popolnoma zadovoljen, korporacija imela zadnje tri mesece leta 1926 $42,280,465 ^voS. ^ P lm^ dobička. Celoletni dobiček jeklarskega trusta pa znafia ^^^J^i ^šii do moči! da 1166,188,090. Ako se od&tctejo leta od let M6 do 1913, kontrolirajo blagajno Jednote. tedaj se lahko prepričamo, ako čitamo finančna poročila Cianetvo kakor tudi odbornijri bi prejftnjih let, da so jeklarski trustovci imeli suno dvakrat ^ ffim večji dobiček, kot v letu 1926. ; |JSem. 2al pačiTse v vsaki Trust je izdal delnic za $608,000,000. Dobiček od te v«*ji organlzaciJUpa najdbo Vsekakor ¿e marašposlopij, ko- rfavnice znala v odstotkih $1^88%. Ampak ta glavnica tako napredna, dobijo ljudje, ki »a. Cital sem njeno odhodnico po l ^I^tii Zan barski tr^tovci vložiliTes v Gotovini ** "vajalcem. Taki bodo tu- nekem neumorneii|i zago^.orniku Ltya> vidl 8e mi potrebno v tem ne )>omem, da so jekiarsKi truatovci viozm res v gotovnu „ . nft8 raso£aran{> (ja ne bo|iw$6,000,00d več kot v letu gietovanskem parlimentu do-1 učil delavce. Zato pa si Csrli za------ daairavno je imela sa $30,000,000 manj blagovnega bre«»"J^"*0; Kjre^"a nX' pre&CZr1 Pfometa kot v prejlnjem letu., In kaj to pomeni? Da so ^Z«**™ v^ Uj" !To * «nikf PraVil tbffi J.t____.1 I^A.. f ntlK ____- _ 11 «..m] ^ . Imm. M . . ■• I A____1.1__,11 ____ I M M «fc • ___a *-' - K.____ . 1 I ... delavci v letu 1926 prejeli manj mezde in koozumenti so preplačali produkte. ■ •<> Poročilo pravi, da je bilo Mplačano na delnico le $6.80 dividende. Kako se je to sgodiloî Do ae to razume, je treba pogledati finančna poro* čila Ia prejšnjih let Tako je n. pr. ta korporacija za leto 1917 proglasila 200-odatotno dividende v delnicah, da prikrije ogromne dobičke, ki jih je imela v vojnem času. Leta 1916 je znalal dobiček 146 odstotkov od glavnice. Triletni dobiček od 1916-1918 je znesel trikrat toliko kot glav-nioa.- Ako se dobiček leta 1925 računi le po originalni glavnici, tedaj ta dobiček znese po šestnajst od «to. In kaj so razdelili jeklarski delavci koncem leta 19» med seboj T 2ulje, trpljenje, revščino, skrbi, pomanjkanje Itd. Postali ao ga eno leto starejši, njih ilvljenska sila je pa veliko bolj izčrpana, kot je bila pred enim letom. Taka je plačilo aa one, ki so s avojlm delom ustvarili te ogromne profite. delali provokaftorji, ki so si ns- UVinil piUVUKAVUljlt HI W D t II»- 8. N. P. J. nsm Jamči svobod- meti, kaj Je vzrok, da so néka-deli plašč komunizma, a eo a svo- no politično, etično, fllozofičnd teri toliko neprevidni, da ee dajo Jimi dejanji pokazali, da niso nič prepričanje, toda nikjer ne vidi- speljsvsti kot na primer v Flo-drugega kot protidclavald pod- mo v pravilih, da bi imeli sdrAž-Irido, Teksas, Missouri in ksm še kupljene! ali pa sasiepijenci. barji s kakoršnimkoli imenom vae drugam v pustinje v nadi, da Rasbijall so socialistične shode prsvico ruvsti proti 8. N. P. J. I s tistim mslim denarjem, ki so In dejansko napadali prave de- in njenim uradnikom. KakoršnaIga prihranili, bodo v tistih sa-lavske voditelje meeto da bi eo- pravila je sprejela konvencija & puščenih krajih, kjer ni nobenih delovali s «s priznano delavsko N. P. J., po takih se moramo obrti in industrij, imeli obsts-socialistično stranko, ki je ime-1 ravnati do prihodnje konvencije, nek. Seveda so krivi tudi oni, ki la dobre In iakušene zastopnike. ¡ In kakoršne uradnike eo izvolili jih do kaj takega pripravijo. Toda "komunisti" so divjali, ns- naši zastopniki ns konvenciji, Fakt Je, ds njim je bilo ljubše, pnj, izzivali so in rszbljsll vse. teke moramo spoštovati, če ho- ae podajati se v kraje, ki so ne-kar je imelo delavstvo zgfajene- Ičetoo po začrtani poti naprej.— gotovi. Zato tudi ne najdete, da ga ter jim je prišlo pod roke. Jbše Radelj. — '----" " ' Raskol so širili toliko časa» da so lote ve tudi v resnici nah, ki so si zidali domo-l takih maj-obstanek. A bi oni tam investirali, ki vas na» poglejmo dom, katerega si Je kdo postavil in vse prihranke svojegs ŽiVlienja v njega vtak-nil. Vse Je šlo. Mejna je zaprta, nikjer naokrog ni dela. Tako je človek ob vse, ksr si je v letih pristradal. Induetrijalno mesto pa kot je na primer Chicago, Je vse kaj dtufcega. Tu so vsake vrste industrije. Ako človek izgubi eno delo, si je v stanu poiskati drugo. Posebne prilike, katere se ps obetajo mladini, sploh ne bom omenjal. Kakor vsakemu znano, Chicago šteje danes nad tri milijone duš, meri 200 štirjaških milj in m ceni nje vrednoet nad 3 biljone 255 miljonov dolarjev. Od leta 1920 je narasla v vrednosti xs 255 miljonov, od lete 1910 ps u $1,298,128,760. lfcvoljenje » nove stavbe je bilo izdano mine-lo leto za 367 miljonov. Chicago Je največja svetovna centrals xs les, žito, meso, poljedelsko o-rodje, telefon, obleko itd., toraj prostor, ki je po mojem mnenju bolj priporočljiv kot ps one vrste kraji. Ponoviti še hočem, kar je bilo že svoj čas v Prosveti poročeno, oni, kateri eo pri volji investira- govarjajo, našli jih ¿a boste le' i« M**> f» t Jim podlegli neketeri socialistih-1 Chicago, m. — Minilo je šeltam, kjer je obljudeno, kjer so zadnjič j Industrije in kjer je gotov obstanek. Zaradi tega bi tudi jaz želel nI poslanci, se jim pridružili in pustili Etbina Kristana ossmlje-1 ogtasil noga. precej časa, kar sem Vedno za*lf>doval ■ ■ .gibanje in delo v vefh ozirih. ___ _ _ ____ Povejmo zdaj. kaj so bili o-¡Nehote me je poeilil smeh, ker I poklicati v spomin In da'v vaših spehi? Doaegti eo, ds je bila eo-j videlo se mi je ravno tako kot mogoče prihodnjih korakih pre-" Hn "i! " cialdomokratična stranka poni- k^! bi bil koštrnn. ki je mislU s udarite. Za primer bom vsel C harlie Schwab je zadovoljen. On je prežet z opti-iiana indomalega uničena. Delav- svojo divjo peraetjo, da je ni ei- Chicago. Najvažnejše, prej kot mizmom. On napoveduje, da bo letoa induatrija ie bolj Stvo je isgubllo svoje itak nešte-1 le. ki M M ustavila njegovi trdi nas kdo namerava kaj pričeti, je. cvetela, kot lani. 8chwab ve, zakaj teko govori. Procvi- viln- ------- " " * "— -----------1" tanje industrije pqjneni zanj in njegove kapitalistične to- [J^T^ varile letoa še večje proflte. Schwab as veaeli, ker ae de- '«Carli Novak" napada Krista-1 Ha ha I * lavci le niso prebudili tako dale*, da bi pofcasiH na volil- na kot isdajalca. To vrši samo Naj sedostuje toliko v tem o.|mestno kaj kopiti In si postaviti ni dan Z f«ailnini listkom, da zahtevajo v gospodarstvu Mto ^ pozornoet od žiru, de se jlni vsi prav is sree dom. ali kar je še koga volja. ______——r. - a«vm.mw__-J ^ji -t__. pravih Isdajalsiv. flmele trdhn.Inssmeiemo. Daaaa ms m na.! im.m akušnje. Odpirali ao ^ —----------------l — — — —— *• "j" b«" m» umm n«mri a \ h naj (Ji iv.cn, jr, e zaatopnike v parlamentu, boči. Ko je le betal, je onemogel, da ee prvo prepriča o proatoru. lični koniuniaU ao bili pome- Revno to ee godi onim, ki ee ža- kamor bo vložil svoj denar, dali Z t?rnl taJ4*i ob skalo S. N. P. i. Ima absolutne sssigurano bodoš- ■•rh Novak" napada Krlsta-|Ha hal I . |noat. V takem kraju šele je u- u» whvybju > KuvjKKiaraivu----r—. . — ..... "" ^ r«*» »* kapitalistični tovariši izredno dobre volje. [sti sodelovali (zadnji so le ras-lvoljoajcfa urednStva te čl«-, vo mejne, obetali eo ves najboljše, de je vss drvelo naprsj. Ko- ken mestu in okoliši, kjer bo gotov obstanek in zraven pe m še pridobi na nanOčajočih aah. Tudi so slučaji, pri ksterih je še posebna ersča. Takih in » nekih priHlt je tekaj mnogo. 8 tem ni moj namen vsak, U si nabavi loto sM stavb»-šče, bo obogatel. Tudi tu Je ¡ro. ba biti jako previden» Ako «a pojasnila, as» drage w pripravljen uatreči in podeti na ____A. - t.1 J XV »vei4», ki jut niti. Sa bol jll dočneet ^^B^aai SW DL VE T A Philadelphia, Pa. — "Ameriška poslopja postajajo boljin-bolj jazzovita kakor ameriška godba. Krnela it*>mo imeli po naših meat i h vljolttaete banke, lolte maatne hiša, selena gledališča in šaraett esrkve." Tako je rekel v petek Wn|iam Downle na konvenciji Mednarodne ave- mojstrov v Philadelphljt, K «k solit ika pokazuje, zakaj ao I »«iBOgovniki v Ohiju zaprti. Z Poteza je bila izigrana pr* d linijskim premogovnikom. I Washington, D. C. — Ko se K u pričela debata zaradi prof i-I brstva s premogom, je senator I gkipstead iz Minnejote, pokalni kako protidelavske sile vpli-I vaj0 ns vlado. : Senatorja Willis iz države 0-I ^j0 in Reed iz države Pennsylva-IbU, sta se pritožila, da je med-[šrisvna trgovska komisija do-I volila izredno nizka vozne cene I d prevažanje premoga po že-[ letnicah iz držav West Virginia I Id Kentucky. Shipstead je vpra-[ bi Williss, če v državi Ohio I premogovniki zaprti, ker se ce-I ne za prevažanje znižale nepravično v prid konkurentom, ki («bratujejo neunijske premokov- r^Da, zaradi tega,", je odgovo- frt Willis. I "Ta majhna rzaprava je zelo iiadučljiva," je rekel Shipstead; I "Premogovna komisija j^ izja-I vila v svojem poročilu, da ima [aoč, ki določa vozne cene, pre-I sej stika s produkcijo premoga. Vipičo tega fakta, da je bilo slfr-I hti pritožbe od časa do do Ča-k ds je meddržavna trgovska komisija delala razliko med premogovniki, v katerih delajo or-Ifanizirani delavci, z znižanjem [mnih cen za premog lz neunij-ikih premogovnikov, in vzpričo [ tega, kar se je zgodilo danes po-[ poldne tukaj, tedaj se vidi jas-UD, da se je zlorabila moč vlade [a znižanje voznih cen neunij-¿im teritorijem z namenom, da k uničijo delavske unije v krajih, v katerih je delavstvo organizirano v premogovniški indu-briji. To pojaanjuje tudi senatorju iz države Ohio, zakaj ne [delajo v umikih premogovnikih skozi vso zimo v državi Ohio. L Reed ni nikdar zagovarjal de-[jrrcev, ampak ima skrbi zaradi potoiaja na premogovem polju, |er bodo v jeseni vplitve, pa je nkel: V pensilvanskih premo-lovnikih plačujejo rudarjem nezdo ali pa približno lestvico. Oni plačujejo življensko mezdo, uto morajo trpeti zaradi teh novih premogovlh polj, na katerih plačujejo nižjo mezdo. Kljub temu je pa njim meddržavna komisija povišala voz-nino in tako povzročila, da ne »rejo obratovati svojih pre-»Ofovnikov.' "Konec sveta" od goden. Bldwin, L. I. — "Prerok" Robert Reldt, ki je letos zopet napovedoval konec sveta 6. febru-arja. zdaj pravi, da ae je zmotil. Ampak konec pride zagotovo 14. septembra, ja dodal "prerok". • Vera Crus, «, febr, — Dva generala sta bila včeraj ustreljena v Jalapi. ho jima je bilo deka-aano, da ata bila v iveai a zaroto j »roti Oalleeovi vladi, katera je bik odkrita pred nehaj dnevi v San Antonio, Tex. Rim, 6. febr. — Grof Casa-granda, iUlljanskl avljattk, ki je hotel slediti Spancu Francu s poletom v Južno Ameriko, je prišel v Maroko ln tam je moral obstati na tleh vsled polomljenega motorja. Letalo in letalec se vračata domov s parnlkom. NAZNANILO! Nafta naročnike, člane in nečlana bo obiskal naš potovalni saatopnik FRANK LUKANClC is Penowa, Pa., v državi Penn-sytvaniji, W. Virginljl ln delomu v državi Ohlo. Pooblaščen je po-birati naročnino, oglase, prodajati knjige Književne Matice B. N. P. J. in vse stvari, ki ie tičejo Usta Prosveta. Članom In rojakom priporočamo, da m« gredo na roke in mu poni agnjopri agitaciji aa razširjenje Hita Prosve-m Brat AKten Jankovič bo obiskal naročnike in rojaks v državi Ohlo in deloma v drtevi Pa., sakar ga lato tako priporočamo rojakom, da sa naroča na list Proevele ia poravnalo svojo naročnino aa liot Prosveta in si naroča knjigo od njega. Nadaljs o-posarjamo nafte naročnika, ka- sto ponovijo prt svojih društvenih tajnikih «II drugih naših aa-«topnikih. Ali naj poftljajo na-ravnost llatn Prosveta. — Filip Godi na, upravitelj. ki jih isdaja S. K. P. J., aa dobe na predaj prt vssh naših društvenih tajnikih in saatopniklh za Ust "ProeveU". V zalogi jih Imajo tudi: Prank Perko, Sll First Ave., Milwaukee, Wla. 4nten Jsnkevieh, 117! Nerwrad Rd., Cleveland, Okla. Prank LuksnčiČ, BOf SIK, Penoara, Pa. (*dvik Mmivešek, #17 B. 70th §U Cleveland, Okla. V. J. Kenlch, 1708B Wanda Ara. B„ Detroit, Mick. Frank Kina, Box MH. Cklakoha, Mlnn. Anten Demskar, itt Woodlawa Ave., Wont Akta, Wla. L. Mlloetnlk, IStl B. lOtk Ht., Hheboygan, Wla. All pa pišite panje nmnraisl aa apravkkve lisla SO NAPRAVILI V FL0R1I k SAMSULA FARMAH • Trlj« pridelki v •n*m let« PRIDELEK ZNAŠA $1,000 NA AKER DOBIČKA tatrlška zgofcviM ? Ubriarji 'IL : 11. februarja 1847. — Thomai Alva Edison, slavni Iznajditelj in elektrjčni čarovnik, je bil dne 11. februarja 1847 rojen v Milanu v driavi Oblo. Kot deček je bU mznaialec časopisov, »kasneje je poetal telegrafist. Zanimal ae je toliko za U avoj novi poklic, da je kmalu postal znan kot najhitrejši telegrafist družbe Weetern Union. L. 1869 je dobil maeto superintendenU pri Gold and Stock Telegraph Co. Tu je napravil razne izume, Id jb je družba kupila od njega za 140.000. 8 to glavnico je usta-novil električno delavnico v West Orangu, N. J., ki je kasneje postala po vsem svetu ravno toliko alavna kot njen lastnik. V tej delavnici je on izvedel veČino avojih eksperimentov. Njegove iznajdbe so preštevilne, da bi jih tu vse našteli. Zagotovil ai je več tisoč patentov tukaj in v inozemstvu; njegovim iznaj-dbem se čez miljon ljudi v Združenih državah ima zahvaliti za avoj zaslužek. Naj tu navedemo le malo izmed njin: izumil je mi meograf, izboljšal pisalni stroj iznašel fonograf ali gramofon, audofon za gluhoat, podmorsko torpedo itd. Morda največja izmed njegovih iznajdb pa je električna žarnica, nadalje njegov kinetoskop, iz katerega se je razvil moderni kinematograf, ki ima za podlago Edisonove patente. Ni ga imena izmed modernih iznajditeljev, ki bi bilo bolj proslavljeno po vsem svetu kot ime Edisona. 11. februarja 1785. — Rojstni dan Daniela Boone. Izmed vseh, ki so pomagali raziskati obširno ozemlje Združenih držav in pripraviti pot za civilizacijo, ni bilo bolj drznega in simpatičnega človeka nego Danici Boone, raz-iekovatalj Kentuckyja. Boone se je rodil dne 11. februarja 1786 nedaleč od Readinga, Pa., v naselbini ob tedanji meji clvlliza- šča. Daniel Boone'je sploh trpel na kronični mrinji proti vsem pravniškim formalltetam In njegovo zanemarjanje potrebnih pravnih korakov pri nakupu zemljišč ga je več kot enkrat cije, stalno izpostavljeni napadam Indijancev. Imel Je malo izobrazbe, ali kar mu je primanjkovalo na knjižni učenosti, Je na-domestoval s dovršenem znanjem lovstva, ki mu Je bfl straetno u-dan. V starosti 1« let se Je s svojim očetom prasnil v Severno Carolino, naselil se na farmo in oženil. Ali življenja civilizacije ni bilo po godu velikemu lovcu in ob prvi priliki je odšel. 1761 ef je pridružil akupinl raziakovateljev in lovcev in prodrl z njimi do zapadnib pokrajin. Od tedaj je vse njegovo življenje bilo nepretrgana niz lovov, raziskovanj in borb z Indijanci. Skupaj z svojim bratom je eks-ploriral velik del Kentuckyja, kjer se je kasneje tudi naselil s zvojo družino. Ko je izbruhnila ameriška revolucija in so Angleži šuntall Indijance proti naseljencem, je bilo Danieltt Boone -- ---- ..t*, .. usojeno, da brani svojo domovi^ P^1; za vsak spol, in posebej je moral poseči v da lavlečf ime nasprotnegsspo-la. Tako je vsak mladenič dobival kako deklico za svojo "vs- lentino" in moral je dvoriti njej . JP "Hvnerion" nea- spravilo ¿1 nič. Ko Je «ubil vsej« dobo enega leta. SU^ nava- ^u je Hy^rion ^ v Kentuckyju, se je preselil da- £ je tudi obstojala med ^i ^ J ^ 11 Ije proti zapadu v pokrajino, ki Rimljani. Dandanšanje ^alen- nemSkin oonw*ov. . .T* VtinSfio Aopisnice, V *] :> ^ tf/^ Da Be Vsled eksplozije podmorske»vovodnice. je deček izpovedal: "Proalm goapod. jaa bi bil že imel priti na vrsto prvi za tisto gospo, ki je ukradla svilen dežnik T" Tudi iz svojih detinsklh let ae spominjam, ko so naa vodili v cerkev k apovedi, kako sem sllžal spovednika s grozo ponavljati za mladim *spp-vedancem: "Onemintrideeotkrat a! to storil!" Takrat amojto malo vedeli o spovednem pečatu, zato je dntiCni deček nomalo pretrpel radi šale. ki smo jo zbijali na njegov oaomlntridesctkratn! Pokora ae običajno sestoji iz molitev. Telesna pokom je danea rasen v nekaterih okrožjih Španijo in Italije nepoznana. (V Italiji in Španiji pa Je še danes najti dekle, ki kleči sredi kapele z napisano aedmo božjo zapovedjo na hrbtu.) Tudi dolge molitve v pokom so že odpravili po Amrriki In Angliji, dočim ae na Irakom še najdejo med kmeti spokorniki. ki marajo skoai cele mesece dnevno ponavljati me pokore.# Kmalu aem uvldel. da Je----- pomembno nalagati ljudem dolgo pokoro, ker če Je nleo le akrčili. ao pa a tako hitrico premolili in v toki Jeai nad veliko pokoro. da^Je bilo amešno. Običajno je. da ljudje Moj po apovedi preklela v cerkvi in odmoli>o pokoro. Pri tem ea tudi najdejo ljudje, ki vernike opazujejo, koliko čaaa BMlijo pokoro po apovedi in na podlagi te dolšlne sklepajo, kakšni ao morali biti grehi io koliko jih je bilo. Navadno nisem ni ljicam pozdravne dopisnice, t* «vn« - gi0Vstva je kot prevajatelja kozvane "valentinea". Ta ameri-Kube. in prenašalca starokrajske kul- ška navada, ki izvira z Angle- poslal tureia romantike. Vzlicdejstvu, škega, sega nazaj v kot Poe,,Emeriion In čase. Ljudje so zdavnaj verjeU, ^J^^.^.^Jzt HavrSome ga nadkrUjujej^gie-da tega dne, ob sv. Valentinu, se 4ab vojnooriginalnosti in umetniške ptice začnejo pariti. NaJ*edv*; *»Maitaa bil ^ čeru Iv. Valentina ao ^'zbirali |na mirovna ^g(xlba razvoj ameriške literature večji tere se je Španska odpovedala . j„n„._a v T " 1 Jjulvladl-nad Kubo in od-' oekoga drugega. - M® _ On otok Porto Rico Združenim državam, kakor tudl.Fflipin-1 ^ ^ pJSL pisat abe otoke, dočim a6 Združene dr- |a ¿itat anrfeiko? Naroči al "Slo-lave v poravnavo plačale Span- venako-anglalko slovnico", kate-ski dvajset m}ljenov dolarjev. t^^SSSTlii Ca m prodiJ mladi ljudje obeh spdlo^, napi aall imena fantov in deklic na listkih, ki so se postavil! v po- koli več naložil kakor po pet ali šest očeOašev. Nekoč aem staremu duhovniku naložil štiri če-ščenasmarije. Bil je malo naglušen In neverjetno in akoraj uporno me jo gledal ter vprašal jezno: "Kaj štirideset češčenasmarlj?" Kratka pokora pa ni bilo edino izognjenje našim teologičnim zakonom, katero sem ai dovolil, temveč sem tudi kmalu opustil vsako izpraševanje v kakih ne posebno lepih predmetih. Ko jc spovcdanec končal svojo obtožbo, sem enostavno vprašal, če se grehi tako težki, da Je treba daljnega izpraševanja (kajti Če niso bili resni, nI bilo treba dalje izpraševati).; Vee-lcakor me Je neprijetno dlrnilo, ko je kaka klepetava ženica, hotela na dolgo razkladati avoje male grehe in sem se moral podati v dolg razgovor. Privedlo me je tako deleč, da nazadnje nisem že prav nič več izprašava!, temveč ao iz-povedanci svobodno povedali, kar ao mislili, da je potrebno. Cerkev posebno pri smrtnih grehih ukazuje, da mora duhovnik izpraševati, zato še malo ne dvomim, da bodo moji kolege videli, da sem storil "greh," ko nisem hotel Izpraševati podrobnosti o grehih. Sploh je bila apoved zame veliko breme, zato sem se spovedova-nju odtegnil kakor aem le mogel. Temu aem se zlasti odtegnil z enoletnim študiranjem na univerzi v Louvalnu. Prišlo jo leto, ko so bile vse študije pri naš brez vaakega sestava ip nobenih dijakov filozofije nisem imel. Veselo sem 22. febnmrja 1782. — Rojstni dan Georga i Washingtons. (Washingtons Blrthday je naroden praznik in prinesemo ob |tej priliki poseben članek.) 22. februarja 1819. — Tega j dne je vsa Florida prišla potom nakupa v last Združenih držav. Od svojega odkritja 1. 1513 je I bila Florida zaporedno pod Špansko In Britanijo, L. 1810 je bila zapadna Florida anektifa-na k Združenim državam, češ da je tvorila del Louisiana ozemlja, I ki so ga Združene, države ku pile od Francoske. $panska je I tedaj držala le vzhodni del Floride, ki pa je bil le male koristi I za njo. Predsednik John Quin-cy Adams se je pogajal s špan-|sko za poravnavo vseh sporov In dne 22. februarja je bila pod pisana pogodba, a katero je Španska odstopila vzhodno Florido Združenim državam za pri bližno pet mlljpnov dolarjev ed» | škodni ne. 28. februšrja 1847. — Bitka I Književna matica S. N. P. I. DA SKUHAŠ DOBRO P VO, PlSlPONASEl PRODUKTE. J Imamo v salogi alad, hmelj, lUdh In vm droge potrebščin«. Poaku in a« prepričajte, da je doma pri a kuhani redno le najboljti in aaji Groeerijam, aladlčlčarjem in t p» dftjahit itlfenlna primeren y poat pri večjih naročilih. Pilita informacijah na: FRANK OGLAR, 6401 Supertor Avomia, CleveUnd, 'm* ' O ■rlliaM-ila MBMAUAIA" Aginrajn za rrotvoio torej aprejel vabilo k študijam orijenUlaklh je- L,,, ¿ucna ^ Meh, zlkov v Louvalnu. VII. POGLAVJE. Leto v Loavninu. Univerza v Louvalnu je glavna rimsko-ka-tollška univerza na aeveru Evrope. Po imenu je ta univerza aredišče višje katoliške izobrazbe za vse severne države, kakor do zadnjih časov tudi za Združene države. Vaekakor pa je ta univerza malo več kakor navadna inštltocija enega naroda. Patrijotičnl Nemci Imajo rajši •vejo krepko, ampak manj čaatlto univerzo v Inomostu. Američani In Angleži so sploh jako redko zahajali v univerzo, a če so bili že leljni za pridobitev višjega znanja v katoliških doktrinah, ao ae zatekli v Rim. Zdaj Ima tudi Amerika katoliško unlveno v Waahtngtonu. Vaekakor pa bodo tudi v bodoče Angleži rajši hodi- kanske vojne. Ta vojna je nastala zato, ker so Združene države 1. 1837 priznale neodvisnost Texasa, 1845 so anektirale to obširno pokrajino in proglasile, da ozemlje med rekama Nueces in Rlo Grande spada k Tezasu. Mehiks je odločno odklonila to zahtevo in, ko je general Zachary Tayk>r na pove-| Ue predsednika Polka prodrl v sporno ozemlje, je Mehika srna-tnda ta čin kot invazijo v svoje ofcorffljfe in zato kot sovražen čin. Dhe 23. aprila 1846 je bilo krdelo Amerikancev napadeno od mehlkanskih vojakov, na kar je kongree dne 18. maja 1848 na- prehlada kakor hitro mogoče i** ''"^'i.,'V 'v■•>'•' •' »V Obolelo grlo vsled prehlada zahteva takojšnjo od pomoč. Izognite se mnogim resnim boleznim, ako uporabite takoj prijetno antiseptično sredstvo SEVERA^ ANTISEPSOL je vredna antiseptična raztoplina za grglanje grla. Pomaga prirodi ublažiti upaljene membrane v grlu in povrne orjpne k normalnosti. Prodajajo vsi lekarji. Cena 50c in 35c. PRECUDNA ZDRAVILA ZOPER PRJBHLAD Bf*ova'o Gflp TaMili. IUMJ in pr»hl*d lahko po- •UvlU ■ tkv.tovimt Tableti in gripo. —" dobro «Jttti m vok n«4in. UaiUI uptlim« mMbnnr in ustavi napad* kalija »a* ramo, — Oaaa Ik i» Ma. ■opor p roh L Cada 80a. Nad 500C lekarnarjev jih prodaja. V. Bavara Ca. Co4af RapW.. U II po katoliško vikjo izobrazbo v romanske de- povedal vojno. Po dveh odloč- Šele Španijo in Italijo. Vendar ae belgtjaka univerza v Iiouvalnu ponaša z različnostjo narod-noetl med avojlml 1600 dijaki. Dolga borba med klerlkalizmom in liberalizmom v Belgiji Je učinkovala, da ae je univerza v Louvalnu ločila kot izključno katoliška univerza. Klerikalna stranka se je sama prizadevala. da abere vse noči v tej šoli ter ohrani svojo ortodoksnoet kakor tudi izključi s šola vsa liberalna stremljenja, kakoršna ao na primer prihajala v Bruslju in Ghentu. Univerzltetifc kontrola Je Izključno katoliška, rektor in njegov pobočnik sta oba vieoka cerkvena do*toj*n etvenlka In vsaka ortodoksna družina, ki hoče svojemu sinu dati staroveško izobrazbo, pošlje sina v Ijouvsln. ______ (Dalja prMajtt.) . * T nih zmagah nad Mehikanci ao Amerlkanci pod generalom Tay lorjem porazili 20,000 Mehikancev pri Buena Viatl. Ta zmaga ja dcjanakl zaključila voji»» v severnem Tezesu in omogočila ameriške zmage na jugu. Mir je tilt sklenjen v februarju i. 1848. 27. februarja 1907. — Rojst-dan peanika Henry Wad» Longfollovra. Njega ama-o za najbolj odličnega in po-pularnega ameriškega peanika. Rodil ae je v Portlandu, Maine. Po študijah v Boudoin Coll^e «o mu ponudili prvo etolico modernih jezikov v njegovem vae- Krasen spomin je Zgodovlnaka spominska S. N. P. J, knjiga "MEHIŠKI SLOVENCI" Knjiga Je flustrotana s nad 900 slikami, obsega 682 strani, je krmo trdo vezana v plavili platnicah in ima zlata črka besedilo na hrbten ter kraeen zlat snak S. N. P. J. na sprednji platpici. Sobratje In eeetre S. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo 10 na finem Star EngUah papirju tiskana. Naročite takoj t Cena Je $5.00 a' Naročnino pošljite na upravnlštvo Pregreta, »57 So. Lawndale »f*, Chicago, OL Naročite ta*ko tudi ZAPISNIK & REDNE KONVENCIJE SNPJ„ mMto vwan, ena 60c