VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v decembru 2020 ......................................................................................................3 Razvoj vremena v decembru 2020 ........................................................................................................ 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v decembru in letu 2020 ............................................................. 34 Podnebne značilnosti leta 2020 ............................................................................................................ 40 Meteorološka postaja Podgorje ............................................................................................................. 68 AGROMETEOROLOGIJA 76 Agrometeorološke razmere v decembru 2020 ...................................................................................... 76 Agrometeorološki pregled leta 2020 ...................................................................................................... 80 HIDROLOGIJA 82 Pretoki rek v decembru 2020................................................................................................................. 82 Vodnatost rek v letu 2020 ...................................................................................................................... 88 Temperature rek in jezer v decembru 2020 .......................................................................................... 96 Temperature rek in jezer v letu 2020 ..................................................................................................... 99 Dinamika in temperatura morja v decembru 2020 .............................................................................. 105 Višina in temperatura morja v letu 2020 .............................................................................................. 111 Količine podzemne vode v decembru 2020 ........................................................................................ 117 Količine podzemne vode v letu 2020 ................................................................................................... 123 EEA O OKOLJU V EVROPI 129 Trajnostnost – Katere so alternative gospodarski rasti? ..................................................................... 129 ONESNAŽENOST ZRAKA 132 Onesnaženost zraka v decembru 2020 ............................................................................................... 132 Onesnaženost zraka v letu 2020 ......................................................................................................... 142 POTRESI 151 Potresi v Sloveniji v decembru 2020 ................................................................................................... 151 Svetovni potresi v decembru 2020 ...................................................................................................... 155 Potresi v Sloveniji in po svetu v letu 2020 ........................................................................................... 156 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2020 162 FOTOGRAFIJA MESECA 169 Fotografija z naslovne strani: Debela snežna odeja je bila decembra le v višjih legah. Pogled s Srednjega Vrha proti Kranjski Gori, 13. december 2020 (foto: Matej Ogrin) Cover photo: In December, the thick snow cover was only in the mountains. View from Srednji Vrh towards Kranjska Gora, 13 December 2020 (Photo: Matej Ogrin) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Iztok Slatinšek Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2020 Climate in December 2020 Tanja Cegnar ecembrom se začne meteorološka zima. Dnevi so najkrajši, temperatura se v povprečju od začetka do konca meseca še opazno zniža. Za primerjavo razmer z dolgoletnim povprečjem uporabljamo obdobje 1981–2010. V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 1,8 ºC toplejši od povprečja primerjalnega obdobja, padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje, saj je padlo 175 % dolgoletnega povprečja decembrskih padavin, sonce pa je sijalo le 39 % toliko časa kot v povprečju primerjalnega obdobja. Z Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2020 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, December 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje December je bil v pretežnem delu države 1 do 2 °C toplejši od normale; na severozahodu je bil presežek od 0,5 do 1 °C. Večji presežek je bil na jugu in severovzhodu države, kjer je odklon presegel 2 °C. Med 90 in 100 mm padavin so namerili na severovzhodu države. Poleg Pomurja, Koroške in Štajerske so tudi v večini Dolenjske namerili manj kot 160 mm padavin. Nad 320 mm je padlo na severozahodu države, na Trnovski planoti in Snežniku. Najobilnejše so bile padavine v Julijcih, ponekod so presegle 500 mm, v Bovcu so namerili kar 589 mm. Padavin je bilo več od normale, presežek do polovice normale je bil v delu Notranjske, na Dolenjskem in v Posavju. V večini države je padlo od 150 do 200 % normalnih decembrskih padavin, dvakratnik normale so padavine presegle v Slovenskem primorju, na severozahodu države, severu Gorenjske in KamniškoSavinjskih Alpah. V Portorožu je padlo 269 % dolgoletnih decembrskih padavin, še bolj so normalo presegli na severozahodu države, kjer so padavine na več merilnih mestih presegle trikratnik normale, v Ratečah je padlo kar 355 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981‒2010. Sončnega vremena je v primerjavi z normalo najbolj primanjkovalo v osrednji Sloveniji, v Ljubljani je sonce sijalo le 10 ur oz. 18 % toliko časa kot v decembrskem dolgoletnem povprečju. Med 25 in 30 % normalne osončenosti je bilo v Lavrovcu in na Letališču JP Ljubljana. Najbolj so se dolgoletnemu povprečju približali na Kredarici, kjer je bilo 69 % toliko sončnega vremena kot normalno. V Ratečah je sonce sijalo 61 % normale, v Vedrijanu pa 54 %. Na ostalih postajah niso dosegli polovice dolgoletnega povprečja. Razen na Obali so decembra poročali o snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj. V Biljah sta bila dva dneva s snežno odejo. Večinoma je bila snežna odeja po nižinah najdebelejša 3. decembra. V Ljubljani je bilo 3. decembra 17 cm snega. V Ratečah je bila snežna odeja predzadnji dan leta debela 95 cm. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje 30. decembra dosegla 335 cm, kar je četrta največja debelina v decembru. December se je začel s hladnim vremenom, nato pa so v nižini prevladovali nadpovprečno topli dnevi (slika 1). Na Primorskem se je povprečna dnevna temperatura spustila nekoliko pod dolgoletno povprečje zadnjih nekaj dni prve polovice meseca. V visokogorju je bilo v prvi polovici meseca večinoma hladneje kot normalno, hladneje kot navadno je bilo tudi od 25. decembra do konca meseca. Slika 2. Z odjugo so se pokazali prvi cvetovi črnega teloha (Helleborus niger); Blečji Vrh, 10. december 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. With thawing the first flowers of Helleborus niger appeared; Blečji Vrh, 10 December 2020 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna decembrska temperatura 2,9 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povprečno mesečno temperaturo 4,9 °C, sledijo mu decembri 2006 (4,6 °C), 2014 (3,9 °C) 1982 in 1985 (3,7 °C) in december 2019 (3,6 °C), le za spoznanje hladnejši je bil december 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, z −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povprečna decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa −2,8 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 1,3 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 4,5 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z −1,2 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −5,5 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo decembra 2015, ko je bila povprečna temperatura 0,7 °C, med toplejše v visokogorju se uvrščajo še decembri 1985 (−3,0 °C), 1971 in 2006 (−3,1 °C), enaka povprečna temperatura kot 2016 je bila decembra 2013, med toplejše se uvrščata tudi decembra 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povprečna temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. 8 Ljubljana 6 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 4 Kredarica 2 Temperatura ( C) 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani (zgoraj) in na Kredarici (spodaj) v decembru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in December Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 30 takih dni, v Ratečah 27, v Kočevju 21. Na Obali so bili hladni le trije dnevi, v Biljah jih je bilo 8. Prav toliko hladnih dni je bilo tudi v Ljubljani, kar je najmanj od sredine minulega stoletja. Malo hladnih dni je bilo v Ljubljani v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni); največ jih je bilo decembra 2016, in sicer 31, decembra 1969 pa 30. Pod −10 °C se je temperatura na Kredarici spustila v desetih dnevih, v Ratečah pa dveh dnevih, na Babnem Polju le en dan. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Ljubljana Št. dni 30 Hladni Ledeni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v decembru Figure 4. Number of days with minimum and maximum daily temperature 0 C or below in December Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani tokrat ni bilo takih dni, največ jih je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. Skupaj s tokratnim je bilo od sredine minulega stoletja 10 decembrov brez takih dni. Na Kredarici je bilo 22 ledenih dni, v Ratečah 8, v Slovenj Gradcu 4, na Babnem Polju in Novi vasi na Blokah po 4, v Kočevju 3. 18 16 Ljubljana Temperatura ( C) 14 12 10 8 6 4 2 Temperatura ( C) 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 Murska Sobota 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 10 Kredarica Temperatura ( C) 8 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najvišja izmerjena temperatura v decembru Figure 5. Absolute maximum air temperature in December V Portorožu (17,3 °C) in Postojni (11,3 °C) je bilo najtopleje 5. decembra, dan kasneje so najvišjo temperaturo izmerili v Ratečah (5,8 °C) in Biljah (16,5 °C), 7. decembra je temperatura v Slovenj Gradcu 6 Agencija Republike Slovenije za okolje dosegla 9,5 °C. Drugod po državi so najvišjo temperaturo izmerili 23. ali 24. decembra. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 10,9 °C, kar je precej manj kot rekordnih 17,0 °C decembra 2019. Večina nižinskih postaj je poročala o najvišji temperaturi med 11 in 16 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 5,2 °C. V preteklosti je bilo decembra na tej visokogorski postaji že tudi občutno topleje npr. v decembrih 1993 (10,4 °C), 2015 (10,2 °C) in 1985 (9,8 °C). V Celju je bilo najbolj mraz 4. decembra z −6,9 °C, v Ratečah (−12,7 °C) in v Murski Soboti (−5,6 °C) je bila najnižja temperatura izmerjena 27. decembra, v Postojni se je na −5,0 °C ohladilo 28. dne. Na Kredarici je bilo najbolj mraz 26. decembra, izmerili so −16,1 °C. V preteklosti so decembra tam izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. Najnižja temperatura je bila v pretežnem delu države izmerjena že prvi dan meseca. Na Letališču Portorož se je ohladilo na −2,2 °C, v Biljah je bila najnižja temperatura −5,3 °C, v Ljubljani −5,2 °C. Na večini merilnih postaj se je ohladilo na −8,5 do −5,5 °C. V Ljubljani so izmerili −5,2 °C. -2 -4 Ljubljana Temperatura ( C) -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -2 Murska Sobota Temperatura ( C) -6 -10 -14 -18 -22 -26 -30 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 -6 Kredarica Temperatura ( C) -10 -14 -18 -22 -26 -30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v decembru Figure 6. Absolute minimum air temperature in December Povprečna mesečna temperatura je bila decembra 2020 povsod višja od dolgoletnega povprečja. Pretežni del države je bil 1 do 2 °C toplejši od normale. Nekoliko manjši presežek je bil na severozahodu države; v Bovcu je bil december 0,6 °C toplejši kot normalno, v Bohinjski Češnjici in Planini pod Golico so normalo presegli za 0,7 °C. Večji presežek je bil na jugu in severovzhodu države, kjer je odklon presegel 2 °C. Na Babnem Polju je bil december 2,8 °C toplejši kot v dolgoletnem povprečju, na Bizeljskem je bil presežek 2,7 °C, v Črnomlju in Ravnah na Koroškem 2,6 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 19 Bilje Temperatura ( C) Temperatura ( C) Portorož 15 10 5 0 9 4 -1 -5 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 10 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Kredarica 5 Ljubljana Temperatura ( C) Temperatura ( C) 14 0 -5 -10 9 4 -1 -15 -20 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 15 3 5 7 19 Novo mesto 10 Temperatura ( C) Temperatura ( C) Celje 5 0 -5 14 9 4 -1 -10 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 15 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 Let. Maribor Murska Sobota 10 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 5 0 -5 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, december 2020 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), December 2020 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 6 Ljubljana 4 2 0 -2 -4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 10 Portorož 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 4 Temperatura ( C) 2 0 -2 -4 Murska Sobota -6 -8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 6 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 Novo mesto -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Temperatura ( C) 0 Kredarica -2 -4 -6 -8 -10 -12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v decembru Figure 8. Mean air temperature in December 9 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2020 od povprečja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, December 2020 Tokrat je bil decembrski presežek temperature v državnem povprečju manjši kot v letu 2019, a je kljub temu potrdil naraščajoči trend povprečne temperature v Sloveniji. V zadnjih letih je bila povprečna decembrska temperatura izrazito presežena decembra 2000, 2006 in 2019, med toplejše se uvršča tudi december leta 2015. V Portorožu je bil december 2020 tretji najtoplejši, 2019 je bil drugi najtoplejši (najtoplejši ostaja december 2000), v Murski Soboti pa je bilo enako toplo decembra 2019 in 1959. Na Kredarici je izrazito izstopal december 2015 (povprečna decembrska temperatura je bilo 0,7 °C). V preteklosti je odklon večkrat močno poudaril razliko med gorskim in nižinskim svetom, kar je posledica močnih in vztrajnih temperaturnih obratov. V nižinskem svetu sta kot mrzla izstopala decembra 1962 in 1963, na Obali je bil najhladnejši december 1991. Po nižinah je bil zadnji zares mrzel december leta 2001. Slika 10. Odklon povprečne decembrske temperature na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 10. December temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 11. Med 90 in 100 mm padavin so namerili na severovzhodu države. Poleg Pomurja, Koroške in Štajerske so tudi v večini Dolenjske namerili manj kot 160 mm padavin. Nad 320 mm je padlo na severozahodu države, na Trnovski planoti in Snežniku. Najobilnejše so bile padavine v Julijcih, ponekod so presegle 500 mm. V Bovcu je padlo 589 mm, nad 500 mm so namerili tudi v Trenti, Breginju, Soči in Krnu. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Porazdelitev padavin, december 2020 Figure 11. Precipitation, December 2020 Slika 12. Višina padavin decembra 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 12. Precipitation amount in December 2020 compared with 1981–2010 normals Slika 13. Odklon decembrskih padavin na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 13. December precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Padavine so presegle dolgoletno povprečje. Najmanjši presežek, do polovice normale, je bil v delu Notranjske in na Dolenjskem ter v Posavju. V večini države je padlo od 150 do 200 % normalnih decembrskih padavin. Nad 200 % normale so namerili v Slovenskem primorju, na severozahodu države, severu Gorenjske in Kamniško-Savinjskih Alpah. V Portorožu je padlo 269 % dolgoletnih decembrskih 11 Agencija Republike Slovenije za okolje padavin, še bolj so normalo presegli na severozahodu države, v Ratečah je padlo 355 % normalnih padavin, trikratnik normale pa so dosegli ali presegli tudi v Zgornji Radovni, Planini pod Golico, Kranjski Gori, Javorniškem Rovtu in na Kredarici. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo od 8 na Ptuju do 17 v Kneških Ravnah. Po skoraj povsem suhih decembrih v letih 2015 in 2016 so decembra 2017 padavine povsod presegle dolgoletno povprečje, decembra 2018 so bile padavine ponovno skromne, decembra 2019 in še bolj decembra 2020 je bilo državno povprečje ponovno preseženo. Murska Sobota Krn Mačkovci Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. ER Maribor Solčava Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas na Bl. Postojna Portorož Bilje Lokve Bovec Vojsko Breginj Kneške Ravne Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Krvavec Povprečje 1981─2010 Decembra 2020 0 100 200 300 400 500 600 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm decembra 2020 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 14. Monthly precipitation amount in December 2020 and the 1981–2010 normals Količina padavin se iz leta v leto lahko močno razlikuje. Na Kredarici je decembra 2020 padlo 409 mm, kar je 300 % dolgoletnega povprečja in največ doslej. Skromne so bile padavine decembra 2018, ko je padlo le 18 mm, decembra 2015 je padel en mm, decembra 2016 pa padavin ni bilo. Decembra 2017 je padlo 314 mm, kar je 230 % dolgoletnega povprečja in druga največja količina decembrskih padavin doslej. Pred tem so največ padavin namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, obilne so bile padavine tudi decembra 2009 z 274 mm. V Ratečah je tokrat padlo 395 mm, kar je 355 % normale in največ doslej. Decembra 2018 so namerili 16 mm, kar je 15 % dolgoletnega povprečja. Decembra 2015 in 2016 sta minila brez padavin, decembra 2017 je padlo 291 mm, kar je 262 % dolgoletnega povprečja, obilne so bile padavine v decembrih 1960 12 Agencija Republike Slovenije za okolje (325 mm), 1959 (304 mm), nekaj manj kot decembra 2017 je bilo padavin v decembrih 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). V Portorožu je decembra 2020 padlo 236 mm, kar je 269 % dolgoletnega decembrskega povprečja in tretja najvišja vrednost. Decembra 2017 je padlo 238 mm, kar je 272 % dolgoletnega povprečja, več padavin je bilo le decembra 1981, ko so namerili 241 mm. Decembra 2015 in 2016 sta minila brez padavin. V Ljubljani je bilo 183 mm padavin, kar je 71 % nad dolgoletnim povprečjem. Decembra 2019 je padlo 216 mm, decembra 2017 pa 218 mm padavin. Decembra 2016 v Ljubljani ni bilo padavin, decembra 2015 je padel le 1 mm. Decembra 1991 so namerili 9 mm, decembra 2018 je padlo 12 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine decembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decembra 1965 pa 239 mm. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, kjer je padavin navadno veliko ali malo, a podatki teh merilnih mest niso vključeni v preglednico 2. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, december 2020 Table 1. Monthly meteorological data, December 2020 Postaja Črnivec Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Breginj Vojsko Kneške Ravne Bovec Ptuj Lendava Polički Vrh RR RP 211 186 292 542 529 535 342 495 589 118 92 123 149 161 183 294 226 231 136 178 230 161 165 169 Padavine in pojavi SD SSX SS 12 12 12 13 13 30 21 19 31 31 13 10 25 22 10 14 17 60 18 30 8 8 10 9 4 3 10 5 1 8 LEGENDA/LEGEND: RR RP SS SSX SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − number of days with precipitation ≥ 1mm K obilnim decembrskim padavinam sta prispevali padavinski epizodi v prvi tretjini meseca in padavine v zadnji tretjini meseca. Osrednja tretjina decembra je minila brez omembe vrednih padavin. Prva epizoda obilnih padavin je bila med 4. in 7. decembrom. Na območju od Zgornjega Posočja do zahodnih Karavank je bolj ali manj neprekinjeno deževalo ali snežilo od večera 4. decembra do sredine noči s 6. na 7. december; padlo je med 100 in 300 mm padavin. Izrazitih nalivov ni bilo. Drugod v zahodni polovici Slovenije so bile med padavinami večje prekinitve. Nalivi z več kot 20 mm padavin v eni uri so bili 6. decembra na Obali, kjer je v nekaj urah padlo skoraj 100 mm dežja. Nekaj padavin je bilo v večjem delu Slovenije med jutrom 7. in 8. decembra, a skoraj nikjer več kot 20 mm. V osrednjem delu države je padlo 10 do 50 mm dežja, v Prekmurju pa le milimeter ali dva. Tako velika razlika v padavinah med Posočjem in Prekmurjem je redka. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Padavine (mm) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 250 Padavine (mm) 200 Portorož 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 250 Padavine (mm) 200 Novo mesto 150 100 50 0 Padavine (mm) 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Kredarica 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 15. Padavine v decembru Figure 15. Precipitation in December Bolj kot višina padavin je bila nenavadna obilica novozapadlega snega nad okoli 1800 metri. Na Kredarici se je snežna odeja odebelila s 30 na 185, na Kaninu celo s 50 na 278 cm. Zaradi močnega vetra je bila 14 Agencija Republike Slovenije za okolje snežna odeja izrazito neenakomerna: na najbolj izpostavljenih mestih spihana do starega snega, ponekod v zavetrju napihana v večmetrske zamete. Že na okoli 1500 m je bilo novega snega opazno manj, saj je tam večina padavin padla kot dež. Pod nadmorsko višino okoli 1000 m se je snežna odeja močno stanjšala ali celo izginila, vendar so bile razlike med posameznimi območji zaradi različne prevetrenosti velike. Obilno deževje je marsikje po Sloveniji povzročili nevšečnosti ali gmotno škodo, na Obali je 7. decembra zvečer padala tudi toča. Več o tej epizodi obilnih padavin je v poročilu na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-neurja-4–7dec2020.pdf Druga epizoda obilnejših padavin je bila med 8. in 10 decembrom. Padavine so 8. decembra zjutraj zajele zahod in se hitro razširile do osrednje Slovenije. V večjem delu Slovenije je padlo med 20 in 80 mm padavin, krajevno na Primorskem in v Alpah tudi več. Najmanj padavin, okoli 10 ali 15 mm, je bilo v južnem delu Ljubljanske kotline ter ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. Glavnina padavin je bila na zahodu 8. decembra, na severovzhodu pa 9. in v noči na 10. december. Izrazitih nalivov ni bilo. Čeprav povratna doba padavin ni presegla pet let, so bile zaradi predhodne namočenosti marsikje poplave ali pa so se sprožili zemeljski plazovi. V Alpah, delu dinarske gorske pregrade in višjih legah severovzhodne Slovenije je zapadlo precej snega, tudi prek pol metra. Obilno deževje in sneženje ali burja so v zahodnem, severnem in severovzhodnem delu Slovenije povzročili nevšečnosti ali gmotno škodo. Podrobnejše poročilo o tej vremenski epizodi je na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-8–10dec2020.pdf. Slika 16. December je bil po nižinah siv in turoben; Brezje pri Grosupljem, 19. december 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. December for grey and gloomy in the lowlands; Brezje pri Grosupljem, 19 December 2020 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 18 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Decembra so dnevi najkrajši, oblaki in megla pa tudi pogosto prispevajo k zmanjšanemu trajanju sončnega obsevanja. Zato že razmeroma majhne razlike v osončenosti lahko pomenijo večje odklone od dolgoletnega povprečja. Predvsem po nižinah je bil december 2020 skromen s sončnim vremenom. Na karti so prikazani odkloni od povprečja obdobja 1981–2010, slika odraža razmere v večjem merilu, na nekaterih merilnih mestih pa odmik od običajne osončenosti odstopa od prikazanega na karti, ker je odklon zelo občutljiv že na majhne razlike v osončenosti. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 120 100 Ljubljana 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 120 Murska Sobota 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 200 Portorož 160 120 80 40 0 1955 1959 1963 1967 Sončno obsevanje (ura) 140 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 1997 2001 2003 2007 2011 2015 2019 Novo mesto 120 100 80 60 40 20 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 2005 2009 2004 2008 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) 200 Kredarica 160 120 80 40 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja v decembru Figure 17. Sunshine duration in December 16 1992 1996 2000 2012 2016 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Po osmih nadpovprečno sončnih decembrih na državni ravni, je bil tokrat december izrazito skromen s sončnim vremenom. Na državni ravni je bil rekordno sončen december 2016. Najbolj siv je bil december 1995, december 2002 pa je bil na državni ravni primerljivo siv kot december 2020. Sončnega vremena je v primerjavi z normalo najbolj primanjkovalo v osrednji Sloveniji, v Ljubljani je sonce sijalo le 18 % toliko časa kot v decembrskem dolgoletnem povprečju. Med 25 in 30 % normalne osončenosti je bilo v Lavrovcu in na Letališču JP Ljubljana. Najbolj so se dolgoletnemu povprečju približali na Kredarici, kjer je bilo 69 % toliko sončnega vremena kot normalno. V Ratečah je sonce sijalo 61 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, v Vedrijanu pa 54 %. Na ostalih postajah niso dosegli polovice dolgoletnega povprečja. Sonce je v Ljubljani sijalo 10 ur, kar je že zgoraj omenjenih 18 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sončen december leta 2016 s 113 urami sončnega vremena. Sledijo mu decembri 2003 (106 ur), 1991 (96 ur) in 2001 (86 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja decembra 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in December 2020 compared with 1981–2010 normals Slika 19. Odklon decembrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od decembrskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 19. December sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Največ sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo 76 ur, v Vedrijanu je bilo 55 ur sončnega vremena, v Portorožu 46 ur, v Biljah 42 ur, na Lisci in v Godnjah pa 41 ur. Poleg že omenjene Ljubljane z 10 urami, je bilo malo sončnega vremena na Letališču JP Ljubljana (14 ur), v Lavrovcu (17 ur) in v Bohinjski Češnjici (19 ur). Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Biljah so bili 3 taki dnevi, na Obali dva in na Kredarici en. Drugod po državi niso poročali o jasnih dnevih. V Ljubljani sta v dolgoletnem povprečju decembra dva jasna dneva, tokrat je december minil brez jasnega dneva. Od sredine minulega stoletja je bilo s tokratnim kar 24 decembrov brez jasnih dni. Največ takih dni je bilo v letih 1991 in 2003, obakrat po 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 7. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra pogosto prispevata nizka oblačnost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztrajata tudi ves dan ali celo več dni zapored. 30 Ljubljana Jasni Oblačni Št. dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 20. Število jasnih in oblačnih dni v decembru Figure 20. Number of clear and cloudy days in December Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačni dnevi so bili pogosti. Večina opazovalnih postaj je poročala o 23 do 27 takih dnevih. Najmanj jih je bilo na Kredarici, le 12, na Obali jih je bilo 19, v Biljah 21. V Ljubljani je bilo 27 takih dni, kar je 8 dni več kot v dolgoletnem povprečju. Decembra 2016 je bilo v prestolnici le 8 takih dni, kar je najmanj od sredine minulega stoletja, največ oblačnih decembrskih dni, po 28, je bilo v prestolnici v letih 1952, 1960, 1984 in 1995. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 6,8 desetin neba. Na Obali in Goriškem je bila povprečna oblačnost med 7,5 in 8 desetin. Drugod po državi so oblaki v povprečju prekrivali od 9 do 9,5 desetin neba. Na sliki 22 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve. Slika 21. Sneženje v Ljubljani. 28. december 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. snowing in Ljubljana, 28 December 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 72 8 35 8 Kredarica 7 63 30 6 54 6 25 5 45 5 20 4 36 4 15 3 27 3 10 2 18 2 5 1 9 1 0 0 7 5 7 96 Portorož 5 7 Padavine (mm) Osončenost (ura) 88 8 Bilje 6 60 5 55 5 48 4 44 4 36 3 33 3 24 2 22 2 12 1 11 1 0 0 21 18 Novo mesto 15 8 56 7 49 3 5 7 6 3 2 14 2 1 7 1 0 0 0 1 8 Murska Sobota 7 Celje 21 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 8 4 3 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 4 0 7 5 9 3 5 35 5 12 6 3 42 6 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 7 Osončenost (ura) 5 Padavine (mm) 66 Osončenost (ura) 6 3 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 32 8 Let. Marbor 28 30 6 24 6 25 5 20 5 20 4 16 4 15 3 12 3 10 2 8 2 5 1 4 1 0 0 0 1 3 5 7 Padavine (mm) 7 35 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 1 Padavine (mm) 8 3 77 0 Padavine (mm) 0 1 7 84 Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 3 Osončenost (ura) 1 Osončenost (ura) 0 Osončenost (ura) Padavine (mm) Ljubljana 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2020 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2020 19 Agencija Republike Slovenije za okolj e Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, december 2020 Table 2. Monthly meteorological data, December 2020 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV TS TOD TX 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 −5,5 −1,8 6,2 3,4 1,9 2,9 3,3 3,0 3,4 2,0 1,9 0,8 2,3 0,9 7,9 1,1 1,1 2,2 2,3 1,9 1,5 2,7 2,1 2,6 1,4 1,5 2,1 2,2 1,4 2,3 −2,8 1,2 10,1 5,4 5,1 4,5 5,8 5,4 5,8 4,5 4,3 2,9 4,4 3,0 11,5 Temperatura TM TAX DT TAM DT SM SX TD −7,8 −4,5 2,7 0,7 −1,3 1,3 0,7 0,9 1,0 −0,4 −0,5 −1,2 0,1 −1,0 4,7 −16,1 −12,7 −5,3 −5,0 −7,5 −5,2 −6,6 −5,5 −5,5 −6,9 −7,4 −8,1 −5,6 −6,5 −2,2 26 27 1 28 1 1 1 1 1 4 1 1 27 1 1 30 27 8 13 21 8 13 11 12 17 13 20 11 19 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 789 677 423 515 561 531 519 520 508 558 562 594 549 591 357 5,2 5,8 16,5 11,3 13,5 10,9 13,8 15,6 15,6 12,9 13,0 9,5 13,5 8,8 17,3 23 6 6 5 23 24 23 24 24 24 23 7 24 24 5 Sonce OBS RO 76 36 42 26 69 61 42 35 10 18 22 39 Oblačnost PO SO SJ 6,8 12 1 7,9 9,0 9,3 9,3 9,1 9,1 9,3 21 25 25 27 23 26 27 3 0 0 0 0 0 0 31 26 22 22 42 34 39 9,0 9,4 9,0 23 26 23 0 0 0 46 49 7,6 19 2 RR RP Padavine in pojavi SD SN SG SS 409 395 244 260 221 183 105 138 177 152 114 108 93 324 236 300 355 188 176 174 171 135 162 158 194 183 140 187 272 269 13 12 14 14 10 15 9 10 12 11 9 11 10 12 15 2 2 3 1 0 2 0 0 1 0 1 0 0 1 5 20 1 9 13 15 9 10 1 31 28 2 7 8 9 4 4 7 8 6 0 Tlak SSX DT P PP 335 95 3 20 34 17 2 14 15 9 4 30 30 28 3 3 3 3 3 3 3 3 740,3 911,4 1005,4 948,6 3,1 5,0 7,9 6,5 6,2 6,6 6,3 7,0 7,1 6,4 6,6 5,9 6,7 6,0 9,0 0 977,9 987,4 995,2 984,6 981,9 991,6 952,5 1011,2 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi 12 C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 20 Agencija Republike Slovenije za okolj e Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 23. Vetrne rože, december 2020 21 Figure 23. Wind roses, December 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Med 4. in 7. decembrom so bili najmočnejši sunki vetra v višinah (Kredarica 41,5 m/s, Slavnik 30,9 m/s, Uršlja gora 29,7 m/s, Krvavec 28,4 m/s, Ratitovec 25,5 m/s), na izpostavljenih višjih predelih v notranjosti države (Lisca 17,8 m/s, Kum 19,7 m/s), na morju (oceanografska boja Vida pred Piranom 22,1 m/s), v nižinah pa na Primorskem med jugom in neurjem, ki ga je 7. decembra na Obali povzročila nevihta (Koper Kapitanija 25,8 m/s, Koper Luka 22,5 m/s, Koper Markovec 22,3 m/s, Letališče Portorož 19,5 m/s, Godnje 18,0 m/s). Podrobnosti so v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-neurja-4–7dec2020.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih spremenljivk od povprečja 1981–2010, december 2020 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some variables from the average values 1981–2010, December 2020 Postaja Let. JP Lj. Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. −1,0 2,3 4,0 −0,9 2,4 3,7 −1,1 2,0 3,5 1,4 1,2 2,7 −0,1 3,3 4,1 −1,2 2,3 4,1 0,4 2,8 4,7 −1,0 2,7 4,9 −0,8 1,6 3,3 −0,7 2,5 4,5 0,4 0,1 2,7 1,8 1,5 3,3 −1,7 2,0 3,8 0,3 2,5 3,5 0,3 2,1 3,9 M 1,9 1,5 1,5 2,3 2,3 1,9 2,7 2,6 1,4 2,1 1,1 2,2 1,4 2,1 2,2 I. 286 242 300 363 243 190 201 621 222 785 488 229 210 395 Padavine II. III. 2 214 7 264 9 237 3 1 3 14 1 3 1 0 9 8 19 181 250 233 274 234 287 M 161 171 183 269 176 160 135 158 272 162 110 341 207 171 188 194 140 187 I. 5 6 49 32 37 39 31 27 18 45 45 Sončno obsevanje II. III. M 44 26 26 12 35 19 20 52 42 63 52 49 33 36 35 22 114 68 88 17 0 52 46 47 59 28 72 39 61 47 54 30 44 −odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) −padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) −trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) −tretjine in mesec −mean temperature anomaly ( C) −precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) −bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) −thirds and month Prva tretjina je bila temperaturno malo pod ali malo nad dolgoletnim povprečjem, v Biljah so ga presegli za 1,8 °C, v Celju pa so za njim zaostajali za 1,7 °C. Padavin je bilo večinoma od 2 do 4-krat toliko kot normalno, v Biljah je padlo skoraj 5-krat toliko padavin kot normalno, v Ratečah pa skoraj 8-krat toliko normalno. Sončnega vremena je primanjkovalo, v Ljubljani ga je bilo le za vzorec, na letališču ER Maribor le četrtino toliko kot normalno, v Slovenj Gradcu in Murski Soboti je osončenost dosegla 45 % normale. Osrednja tretjina decembra je bila povsod toplejša kot normalno, v Ratečah le za malenkost, na Primorskem in Lescah odklon ni dosegel 2 °C, drugod je bilo 2 do 3,3 °C topleje kot normalno. Padavin je bilo le za slab vzorec. V Ratečah je bilo 14 % več sončnega vremena kot normalno, v Celju skoraj 9 desetin toliko kot normalno, na Primorskem 60 do 70 % normale, drugod do tretjine normale, v Murski Soboti pa ni bilo sončnega vremena. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Zadnja tretjina meseca je bila občutno toplejša kot normalno. V Portorožu in Ratečah so normalo presegli za 2,7 °C, drugod je bil presežek od 3 do 5 °C. Padavine so povsod presegle normalo, večinoma je padlo 2 do 3-krat toliko padavin kot normalno. Sončnega vremena je primanjkovalo, na Letališču JP Ljubljana je sonce sijalo četrtino toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, najbolj so se normali približali v Murski Soboti z 72 %. Debelina snežne odeje (cm) 45 40 Ljubljana 35 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Debelina snežne odeje (cm) 150 Rateče 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 Debelina snežne odeje (cm) 450 400 Kredarica 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 24. Največja debelina snega v decembru Figure 24. Maximum snow cover depth in December V Ratečah je po osmih s snežno odejo skromnih decembrih, tokrat snežna odeja predzadnji dan leta dosegla 95 cm, sneg pa je tla prekrival 28 dni. Brez snega so bili v Ratečah decembra 1989 in 2016. Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132cm), med bolj zasnežene spadajo tudi december 1981 s 118 cm in december 2005 s 107cm. Razen na Obali so decembra poročali o snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj. V Biljah sta bila dva dneva s snežno odejo, 28. decembra je bila debela 3 cm. Večinoma je bila snežna odeja po nižinah najdebelejša 3. decembra. V Ljubljani je bilo 9 dni s snežno odejo, 3. decembra je bila debela 17 cm. Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici snežna odeja ves december prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni 23 Agencija Republike Slovenije za okolje bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013, 2015 in 2016. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje 30. decembra dosegla 335 cm, kar je četrta največja debelina v decembru. Decembra 2019 je bila največja debelina snega na Kredarici 385 cm, kar je druga največja izmerjena decembrska debelina od začetka nepretrganih meritev. Decembra 2010 je bila največja izmerjena višina 4m, kar je za december največ, odkar merimo debelino snežne odeje na Kredarici. Decembra 2017 je debelina snežne odeje dosegla 340 cm, kar je tretja največja debelina. Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), ki je peti po največji debelini. Sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Najmanj snega je bilo decembra 2015, ko je snežna odeja merila le 30 cm, večino meseca pa so bila tla kopna. Skromna je bila snežna odeja tudi decembra 2018 s 40 cm, decembra 1988 so namerili 50 cm, (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). 350 Kredarica Debelina snežne odeje (cm) 300 250 Slika 25. Dnevna višina snežne odeje decembra 2020 na Kredarici Figure 25. Daily snow cover depth in December 2020 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Decembra 2020 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, tako kot skoraj vsak december doslej, z izjemo decembrov 2015 (sneg je obležal le 4 dni) in decembra 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. Št. dni s snežno odejo 35 Ljubljana 30 25 20 15 10 5 0 1951 Št. dni s snežno odejo 35 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Rateče 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 26. Number of days with snow cover in December 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Decembra so nevihte izjemno redke, tokrat pa so na Obali poročali o 5 dnevih z nevihto ali grmenjem, v Biljah so bili 3 taki dnevi, po dva ali en tak dan so zabeležili tudi na večini drugih opazovalnih postaj. Na Obali je eno izmed neviht spremljala tudi toča, kar je decembra izjemen pojav. Na Kredarici je bilo 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem so poročali o 15 dnevih z opažno meglo, 10 dni z meglo so opazili na Letališču ER Maribor, po 9 takih dni je bilo v Črnomlju in Kočevju. Na Letališču Portorož je bil en dan z meglo. Na samodejnih postajah tega podatka nimamo. 30 Ljubljana Št. dni z meglo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Decembrsko število dni z meglo Figure 27. Number of foggy days in December Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišča, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 13 dni z meglo, kar je štiri dni nad dolgoletnim povprečjem. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi v decembrih 1990 in 2014, zabeležili so le 4. 995 12 990 Ljubljana Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 965 10 8 6 960 955 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 28. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2020 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2020 Na sliki 28 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bilo dnevno povprečje 984,5 mb, a že 4. decembra se je zračni talk spustil na 969,6 mb in ostal na podobni ravni vse do 12. dne. Sledil je hiter porast in 18. decembra je bila z 992,8 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Najnižji je bil zračni tlak 28. dne z 956,9 mb, nato je zračni tlak do konca meseca naraščal. Na sliki 28 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V začetku meseca je bil delni tlak vodne pare le 4,7 mb, naraščal je vse do 7. dne, ko je bilo dnevno 25 Agencija Republike Slovenije za okolje povprečje 7,7 mb. Največ vodne pare je bilo v zraku 24. dne z 10,3 mb, sledilo je hitro padanje in 27. dne je bilo dnevno povprečje le 4,2 mb, kar je najmanj v tem mesecu. SUMMARY At the national level, the last month of the year was 1.8 ºC warmer than normal, precipitation significantly exceeded the long-term average,175 % of the normal December precipitation fell and the sun was shining only 39 % as much as normal. December was 1 to 2 C warmer than normal in most parts of the country; in the northwest, the anomaly was 0.5 to 1 C, in the south and northeast of the country the anomaly exceeded 2 C. Between 90 and 100 mm of precipitation was recorded in the northeast of the country. In addition to Pomurje, Koroška and Štajerska, less than 160 mm of precipitation was also recorded in most of Dolenjska. Over 320 mm fell in the northwest of the country, on the Trnovska planota and Snežnik. The heaviest precipitation was in the Julian Alps, in some places precipitation exceeded 500 mm. Precipitation was more than normal; up to 150 % of the normal fell in parts of Notranjska, Dolenjska and Posavje. In most of the country, 150 to 200 % of normal December precipitation fell, twice as much as normal in the Slovensko primorje, in the northwest of the country, in the north of Gorenjska and in the Kamnik-Savinja Alps. In Portorož, 269 % of long-term December precipitation fell. In the northwest of the country precipitation at several measuring points was three times the normal, in Rateče fell 355 % of the normal. Compared to normal, sunny weather was most lacking in central Slovenia, in Ljubljana the sun shone for only 10 hours or 18 % as much time as in the December long-term average. Between 25 and 30 % of the normal sunshine was observed in Lavrovec and at JP Ljubljana Airport. On Kredarica, sunshine duration was 69 % of the long-term average. In Rateče, the sun shone 61 % of the normal, and in Vedrijan 54 %. At other stations, sunshine duration was below one half of the long-term average. Apart from the Coast, snow cover was reported at most lowland observation sites in December. In Bilje, they reported two days with snow cover. The snow cover across the lowlands was mostly the thickest on 3 December. There was 17 cm of snow in Ljubljana on 3 December. In Rateče, the snow cover was 95 cm thick on the penultimate day of the year. On Kredarica, the maximum thickness of the snow cover reached 335 cm on 30 December, which is the fourth thickest snow cover in December. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO −altitude above the mean sea level (m) −mean monthly air temperature ( C) −temperature anomaly ( C) −mean daily temperature maximum for a month ( C) −mean daily temperature minimum for a month ( C) −absolute monthly temperature maximum ( C) −day in the month −absolute monthly temperature minimum ( C) −number of days with min. air temperature <0 C −number of days with max. air temperature ≥25 C −number of heating degree days −bright sunshine duration in hours −% of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP −mean cloud amount (in tenth) −number of cloudy days −number of clear days −total amount of precipitation (mm) −% of the normal amount of precipitation −number of days with precipitation ≥1mm −number of days with thunder storm and thunder −number of days with fog −number of days with snow cover at 7a. m. −maximum snow cover depth (cm) −average pressure (hPa) −average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V DECEMBRU 2020 Weather development in Dezember 2020 Janez Markošek 1. december Na Primorskem večji del dneva pretežno jasno, burja, drugod postopne pooblačitve Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa nad Alpami jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, proti večeru se je pooblačilo in zvečer so bile v Slovenski Istri krajevne padavine. Pihala je burja, ki se je zvečer nekoliko okrepila. Drugod se je po delno jasnem in ponekod meglenem jutru hitro pooblačilo. Predvsem v Pomurju je bilo megleno ves dan. Najvišje dnevne temperature so bile od −2 do 2, na Primorskem do 9 °C. 2. december Oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti kot sneg, zmerna burja Nad severnim in osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. V spodnjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal hladen zrak (slike 1–3). Oblačno je bilo, padavine so se od juga razširile na vso Slovenijo. Po nižinah Primorske je deževalo, drugod snežilo. Popoldne so padavine prehodno oslabele in se ponoči znova okrepile. Na Primorskem je pihala zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od −3 do 0, na Primorskem od 1 do 5 °C. 3. december Pretežno oblačno, popoldne na vzhodu občasno rahlo sneženje Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje, nad nami je prevladoval veter južnih smeri. Pretežno oblačno je bilo, v vzhodni Sloveniji je popoldne občasno rahlo snežilo. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je popoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 0, na Primorskem do 7 °C. 4.–7. december Oblačno s krajevno obilnimi padavinami, neurje na Obali, močan jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah je z močnimi južnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 4–6). Prevladovalo je oblačno vreme, nekaj jasnine je bilo prvi in zadnji dan v vzhodni Sloveniji. Pogosto je deževalo, največ padavin je bilo v severozahodni Sloveniji. Ob morju je pihal zmeren do močan jugo. 7. decembra zvečer je Obalo doseglo neurje z nalivi, točo in močnimi sunki vetra. Podroben opis vremenskega dogajanja v obdobju od 4. do 7. decembra je na povezavi: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-neurja-4–7dec2020.pdf 8.–9. december Oblačno s pogostimi padavinami, burja, ob morju sprva jugo Nad severnim Sredozemljem se je poglobilo novo ciklonsko območje, v višinah je z južnimi do jugovzhodnimi vetrovi pritekal vlažen in v spodnjih plasteh ozračja nekoliko hladnejši zrak (slike 7–9). Prvi dan je bilo oblačno, padavine so se iznad zahodnih krajev hitro širile proti vzhodu. V severovzhodni Sloveniji je bilo do večera še suho vreme. Ob morju je pihal okrepljen jugo, drugod na Primorskem 27 Agencija Republike Slovenije za okolje burja. Drugi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah osrednje in južne Slovenije je povečini deževalo, drugod snežilo. Popoldne so padavine v zahodni polovici Slovenije že ponehale, do naslednjega jutra pa tudi drugod po Sloveniji, najpozneje v severovzhodnih krajih. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, ki je slabela. Temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem od 6 do 12 °C. Podroben opis vremenskega dogajanja v obdobju od 8. do 10. decembra je na povezavi: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine-8–10dec2020.pdf 10.–11. december Pretežno oblačno in ponekod megleno Nad severnim Sredozemljem in Jadranom je še vztrajalo plitvo ciklonsko območje, veter v višinah je oslabel in se obrnil na zahodno do jugozahodno smer. Prevladovalo je pretežno oblačno in ponekod megleno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem od 7 do 11 °C. 12. december Oblačno in megleno, ponekod rosenje Nad Italijo in Jadranom je bilo ciklonsko območje, v višinah je pihal šibak jugovzhodnik. Oblačno je bilo in ponekod megleno, občasno je ponekod rosilo. Na Primorskem so se oblaki trgali, popoldne je zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 11 °C. 13. december Na zahodu pretežno jasno, drugod sprva oblačno ali megleno, popoldne delne razjasnitve Nad Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obračal na severozahodno smer. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo sprva oblačno ali megleno, popoldne se je delno zjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem do 12 °C. 14. december Pretežno jasno, po nižinah v notranjosti oblačno ali megleno, ponekod ves dan Nad vzhodnimi Alpami in zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, po nižinah v notranjosti pa je bila megla ali nizka oblačnost, ponekod ves dan. Zgornja meja nizke oblačnosti je bila na okoli 800 m nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, v jugovzhodni Sloveniji do 8, na Primorskem do 13 °C. 15. december Na vzhodu delno jasno, drugod pooblačitve, ponekod na zahodu rahle padavine Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad zahodno in delom srednje Evrope pa ciklonsko območje. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer (slike 10–12). Zjutraj je bilo še delno jasno, po nižinah je bila megla ali nizka oblačnost, ki se je ponekod zadržala ves dan. Zgornja meja oblačnosti je bila na okoli 1000 m. Čez dan se je od zahoda oblačnost povečala, popoldne so bile v zahodni Sloveniji krajevne padavine. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 10 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 16. december Pretežno oblačno in ponekod megleno, na zahodu rahel dež ali rosenje Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, iznad vzhodne Evrope pa je nad vzhodne Alpe in zahodni Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Pretežno oblačno je bilo in ponekod megleno. Na Primorskem in Notranjskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8, ob morju do 12 °C. 17.–18. december Pretežno oblačno in ponekod megleno, v višjih legah in na severu delno jasno Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad Alpe in Balkan. V spodnjih plasteh ozračja se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno in ponekod megleno vreme, nekaj jasnine je bilo v višjih legah in občasno v severni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile na Primorskem do 12, drugod pa prvi dan od 4 do 9 °C, drugi dan pa je bilo malo hladneje. 19.–21. december Oblačno in ponekod megleno, na zahodu rosenje, v gorah in na severozahodu delno jasno Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, iznad vzhodne Evrope pa je nad Alpe in Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal vlažen zrak, v višjih legah je pihal šibak veter zahodnih smeri. Prevladovalo je oblačno in ponekod megleno vreme, v zahodni Sloveniji je občasno rosilo. V severozahodni Sloveniji je bilo delno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9, na Primorskem do 12 °C. 22. december Oblačno in megleno, na vzhodu rahle padavine, popoldne tam razjasnitve, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, oslabljena vremenska fronta se je zjutraj in dopoldne ob zahodnih višinskih vetrovih prek Alp pomikala proti vzhodu. Zjutraj in dopoldne je bilo oblačno in ponekod megleno, v vzhodni Sloveniji je rahlo deževalo. Popoldne se je tam delno zjasnilo, v višjih legah in ponekod po nižinah je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 11 °C. 23. december Na vzhodu pretežno jasno, drugod oblačno, na jugozahodu občasno rosenje, jugozahodnik, toplo Nad zahodno Evropo se je poglabljalo ciklonsko območje, veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. V vzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, ponekod na Primorskem in Notranjskem je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 14 °C. 24.–25. december Oblačno s padavinami, meja sneženja se spušča, drugi dan burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. Vremenska fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih zadrževala nad našimi kraji (slike 13–15). Oblačno je bilo, prvi dan so bile padavine v zahodni ter delu osrednje in južne Slovenije, ponoči so se razširile na vso državo. Meja sneženja se je pričela spuščati. Drugi dan je bilo oblačno s padavinami, meja sneženja je bila med 400 in 600 m. Popoldne je bilo v severovzhodni Sloveniji že suho vreme. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Prvi dan je bilo v jugovzhodni Sloveniji in ob morju še do 16 °C, drugi dan pa se je precej ohladilo in so bile temperature od 0 do 5, na Primorskem do 10 °C. 26. december Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zmerna do močna burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. Ciklonsko območje je imelo središče nad srednjo in južno Italijo. Zjutraj in dopoldne se je zjasnilo, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Nato je bilo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Goriškem in ob morju do okoli 8 °C. 27. december Na zahodu pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Območje visokega zračnega tlaka je nad Alpami in zahodnim Balkanom slabelo, nad zahodno Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Burja na Primorskem je oslabela in do večera ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od −2 do 3, na Goriškem in ob morju do 8 °C. 28.–29. december Oblačno s pogostimi padavinami, jugozahodnik, jugo, otoplitev Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje s središčem nad severozahodno Evropo. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal postopno toplejši in vlažen zrak (slike 16– 18). Prvi dan je bilo oblačno, dopoldne so bile padavine v zahodni polovici Slovenije, popoldne so zajele vso državo. V bližini morja je deževalo, drugod sprva snežilo, sredi dneva in popoldne pa je sneg prehajal v dež. V vzhodni Sloveniji je popoldne deževalo. Pihal je južni veter, ob morju okrepljen jugo. Zvečer so padavine oslabele in ponoči prehodno ponehale, oblaki so se trgali. Drugi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Po nižinah je deževalo. Pihal je jugozahodni veter. Ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije je padlo več kot 100 mm padavin. Drugi dan so bile temperature od 1 do 9, ob morju do 11 °C. 30. december Spremenljivo do pretežno oblačno, dopoldne še krajevne plohe Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno ciklonsko območje, ki pa se je polnilo. V višinah je bila nad Alpami dolina s hladnim zrakom. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, dopoldne so bile še krajevne plohe. Ponoči se je nad vzhodno Slovenijo od juga pomaknil pas dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 8, na Primorskem do 10 °C. 31. december Sprva oblačno, rahle padavine na vzhodu ponehajo, popoldne zmerno do pretežno oblačno Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah se je nad mani zadrževal precej vlažen zrak. Sprva je bilo oblačno, rahle padavine v vzhodni Sloveniji so že zjutraj ponehale. Popoldne so se ponekod oblaki trgali. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem do 10 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 12. 2020 Slika 2. Satelitska slika 2. 12. 2020 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 Dezember 2020 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 Dezember 2020 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 12. 2020 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 Dezember 2020 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 12. 2020 Slika 5. Satelitska slika 6. 12. 2020 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 6 Dezember 2020 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 Dezember 2020 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 12. 2020 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 Dezember 2020 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 9. 12. 2020 Slika 8. Satelitska slika 9. 12. 2020 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 9 Dezember 2020 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 9 Dezember 2020 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 9. 12. 2020 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 Dezember 2020 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 15. 12. 2020 Slika 11. Satelitska slika 15. 12. 2020 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 15. 12. 2020 ob 13. ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 15 Dezember 2020 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 15 Dezember 2020 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 15 Dezember 2020 at at 12 GMT 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 12. 2020 Slika 14. Satelitska slika 25. 12. 2020 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 12. 2020 ob 13. ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 25 Dezember 2020 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 25 Dezember 2020 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 25 Dezember 2020 at at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 28. 12. 2020 Slika 17. Satelitska slika 28. 12. 2020 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 12. 2020 ob 13. ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 28 Dezember 2020 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 28 Dezember 2020 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 28 Dezember 2020 at at 12 GMT 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V DECEMBRU IN LETU 2020 Climate in the World and Europe in December and in the Year 2020 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v decembru in letu 2020 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature decembra 2020 od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for December 2020 relative to the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010 v C, decembrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to December 2020. The darker coloured bars denote the December values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF December 2020 je bil v večjem delu Evrope toplejši kot normalno; na Irskem, in Iberskem polotoku je bila povprečna decembrska temperatura blizu ali malo pod normalo (slika 1). Precej hladneje kot 34 Agencija Republike Slovenije za okolje normalno je bilo v jugozahodni Rusiji. Precej nad normalo je bila temperatura na Norveškem, Švedskem in Finskem. Tudi na Balkanu je bil december občutno toplejši kot normalno. Povprečna decembrska temperatura je znatno presegla normalo v večjem delu Kanade in Grenlandije, Barentsovim, Karskim in Čukotskim morjem, prav tako je bila temperatura nadpovprečna severno od sibirske obale in na Tibetanski planoti. Nadpovprečno toplo je bilo na severu Afrike, Bližnjem vzhodu in delih Antarktike. V osrednji Aziji je bilo hladneje kot normalno, od tam je območje z negativnim odklonom od normale segalo nad Kitajsko ter severno in zahodno nad Rusijo. Tudi v večini Avstralije, Arktičnega oceana severno od Grenlandije in delih Antarktike je bilo hladneje kot normalno. Podpovprečna je bila decembrska temperatura nad vzhodnim tropskim delom Tihega oceana, kjer je vztrajal pojav la niña. Decembra je bila povprečna svetovna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, vendar je bil odklon manjši kot v prejšnjih dveh letih. December 2020 je bil na svetovni ravni:     0,43 °C toplejši od decembrskega povprečja v obdobju 1981–2010, šesti najtoplejši december v razpoložljivem nizu podatkov, 0,3 °C hladnejši od najtoplejših decembrov 2015 in 2019, hladnejši od decembrov 2016, 2017 in 2018. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V Evropi je bila povprečna temperatura decembra 2020 2,3 °C višja od normale in peta najvišja doslej (slika 2). Za skoraj 1 °C je zaostajala za povprečno decembrsko temperaturo leta 2019, ki je bila najvišja doslej. Padavine Razen na južnem in vzhodnem Iberskem polotoku je bilo decembra 2020 več padavin od normale v večjem delu zahodne, severne in južne Evrope. Ponekod so obilne padavine povzročile škodo in poplave. Največji odklon je bil na jugovzhodu Norveške, vzhodni Islandiji, v Združenem kraljestvu (najbolj jih je prizadelo neurje Bella), severni Španiji, Italiji in obalnem delu Balkana. V preostalem delu Evrope je bilo padavin manj kot normalno, predvsem na zahodu Norveške ter na jugu in vzhodu Črnega morja. Bolj sušno kot normalno je bilo na večjih območjih izven tropske Severne in Južne Amerike ter na območju, ki je segalo iznad skrajnega vzhoda Evrope nad osrednjo Azijo. Leto 2020 Dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Povprečna temperatura na svetovni ravni (slika 4) v letu 2020 je bila:     znatno nad povprečjem obdobja 1981–2010 nad večjim delom Sibirije in morju severno od nje, nadpovprečna nad skoraj vso Evropo, bolj nad severnim in vzhodnim delom celine, večinoma nadpovprečna nad večino kopnega in oceanov, pod dolgoletnim poprečjem nad več območjih kopnega, najbolj sta izstopali zahodna Kanada in severna Indija, 35 Agencija Republike Slovenije za okolje   pod normalo nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, severnim Atlantikom zahodno od Irske in na več oceanskih območjih južne poloble, na svetovni ravni je bila povprečna temperatura 0,62 ºC nad normalo. Slika 3. Dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v C v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to December 2020. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Leto 2020 je bilo v svetovnem merilu za manj kot 0,01 °C hladnejše od leta 2016. Tretje najtoplejše koledarsko leto v tem podatkovnem nizu je leto 2019, ki je bilo 0,59 °C toplejše od normale. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Leto 2020 je bilo 1,25 ºC toplejše od povprečja v predindustrijski dobi. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami boljša. Povprečna temperatura v Evropi v letu 2020 je okoli 1,6 ºC nad povprečjem obdobja 1981–2010 in s tem najvišja doslej. Drugo najtoplejše leto v Evropi je 2019, ki je bilo le nekoliko toplejše od let 2015, 2014 in 2018. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature v letu 2020 glede na povprečje obdobja 1981–2010, vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for the year 2020 relative to the average for 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Morski led Slika 5. Levo: povprečni ledeni pokrov decembra 2020. Oranžna črta označuje rob povprečnega decembrskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na decembrsko povprečje obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Left: Average Arctic sea ice cover for December 2020. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for December for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for December 2020 relative to the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Decembra 2020 je bila površina morskega ledu na Arktiki tretja najmanjša med vsemi decembri v nizu podatkov, ki se ga v leto 1979, in enaka kot v decembrih 2007, 2016 in 2017. Mesečno povprečje je bilo 11,7, kar je 1,1 milijona km2 oz. 9 % pod decembrskim povprečjem obdobja 1981–2010. Morje Lapetov in Vzhodnosibirsko morje je prekril led, deloma je zamrznil tudi Hudsonov zaliv in Čukotsko morje. Večinoma brez ledu so ostali Barentsovo, zahodno Karsko in Beringovo morje. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za decembre od leta 1979 do 2020 v primerjavi z decembrskim povprečjem obdobja 1981–2010 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all December months from 1979 to 2020. The anomalies are expressed as a percentage of the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Decembrski arktični morski led je v razpoložljivem nizu podatkov v zadnjih dveh desetletjih konstantno pod normal. Najopaznejši je bil trend v začetku stoletja, v zadnjih petnajstih letih pa so se negativni odkloni stabilizirali. Slika 7. Antarktični ledeni morski pokrov decembra 2020, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v decembrskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od decembrskega povprečja obdobja 1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 7. Left: Average Antarctic sea ice cover for December 2020. The thick orange line denotes the climatological ice edge for December for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for December 2020 relative to the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Decembra 2020 je morski led na Antarktiki v povprečju prekrival 10,4 milijona km2, kar je 0,6 milijona km2 oz. 5 % pod normalo. To je precej bližje decembrskemu povprečju obdobja 1981–2010 kot v štirih decembrih pred tokratnim. Povprečni odklon od normale za celotno antarktično območje prikriva velike prostorske razlike, ki so decembra 2020 očitne na regionalnem zemljevidu koncentracij morskega ledu. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za decembre od leta 1979 do leta 2020 v primerjavi z decembrskim povprečjem obdobja 1981–2010 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all December months from 1979 to 2020. The anomalies are expressed as a percentage of the December average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Z nadpovprečno koncentracijo morskega ledu so izstopala območja okoli Antarktičnega polotoka, severovzhodno od Wedellovega morja, pa tudi večji deli severnega Rossovega morja in južnega Amundsenovega morja. Podpovprečna je bila koncentracija morskega ledu v severnem Amundsenovem morju in ob večjem delu obale Vzhodne Antarktike. Odklon decembrskega antarktičnega morskega ledu v razpoložljivem nizu podatkov ne kaže izrazitega trenda, saj prevladuje spremenljivost. Vendar je bil december 2020 že šesti zaporedni december z negativnim odklonom. 39 PODNEBNE ZNAČILNOSTI LETA 2020 Climatic characteristics of the year 2020 Tanja Cegnar biltenu Naše okolje redno objavljamo podnebne značilnosti posameznih mesecev in sezon, glavnina tega prispevka pa je namenjena letu 2020 v celoti. Leta 2020 je bila povprečna temperatura v državnem povprečju 1,3 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010. Na državni ravni je bilo padavin toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 12 % več kot normalno. V Povprečna letna temperatura je bila v veliki večini države 1 do 1,5 °C nad normalo. V Ratečah je bil presežek nad normalo nekoliko manjši (0,9 °C), na Krasu, Trnovski planoti in vzpetinah Dolenjske pa nekoliko večji (1,6 °C). Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka leta 2020 od povprečja 1981–2010 Figure 1. Mean air temperature anomaly, year 2020 Slika 2. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2020 od povprečja 1981–2010 na merilnih postajah Figure 2. Mean air temperature anomaly, year 2020 Lisca Murska Sobota Slovenj Gradec Slov. Konjice Ravne na K. Celje Sevno Vrhnika Godnje Vedrijan Krn Rateče Planina pod G. Boh. Češnjica Portorož Polički Vrh Let. ER Marib. Črnomelj Bizeljsko Ljubljana Topol Kočevje Babno Polje Postojna Vojsko Kredarica Let. JP Ljublj. 0 40 0,5 1 1,5 2 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna dnevna najnižja temperatura v letu 2020 je bila na večini merilnih mest od 0,6 do 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem, nekoliko večji odklon je bil le na merilnih postajah Sevno, Vojsko in Kredarica. Povprečna dnevna najvišja temperatura je presegla dolgoletno povprečje za 1,1 do 2,2 °C. Rogaška Slatina Bovec Boh. Češnjica Portorož Lisca Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Topol Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Planina pod G. Let. JP Ljubljana Boh. Češnjica Portorož Lisca Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slovenske Konjice Ravne na K. Celje Črnomelj Novo mesto Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let JP Ljubljana 0 0,5 1 0 1,5 Slika 3. Odkloni povprečne najnižje dnevne temperature zraka leta 2020 od povprečja 1981–2010 Figure 3. Mean air minimum daily temperature anomaly, year 2020 0,5 1 1,5 2 2,5 Slika 4. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature zraka leta 2020 od povprečja 1981–2010 Figure 4. Mean air maximum daily temperature anomaly, year 2020 Slika 5. Letni odklon temperature zraka v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981–2010 v °C Figure 5. Annual temperature anomaly in Slovenia in C, reference period 1981–2010 Leto 2020 je bilo deseto zapored s preseženo povprečno temperaturo obdobja 1981–2010 na državni ravni. Presežek potrjuje naraščajoči trend povprečne temperature v Sloveniji. Do leta 1990 so bila skoraj vsa leta hladnejša od povprečja obdobja 1981–2010. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so se izmenjevala nadpovprečno topla in hladna leta, v tem stoletju pa so bila le tri leta s povprečno temperaturo pod dolgoletnim povprečjem. Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature ter povprečje obdobja 1981–2010 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 6–9). Rekordno visoko ali nizko temperatura v letu 2020 ni segla. Na Kredarici je bila najnižja temperatura izmerjena 23. marca, ko se je ohladilo na −20,2 °C, najtopleje pa je bilo 1. avgusta z 18,0 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura izmerjena 7. januarja, bilo je −6,0 °C, najvišje se je temperatura povzpela 28. julija, dosegla je 33,2 °C. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 15 Kredarica Temperatura (℃) 10 5 0 -5 -10 -15 -20 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL 211 AVG 241 SEP 271 OKT 301 NOV331 DEC361 Slika 6. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2020 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 6. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2020 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 35 30 Ljubljana Temperatura (℃) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL 211 AVG 241 SEP 271 OKT 301 NOV331 DEC361 Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2020 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 7. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2020 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 35 30 Portorož Temperatura (℃) 25 20 15 10 5 0 -5 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL 211 AVG 241 SEP 271 OKT 301 NOV331 DEC361 Slika 8. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2020 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 8. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2020 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) 42 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 30 Murska Sobota Temperatura (℃) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 1 JAN 31 FEB 61 MAR 91 APR 121 MAJ 151 JUN 181 JUL 211 AVG 241 SEP 271 OKT 301 NOV331 DEC361 Slika 9. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dnevna (rdeča) temperatura v letu 2020 (tanka črta) in povprečja obdobja 1981–2010 (debela črta) Figure 9. Daily minimum (blue), daily mean (black) and daily maximum (red) air temperature in 2020 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) V Portorožu je bilo najtopleje 1. avgusta, ko so izmerili 34,8 °C, najhladneje je bilo 7. januarja, ohladilo se je na −2,2 °C. Tudi v Murski Soboti je bilo najhladneje 7. januarja, temperatura se je spustila na −8,3 °C, najtopleje je bilo 31. julija, izmerili so 32,9 °C. Preglednica 1. Število vročih, ledenih in mrzlih dni, leto 2020 Table 1. Number of days with maximum daily temperature at least 30 C, maximum daily temperature below 0 C and minimum daily temperature below −10 C, year 2020 Kraj Boh. Češnjica Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Portorož Vojsko Postojna Kočevje Vroč dan Leden dan Mrzel dan (Tmax ≥ 30 °C) (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 12 3 0 0 100 44 3 10 2 41 1 0 34 0 0 0 12 0 7 3 0 18 4 1 Vroč dan (Tmax ≥ 30 °C) Ljubljana 26 Cerklje 27 Nova vas 3 Črnomelj 33 Celje 21 Let. Maribor 19 Slovenj Gradec 6 Murska Sobota 23 Kraj Leden dan Mrzel dan (Tmax < 0 °C) (Tmin ≤ −10 °C) 0 0 0 0 6 2 1 0 2 0 5 0 4 0 7 0 V Ljubljani je bila povprečna letna temperatura 12,1 ºC, kar je 1,2 ºC nad normalo. Najtoplejše odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu je bilo leto 2014 s povprečno temperaturo 12,7 °C, leto 2019 je bilo drugo najtoplejše (12,6 °C), leto 2018 pa se uvršča na tretje mesto s povprečno temperaturo 12,5 ºC. Četrto najtoplejše leto v prestolnici je bilo 2000 (12,2 ºC), pridružilo se mu je leto 2015, leta 2007 je bila povprečna temperatura 12,1 °C, kar je toliko kot v letu 2020. Najhladnejše ostaja leto 1956 s povprečno temperaturo 8,6 °C, nato sledita leti 1978 in 1954 z 8,9 °C, 9,0 °C pa je bila povprečna temperatura v letih 1962 in 1980. Na Kredarici je bila povprečna letna temperatura v letu 2020 enaka kot leta 2015, in sicer 0,5 ºC, kar je 1,5 ºC nad normalo. To je najvišja povprečna letna temperatura na tej merilni postaji. Na tretjem mestu je leto 2019 s povprečno temperaturo 0,2 ºC, sledita leti 2018 in 2011 s povprečno temperaturo 0,1 ºC. Tako kot po nižinah je tudi v visokogorju opazen trend naraščanja povprečne letne temperature. K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V preglednici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (ºC) 13 Ljubljana 12 11 10 9 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Temperatura (ºC) 1 Kredarica 0 -1 -2 -3 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 12 Temperatura (ºC) Murska Sobota 11 10 9 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Temperatura (ºC) Portorož 14 13 12 11 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 10. Povprečna letna temperatura zraka Figure 10. Mean annual temperature Za Ljubljano smo prikazali število toplih in vročih dni, pri katerih je naraščajoč trend očiten. Toplih dni je bilo 77, kar je manj kot v letih 2019, 2018 in 2017. Kar 109 toplih dni je bilo v letih 2003 in 2018, 104 pa leta 2014. Vročih dni v letu 2020 je bilo 26. Leta 2019 je bilo 37. Prikazali smo tudi število hladnih in mrzlih dni, kjer se kaže negativen trend kljub razmeroma velikim medletnim nihanjem. V Ljubljani je bilo 61 hladnih dni, ledenih dni ni bilo. V Portorožu je bilo 34 vročih dni in 108 toplih dni. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje 120 Ljubljana Št. toplih in vročih dni 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Slika 11. Število toplih (oranžno) in vročih dni (rdeče) in ustrezni povprečji referenčnega obdobja Figure 11. Number of days with maximum daily temperature at least 25 C (orange) and 30 C (red) 140 Ljubljana Št. hladnih in ledenih dni 120 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 12. Število hladnih (svetlo modra) in ledenih (temno modra) dni v Ljubljani Figure 12. Number of days with maximum temperature below 0 C (dark blue) and minimum temperature below 0 C (light blue) Slika 13. Padavine, leto 2020 Figure 13. Precipitation, year 2020 V državnem povprečju so bile padavine v letu 2020 na ravni dolgoletnega povprečja. Po pričakovanju je bilo največ padavin v Julijskih Alpah, kjer so padavine mestoma celo presegle 3100 mm (npr. na Voglu, kjer so namerili 3216 mm). Med bolj namočena območja spada tudi Trnovska planota. Na Krnu so namerili 2895 mm padavin, na Kneških Ravnah pa 2858 mm. Več kot v polovici države je bilo manj kot 1500 mm padavin, med ta območja spadajo jugozahodna in jugovzhodna Slovenija, severovzhod, vzhod ter osrednji del države. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, v Podgorju so namerili 819 mm, v Rogaški Slatini 832 mm in v Murski Soboti 850 mm. 45 Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Ljubljana 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 3000 Kredarica Padavine (mm) 2500 2000 1500 1000 500 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 1200 Murska Sobota Padavine (mm) 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1600 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Portorož 1400 Padavine (mm) 1983 1200 1000 800 600 400 200 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 Slika 14. Letne padavine Figure 14. Annual precipitation Približno v polovici države so padavine presegle dolgoletno povprečje, velika večina odklonov pa ni presegla petine dolgoletnega povprečja. Le med Ratečami in Mojstrano ter na Goričkem v Prekmurju je bil odklon nekoliko večji. V Kančevcih je padlo 127 % normalnih padavin, v Ratečah in Martinjem 126 %. Presežek nad 20 % je bil tudi v Zgornji Radovni, Kranjski Gori, Leskovici, Strojni in Seči. Druga polovica države je bila namočena manj od normale; negativni odklon ni presegel petine dolgoletnega povprečja. Najmanjši delež normalnih padavin, in sicer 80 %, je bil v Rogaški Slatini, 84 % normale so padavine dosegle v Ribnici na Pohorju, 85 % pa na Bizeljskem. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Letni odklon padavin v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981–2010 v °C Figure 15. Annual precipitation anomaly in Slovenia in C, reference period 1981–2010 Slika 16. Višina padavin leta 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 16. Precipitation in the year 2020 compared with 1981–2010 normals Slika 17. Kratek zimski pridih v nižinah; Grosuplje, 4. december 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. A brief touch of winter in the lowlands; Grosuplje, 4 December 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Rateče Logarska Dol. Krvavec Krn Lokve Kredarica Trenta Portorož Lendava Plave Solčava Bilje Otlica Soča Breginj Črnivec Zg Jezersko Kneške Ravne Bled Celje Murska Sobota Kobilje Postojna Babno Polje Vrhnika Nova vas na Bl. Razdrto Gornji Grad Bovec Kadrenci Vedrijan Lisca Let. Maribor Godnje Let. Ljubljana Luče Lesce Vojsko Sevno Laško Kočevje Ljubljana Jeruzalem Novo mesto Ptuj Slovenj Gradec Črnomelj Velenje Metlika Bizeljsko Slika 18. Padavine leta 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Precipitation in 2020 compared with 1981– 2010 normals -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 V državnem povprečju je sonce v letu 2020 sijalo 12 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Izrazita je bila razlika med visokogorjem in nižinskim svetom. Na Kredarici je sončnega vremena primanjkovalo, 1730 ur je dober odstotek manj kot v dolgoletnem povprečju. Po nižinah je bila normala povsod presežena, na severu države je bil odklon do 10 %, v Ratečah le 4 %. V večini države so dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena presegli za 10 do 20 %. Lisca Let. Ljubljana Boh. Češnjica Portorož Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Let. Maribor Sveti Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica Slika 19. Sončno obsevanje leta 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Sunshine duration in 2020 compared with 1981–2010 normals -5 0 5 10 15 20 Med najbolj sončna območja spadajo Obala, v Portorožu je bilo 2666 ur sončnega vremena, in Goriška, v Biljah je bilo 2430 ur sončnega vremena, v Vedrijanu 2398 ur in na postaji Na Stanu 2377 ur. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 2400 Ljubljana 2000 1600 1200 800 400 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 1997 2001 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 2400 Kredarica 2000 1600 1200 800 400 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) 2400 Murska Sobota 2000 1600 1200 800 400 0 1951 1955 1959 2800 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Portorož 2400 Sončno obsevanje (ura) 1963 2000 1600 1200 800 400 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 20. Letno trajanje sončnega obsevanja Figure 20. Annual sunshine duration Letno trajanje sončnega obsevanja na državni ravni kaže naraščajoč trend. Do leta 1985 so prevladovala leta z manj sončnega vremena od normale. Po trajanju sončnega obsevanja na državni ravni se leto 2020 uvršča na peto mesto. Najbolj sončno je bilo leto 2011, sledijo mu leta 2017, 2003 in 2000. Najbolj sivo je bilo leto 1972. V tem stoletju sta za normalo za več kot desetino zaostajali leti 2010 in 2014. Leto 2018 je bilo zadnje manj sončno od normale, a je bil zaostanek majhen. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja leta 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 21. Bright sunshine duration in the year 2020 compared with 1981–2010 normals Slika 22. Letni odklon osončenosti v Sloveniji glede na povprečje obdobja 1981–2010 v C Figure 22. Annual sunshine duration anomaly in Slovenia in C, reference period 1981– 2010 Razen na Obali so tudi po nižinah v letu 2020 poročali o snežni odeji. V Ljubljani je bilo 19 dni s snežno odejo, največja debelina je 3. decembra dosegla 17 cm. 35 400 Kredarica 300 250 200 150 30 Št. dni s snežno odejo Debelina snežne odeje (cm) 350 Kredarica 25 20 15 10 100 5 50 0 0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Slika 23. Največja mesečna debelina snežne odeje (levo) mesečno število dni s snežno odejo (desno) v letu 2020 Figure 23. Monthly maximum snow cover depth (left) and monthly number of days with snow cover (right) in the year 2020 V Ratečah je bilo 63 dni s snežno odejo, najdebelejša je bila predzadnji dan leta z 95 cm. V Postojni je bilo 15 dni s snežno odejo, 3. decembra je dosegla debelino 20 cm. Tega dne je bila snežna odeja najdebelejša tudi v Kočevju, izmerili so 34 cm, snežna odeja je bila prisotna 20 dni. V Celju je bilo 21 dni s snežno odejo, dosegla je 9 cm. V Črnomlju je bilo 15 dni s snežno odejo, dosegla je 15 cm. V 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Novem mestu je bilo 16 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 14 cm, na Letališču ER Maribor je bilo 14 dni s snežno odejo, dosegla je le 4 cm. Na Kredarici je sneg prekrival tla 275 dni. Najmanj takih dni je bilo v letih 2015 (208 dni) in 2018 (223 dni), tretje najmanjše trajanje je bilo leta 1958 (228 dni). V koledarskem letu 2020 je bila največja debelina snežne odeje na Kredarici izmerjena že prvi dan leta in je znašala 350 cm, kar je manj od največje debeline v letu 2019, ki je bila 385 cm. V letnem merilu so na Kredarici najmanj snega namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 700 cm, 690 cm leta 1977 in 587 cm leta 1978. Zima 2019/20 V državnem povprečju je bila zima 2019/20 kar 3,1 °C toplejša od normale, padlo je le za 85 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo 141 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, kar je največ doslej. Nadpovprečno topli so bili vsi trije zimski meseci, največji odklon pa je bil februarja. V podatkovnem nizu od leta 1961 se tokratna zima uvršča na tretje mesto, a le malo zaostaja za drugo najtoplejšo zimo, ki je 2013/14 (odklon nad dolgoletnim poprečjem 3,2 °C). Najtoplejša ostaja zima 2006/07 s presežkom 3,6 °C nad normalo. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo povsod po Sloveniji, presežek nad povprečjem obdobja 1981/82–2010/11 je bil v pretežnem delu države od 2,0 in 3,5 °C, ponekod v širši okolici Ljubljane še nekoliko večji. Najmanjši presežek nad normalo je bil na zahodu države in v pasu vzdolž meje z Avstrijo. Hudega mraza v zimi 2019/20 ni bilo, po nižinah v notranjosti se je ponoči večkrat ohladilo na okoli −5 °C, pod −10 °C pa je bilo nekajkrat le v višeležečih mraziščih in alpskih dolinah. Najnižja temperatura na Kredarici je bila −15,2 °C, dosežena 6. februarja, v preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji že večkrat občutno bolj mraz. Po nižinah je bila temperatura večino dni nad dolgoletnim povprečjem, v gorah so bili prehodi med hladnejšimi in toplejšimi obdobji pogostejši in izrazitejši kot v nižini. Na Kredarici so v noči s 16. na 17. februar izmerili 9,7 °C, kar je najvišja februarska temperatura od začetka meritev v letu 1955. V Ljubljani so decembrski temperaturni rekord s 17,4 °C dosegli 17. decembra. Zima 2019/20 je bila na državni ravni rekordna po trajanju sončnega obsevanja, podobno sončna je bila zima 1989/90, ki je druga najbolj sončna. Na državni ravni je bil presežek 41 %. Sončnega vremena je bilo precej več kot normalno, le v zahodni Sloveniji je bil presežek v primerjavi z ostalo Slovenijo opazno manjši, le do četrtine normale. Drugod so bili presežki precej večji, najbolj je izstopalo Novo mesto. Decembra so bile padavine obilne, januar in februar pa sta bila sušna. Najobilnejše so bile zimske padavine v delu Julijskih Alp, v Kneških Ravnah so namerili 719 mm. Na veliki večini merilnih postaj padavine niso dosegle 300 mm, na več kot polovici ozemlja pa jih je bilo manj kot 200 mm. V Alpah, deloma na Trnovski planoti in v Prekmurju je bilo zimskih padavin večinoma malo več kot normalno, drugod po državi pa manj. V približno polovici Slovenije primanjkljaj ni presegel 20 %. Večji primanjkljaj je bil v manjšem delu Gorenjske, Ljubljanski kotlini, delu Notranjske, na Dolenjskem in v Beli krajini ter manjšem delu Koroške. Na teh območjih je padlo le od 60 do 80 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Med merilnimi postajami s presežkom padavin najbolj izstopata Lendava in Kneške Ravne, kjer je padla četrtina več padavin kot normalno. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Zima 2019/20 Pomlad 2020 Poletje 2020 Jesen 2020 Slika 24. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja 1981–2010 v posameznih letnih časih, leto 2020 Figure 24. Mean air temperature anomaly in seasons, year 2020 Velika večina padavin je bila v nižinskem in gričevnatem svetu v obliki dežja, snega in dni s snežno odejo je bilo le za vzorec, podobno je bilo tudi v zimah 2018/19 in 2006/07. V Ratečah je največja debelina snežne odeje dosegla komaj 23 cm, večino zimskih dni pa so bila tla kopna, kar je za ta kraj nenavadno. V Ljubljani je bila največja debelina snežne odeje 6 cm, tla pa je snežna odeja prekrivala le 8 dni. Na Obali in Goriškem so bila tla vso zimo kopna. Zima 2019/20 je bila v visokogorju za razliko od nižin radodarna s snežno odejo. Vso zimo je bila debelina snežne odeje nadpovprečna. Na Kredarici je bila snežna odeja vse zimske dni debelejša od 250 cm. Največjo debelino je dosegla 23. decembra s 385 cm. Počasno tanjšanje snežne odeje v nadaljevanju zime lahko pripišemo skromnim padavinam v prvih dveh mesecih leta. V preteklosti je bila največja zimska debelina snežne odeje dosežena v zimi 1976/77 s 521 cm, le do 75 cm snega pa so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici pogosto šele aprila. Pomlad 2020 Pomlad 2020 je bila na državni ravni 0,8 °C toplejša od normale, padlo je le 72 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo 124 % toliko časa kot v pomladnem povprečju obdobja 1981–2010. Večina temperaturnih odklonov je bila med 0,5 in 1 °C. Območje z malo manjšim odklonom na severu države je bilo zelo majhno. Odklon med 1 in 1,5 °C je bil omejen na Primorsko. K nadpovprečni pomladni temperaturi so prispevali predvsem nadpovprečno topli popoldnevi. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončnega vremena je bilo več kot normalno, na večini ozemlja je bil presežek od 20 do 30 %. Od 10 do 20 % presežek je bil na severu države in v Beli krajini. Nad 30 % presežek je bil na območju med Goriško in osrednjo Slovenijo. Zima 2019/20 Pomlad 2020 Poletje 2020 Jesen 2020 Slika 25. Odklon višine padavin od povprečja 1981–2010 v posameznih letnih časih, leto 2020 Figure 25. Precipitation in seasons compared with 1981–2010 normals, year 2020 Spomladi 2020 je nad 300 mm padlo na območju Snežnika, Trnovske planote, Julijskih Alp, zahodnih Karavankah in delu Kamniško-Savinjskih Alp. Največ padavin pa je bilo v delu Julijcev in na Trnovski planoti, kjer so na manjšem območju padavine dosegle 700 mm. V Slovenski Istri, delu Dolenjske, na Koroškem, Štajerskem in v Pomurju je padlo do 200 mm dežja, najskromnejše pa so bile padavine na Obali. V Strunjanu so namerili 78 mm, na Letališču Portorož 80 mm, le malo več je bilo padavin v večjem delu Pomurja. Pomlad je bila skromna tako po količini padavin kot tudi po številu padavinskih dni. V veliki večini države so padavine zaostajale za normalo, nekoliko presežena je bila le na manjšem delu Gorenjske in v Plavah, a tudi tam je bil odklon večinoma le do desetine dolgoletnega povprečja. V približno polovici Slovenije padavine niso dosegle 70 % normale. Največji primanjkljaj je bil na Obali, na Letališču Portorož je padlo le 39 % normalnih padavin, v Strunjanu 40 %. Tudi na severovzhodu države je bilo pomanjkanje padavin veliko, v Jeruzalemu in Rogaški Slatini je padlo le 45 % normalnih padavin. Najdebelejša je bila snežna odeja na Kredarici konec marca, ko je dosegla 350 cm. Razen po nižinah Primorske je sneg spomladi 2020 pobelil tudi nižine, vendar je bila snežna odeja skromna in kratkotrajna. V Kočevju je največja debelina dosegla 22 cm, v Ratečah pa 19 cm. V Črnomlju je debelina snežne odeje dosegla 10 cm. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Poletje 2020 Poletje je bilo na državni ravni 0,9 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 119 % toliko dežja kot normalno, sonce pa je sijalo 101 % toliko časa kot normalno. Poletje 2020 je bilo na državni ravni šesto zaporedno poletje z nadpovprečno temperaturo, bilo pa je hladnejše od prejšnjih petih poletij, od poletja 2016 sicer le za malenkost. Še vedno ostaja najtoplejše izjemno vroče poletje 2003, drugo najtoplejše je poletje 2019, tretje pa leta 2017. Trend naraščanja poletne temperature je očiten vse od sredine osemdesetih let. Nadpovprečno topli so bili vsi poletni meseci, vendar je bil presežek v prvih dveh mesecih majhen, znatno toplejši kot normalno pa je bil avgust, bil je tudi najtoplejši in je najbolj prispeval k opaznemu presežku nad dolgoletno povprečno poletno temperaturo. Povprečna temperatura zraka je povsod presegla dolgoletno povprečje, velika večina ozemlja je bila 0,5 do 1 °C toplejša od normale. Le na manjšem delu Slovenije je bil odklon nekoliko večji, in sicer med 1 in 1,5 °C. Zima 2019/20 Pomlad 2020 Poletje 2020 Jesen 2020 Slika 26. Odklon sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010 v posameznih sezonah, leto 2020 Figure 26. Monthly sunshine duration in seasons compared with 1981–2010 normals, year 2020 Vročih dni je bilo nekaj manj kot v zadnjih nekaj letih. Po številu vročih dni ostaja rekordno poletje 2003. Tudi toplih dni je bilo manj kot v zadnjih nekaj letih. Predvsem julija in avgusta je Slovenijo prizadelo nekaj močnejših neurij, ki so povzročila večjo gmotno škodo. Po izjemno debeli toči, ledena zrna so dosegla premer okoli 10 cm, je izstopala nevihta, ki je 29. julija prizadela Domžale z okolico. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp. Na manjšem območju so padavine presegle 1000 mm, na Krnu so namerili 1014 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 200 do 600 mm dežja. Na večini ozemlja so padavine presegle dolgoletno povprečje. Primanjkovalo jih je v Beli krajini, Novomeški in Krško-Brežiški kotlini ter manjšem delu Štajerske, nekaj postaj je poročalo o primanjkljaju okoli petine normale. Večina presežkov padavin je bila manjših od 30 %, večji presežek, večinoma do 60 %, je bil na zahodu države, delu Notranjske, v Pomurju in na več manjših območjih v Karavankah. Na Obali in Krnu je bil presežek okoli štiri petine normale. Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 102 cm, kar je precej manj kot poleti 2019. Dolgoletno povprečje poletnega števila dni s snežno odejo je na Kredarici 28, tokrat je sneg prekrival tla 24 dni. Sončnega vremena je primanjkovalo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, v delu Karavank, ponekod na Štajerskem in v Pomurju. Največji primanjkljaj je bil v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 428 ur, kar je 78 % normale, drugod je bil primanjkljaj manjši od desetine. Dobra polovica Slovenije je bila bolj osončena kot normalno, vendar odklon ni presegel desetine dolgoletnega povprečja. Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju. Najbolj sončno je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 954 ur, kar je 5 % več kot v dolgoletnem povprečju. Jesen 2020 V državnem povprečju je bila jesen 2020 za 0,7 °C toplejša od normale. V državnem povprečju je padlo 102 % padavin, kot jih je v povprečni jeseni v obdobju 1981–2010. Sončnega vremena je bilo več kot normalno, na državni ravni je bilo povprečje preseženo za 14 %. Jesen 2020 je bila toplejša kot normalno, a ne tako izrazito kot v letih 2019 in 2018. Največji odklon je bil v visokogorju, na Kredarici so normalo presegli za 1,5 °C. Odklon od 1 do 1,5 °C je bil na Vojskem, Lisci, Topolu pri Medvodah in Krasu. Večina države je poročala o odklonu med 0,5 in 1 °C, na jugu pa je bilo nekaj območij z odklonom do 0,5. Na državni ravni so bile jesenske padavine povsem običajne, kar pa ne velja za prostorsko porazdelitev in za posamezne jesenske mesece. Na severovzhodu države je bilo od 200 do 300 mm padavin. V dobri polovici države so namerili od 300 do 500 mm. Nad 500 mm je jeseni padlo na severozahodu države od tam pa na območju, ki je prek Posočja in Trnovske planote segalo nad hribovit svet Notranjske. Nad 700 mm je padlo na delu Julijcev, Trnovski planoti in Snežniku. Največ padavin so namerili na Otlici (916 mm) in Lokvah (911 mm). V primerjavi z normalo je padavin pomembno primanjkovalo na območju Julijskih Alp, delu Gorenjske severno od Kranja ter na manjšem delu Štajerske in Koroške, kjer je bil primanjkljaj padavin večji od petine normale. Največji primanjkljaj je bil v delu Posočja, kjer je padlo od 70 do 80 % normale. V približno polovici države je bil odklon padavin od normale v intervalu ±10 %. Presežek nad petino normale je bil v delu Dolenjske in Posavja ter na Goričkem v Prekmurju, nekaj postaj je poročalo, da so normalo presegli za tretjino. Jesen 2020 je bila povsod bolj sončna od normale. Največji presežek je bil na Obali, Krasu, v delu Notranjske, na Goriškem in Trnovski planoti, kjer so normalo večinoma presegli za 20 do 30 %. V večini Slovenije je bila jesen 10 do 20 % bolj kot sončna kot normalno, le na severu države je bil presežek manjši. V Ratečah so bili jeseni 4 dnevi s snežno odejo, največja debelina snežne odeje je dosegla pičle 3 cm. Na Kredarici je bilo največ snega v osrednji tretjini oktobra, višina snežne odeje je dosegla 80 cm. Novembra je bila snežna odeja razmeroma skromna, saj so bile so skromne tudi novembrske padavine. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Januar 2020 V državnem povprečju je bil januar 2,1 ºC toplejši od normale, padlo je le 27 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo 165 % toliko kot normalno. Velika večina ozemlja je bila 1 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju, največji presežek je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 4 °C topleje kot normalno. Le tu in tam odklon ni dosegel 1 °C. Padavine so bile izrazito skromne. Na večini ozemlja padavine niso dosegle 20 mm, območje s padavinami nad 40 mm je bilo majhno. Največ padavin je bilo na Trnovski planoti, kjer so namerili okoli 100 mm. Padavine so za dolgoletnim povprečjem povsod opazno zaostajale. Na Trnovski planoti je ponekod padlo tri četrtine normalnih padavin, dobra polovica dolgoletnega povprečja je bila dosežena na Krvavcu, v Kneških Ravnah, Otlici in Črnem Vrhu nad Idrijo. Na veliki večini ozemlja je padlo manj kot 40 % normalnih januarskih padavin. V državnem merilu je bil januar 2020 drugi najbolj sončen. Najmanjši presežek je bil na severovzhodu in severozahodu države, kjer so normalo presegli za dobro četrtino. Največji presežek je bil na območju od Ljubljane proti jugu do meje s Hrvaško in v večjem delu Dolenjske ter Bele krajine, na tem območju je bilo sončnega vremena od 80 do 100 % več kot normalno. Snežna odeja je bila obilna v visokogorju, po nižinah pa je razen na Primorskem tla pobelil sneg, ki je hitro skopnel. Februar 2020 V državnem povprečju je bil februar 2020 kar 4,5 °C toplejši kot normalno in drugi najtoplejši februar v nizu podatkov, padlo je le 67 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo 127 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981−2010. Čeprav februarja po nižinah nismo izmerili rekordno visoke najvišje dnevne temperature, je bila povprečna mesečna temperatura v državnem merilu druga najvišja. K visoki povprečni temperaturi so prispevali atlantska zračna masa, razmeroma vetrovno vreme in pomanjkanje snežne odeje po nižinah. Povsod po državi je bil februar občutno toplejši od normale. Največji presežek je bil na območju, ki se je raztezalo iznad Bele krajine ob meji nadaljevalo vse do meje z Madžarsko. Na tem območju je bil odklon med 5 in 6 °C. Večina države je bila 4 do 5 °C toplejša kot normalno, na zahodu in v gorskem svetu severne Slovenije je bil presežek nad normalo manjši, le od 3 do 4 °C. Najobilnejše padavine so bile v delu Julijskih Alp in Trnovske planote. V Kneških Ravnah so namerili 158 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo pa 139 mm. Večina merilnih postaj je poročala o 30 do 60 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na Obali in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je padlo le okoli 20 mm padavin. Padavine so presegle dolgoletno povprečje v delu Julijcev, Kamniško Savinjskih Alp, osrednjem in vzhodnem delu Karavank ter na vzhodu Pomurja, vendar odklon ni presegel petine dolgoletnega povprečja. Največji primanjkljaj glede na dolgoletno povprečje je bil v Slovenski Istri, kjer ponekod niso dosegli dveh petin normalnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot normalno. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo na severovzhodu države, in sicer kar za okoli dve petini. Na zahodu Slovenije je bil presežek nad normalo do 20 %, na Goriškem, v Brdih in na Kredarici je bilo le desetino več sončnega vremena kot normalno. Na Kredarici so je debelina snežne odeje dosegla 295 cm, namerili so jo prve tri dni meseca in 27. februarja. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 27. Padavine po mesecih v letu 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 27. Monthly precipitation in the year 2020 compared with 1981–2010 normals Marec 2020 Marec 2020 je bil v državnem povprečju 1,0 °C toplejši kot normalno, padlo je le 91 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo 19 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna mesečna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili od 0 do 2 °C. Približno v polovici države je odklon presegel 1 °C, večina tega območja je bila na Dolenjskem, v Beli krajini, južnem in vzhodnem Štajerskem ter Pomurju, prav tako tudi ponekod na jugozahodu države. Najmanjši presežek je bil na severozahodu države, odklon je bil pod 0,5 °C. Največ padavin je bilo v delu Julijskih Alp in na Trnovski planoti, ponekod je padlo nad 250 mm, npr. na Lokvah, kjer so namerili 285 mm. Najmanj padavin je bilo na severovzhodu države, v večjem delu Dolenjske in na vzhodu Bele krajine, večinoma so namerili manj kot 40 mm; v Metliki je padlo le 20 mm padavin. Na nekaj manj kot polovici Slovenije so padavine presegle normalo. Največji presežek je bil v severozahodnem kvadrantu države, v Brdih in delu spodnjega Posočja ter delu Gorenjske so dolgoletno povprečje presegli za več kot 60 %. V Plavah je padlo kar 219 % normalnih padavin. Drugače je bilo v Beli krajini, na Dolenjskem in v večjem delu Štajerske ter Prekmurja, kjer je padavin močno primanjkovalo, večinoma je padlo le 40 do 70 % normalnih padavin, na jugu Dolenjske ter na vzhodu Bele krajine je bil primanjkljaj še večji, padlo ni niti 40 % toliko padavin kot normalno. Sončnega vremena je primanjkovalo na severozahodu države, vendar primanjkljaj ni presegel desetine normale. Drugod je bilo več sončnega vremena kot normalno. Od 20 do 30 % več časa kot normalno je sonce sijalo v širokem pasu, ki se je začenjal nad Goriško, Krasom, Vipavsko dolino in od tam potekal prek osrednje Slovenije nad večino Dolenjske, južno polovico Štajerske in jug Pomurja. Severno in južno od tega pasu je bil presežek manjši. Razen po nižinah Primorske so poročali o sneženju in nekajdnevni snežni odeji tudi po nižinah. Največjo debelino so izmerili med 24. in 26. marcem. Sneg je obležal od 4 do 6 dni. V Kočevju je debelina dosegla 22 cm, v Novem mestu 11 cm, v Črnomlju 10 cm, večinoma pa debelina ni presegla 5 cm. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja, tokrat je največja debelina dosegla 350 cm. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje April 2020 V državnem povprečju je bil april 1,9 °C toplejši od normale, padlo je 31 % normalnih padavin in le aprila 2007 je bilo manj padavin (le 8 % normale) kot tokrat. Sonce je sijalo 65 % več časa kot normalno in april 2020 je bil najbolj sončen vsaj od leta 1961 dalje, torej od takrat, ko imamo primerljiv niz podatkov o razmerah v državnem povprečju. April je bil povsod toplejši kot normalno. Največje je bilo območje z odklonom med 1,5 do 2,5 °C. Večji presežek je bil v sredogorju in gorah, in sicer do 3,1 °C, kraji z najmanjšim presežkom nad normalo (med 1 in 1,4 °C) so bili ponekod na jugu, Štajerskem in v Pomurju. Padavine so bile izrazito skromne. Razen ponekod v Julijskih Alpah je bila prva tretjina meseca brez padavin. Na Goriškem so dež dočakali šele zadnje dni meseca, a količina padavin je bila prav tam največja; v Novi Gorici so namerili 101 mm. Na večini ozemlja je padlo do 40 mm dežja, najmanj ga je bilo v delu Gorenjske in na Obali, kjer ni padlo niti 10 mm. Padavine so povsod zaostajale za normalo, še najbližje so ji bili v Novi Gorici, kjer so padavine dosegle 96 % normale. Nad tri petine normalnih padavin je bilo v manjšem delu severovzhodne Slovenije. Na več kot polovici ozemlja je padlo od 20 do 60 % normalnih padavin. Pod petino normale so bile padavine v Slovenski Istri, na Krasu, severozahodu Slovenije, v precejšnjem delu Gorenjske in ponekod na Štajerskem. Na državni ravni je bil april 2020 rekordno sončen. Razpon presežkov nad normalo je bil med 45 in 85 %. Najmanjši presežek je bil na jugu države in na vzhodnem delu severne Slovenije, vsaj 70 % presežek pa na območju, ki je potekalo od zahodne proti vzhodni meji prek osrednjega dela države. Ob ohladitvi 14. aprila je ponekod snežinke prineslo do nižin, a je sneg hitro skopnel. Na Kredarici je bila snežna odeja prvi dan mesca debela 345 cm. Maj 2020 Na državni ravni je bil maj 0,5 °C hladnejši od majskega povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 95 % toliko padavin kot normalno. Sonce je sijalo le 95 % toliko časa kot normalno. Povprečna majska temperatura je bila povsod v mejah običajne spremenljivosti in razen na Primorskem nekoliko nižja od normale. Večina odklonov je bila med 0 in −1 °C. Na Primorskem je bilo nekoliko topleje kot normalno, največji presežek je bil 1,2 °C na Letališču Portorož, v Novi Gorici pa je bilo 1,1 °C topleje kot normalno. Največ padavin je bilo na območju Julijcev, kjer so ponekod namerili nad 300 mm. Med bolj namočena območja spada tudi Trnovska planota, na Otlici je padlo 239 mm. Na približno polovici ozemlja je padlo od 60 do 120 mm. Najmanj dežja je bilo v Slovenski Istri in na severovzhodu Slovenije, kjer so namerili do 60 mm. Na Letališču Portorož je padlo le 25 mm dežja, v Strunjanu pa 27 mm. Nad normalo so bile padavine v Beli krajini in manjšem delu Dolenjske, v osrednji Sloveniji in od tam proti severu do meje z Avstrijo, tudi na Trnovski planoti in na območju Julijskih Alp so padavine presegle normalo. Presežek je bil le redko večji od dveh petin. Največji primanjkljaj padavin je bil na Obali, kjer je padlo le 34 % normalnih majskih padavin. Tudi na Goriškem je bilo padavin precej manj kot normalno. Opazno jih je primanjkovalo tudi v večjem delu Štajerske in v Pomurju, kjer so padavine večinoma dosegle od 60 do 80 % normale. V pretežnem delu Slovenije je bilo manj sončnega vremena kot normalno. Največji zaostanek za normalo je bil v Sromljah, kjer je bilo 84 % toliko sončnega vremena kot normalno, in na Kredarici, kjer je sonce sijalo 86 % toliko časa kot normalno. Nekoliko več sončnega vremena kot normalno je bilo na Primorskem in Notranjskem, a normale niso presegli za več kot 6 % (merilna mesta Vedrijan, Postojna in Na Stanu). 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je snežna odeja s 195 cm dosegla največjo debelino 3. in 4. maja. Slika 28. Mesečni odkloni temperature v letu 2020 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 28. Monthly mean temperature anomaly, year 2020 Junij 2020 Na državni ravni je bil junij 0,5 °C toplejši kot v junijskem povprečju obdobja 1981–2010, sonce je sijalo 97 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo pa je 19 % več padavin kot normalno. Po izjemno vročem juniju 2019 se je junija 2020 temperatura vrnila v meje običajne spremenljivosti. Na majhnem območju v Goriških Brdih in Posočju ter v Celju je povprečna junijska temperatura nekoliko zaostajala za normalo, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo, odkloni pa nikjer niso presegli 0,8 °C. Vročih dni je bilo glede na zadnja desetletja malo, nikjer jih ni bilo več kot trije. Junija je bilo največ padavin v delu Julijskih Alp, na Voglu so namerili kar 514 mm padavin. Pas obilnejših padavin je segal proti jugu nad Trnovsko planoto in proti Snežniku, nad 200 mm je padlo tudi v delu Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Na veliki večini ozemlja je padlo od 70 do 210 mm dežja. Najskromnejše so bile padavine v Beli krajini in na Krško-Brežiškem polju. Skoraj dve tretjini ozemlja sta bili bolj namočeni kot normalno, nadpovprečne so bile padavine v celotni zahodni polovici države, v delu Koroške in večini Pomurja. Za več kot polovico so normalo presegli predvsem na zahodu Slovenije. Največji presežek je bil na Obali (v Strunjanu je padlo 291 % dolgoletnega povprečja) in ponekod v Posočju. Za dolgoletnim povprečjem so padavine zaostajale predvsem v delu Štajerske in Dolenjske ter v Beli krajini. Na nekaterih merilnih mestih so namerili le od 48 do 60 % normale. V pretežnem delu države je bilo manj sončnega vremena kot normalno. Največji primanjkljaj je bil na severozahodu in v delu Štajerske ter Pomurja. Največji primanjkljaj je bil na Kredarici in na postaji Sv. Florjan, kjer je sonce sijalo le 73 % toliko časa kot normalno. Več sončnega vremena kot normalno je bilo na jugu države; o presežku do 10 % nad normalo so poročali na Obali, v Šmarati in Novem mestu. Na Kredarici je sonce je sijalo le 124 ur, v Portorožu pa 290 ur. Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 102 cm, kar je pod dolgoletnim povprečjem. Zadnjih 10 dni so bila tla kopna. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 29. Sončno obsevanje po mesecih leta 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 29. Monthly sunshine duration in the year 2020 compared with 1981–2010 normals Julij 2020 V primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 je bil julij 2020 na državni ravni za 0,4 °C toplejši, padlo je 30 % več padavin, sončnega vremena pa je bilo za 12 % več kot normalno. Povprečna julijska temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti. Velika večina merilnih mest je poročala o pozitivnem odklonu do 1 °C nad normalo. Le na nekaj merilnih postajah je bil majhen negativen odklon, največji zaostanek za normalo je bil na Babnem Polju (odklon ─0,2 °C). Ker je večina padavin padla v obliki ploh in neviht, je bila prostorska porazdelitev neenakomerna. Največ padavin je bilo na Štajerskem, v delu Karavank in delu Koroške. Ponekod je mesečni seštevek padavin presegel 280 mm, npr. na Gomilskem so namerili 304 mm, v Belih Vodah 299 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 80 do 200 mm dežja, najmanj ga je bilo na jugozahodu države, kjer je večinoma padlo od 40 do 80 mm. Julija je bilo nekaj epizod z neurji. Najbolj je izstopala nevihta 29. julija, v kateri so na območju Domžal posamezna zrna toče dosegla premer okoli 10 cm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Več kot dvakrat toliko padavin kot normalno je padlo v Celju z okolico in ponekod na Koroškem. Na večini merilnih postaj je padel manj kot dvakratnik normalnih padavin. O primanjkljaju padavin so poročali na zahodu in ponekod na jugu države, kjer je padlo od 50 do 100 % normalnih padavin. Razen v visokogorju je bilo sončnega vremena več kot normalno, skoraj povsod je bil presežek med 10 in 20 %. Edina merilna postaja, kjer je osončenost zaostajala za normalo je bila Kredarica, kjer je bilo sončnega vremena 11 % manj kot normalno. Na Kredarici že šesti julij zapored ni bilo snežne odeje. Avgust 2020 V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil avgust 2020 na državni ravni za 1,8 °C toplejši, padlo je 109 % toliko padavin kot normalno, sonce pa je sijalo 93 % toliko časa kot normalno. Avgust je bil najtoplejši mesec poletja 2020. Avgust je bil 1 do 2,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, na veliki večini merilnih postaj je bil odklon med 1,5 do 2 °C. Rekordno visoko se temperatura ni povzpela. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Največ padavin je bilo na območju Julijskih Alp, kjer so na manjšem območju presegli 360 mm, najobilnejše so bile padavine na merilni postaji Krn, kjer so namerili 413 mm, sledijo postaje Trenta s 387 mm, Kredarica s 383 mm, Soča s 366 mm in Kobaridu s 364 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 60 do 180 mm dežja, najmanj ga je bilo na Bizeljskem, in sicer le 44 mm. Na zahodu države in Notranjskem ter v Pomurju je padlo več dežja kot normalno. Poleg tega je bilo še nekaj manjših območij z nadpovprečnimi padavinami. Največji presežek je bil v delu obalnega območja, delu Julijcev in delu Notranjske ter na Goričkem v Pomurju, kjer so normalo presegli za več kot 75 %. V nekaj krajih je padlo tudi več kot dvakrat toliko padavin kot normalno, med njimi so Hrib (230 %), Ilirska Bistrica (221 %), Martinje (218 %), Krn (217 %) in Trenta (212 %). Del Trnovske planote, osrednja Slovenija, del Dolenjske in Bele krajine, večina Štajerske in del Koroške so bili slabše namočeni kot normalno, večinoma so padavine dosegle vsaj polovico dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 292 ur, med bolj sončna območja se uvršča tudi Goriška, v Biljah je sonce sijalo 270 ur. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo le 121 ur. Razen na Letališču ER Maribor in v Slovenj Gradcu, kjer je bila osončenost normalna, je sončnega vremena primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo sončnega vremena le 70 % toliko kot normalno. V Ratečah in Ljubljani je osončenost dosegla 86 % normale, v Lavrovcu in Bohinjski Češnjici so nekoliko zaostajali za 90 % normale, velika večina ozemlja pa je bila obsijana vsaj 90 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. September 2020 Na državni ravni je bil september 1,3 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je 117 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 16 % več kot normalno. September je bil povsod toplejši kot normalno. Najmanjši presežek, pod 1 °C, je bil v Beli krajini, na Koroškem, v Pomurju in na Babnem Polju. V večini Slovenije je bilo 1 do 1,5 °C topleje kot normalno. Še nekoliko večji odklon je bil gorah, večjem delu Primorske, delu Notranjske in delu osrednje Slovenije, a na klasičnih merilnih postajah odklon ni presegel 2 °C. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, najbolj je izstopala Trnovska planota; na Otlici so namerili 476 mm in na Lokvah 406 mm. Padavine so bile obilne tudi v Vipavski dolini in na Snežniku. Na večini ozemlja je padlo od 120 do 240 mm. Najmanj dežja je bilo na severovzhodu Slovenije, tam je veliko postaj poročalo le o 80 do 100 mm dežja. Padavine so ponekod opazno presegle normalo. Z največjim presežkom je izstopala Trnovska planota, na Otlici je padlo 220 % normalnih padavin, v Zaloščah pa 208 %. Velik je bil presežek tudi v Vipavski dolini. V dobri polovici Slovenije je bil presežek nad normalnimi padavinami do 60 %. V osrednji in severni polovici države so bila tudi območja s primanjkljajem padavin. Največji primanjkljaj je bil v Kobaridu (padlo je le 66 % normalnih padavin), drugod so presegli tri četrtine dolgoletnega povprečja. Manj sončnega vremena kot normalno je bilo v visokogorju, vendar je bil primanjkljaj majhen. Drugod je bila osončenost nad normalno, v večini Slovenije je bil presežek do 20 %. Večji presežek, in sicer do 30 %, je bil v večjem delu severovzhodne Slovenije, na Obali, Krasu, v Vipavski dolini, Brdih, na Trnovski planoti in od tam proti osrednji Sloveniji. Največ ur sončnega vremena je bilo na Obali, Krasu in Goriškem, in sicer od 268 do 244 ur. Na Kredarici je sonce sijalo le 143 ur. Na Kredarici je bilo 8 dni s snežno odejo, dosegla je debelino 60 cm. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Oktober 2020 Oktobra 2020 je bil povprečen temperaturni presežek za območje Slovenije 0,5 °C, v državnem povprečju je padlo 48 % več padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena je bilo za 6 % manj kot normalno. Povprečna temperatura je bila na zahodu države večinoma pod normalo. Po nižinah zaostanek ni presegel 0,5 °C; večji je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 1,3 °C hladneje kot normalno. Drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli, velika večina odklonov je bila manjša od 1 °C. Največ padavin je bilo na alpsko-dinarski pregradi. Poleg Julijcev in Trnovske planote je izstopal tudi Snežnik. Na Krnu so namerili 459 mm, na Lokvah 455 mm, v Kneških Ravnah 427 mm in v Soči 414 mm. Nekoliko so izstopale tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Na večini ozemlja je padlo do 300 mm. V Seči in Portorožu so namerili 157 mm. Vzhodno od alpsko-dinarskega grebena se je količina padavin zmanjševala, kar nekaj krajev na severovzhodu države in na Koroškem je poročalo o padavinah pod 130 mm. Razen redkih izjem so padavine presegle dolgoletno povprečje. Na večini ozemlja je bil presežek do 60 % normale, večji je bil v delu Notranjske, večini Dolenjske, Beli krajini in Pomurju. Največji presežek je bil v Kančevcih, kjer je padlo 233 % normalnih padavin, v Šmarati pa 219 %. Ob prehodu hladne fronte in močnejših padavinah se je 3. oktobra zvečer oziroma v noči na 4. oktober od zahoda občutno ohladilo. Obilne so bile padavine tudi 11. oktobra, v hribih je snežilo, po nižinah deževalo. Tako obilno sneženje v hribih je marsikje za oktober zelo redko, snežna odeja je bila ponekod blizu rekordne. Na dobrih dveh tretjinah ozemlja je sončnega vremena primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo le 73 % toliko sončnega vremena kot normalno. Predvsem na jugovzhodu države je bilo več sončnega vremena kot normalno. V Novem mestu je sonce sijalo 13 % več časa kot normalno, v Sromljah pa 11 %. Na letališču ER Maribor je bilo sončnega vremena toliko kot v dolgoletnem povprečju. Največ sončnega vremena, in sicer 161 ur, je bilo v Portorožu, najmanj pa na Kredarici, le 102 uri. Na Kredarici je debelina snežne odeje 17. oktobra 2020 dosegla 80 cm. November 2020 V državnem povprečju je bil november 2020 za 0,4 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padavin je bilo le za 38 % normale, sončnega vremena pa je bilo v primerjavi z običajno osončenostjo precej, saj je v državnem povprečju sonce sijalo 38 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Po nižinah in dolinah se je ob ustaljenem vremenu novembra pogosto nabiral hladen zrak. To se je odražalo tudi na odklonu povprečne novembrske temperaturne od normale in največji presežek nad normalo je bil v visokogorju. Na Kredarici je bil november kar 4,2 °C toplejši kot normalno in najtoplejši november doslej. Drugod je bil november temperaturno v mejah običajne spremenljivosti. Za 1 do 1,5 °C topleje kot normalno je bilo v Vedrijanu, Godnjah, na Vojskem, Lisci in Krnu. Manjši pozitiven odklon je bil tudi v drugih krajih zahodne Slovenije in na merilnih postajah z nekoliko višjo nadmorsko višino. Po kotlinah in dolinah, kjer se je nabiral hladen zrak, je bil november nekoliko hladnejši kot normalno, a zaostanek za normalo ni presegel 1 °C. Zadnja tretjina novembra je bila občutno hladnejša kot normalno. Padavin je bilo novembra malo, razporejene so bile neenakomerno. Najmanj dežja je bilo na severovzhodu države; tudi v večjem delu Posočja ter v delu Gorenjske so bile padavine skromne. V Lendavi in Kobiljem je padlo le 19 mm, v Mačkovcih 20 mm. Poleg nekaj krajev v Pomurju so komaj 62 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 mm padavin namerili tudi v Bovcu. Največ padavin je bilo na območju, ki se je raztezalo iznad Čavna in Nanosa proti Snežniku nad hriboviti svet Kočevske in od tam na zahod Bele krajine, namerili so nad 60 mm. Podobno količino padavin so namerili tudi na dveh manjših območjih Štajerske. Na nekaj manjših območjih so padavine presegle 80 mm. Padavin je bilo povsod manj kot normalno, največji primanjkljaj je bil na običajno najbolj namočenem območju. Le do petine normalnih padavin je padlo na območju Julijcev, Posočja in na severozahodu Gorenjske. Ponekod na severozahodu Slovenije padavine niso dosegle niti desetine normalnih, tako je bilo v Bovcu in Breginju. Še najbolj so se normali približale padavine v delu Štajerske in Posavja. Na veliki večini ozemlja je bilo padavin od 20 do 60 % dolgoletnega novembrskega povprečja. Nižine so bile novembra pogosto prekrite z meglo ali nizko oblačnostjo, vendar ta največkrat ni segla na zahod države. Največ sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer 170 ur, nad 150 ur sončnega vremena je bilo na Primorskem in Krasu. Najmanj sončnega vremena je bilo v Novem mestu, kjer je sonce sijalo le 78 ur, tudi Murska Sobota (80 ur) in Letališče ER Maribor (84 ur), Sv. Florjan (85 ur) in Ljubljana (86 ur) spadajo med manj sončne kraje. Novembra je osončenost na večini merilnih mest presegla normalo, na Letališču ER Maribor pa izenačila. Največji presežek je bil na zahodu Slovenije. V Bohinjski Češnjici so normalo presegli za 82 %, v Postojni za 79 %, za polovico do treh četrtin je bil presežek na postajah Na Stanu, Lisci, Šmarati, Kredarici, v Vedrijanu, Portorožu, Biljah in Godnjah. Na Kredarici je bila najvišja snežna odeja prvi dan meseca s 45 cm. December 2020 V državnem povprečju je bil zadnji mesec leta 1,8 ºC toplejši od normale, padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje, saj je padlo 175 % dolgoletnega povprečja decembrskih padavin, sonce pa je sijalo le 39 % toliko časa kot normalno. December je bil v pretežnem delu države 1 do 2 °C toplejši od normale; na severozahodu je bil presežek od 0,5 do 1 °C. Večji presežek je bil na jugu in severovzhodu države, kjer je odklon presegel 2 °C. Med 90 in 100 mm padavin so namerili na severovzhodu države. Poleg Pomurja, Koroške in Štajerske so tudi v večini Dolenjske namerili manj kot 160 mm padavin. Nad 320 mm je padlo na severozahodu države, na Trnovski planoti in Snežniku. Najobilnejše so bile padavine v Julijcih, ponekod so presegle 500 mm, v Bovcu so namerili kar 589 mm. Padavin je bilo več od normale, presežek do polovice normale je bil v delu Notranjske, na Dolenjskem in v Posavju. V večini države je padlo od 150 do 200 % normalnih decembrskih padavin, dvakratnik normale so padavine presegle v Slovenskem Primorju, na severozahodu države, severu Gorenjske in Kamniško-Savinjskih Alpah. V Portorožu je padlo 269 % dolgoletnih decembrskih padavin, še bolj so normalo presegli na severozahodu države, kjer so padavine na več merilnih mestih presegle trikratnik normale, v Ratečah je padlo kar 355 % toliko padavin kot v povprečju obdobje 1981‒2010. Sončnega vremena je v primerjavi z normalo najbolj primanjkovalo v osrednji Sloveniji, v Ljubljani je sonce sijalo le 10 ur oz. 18 % toliko časa kot v decembrskem dolgoletnem povprečju. Med 25 in 30 % normalne osončenosti je bilo v Lavrovcu in na Letališču JP Ljubljana. Najbolj so se dolgoletnemu povprečju približali na Kredarici, kjer je bilo 69 % toliko sončnega vremena kot normalno. V Ratečah je sonce sijalo 61 % normale, v Vedrijanu pa 54 %. Na ostalih postajah niso dosegli polovice dolgoletnega povprečja. Razen na Obali so decembra poročali o snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj. V Biljah sta bila dva dneva s snežno odejo. Večinoma je bila snežna odeja po nižinah najdebelejša 3. decembra. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bilo 3. decembra 17 cm snega. V Ratečah je bila snežna odeja predzadnji dan leta debela 95 cm. Na Kredarici je največja debelina snežne odeje 30. decembra dosegla 335 cm, kar je četrta največja debelina v decembru. Slika 30. Gams; Peca, 13. december 2020 (foto: Aljoša Beloševič) Figure 30. Chamois; Peca, 13 December 2020 (Photo: Aljoša Beloševič) V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi izmerki, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto spremenljivko nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Legenda: m/s Slika 31. Vetrne rože, leto 2020 65 Figure 31. Wind roses, year 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Letni meteorološki podatki, leto 2020 Table 2. Annual meteorological data, year 2020 Postaja NV Kredarica Rateče TS TOD Temperatura TX TM TAX TAM SM SX Sonce OBS RO 2513 0,5 1,5 3,5 −2,1 18,0 −20,2 214 0 1730 99 864 7,5 0,9 14,2 2,4 31,8 −12,7 155 37 1986 104 2430 110 Oblačnost PO SO SJ 5,6 99 59 Padavine in pojavi SD SN SG RR RP 2376 117 134 37 1839 126 105 46 190 Tlak SS SSX 275 350 63 95 P 749,9 PP 4,9 8,7 19,8 8,1 35,9 −5,5 60 107 1534 112 101 45 2 3 Postojna 533 10,7 1,4 16,2 5,6 32,6 −9,6 80 61 5,6 114 70 1540 103 104 35 33 15 20 10,3 Kočevje 467 9,9 1,3 17,0 4,0 33,7 −10,5 120 80 6,0 125 49 1353 93 105 32 81 20 34 10,0 Ljubljana 299 12,1 1,2 17,2 7,6 33,2 −6,0 61 77 6,0 112 52 1262 93 100 26 74 19 17 Bizeljsko 175 11,9 1,4 18,0 6,7 33,0 −8,6 78 95 5,3 98 75 873 85 88 32 107 15 2 10,8 Novo mesto 220 11,7 1,3 17,8 6,7 34,2 −7,5 77 88 1049 90 90 30 16 14 11,2 Črnomelj 157 11,9 1,4 18,2 6,3 34,6 −9,0 81 93 1133 88 98 27 15 15 999,4 11,6 Celje 242 10,8 1,0 17,5 5,5 33,7 −8,6 96 82 2100 1175 106 97 38 21 9 989,1 10,8 Let. ER Maribor 264 11,2 1,2 17,1 6,0 32,8 −7,8 90 84 2178 112 916 98 89 26 14 4 986,4 10,6 Slovenj Gradec 444 9,6 1,1 15,9 4,3 32,1 −9,8 120 58 2076 110 1072 89 110 37 Murska Sobota 187 11,2 1,2 17,1 6,0 32,9 −8,3 87 84 2131 107 850 106 89 28 Lesce 509 10,0 1,4 15,8 5,2 30,7 −8,1 105 54 1346 95 88 35 2 14,4 1,2 20,0 9,6 34,8 −2,2 26 108 1118 115 77 41 SX OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja Bilje 55 Portorož 2122 2163 2666 110 116 113 6,0 4,5 108 40 69 113 37 36 982,7 10,7 10,1 7 0 0 995,8 11,1 1016,4 12,2 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C 66 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Agencija Republike Slovenije za okolje Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) SUMMARY In the year 2020, the average temperature at the national level was 1.3 C above the normal. There was as much precipitation as the average for the period 1981–2010, and sunny weather was 12 % more than normal. In the vast majority of Slovenia, the mean annual temperature was 1 to 1.5 C above the normal. In Rateče, the surplus was slightly smaller, while in the Karst, Trnovska planota and the hills of the Dolenjska region it was slightly larger. The most precipitation fell in the Julian Alps, where in some places it exceeded 3100 mm. The Trnovska planota was also one of the wetter areas. More than half of the country observed less than 1500 mm of precipitation; these areas include southwestern Slovenia, northeast, east and the central part of the country. The least precipitation was in the northeast of the country, in some places less than 850 mm. In about half of the country, precipitation exceeded the long-term average, and the vast majority of anomalies did not exceed one-fifth of the normal. Only between Rateče and Mojstrana and in the Goričko region in Prekmurje anomaly slightly exceeded 20 %. The other half of the country reported less precipitation than normal; the negative anomaly did not exceed 20 %. There was less sunny weather than normal on Kredarica, 1730 hours is slightly less than the long-term average. In the lowlands, the normal was exceeded everywhere, in the north of the country the anomaly was up to 10 %, and in most of the country, the long-term average duration of sunny weather has been exceeded by 10 to 20 %. Among the sunniest areas are Obala (in Portorož the sun shone 2666 hours) and Goriška (in Bilje there were 2430 hours of sunny weather, and in Vedrijan 2398 hours). There were 63 days with a snow cover in Rateče; snow cover was the thickest on the penultimate day of the year with 95 cm. In Kočevje, they reported the maximum thickness of 34 cm, the snow cover was present for 20 days. Elsewhere in the lowlands, the snow cover was modest. There was no snow cover on the Coast. On Kredarica, the snow cover was reported for 275 days. The maximum thickness of the snow cover was 350 cm. 67 METEOROLOŠKA POSTAJA PODGORJE Meteorological station Podgorje Mateja Nadbath V državni mreži meteoroloških opazovalnic je tudi padavinska postaja Podgorje. V občini Apače je to edina tovrstna opazovalnica. Postavljena je bila sredi novembra 2001, potem ko je z opazovanji prenehala opazovalka iz sosednje Vratje vasi. Postaja Podgorje je na nadmorski višini 230 m, postavljena je na Apaškem polju, severno od Slovenskih goric. Teren je odprt proti severu, kjer so njive in travniki, na jugu pa je gričevnat svet, porasel z gozdom; v okolici postaje so posamezne stanovanjske hiše in cesta. Opazovalni prostor je na opazovalčevem vrtu (slike 1, 2 in 3). Postaja je na tem mestu od 15. novembra 2001, od tedaj do danes opazovanja opravlja ljubiteljski opazovalec Albin Čufar. Slika 1. Geografska lega postaje Podgorje, ortofoto 2019 (vir: Atlas okolja 1) Figure 1. Geographical location of station Podgorje, ortophoto 2019 (from Atlas okolja) Do novembra 2001 so opazovanja potekala v sosednji Vratji vasi, približno 800 m zahodno od današnjega opazovalnega mesta. Tu je bila postaja od marca 1992. V tem času je opazovanja opravljala Kristina Režonja. Pred marcem 1992 je bila postaja v vasi Vratji Vrh, kjer so z opazovanji začeli maja 1956. V obdobju 1956–1992 smo postajo prestavili enkrat, in sicer aprila 1964. Opazovalci na postaji Vratji Vrh so bili Martin Štrumpf, Ivanka Kalič in Dragotin Ačko. Slednji je postajo maja 1956 prenesel v Vratji Vrh iz Črncev, kjer so z meteorološkimi opazovanji začeli aprila 1926 v dvorcu Freudenau, imenovanem tudi Meinlov grad (slika 2). Ves čas od maja 1956 do novembra 2001 so bila opazovanja namenjena opazovanju padavin, tako kot je to še danes v Podgorju. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Meteorološke opazovalnice na Apaškem polju skozi čas: Podgorje od novembra 2001 do danes (rdeča pika), Vratja vas marec 1992–november 2001 (temno rdeča pika), Vratji Vrh april 1964–februar 1992 (siva pika), Vratji Vrh maj 1956–marec 1964 (črna pika), Črnci pred majem 1956 (modra pika; vir: Interaktivni atlas Slovenije2). Figure 2. Meteorological stations in Apaško polje: Podgorje from November 2001 until nowadays (red dot), Vratja vas in March 1992-November 2001 (dark red dot), Vratji Vrh in April 1964-February 1992 (grey dot), Vratji Vrh in May 1956-March 1964 (black dot) and in Črnci period before May 1956 (blue dot; from Interaktivni atlas Slovenije). Slika 3. Postaja Podgorje, marec 2019 (arhiv ARSO) Figure 3. Station Podgorje in March 2019 (archive ARSO) Na padavinski postaji opazovalec vsako jutro ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času) izmeri višino padavin in snežne odeje, meteorološke pojave pa opazuje cel dan. Opazovanja in izmerke zapiše v padavinsko poročilo, ki ga po koncu meseca pošlje na Agencijo RS za okolje. Tu opazovane podatke s prejetega poročila pretipkamo v digitalno bazo meteoroloških podatkov, da so na voljo uporabnikom, poročilo pa shranimo v arhivu. Meteorološki podatki so javno dostopni na našem spletnem arhivu3. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Za opis padavinskih razmer v Podgorju in okolici smo uporabili izmerjene in digitalizirane podatke s postaj Podgorje, Vratja vas in Vratji Vrh. Podatki pred letom 1961 s slednjih postaj še niso digitalizirani. Podatki o mesečni in letni višini padavin ter trajanju snežne odeje s postaj Vratja vas in Vratji Vrh so za obdobje 1961–2001 homogenizirani4. Padavinske razmere so prikazane s povprečnima vrednostma obdobij 2002–2020 in 1981–2010. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazujeta petletno drseče povprečje izrisano na grafih in primerjava s povprečjem 1961–1990. Postaja Podgorje je bila skupaj z Vratjo vasjo in Vratjim Vrhom predstavljena v publikaciji Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011, Meteorološka opazovanja II (P–Ž)5. Postajo Vratja vas smo na kratko predstavili v Mesečnem biltenu decembra 20016. 1200 padavine (mm) 1000 800 600 400 200 2018 2015 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 1961 0 Slika 4. Letna višina padavin v obdobju 1961–2020 (stolpci, sivi - homogenizirane vrednosti, modri - s postaje Podgorje), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečne vrednosti (obdobje 2002–2020 (zelena črta), 1981– 2010 (lila črta) in 1961–1990 (črna črta)) na postaji Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh Figure 4. Annual precipitation in period 1961–2020 (columns, grey – homogenized values from Vratja vas and Vratji Vrh, blue - from station Podgorje), five-year moving average (curve) in and mean values (period 2002–2020 (green line), 1981–2010 (lilac line) and 1961–1990 (black line) in Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh V Podgorju z okolico pade na leto v povprečju 842 mm padavin, to je vrednost obdobja 2002–2020, povprečje obdobja 1981–2010 je 831 mm. Največ padavin smo v Podgorju namerili leta 2014, 1132 mm (preglednica 1), med zbranimi letnimi podatki od leta 1961 pa je bilo največ padavin leta 1979, 1147 mm. Najmanj letnih padavin smo namerili leta 2003, 552 mm, drugo najbolj suho je bilo leto 1972, s 620 mm (slika 4). V letu 2020 je padlo 819 mm padavin, kar je malo manj od povprečja. Med letnimi časi7 je v Podgorju običajno najbolj namočeno poletje, povprečje obdobja 2002–2020 je 293 mm, sledita mu jesen (239 mm) in pomlad (187 mm), zima dobi najmanj padavin, v povprečju 124 mm (slika 5). Ob primerjavi tridesetletnih povprečij 1961–1990 in 1981–2010, je opaziti rahel upad padavin spomladi, poleti in pozimi ter njihov rahel porast jeseni. V obdobju 2002–2020 smo od letnih časov najmanj padavin namerili pozimi 2018/19, 49 mm, največ pa poleti 2009, 489 mm (preglednica 1). V obdobju 1961–2001 pa je bil letni čas z najmanjšo izmerjeno višino padavin zima 1974/75, 32 mm, največ pa smo jih izmerili poleti 1999, 532 mm. Leto 2020 se je v Podgorju in okolici začelo s precej suho zimo 2019/20, namerili smo 102 mm padavin. Sledila je ravno taka pomlad, s 105 mm padavin; to uvršča pomlad 2020 na četrto mesto najmanj namočenih pomladi na postaji v obdobju 1961–2020, pred njo so le pomladi 2003 (92 mm) in 1993 ter 1997, ko smo v obeh izmerili po 94 mm padavin. Poletje in jesen 2020 sta bila po drugi strani nadpovprečno namočena. Poleti smo namerili 373 mm, jeseni pa 262 mm padavin (slika 5). 70 Agencija Republike Slovenije za okolje padavine (mm) 400 319 311 300 200 1961–1990 2002–2020 373 1981–2010 2020 293 262 192 211 220 239 177 187 130 122 124 105 102 100 0 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih v obdobjih 1961–1990, 1981–2010 in 2002–2020 na postaji Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh ter izmerjena leta 2020, zima 2019/20, v Podgorju Figure 5. Mean seasonal precipitation in periods 1961–1990, 1981–2010 and 2002–2020 in Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh and measured in 2020, winter 2019/20, in Podgorje padavine (mm) 180 160 1961–1990 140 1981–2010 120 2002–2020 100 2020 80 60 40 20 0 J F M A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin v obdobjih 1961–1990, 1981–2010 in 2002–2020 na postaji Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh ter izmerjena leta 2020 v Podgorju Figure 6. Mean monthly precipitation in periods 1961–1990, 1981–2010 and 2002–2020 in Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh and monthly precipitation in 2020 in Podgorje September je v Podgorju mesec z najvišjim povprečjem padavin, v obdobju 2002–2020 je povprečje znašalo 112 mm; najnižje povprečje ima v tem obdobju januar, 31 mm (slika 6). V tridesetletju 1981– 2010 je bilo najvišje povprečje padavin junija, 110 mm, najnižje pa ravno tako januarja, 32 mm. Januar si je v obdobju 1961–1990 najnižje povprečje padavin delil s februarjem, v tem tridesetletju je imel najvišje povprečje padavin avgust. V obdobju 2002–2020 smo največ mesečnih padavin namerili septembra 2017, 248 mm, najmanj pa novembra 2011 in decembra 2015, po 1 mm (preglednica 1). V obdobju 1961–2001 smo največ padavin namerili julija 1972, 261 mm, po drugi strani pa so bili meseci, ki so minili brez padavin, to so bili: januarja 1964 in 1989, februar 1993 in oktobra 1965 ter 1989. Leta 2020 je v Podgorju padlo manj padavin od povprečja 2002–2020 v prvih šestih mesecih in septembra ter novembra, nadpovprečno količino padavin pa so prejeli julij, avgust, oktober in december (slika 6). Januar je bil s 5 mm padavin najbolj suh mesec v letu 2020, v obdobju 1961–2020 pa je tretji najmanj namočen med vsemi januarji, pred njim sta le januarja, ki sta bila povsem brez padavin. Največ 71 Agencija Republike Slovenije za okolje padavin smo leta 2020 namerili julija, 165 mm, v obdobju 1961–2020 se s tem uvršča na sedmo mesto najbolj namočenih julijev. 120 padavine (mm) 100 80 60 40 20 2018 2015 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 1961 0 Slika 7. Decembrska višina padavin v obdobju 1961–2020 (stolpci, sivi - homogenizirane vrednosti, modri - s postaje Podgorje), petletno drseče povprečje (krivulja) ter povprečne vrednosti (obdobje 2002–2020 (zelena črta), 1981–2010 (lila črta) in 1961–1990 (črna črta)) na postaji Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh Figure 7. Precipitation December in period 1961–2020 (columns, grey – homogenized values from Vratja vas and Vratji Vrh, blue - from station Podgorje), five-year moving average (curve) in and mean values (period 2002–2020 (green line), 1981–2010 (lilac line) and 1961–1990 (black line) in Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh Decembra 2020 smo v Podgorju namerili 54 mm padavin, kar je več od povprečij 2002–2020 in 1961– 1990, ter le en mm manj od povprečja 1981–2010 (slike 6, 7 in 8). V obdobju 2001–2020 je bilo v Podgorju najmanj decembrskih padavin leta 2015, le 1 mm, največ pa leta 2002, 111 mm. V obdobju 1961–2000 smo v okolici Podgorja najmanj decembrskih padavin namerili leta 1974, 5 mm, največ pa jih je bilo leta 1982, 127 mm. Podgorje Lendava Bizeljsko Letališče E. R. Maribor Malkovec Maribor Vrbanski plato Letališče Cerklje Polički Vrh Grosuplje Dobliče Ljubljana Bežigrad Letališče J. P. Ljubljana Nova vas (Bloke) Kočevje Topol pri Medvodah Letališče Portorož Babno Polje Postojna Krvavec Vojsko Kredarica Bohinjska Češnjica Vogel Vogel (samodejna) 54 92 105 114 114 118 120 123 139 177 183 186 202 203 234 236 246 261 310 343 409 513 605 0 100 200 300 400 500 padavine (mm) Slika 8. Višina padavin decembra 2020 na izbranih postajah v primerjavi s Podgorjem Figure 8. Precipitation in December 2020 on chosen stations and in Podgorje 72 600 650 700 Agencija Republike Slovenije za okolje V zadnjem mesecu leta 2020 je v Sloveniji padlo veliko padavin. Med vsemi postajami državne mreže meteoroloških postaj smo najmanj padavin namerili v Podgorju in Jami pri Dvoru, 54 mm. Največ padavin je bilo izmerjenih na podnebni postaji Vogel, 605 mm, a na samodejni postaji Vogel, ki je na drugem opazovalnem mestu kot podnebna, smo jih izmerili celo 650 mm (slika 8). Čez 500 mm padavin smo decembra namerili na devetih postajah severozahodne Slovenije. Na nekaterih od teh je v enem samem dnevu padlo dobrih dvakrat več padavin, kot jih je v Podgorju v celem mesecu. Tako smo 7. decembra na postajah Lokve in Bovec ter 25. decembra na Voglu izmerili več kot 120 mm padavin. Največ padavin v enem dnevu8 je v Podgorju padlo 23. maja 2015, 97 mm (slika 9, leva). Decembrska najvišja dnevna višina padavin je bila 65 mm, izmerjena 7. decembra 1961. V obdobju december 2001– 2020 pa je bila najvišja decembrska dnevna višina padavin 36 mm, izmerjena 6. decembra 2002. Decembra 2020 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena 9. dne v mesecu, in sicer 12 mm. Od 21 915 dnevnih podatkov o padavinah v obdobju 1961–2020, je bila višina padavin 50 mm ali več izmerjena v 51 dneh. Najpogosteje so tako obilne dnevne padavine na Apaškem polju izmerjene junija, 10 krat, v mesecih od januarja do aprila pa jih še ni bilo (slika 9, desna). Decembra smo v vsem obdobju zabeležili le en dan z višino 50 mm padavin ali več, to je bilo že omenjenega 7. decembra 1961. 12 97 100 10 10 80 74 67 57 60 40 41 40 9 9 8 72 65 59 45 38 8 število dni padavine (mm) 81 6 7 5 4 20 2 2 1 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 9. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih (leva) in mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju 1961–2020 v Podgorju - Vratja vas, Vratji vrh Figure 9. Maximum daily precipitation per month (left) and monthly number of days with precipitation 50 mm or more in 1961–2020 in Podgorje - Vratja vas, Vratji vrh V Podgorju snežna odeja9 leži 36 dni na leto v povprečju obdobja 2002–2020. V tem obdobju najbolj izstopata leti 2006, ko je snežna odeja ležala najdlje, 77 dni, in leto 2011, ko je v celem letu sneg ležal pet dni (slika 10, preglednica 1). Leta 2020 je snežna odeja ležala 9 dni. V obdobju pred letom 2002, je sneg najdlje ležal leta 1969, 111 dni, po drugi strani pa ga leta 1989 ni bilo. V povprečju obdobja 1961– 1990 se je sneg obdržal 60 dni, v povprečju obdobja 1981–2010 pa 49 dni na leto. Število dni s snegom se zmanjšuje. Najdebelejšo snežno odejo smo v Podgorju izmerili 24. februarja 2013, 43 cm. Pred letom 2002 je bila v okolici Podgorja snežna odeja v 16 letih debelejša od navedene, najbolj obilna je bila leta 1969, merila je 93 cm. V obdobju 1961–2020 je bilo le leto 1989 povsem brez snežne odeje. V Podgorju je bila snežna odeja najskromnejša v letih 2011 in 2019, merila je 3 cm (slika 10). Leta 2020 snežna odeja ni bila debelejša od 6 cm. V belo božično jutro so se v Podgorju zbudili trikrat odkar je v kraju postaja, to je bilo v letih 2001, 2002 in 2007, snežna odeja v nobenem od navedenih let ni bila debelejša od 4 cm. V obdobju 1961– 2000 pa je bilo s snegom 19 božičev, od teh je bila najdebelejša snežna odeja leta 1994, 49 cm. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje število dni / snežna odeja (cm) 120 100 80 60 40 20 2018 2015 2012 2009 2006 2003 2000 1997 1994 1991 1988 1985 1982 1979 1976 1973 1970 1967 1964 1961 0 Slika 10. Letno število dni s snežno odejo (krivulja, temno siva - homogenizirane vrednosti, lila - s postaje Podgorje), povprečne vrednosti (obdobje 2002–2020 (zelena črta), 1981–2010 (lila črta) in 1961–1990 (črna črta)) in najvišja snežna odeja (stolpci, svetlo sivi s postaj Vratja vas, Vratji Vrh, bledo modri s postaje Podgorje) v obdobju 1961– 2020 na postaji Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh Figure 10. Annual snow cover duration (number of days, curve, dark grey - homogenized values from Vratja vas and Vratji Vrh, lilac - from Podgorje) and mean values (period 2002–2020 (green line), 1981–2010 (lilac line) and 1961–1990 (black line) and maximum depth of total snow cover (cm, columns, light grey – from Vratja vas, Vratji Vrh, light blue – from Podgorje) in 1961–2020 in Podgorje - Vratja vas, Vratji Vrh Najdebelejšo svežo snežno odejo10 smo v Podgorju izmerili 22. februarja 2005 zjutraj, ko je v 24 urah zapadlo 20 cm novega snega. Pred decembrom 2001, smo najdebelejšo svežo snežno odejo izmerili 10. februarja 1986, debela je bila 54 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Podgorje v obdobju december 2001–2020 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly, and daily values of chosen meteorological parameters on station Podgorje in December 2001–2020 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1132 2014 552 2003 270 2019 92 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 489 2009 140 2003 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 400 2012 134 2008 235 2008/09 49 2018/19 248 sep. 2017 1 nov. 2011, dec. 2015 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 97 23. maj 2015 — — 43 24. feb. 2013 3 2011, 2019 20 22. feb. 2005 — — 77 2006 5 2011 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Viri in opombe 1. Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2019, orthophoto from 9 2. Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 3. Arhiv meteoroloških podatkov na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 4. Homogenizirani podatki so rezultat homogenizacije, to je matematične metode s katero odstranimo vplive, ki jih imajo na izmerke okolica različnih opazovalnih mest, zamenjava opazovalca in instrumenta ipd. Ob pogosti selitvi postaje in različnih drugih spremembah, homogenizirane vrednosti lahko odstopajo od izmerjenih, vendar bolje odražajo podnebno spremenljivost. Homogenizirani mesečni podatki za obdobje 1961–2011 so dostopni na spletni strani: http:// meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/time-series/ 5. Nadbath, M. (2016). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Meteorološka opazovanja II (P–Ž). Ljubljana: Agencija RS za okolje. http://meteo.arso.gov.si/uploads/ probase/www/climate/text/sl/publications/Meteoroloska%20opazovanja%20II%20PZ%20splet.pdf 6. Vse številke Mesečnega biltena Agencije RS za okolje so od letnika 2001 dostopne na spletni strani: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%c5 %benica/mese%c4%8dni%20bilten/ 7. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 8. Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. 9. Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 10. Višina novozapadlega ali svežega snega je višina snežne odeje, zapadle v zadnjih 24. urah, od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve. SUMMARY In Podgorje is a precipitation station. It is situated in the north-eastern part of Slovenia, on an elevation of 230 m. Station was established in November 2001, since then Albin Čufar has been a meteorological observer on the station. 75 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V DECEMBRU 2020 Agrometeorological conditions in December 2020 Ana Žust decembru so se povprečne mesečne temperature zraka v večjem delu države gibale med 0 in 3 °C, na Goriškem so bile malo nad 6 °C, na obali skoraj 8 °C, na izpostavljenih predelih Notranjske in v hribovitih predelih med 0 in 1 °C. Povprečne mesečne temperature zraka so bile od 1 do 2,5 °C nad povprečjem. Nižje od povprečja so bile temperature le ob otoplitvah v začetku, v sredini in za dan ali dva tudi v zadnji trejini decembra, sicer pa so večji del meseca temperature vztrajale nad dolgoletnim povprečjem. Za december neobičajno visoke, nad 10 °C, so bile povprečne dnevne temperature 23. in 24. decembra. Mesec in hkrati tudi leto se je zaključilo z nadpovprečnimi temperaturami zraka vendar z manjšimi odstopanji od dolgoletnega povprečja. V Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, december 2020 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, December 2020 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Letališče ER Maribor Letališče JP Ljubljana Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 1,0 0,5 0,4 0,4 0,4 0,7 0,5 0,4 0,5 0,4 0,5 0,4 0,4 0,4 0,5 0,4 0,4 1,3 1,0 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,7 0,4 0,4 I. dekada max.  1,6 10 0,6 5 0,6 4 0,4 4 0,7 4 0,7 1 0,6 5 0,5 4 0,8 5 0,5 4 0,9 5 0,5 4 0,4 4 0,5 4 0,9 5 0,5 4 0,5 4 2,1 13 2,1 10 0,7 5 0,8 4 0,5 4 0,5 4 0,7 4 0,8 4 1,0 7 0,5 4 0,5 4 II. dekada max. 0,5 0,6 0,3 0,5 0,4 0,5 0,3 0,4 0,3 0,4 0,6 0,9 0,3 0,4 0,3 0,4 0,4 0,5 0,2 0,3 0,3 0,4 0,3 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,3 0,4 0,7 1,2 0,6 0,8 0,3 0,5 0,3 0,4 0,2 0,5 0,3 0,5 0,3 0,4 0,3 0,4 0,3 0,5 0,3 0,4 0,4 0,4 pov.  5 3 4 3 3 5 3 3 4 2 3 3 4 3 3 4 3 7 6 3 3 2 3 3 3 3 3 4 III. dekada pov. max.  0,6 1,3 7 0,5 1,1 6 0,6 1,2 7 0,5 1,1 6 0,3 0,6 4 0,6 1,3 7 0,6 1,5 7 0,5 0,9 6 0,5 0,8 5 0,4 0,5 4 0,5 1,0 6 0,4 0,6 4 0,4 0,7 5 0,4 0,9 5 0,4 0,7 5 0,5 1,3 6 0,4 0,7 4 0,8 1,6 9 0,9 2,2 10 0,5 0,7 6 0,5 0,9 6 0,3 0,4 3 0,3 0,4 3 0,5 0,9 5 0,4 0,6 4 0,7 2,3 7 0,5 0,8 5 0,5 0,9 5 mesec (M) pov. max. 0,7 1,6 0,4 1,1 0,5 1,2 0,4 1,1 0,3 0,7 0,6 1,3 0,5 1,5 0,4 0,9 0,5 0,8 0,3 0,5 0,4 1,0 0,4 0,6 0,4 0,7 0,4 0,9 0,4 0,9 0,4 1,3 0,4 0,7 0,9 2,1 0,8 2,2 0,4 0,7 0,4 0,9 0,3 0,5 0,3 0,5 0,4 0,9 0,4 0,8 0,6 2,3 0,4 0,8 0,4 0,9  22 13 15 12 10 14 14 13 14 10 14 11 12 11 13 14 11 30 25 15 13 8 11 12 11 16 13 13 Vsota akumulirane efektivne temperature zraka nad temperaturnim pragom 0 °C je presegla dolgoletno povprečje, odstopanja pa so bila različna, od komaj nekaj stopinj do več kot 40 °C (Primorska, Bela 76 Agencija Republike Slovenije za okolje krajina). Izjeme so bili hriboviti predeli (Zgornjesavska dolina), kjer temperaturne vsote niso dosegle povprečja. Pri višjih pragovih, 5 in 10 °C so mesečne temperaturne vsote večinoma ostale pod povprečjem, oziroma odstopanj skoraj ni bilo, kar je tudi sicer običajno v zimskih mesecih (preglednica 4). Padavine so bile obilne in nadpovprečne, v prvi in v zadnji trejini meseca. Le na severovzhodu Slovenije jih je padlo nekaj manj v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji, vendar tudi tam skoraj dvakrat toliko, kot jih običajno pade v decembru. Izhlapevanje je bilo relativno nizko, mesečno povprečje večinoma manjše od 0,5 mm, enega milimetra ni nikjer preseglo. Le v posameznih dnevih, zlasti na Primorskem in Vipavskem, je močna burja okrepila izhlapevanje do več kot 2 mm. Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila razmeroma nizka, večinoma manjša od 15 mm, razen na Primorskem, kjer je bila skoraj še enkrat tolikšna (preglednica 1). V prvi in zadnji dekadi so nastali precejšnji presežki vode, v drugi dekadi pa rahel primanjkljaj. Mesečna vodna bilanca je bila pozitivna z največjimi presežki na Primorskem. Precejšnji presežki so bili tudi v osrednjem delu Slovenije, nekoliko manjši pa na severovzhodu in v delu severne Slovenije, še posebno na slovenjegraškem območju. Tudi presežki za obdobje mirovanja pričajo o ugodnih hidrometeoroloških razmerah in posledično obilni založenosti tal z vodo (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za december 2020 in za obdobje mirovanja (od 1.novembra do 31. decembra 2020) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in December 2020 and for the dormation period (from October 1 to December 31, 2020) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2020 I. dekada Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada mesec (1. 10.–31. 12. 2020) 188,4 −4,7 49,6 233,3 403,5 Ljubljana 66,2 −1,6 100,2 164,8 355,2 Novo mesto 52,9 −3,7 68,2 117,3 286,3 Celje 47,9 −1,0 88,5 135,4 276,7 Šmartno / Sl.Gradec 42,9 −1,1 54,3 96,1 181,9 Letališče ER Maribor 53,6 −1,4 50,6 102,8 204,2 Murska Sobota 52,6 −0,3 28,1 80,4 168,3 178,3 2,1 28,3 208,6 317,9 Bilje Portorož - let. Temperatura tal v setveni globini (5 in 10 cm) se je večinoma zadrževala nad ničlo, le ponekod na izpostavljenih predelih, kje tla niso bila pokrita s snegom, je površinski sloj tal nekajkrat zamrznil. Povprečna mesečna temperatura tal se je gibala med 1 °C v hladnejših predelih (bovško in slovenjegraško območje) in okoli 5 °C na Goriškem. V Slovenski Istri so bile temperature tal občutno višje. Najvišje so se v posameznih dneh povzpele nad 11,0 °C, mesečno povprečje pa je bilo okoli 9,0 °C. Podobno kot ponekod v prvi dekadi, so tudi v zadnji dekadi decembra izmerili negativne vrednosti le na golih in izpostavljenih predelih Notranjske (preglednica 3). Ob decembrskih ohladitvah so ozimine prehajale v mirovanje in se otoplitvah vedno znova prebujale. Ob otoplitvah so z razraščajem celo nadoknajale zamujeno v razvoju zaradi pozne setve. Take prezimovalne razmere pa so bile za ozimine hkrati neugodne zaradi sočasnega slabljenja odpornosti na 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, december 2020 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, December 2020 Postaja Bilje Bovec - let. Celje Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor – let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec Tz5 Tz10 5,7 1,2 3,3 4,6 1,6 3,9 2,8 1,3 3,2 2,8 9,6 1,5 0,9 5,9 1,5 3,8 4,8 2,3 4,2 3,0 2,2 3,5 3,4 9,9 1,9 1,3 I. dekada Tz5 Tz10 max max 10,6 3,7 4,5 6,7 5,1 7,2 4,2 7,5 7,6 7,4 11,4 7,1 5,8 10,0 3,6 4,7 6,7 4,1 6,7 4,4 5,9 7,0 6,2 11,4 5,5 4,6 Tz5 min 0,7 0,2 1,5 3,5 0,2 1,2 1,7 0,0 1,8 0,7 8,1 −0,4 0,0 Tz10 min Tz5 Tz10 1,7 0,5 3,1 3,7 1,5 2,2 1,9 0,0 2,3 2,1 8,5 0,6 0,7 4,7 0,3 3,9 5,8 2,1 4,0 2,6 3,1 3,7 4,5 8,8 3,7 2,1 4,9 0,7 4,2 6,0 2,5 4,2 2,7 3,6 3,9 5,0 9,1 3,7 2,3 II. dekada Tz5 Tz10 max max 8,7 1,2 5,4 7,6 4,2 6,2 4,1 6,2 4,4 6,7 10,0 8,0 5,2 8,3 1,4 5,3 7,5 3,7 6,0 4,2 5,4 4,4 6,1 10,1 6,7 4,5 Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 1,3 0,0 2,1 5,1 0,9 2,0 1,9 0,0 2,9 2,6 7,4 0,6 0,9 1,9 0,3 3,0 5,2 1,6 2,6 2,0 0,0 3,3 4,0 7,9 1,1 1,3 6,3 0,9 4,8 6,3 2,8 5,4 3,5 2,9 3,9 4,9 9,4 4,3 1,9 6,5 1,1 5,1 6,4 3,2 5,5 3,6 3,5 4,1 5,3 9,6 4,5 2,2 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. + 78 III. dekada Tz5 Tz10 max max 9,4 3,6 7,7 9,2 7,1 7,8 5,5 8,9 6,8 10,1 11,1 9,2 4,6 9,2 3,5 7,4 9,2 5,4 7,7 5,6 7,3 6,3 9,1 11,1 8,3 4,1 Tz5 min 1,6 0,0 2,3 4,6 0,3 2,1 2,0 −0,5 1,5 1,3 7,3 −0,6 0,2 Tz10 min 2,2 0,3 3,1 4,9 1,2 2,8 2,2 0,0 1,9 2,6 7,9 0,4 0,6 mesec (M) Tz5 Tz10 5,6 0,8 4,0 5,6 2,2 4,5 3,0 2,5 3,6 4,1 9,2 3,2 1,6 5,0 1,0 4,0 5,0 2,0 4,0 3,0 3,0 3,0 4,0 9,0 3,0 1,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2020 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2020 I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm 86 70 22 10 7 8 12 7 19 16 18 6 9 18 70 50 36 20 0 11 11 16 31 29 35 22 21 21 88 72 50 42 5 26 15 33 45 52 63 41 37 37 244 192 108 72 12 44 38 56 95 98 116 70 67 76 51 63 41 15 −3 3 9 12 27 33 40 6 10 23 38 25 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 21 12 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 21 13 10 0 2 0 6 12 14 20 10 5 4 95 58 22 10 0 2 0 6 12 14 21 10 5 6 34 27 8 −4 −1 −3 −4 −1 −2 −1 0 −4 −6 −5 Postaja Portorož-let. Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Letališče ER Maribor Murska Sobota I. 8 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 II. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tef > 10 °C III. 3 0 0 1 0 0 0 0 0 2 5 0 0 0 M Vm 11 6 0 1 0 0 0 0 0 2 5 0 0 0 5 4 −1 −1 0 0 0 0 −2 0 1 −2 −1 −2 Tef od 1. 1. 2020 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 950 826 579 498 295 466 449 480 626 608 651 553 559 572 498 395 226 188 93 175 171 189 280 264 292 242 242 241 149 110 39 36 7 32 38 38 79 75 86 64 69 66 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 79 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje nizke temperature. Na srečo v decembra ohladitve niso prihajale nenadoma tako, da so se rastlinice vsakič znova utrjevale za preživetje nizkih temperatur. AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2020 Agrometeorological conditions in year 2020 Z nadpovpečno temperaturo so izstopali prvi zimski in spomladanski meseci. Leska je po vsej Sloveniji zacvetela 20, ponekod več kot 30 dni prej kot običajno. Tudi cvetove malega zvončka smo lahko opazili 10 do 20 dni prezgodaj, ponekod že v decembru leta 2019. Spomladanski temperaturni prag 5 °C je bil najprej presežen na obalnem območju in na Goriškem, že 25. januarja, teden dni kasneje 31. januarja tudi v delu osrednje Slovenije, na severovzhodu države skoraj mesec dni kasneje, a vseeno nadpovprečno zgodaj. Spomladanski temperaturni prag 5 °C je v osrednjem in zahodnem delu Slovenije nastopil skoraj mesec dni, na severovzhodu in severozahodu države pa 2 do 3 tedne prej kot običajno. V zadnji tretjini februarja so več kot tri tedne prezgodaj, zacvetele marelice na Primorskem, kmalu zatem tudi na toplejših legah v celinskem delu Slovenije. Tveganje za pozebo je bilo vso zgodnjo pomlad močno povečano. Za sadno drevje je bil usoden prvi niz ohladitev med 30. marcem in 3. aprilom, ko so se nočne in jutranje temperature zraka spustile od −2.5 °C pa vse do −6 °C. Na Primorskem so pozeble marelice, ki so bile že v razvojni fazi mladih oplojenih plodičev, ter breskve v polnem cvetenju. Na nižinskih legah so bili ogroženi tudi cvetovi jablan in hrušk, skoraj povsem so pozebli kakiji in aktinidije. Pozeba je poškodovala sadno drevje tudi v Posavju, kjer so pozebli tudi mladi poganjki pri vinski trti in listi akacije in oreha. Med 14. in 16. aprilom je sledil ponoven niz ohladitev. Pozeble so jablane, ki so v tem času že polno cvetele. V prvi dekadi maja so bili dnevi presenetljivo hladni, z minimalno temperaturo pod 5 °C, na izpostavljenih predelih celo blizu ničle. Padavine pa so vztrajale pod povpečjem, še posebno na severovzhodu Slovenije, kjer so se že kazale hude sušne razmere. Te so junija, ob sicer nekoliko pogostejših padavinah, postopoma izgubljale moč in v juliju prešle na raven zmerno sušnih razmer. Avgusta so sušne razmere za razliko od številnih prejšnjih let v večjem delu države povsem izgubile moč. Izjema je bil le jugovzhod Slovenije, kjer so zmerno do hude sušne razmere vztrajale skozi vso vegetacijsko obdobje. V jeseni so težave povzročale obilne padavine. V oktobru je zaradi presežne namočenosti tal zamujala jesenska setev za 10 dni in več. Zamujalo je tudi spravilo predposevkov, predvsem koruze. Podaljšati je bilo potrebno zakonsko predpisane roke za podaljšanje roka setve posevkov in pokritosti tal s prezimno zeleno odejo v okviru izbirne zahteve POZ_ZEL in VOD_ZEL. Temperature zraka so v večjem delu Slovenije padle pod vegetacijski temperaturni prag 5 °C med 18. in 21. novembrom, v hribovitih območjih več kot mesec dni prej, 10. oktobra. Jesenski temperaturni prag je bil dosežen do teden dni kasneje kot običajno. Letno rastno obdobje med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom je v osrednji Sloveniji trajalo 294 dni, na severovzhodu 263 dni, na Goriškem 320 dni in v Zgornjesavski dolini 190 dni. V osrednji in jugozahodni Sloveniji od 31 do 41 dni, v severovzhodni in severozahodni Sloveniji pa 10 do 21 dni dlje od dolgoletnega povprečja. Novembrska padavinska slika pa je bila s podpovprečnimi padavinami pravo nasprotje oktobrske, ko je padlo nadpovprečno veliko dežja. Leto se je v decembru zaključilo z več obdobji nadpovovprečnih temperatur ob katerih so ponekod žita s poznim razraščanjem nadoknadila zamujeno zaradi pozne setve. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In December air temperatures above the long-term average prevailed in spite there were also two cold periods recorded in the first and in the last decade of the month. Due to warm winter temperatures dormation disorder by winter wheat was occasionally observed. Winter cereals were awaking from dormancy and continued the tillering stage. The monthly climatological water balance was positive as well the climatological water balance for the dormation period was positive throughout the country. Soil temperatures in the sowing depth only occasionally dropped below zero. In the second part of the survey the overview of agrometeorological characteristics in the season 2020 is presented. 81 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V DECEMBRU 2020 Discharges of Slovenian rivers in December 2020 Igor Strojan odnatost rek je bila decembra 36 odstotkov večja kot običajno v tem mesecu. Pretoki rek so se dvakrat izraziteje povečali. Prvič so reke močneje narasle med 7. in 10. decembrom. V noči na 9. december so reke v slovenski Istri poplavljale v večjem obsegu. Drugič so ob koncu meseca predvsem kraške reke Ljubljanica, Kolpa in Krka poplavljale na vsakoletnih poplavnih območjih. Zadnje dni decembra se je povečala tudi ojezerjenost kraških polj. Najbolj vodnata med rekami z večjim hidroenergetskih potencialom je bila tokrat Soča, njena vodnatost je bila pol večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Sava in Drava sta imeli okoli 30 odstotkov večjo vodnatost kot je to običajno v decembru. V GORNJA RADGONA 1,30 DRAVOGRAD 1,31 VIDEM RADOVLJICA 1,49 1,44 SUHA 1,34 ŠENTJAKOB HRASTNIK 1,34 1,28 VELIKO ŠIRJE 1,39 SOLKAN 1,49 DOLENJE 1,11 MOSTE PODROTEJA 1,57 RAKOVEC 1,23 59 PODBOČJE 1,02 ČATEŽ 1,23 1,23 CERKVENIKOV MLIN 2,30 METLIKA 1,11 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v decembru 2020 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the December 2020 mean discharges of Slovenian rivers compared to the December mean discharges of the long-term period 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povečanje ojezerjenosti Planinskega polja in Cerkniškega jezera ter poplavnih površin na Ljubljanskem barju od 29. (slika levo) do 30. decembra (slika desno) (vir VodaKje.Si). Figure 2. Increase in the lake content at Planinsko polje and at Cerkniško jezero and flood area at Ljubljansko barje from 29 (picture left) to 30 December (picture right) (vir VodaKje.Si). SUMMARY The average flows in November were about 36 percent higher if compared to the long-term period 1981– 2010. Rivers flooded twice, first in major case at Slovenian Istra and second at minor case at the end of month near areas of karst rivers Ljubljanica, Kolpa and Krka. 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Pretoki slovenskih rek v decembru 2020 Figure 3. The discharges of Slovenian rivers in December 2020 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki decembra 2020 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Figure 4. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in December 2020 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki decembra 2020 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in December 2020 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION December 2020 m3/s dan Qn7h −–MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 94,0 95,6 3,6 17,0 2,1 21,0 45,0 137 102 6,3 17,0 20,0 21,0 20,0 2,7 2,2 2,0 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 145 256 18,7 71,8 14,0 61,0 131 286 416 36,2 72,8 124 97,9 164 25,0 19,9 31,8 Qvk7h 1 25 1 1 1 21 22 21 2 4 5 5 5 1 1 1 1 December 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 47,5 64,9 2,4 7,6 1,0 8,2 24,5 46,2 62,8 4,7 6,8 11,7 6,3 13,2 2,0 1,3 0,6 nQs 80,3 135 4,8 18,8 3,6 18,9 45,9 110 157 9,0 25,5 30,1 33,6 35,9 5,2 2,5 2,9 sQs 129 234 8,3 32,6 8,4 44,3 91,0 231 325 17,4 45,7 54,0 100 80,2 10,0 4,5 7,1 vQs Legenda: 55,8 108 3,7 12,0 2,7 14,0 30,1 59,0 103 6,1 22,9 34,3 18,7 18,7 3,5 1,7 1,2 nQvk 112 196 12,5 51,6 12,7 42,3 97,6 224 338 26,9 71,1 112 79,4 110 20,4 12,7 13,8 sQvk 204 328 25,0 116 35,8 103,2 221 450 673 65,6 149 221 155 290 51,0 34,5 37,1 vQvk MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE 276 730 73,0 307 11 7 30 25 69,0 145 15,5 33,3 248 393 64,8 305 777 1185 117 645 SOTLA RAKOVEC 64,0 30 11,1 69,5 211 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 334 721 1011 1048 176 232 591 203 716 107 101 161 7 7 7 7 7 30 30 7 7 7 7 6 32,9 49,3 121 216 11,6 45,3 70,3 39,9 76,1 7,3 2,7 4,9 185 445 684 1095 167 205 552 189 745 102 114 99,6 709 1357 1887 2430 353 354 1001 285 2287 211 283 259 86 Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Dnevni in srednji mesečni pretoki rek v decembra leta 2020 (temno modri črti) ter povprečni mesečni pretoki rek v decembrskem dolgoletnem obdobju 1981–2010 (svetlo modra črta) na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom (merilna mesta od zgoraj navzdol Drava Dravograd, Sava Hrastnik, Soča Solkan). Figure 5. Daily and average monthly flows of the rivers Drava, Sava and Soča (from top to bottom) in December 2020 and in the long term period. 87 VODNATOST REK V LETU 2020 Discharges of Slovenian rivers in 2020 Igor Strojan letu 2020 je bila vodnatost rek v povprečju 10 odstotkov manjša kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Najbolj vodnat je bil jugozahod države in večje reke Drava, Soča in Mura, kjer so bili srednji letni pretoki nekoliko nadpovprečni. Najmanj vodnati sta bili Sotla in Dravinja na vzhodu države (slika 1). V Večino leta je bila vodnatost rek manjša, le junija, oktobra in decembra je bila vodnatost obilnejša kot običajno. Vse do maja so bile razmere z izjemo marca izrazito sušne. 30 dnevna povprečja pretokov rek so bila posebej v aprilu in maju marsikje med najnižjimi v celotnem dolgoletnem obdobju (slika 5). Poleti je bila vodnatost nekoliko podpovprečna, nato so reke jeseni narasle in se razlivale predvsem v kraškem svetu. November je bil tokrat za spremembo hidrološko suh mesec, so pa zato reke dvakrat narasle decembra in med 6. in 10. decembrom predvsem ob obali poplavljale v večjem obsegu. Ob porastu rek konec decembra so reke poplavljale na vsakoletnih poplavnih območjih. Sušne razmere v prvih petih mesecih leta in poplavne razmere v decembru 2020 so podrobneje opisane v poročilih o poplavah, ki so objavljena na ARSO spletni povezavi http://www.arso.gov.si/ vode/poročila in publikacije. GORNJA RADGONA 1,01 DRAVOGRAD 1,21 VIDEM RADOVLJICA 0,63 8 0,91 SUHA 0,90 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,87 0,95 VELIKO ŠIRJE 0,81 SOLKAN 1,11 PODROTEJA DOLENJE 1,09 RAKOVEC 0,52 MOSTE 0,82 5 PODBOČJE 0,73 ČATEŽ 0,86 0,84 CERKVENIKOV MLIN 1,04 RADENCI 0,76 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek leta 2020 in povprečnimi srednjimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the 2020 mean discharges of Slovenian rivers compared to the mean discharges of the long-term period 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Razmerja med malimi (Qnp), srednjimi (Qsr) in velikimi (Qvk) mesečnimi pretoki leta 2020 in obdobjem 1981–2010 (sQnp, sQsr, sQvk). Razmerja so izračunana kot povprečja razmerij na izbranih merilnih postajah (glej sliko 1). Figure 2. Ratios between small (Qnp), mean (Qsr) and high (Qvk) monthly discharges in the year 2020. Dnevni pretoki na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku dobro predstavljajo časovni razpored pretokov v letu 2020 (slika 3). Slika 3. Dnevni pretoki v letu 2020 ter srednji (zelena linija) in mali (rumena linija) povprečni pretoki v dolgoletnem obdobju 1981–2010 na reki Savi v Hrastniku Figure 3. Daily discharges in the year 2020 and mean (green line) and low (yellow line) discharges in the long term period 1981–2010 on the river Sava near Hrastnik 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Pretoki rek v letu 2020 Figure 4. Discharges of Slovenian rivers in the year 2020 Kronološki pregled hidroloških razmer Leto se je pričelo z malo vodnatostjo na večini rek. Te so večji del meseca upadale, le zadnje dni januarja so narasle. V celoti je bila vodnatost rek januarja 40 odstotkov manjša od povprečja v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Nadpovprečno vodnati reki sta bili januarja le Drava in Mura. Najmanjši pretoki v mesecu so bili za 30 odstotkov manjši od povprečnih malih pretokov, največji pa 60 odstotkov manjši od povprečnih velikih pretokov v januarskem dolgoletnem primerjalnem obdobju. Tudi februar je bil hidrološko suh mesec, podoben januarju. Vodnatost rek je bila, tako kot v januarju, tudi v februarju v povprečju 40 odstotkov manjša od dolgoletnega povprečja. Povprečni mesečni pretoki so bili na vseh obravnavanih merilnih mestih (slika 1) manjši kot običajno, le Mura in Drava sta imeli še vedno nekoliko nadpovprečno vodnatost. Februarja sta bili najmanj vodnati reki Reka in Sotla. Njun srednji mesečni pretok je bil okoli 70 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki se februarja niso mnogo spreminjali in večjih visokovodnih konic ni bilo. Najmanjši pretoki so bili 20 odstotkov manjši od povprečnih malih obdobnih pretokov. Prva dva meseca v letu smo imeli na rekah večinoma zimsko sušno obdobje. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Marec je bil v celoti povprečno vodnat, vendar je bila vodnatost prostorsko zelo raznoliko porazdeljena. Medtem, ko so se na vzhodnem delu države na posameznih rekah ohranili mali pretoki, je bila na zahodu vodnatost rek tudi več kot pol večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Na Sotli je tako preteklo le okoli 30 odstotkov povprečne količine vode iz dolgoletnega obdobja, na reki Reki pa skoraj 60 odstotkov več kot znaša dolgoletno povprečje. Reke so prve dni marca predvsem v zahodnem delu države narasle do velikih pretokov, nato pa postopno upadale vse do konca meseca, ko so bili pretoki zopet večinoma mali in srednji. Najmanjši pretoki v mesecu so bili v celoti okoli 30 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja, največji pretoki pa v celoti podobni dolgoletnemu povprečju, vendar so bile podobno kot pri celotni vodnatosti, tudi tu velike razlike med posameznimi lokacijami. Viskovodna konica je bila tako na reki Reki 80 odstotkov višja od dolgoletnega povprečja, na Sotli pa je dosegla le 20 odstotkov dolgoletnega povprečja. April je bil presenetljivo suh. Po rekah je pretekla le tretjina običajne količine vode. Reke so imele večinoma male in sušne pretoke, ki so bili ustaljeni ali pa so počasi upadali. Nekoliko bolj vodnate so bile Drava in Mura in reke s povirji v visokogorju, ki so se že napajale s snežnico. Najbolj sušne so bile reke v drugi polovici aprila. Zadnje dni aprila so bile reke zelo suhe predvsem na jugu in vzhodu države, pa tudi v osrednjem delu države ter ob obali. Najmanjši mesečni pretoki so bili aprila polovico manjši kot v dolgoletnem obdobju 1980–2010, največji pretoki pa so v povprečju dosegli le petino dolgoletnega aprilskega povprečja Po izredno suhem aprilu je bil maj nekoliko bolj, vendar še vedno podpovprečno, vodnat mesec. Po rekah je tokrat preteklo okoli tretjino manj vode kot je običajno za maj. Vodnatost rek je bila dokaj neenakomerno porazdeljena. Najbolj vodnata je bila Soča, najmanj pa reki Reka in Sotla. Na jugu in vzhodu države so bile reke manj vodnate kot drugje. Večjih porastov rek maja ni bilo. Najmanjši in največji pretoki so bili v povprečju okoli pol manjši kot običajno. Od večjih rek s hidroenergetskim potencialom je imela Drava povprečen pretok, po Soči je preteklo okoli 15 odstotkov več, po Savi v srednjem toku pa od 15 do 30 odstotkov manj vode kot znaša dolgoletno povprečje. 30-dnevna sušna povprečja so bila na več merilnih mestih med najnižjimi v obdobju (slika 5). Slika 5. Tridesetdnevno drseče povprečje pretokov na Krki v Podbočju v obdobju med 1. 1. 2020 in 1. 5. 2020 Figure 5. Thitry-day average flows at Krka in Podbočje from 1. 1. 2020 to 1. 5. 2020 Junija se je sušno obdobje na rekah končalo. Potem, ko je bil marec povprečno vodnat in vsi drugi meseci bolj ali manj sušni, je bila vodnatost rek junija okoli 30 odstotkov višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Reke so bile najbolj vodnate na zahodu, nekoliko manj v osrednjem delu, na vzhodu pa so bile reke celo manj vodnate kot je običajno za junij. Najbolj vodnata je bila na zahodu Idrijca v Podroteji, njen srednji mesečni pretok je bil okoli tri krat večji od dolgoletnega povprečja. Na vzhodu je od drugih rek močno odstopala sušna Sotla. V Rakovcu je bil njen srednji mesečni pretok le petino tako velik kot znaša dolgoletno povprečje. Najmanjši pretoki v začetku meseca so bili sicer okoli 91 Agencija Republike Slovenije za okolje četrtino manjši od dolgoletnega povprečja najmanjših pretokov. Visokovodne konice, ki so sledile sušnemu delu meseca, pa so bile okoli 30 odstotkov višje od dolgoletnega povprečja junijskih visokovodnih konic. Reke z večjim hidroenergetskim potencialom so imele pričakovano (Drava) in večjo vodnatost od pričakovane povprečne vodnatosti (Sava in Soča). Sušno stanje 30 dnevnih drsečih povprečij se je izboljšalo po nekaj prvih dneh junija. Pretoki rek so bili julija v povprečju za okoli 20 odstotkov manjši od dolgoletnega povprečja. Najbolj vodnate reke so bile Savinja, Drava in Mura, katerih srednji mesečni pretok je bil nekoliko višji od dolgoletnega povprečja. Blizu povprečnega pretoka so bili pretoki Save v spodnjem toku in Krke, najmanj vodnate pa so bile reke na jugozahodu države. Tam sta bili Vipava in Reka le polovico toliko vodnati kot sta običajno v tem času. Vodnatost rek se julija ni veliko spreminjala, pretoki so bili ustaljeni. Najmanjši pretoki v juliju so bili povprečni, največji pa v celoti polovico manjši od dolgoletnega povprečja največjih pretokov v juliju. Reke z večjim hidroenergetskim potencialom so bile nadpovprečno (Drava), povprečno (Sava) in podpovprečno (Soča) vodnate. Avgusta so bili pretoki slovenskih rek v celoti povprečni. Najbolj vodnate so bile večje reke Mura, Soča in Drava, ki so povprečje presegle za okoli 30 do 50 odstotkov. Najmanj vode pa je preteklo po koritih rek Sotle in Vipave. Večji del meseca so reke upadale, narasle so le na začetku in koncu meseca. Pred porastom konec meseca so bili pretoki rek najmanjši v mesecu. Bili povprečni za ta čas. Visokovodne konice pretokov rek so bile z izjemo na Dravi, ki je zadnji dan avgusta celo nekoliko prestopila bregove in je imela enega največjih avgustovskih pretokov, večinoma podpovprečne. Reke z večjim hidroenergetskim potencialom Drava, Sava in Soča so bile avgusta nadpovprečno vodnate. Septembra so bile reke najbolj vodnate na zahodu, najmanj pa na vzhodu države. Pri tem sta bili izjemi najbolj vodnati reki Drava in Mura. Najmanj vode je septembra preteklo po Sotli in Dravinji. Sicer so bile reke septembra v povprečju nekoliko nadpovprečno vodnate, dvakrat so izraziteje narasle. Prvič v začetku in drugič ob koncu meseca. Visokovodne konice rek so bile najvišje ob koncu meseca, ko so se na Vipavskem in Goriškem razlivali Vipava in manjši hudourniški vodotoki ( https:// twitter.com/arso_vode). Reke so imele največje pretoke med 18. in 21. septembrom. Tako kot vodnatost je bila tudi sušnost rek dokaj raznolika. V povprečju so bili sicer najmanjši pretoki okoli 20 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost Drave je bila septembra med najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Oktobra je bila vodnatost rek obilna po vsej državi. V povprečju so bile reke 60 odstotkov bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Najbolj vodnat je bil kraški svet. Poleg enkrat večje vodnatosti Krke in Reke so imele veliko vodnatost tudi Ljubljanica in manjše kraške reke na Dolenjskem in Notranjskem krasu. Te reke so oktobra tudi poplavljale na območjih vsakoletnih poplav. Ojezerila so se kraška polja. Reke so v drugi polovici oktobra nekoliko upadle. Najbolj vodnata med rekami z večjim hidroenergetskih potencialom je bila ponovno Drava v Dravogradu, po kateri je preteklo okoli 80 odstotkov, po Savi v Hrastniku in Soči v Solkanu pa okoli 60 odstotkov več vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Nekoliko presenetljiva je bila majhna vodnatost rek novembra, ki je bila skoraj pol manjša kot je za ta mesec običajno. Mura in Drava sta bili blizu povprečne obdobne vodnati, druge reke v vzhodni polovici države so bile do 40 odstotkov manj vodnate kot v dolgoletnem obdobju. Najmanjšo vodnatost so imele reke na zahodu države, kjer so bili srednji mesečni pretoki rek od 60 do 75 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Vodnatost je bila tam med najmanjšimi v dolgoletnem obdobju. Sicer so reke večji del novembra reke upadale. Edini porast rek je bil okoli 17. novembra. Visokovodne konice niso bile velike. Običajnim visokovodnim konicam v novembru so bile podobne edino konice na Dravinji in Krki, povsod drugje so bile 20 ali več odstotkov manjše od dolgoletnega povprečja. Najmanjši pretoki v novembru so bili v povprečju okoli 30 odstotkov manjši kot v dolgoletnem obdobju. Cerkniško jezero je bilo ojezerjeno v manjši meri. Najbolj vodnata med rekami z večjim hidroenergetskih potencialom je bila ponovno Drava v Dravogradu, po kateri je tokrat preteklo 10 92 Agencija Republike Slovenije za okolje odstotkov manj vode, po Savi v Hrastniku 40 odstotkov in Soči v Solkanu okoli 75 odstotkov manj vode kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Dokaj neobičajne so bile hidrološke razmere tudi decembra, ko je bila celotna vodnatost 36 odstotkov večja kot običajno v tem mesecu in so reke tudi poplavljale. Prvič so reke močneje narasle med 7. in 10. decembrom ter v noči na 9. december v slovenski Istri poplavljale v večjem obsegu. Poplavljanju rek se je pridružilo poplavljanje morja (slika 6), kar je razmere ob obali dodatno poslabšalo. Drugič so ob koncu meseca predvsem kraške reke Ljubljanica, Kolpa in Krka poplavljale na vsakoletnih poplavnih območjih. Zadnje dni decembra se je povečala tudi ojezerjenost kraških polj. Najbolj vodnata med rekami z večjim hidroenergetskih potencialom je bila tokrat Soča, njena vodnatost je bila pol večja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Sava in Drava sta imeli okoli 30 odstotkov večjo vodnatost kot je to običajno v decembru. Slika 6. Poplavljanje ob sovpadanju visoke gladine Jernejskega potoka in morja na cesti Dragonja-Sečovlje 9. 12. 2020 (vir DRSV) Figure 6. Floods of Jernejev potok and sea on the road Dragonja-Sečovlje 9. 12. 2020 (figure DRSV) Podatki visokovodnih konic kot tudi vsi ostali podatki pretokov objavljeni v tem prispevku niso dokončno veljavni in se lahko pri redni obdelavi podatkov spremenijo. Podrobnejša mesečna poročila o pretokih rek so objavljena v publikacijah Naše okolje (www.arso.gov.si/o agenciji/knjižnica/mesečni bilten/). Viri Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje Mesečni bilteni ARSO Naše okolje (http://www.arso.gov.si/O Agenciji/knjižnica/mesečni bilten) SUMMARY The discharges of rivers in the year 2020 were ten percent lower to the average in the long term period 1981–2010. The driest month were first five months of the year. The highest floods were at December near the Slovenian coast. The floods of rivers coincided with the high sea tides. 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Letna povprečja malih (Qnk), srednjih (Qs) in največjih (Qvk) mesečnih pretokov leta 2020 (podatki ob 7. uri) na različnih vodomernih postajah (temni stolpci) v primerjavi s malimi, srednjimi in velikimi vrednostmi pripadajočih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju (svetli stolpci). Pretoki so podani relativno glede na srednje obdobne vrednosti pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Figure 7. Average of small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) monthly discharges in 2020 (data at 7 a.m.) in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010. 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki 2020 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges 2020 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION 2020 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 77,0 22.0 1,0 9,4 1,0 8,3 29,0 60,0 71,0 4,1 7,7 9,6 8,8 16,0 1,2 1,5 0,6 Qs7h 26.1. 15.3. 3.6. 2.6. 30.8. 25.2. 19.9. 29.8. 28.4. 22.2. 20.9. 21.9. 29.4. 23.7. 15.9. 27.8. 23.7. 153 295 6,6 33,5 4,4 38,5 71,2 154 223 16,5 36,4 51,3 43,0 95,8 10,2 8,8 7,8 Qvk7h m3/s 1981–2010 m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 43,1 57,8 0,5 4,1 0,3 5,5 19,1 30,8 48,2 2,1 4,6 5,7 4,1 9,6 1,2 0,8 0,2 nQs 60,1 90,9 2 9,2 0,9 9,4 27,1 46,2 72,2 3,6 9,3 8,4 7,3 18,5 1,8 1,5 0,6 sQs 79,7 131 4,3 13,8 1,8 17,5 38,7 64,3 102 5,2 14,2 14,1 12,4 29,3 2,9 2,2 1,2 vQs 95,4 196 4,4 21,6 2,7 29,8 55,1 101 155 12,2 30,3 44,1 31,3 51,7 6,8 5,1 4,1 nQvk 152 244 10,5 41,6 8,5 42,1 82 162 260 18,3 50,1 67,4 52,3 86,6 12,2 8,1 7,5 sQvk 219 305 15,4 67,8 13,1 56,6 116 235 356 26,0 70,7 85,5 76,9 144 20,4 14,3 13,1 vQvk 718 1144 145 697 133 1349 1672 293 1490 264 416 894 1285 1986 342 304 804 262 1385 161 188 182 709 1422 2159 3811 687 468 1018 355 2287 243 350 271 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC 608 1262 73,0 392 12.10. 31.8. 30.12. 12.10. 64,0 30.12. 286 663 37,7 262 20,9 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 334 721 1011 1542 176 266 591 213 729 121 124 161 7.12. 7.12. 7.12. 12.10. 7.12. 13.10. 23.12. 12.10. 5.6. 9.6. 5.6. 6.12. 223 521 813 1005 146 145 383 206 485 78,1 96,0 83,3 95 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V DECEMBRU 2020 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2020 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila decembra 2020 v povprečju 0,9 °C višja od srednje decembrske temperature primerjalnega obdobja. Bohinjsko jezero je imelo 0,7 °C in Blejsko jezero 0,3 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Reke so se prve dni decembra ohladile, nato pa precej ogrele. Izrazitejša ohladitev je, za večino rek, prišla spet po 24. ali 25. decembru. Pred to ohladitvijo je marsikatera reka dosegla najvišjo srednjo dnevno temperaturo v mesecu. Do konca decembra pa so se reke nato še malo ogrele. Najnižje dnevne temperature so imele reke večinoma med 1. in 4. decembrom. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 3,1 °C. Srednja dnevna temperatura obeh jezer je v decembru počasi padala. Najvišjo temperaturo sta imeli jezeri prvega decembra, najnižjo pa v zadnjih dneh decembra. Bohinjsko jezero se je od začetka, do konca decembra ohladilo za 1,4 °C, Blejsko pa za 2,2 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v decembru 2020 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average December 2020 and long-term 1981–2010 temperature in C DECEMBER 2020 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 4,5 4,4 3,4 3,5 1,1 0,9 Drava - Ptuj * 4,0 3,6 0,4 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 5,5 5,9 −0,4 Sava - Radovljica 5,9 4,6 1,3 Sava - Šentjakob 6,3 5,3 1,0 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 8,0 7,2 0,8 Kolpa - Metlika 7,7 6,2 1,5 Ljubljanica - Moste 7,1 6,7 0,4 Savinja - Laško 5,8 3,9 1,9 Krka - Podbočje 7,9 6,4 1,5 Soča - Log Čezsoški 6,5 5,1 1,4 Vipava - Dolenje * 8,6 8,4 0,2 Nadiža - Potoki * 6,2 5,7 0,5 Reka - Trnovo 7,5 6,0 1,5 Bohinjsko jezero 5,8 5,1 0,7 Blejsko jezero 6,9 6,6 0,3 postaja / location *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 96 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 8 6 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 8 4 2 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 10 Temperatura (°C) 8 Temperatura (°C) Sava Jesenice na Dol. 12 10 6 4 2 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Savinja Laško Ljubljanica Moste Soča Log Čezsoški Krka Podbočje 10 10 8 8 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Šentjakob 6 4 2 Vipava Dolenje Reka Trnovo 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. december Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v decembru 2020, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in December 2020 in C 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v decembru 2020, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in December 2020 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in December 2020 was 3.1 C. The average observed river’s temperature was 0.9 C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 0.7 C higher as a long-term average and the Bled Lake 0.3 C higher as a long-term average. 98 TEMPERATURE REK IN JEZER V LETU 2020 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in year 2020 Mojca Sušnik rednje letne temperature rek na izbranih opazovalnih postajah so bile v letu 2020 v povprečju za 0,8 °C višje od dolgoletnega obdobnega povprečja. Blejsko jezero je imelo v primerjavi z dolgoletnim obdobjem za 0,9 °C višjo srednjo letno temperaturo in Bohinjsko jezero višjo za 1,1 °C. S Najnižje temperature izbranih opazovanih rek so bile zabeležene pri rekah na severozahodu in zahodu med 3. in 5. decembrom, pri večini drugih rek pa med 6. in 10. januarjem, ali nekoliko kasneje v januarju. Izjema je Sava Bohinjka pri Svetem Janez, ki je imela najnižjo temperaturo v začetku februarja. Najvišja temperatura večine rek je bila izmerjena v zadnjih dneh julija ozirom prvih dneh avgusta. Bohinjsko jezero je imelo najnižjo temperaturo 6. marca, Blejsko jezero pa 6. februarja. Najvišjo temperaturo pa je imelo Blejsko jezero 31. julija, Bohinjsko jezero pa 1. avgusta. Največja mesečna odstopanja temperature rek od povprečja v pozitivno smer so bila v aprilu, v povprečju za 2 °C. Srednja mesečna odstopanja temperature izbranih rek od povprečja v negativno smer so bila v oktobru v povprečju 0,3 °C in v juniju 0,2 °C. Povprečna razlika med najnižjo zimsko in najvišjo poletno temperaturo izbranih rek je bila 18,3 °C. Največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera v pozitivno smer je bilo aprila, za 2,8 °C in Bohinjskega jezera v februarju, za 2,8 °C. V oktobru je bilo največje odstopanje srednje mesečne temperature Blejskega jezera in Bohinjskega jezera v negativno smer, in sicer Blejskega jezera za 0,5 °C ter Bohinjskega jezera 1,7 °C. Preglednica 1. Povprečne mesečne temperature izbranih slovenskih rek in jezer v letu 2020, v C Table 1. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2020 in C Postaja JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC LETO Mura, Gornja Radgona 3,3 5,7 7,7 11,4 13,5 16,2 17,9 18,4 15,1 10,5 7,1 4,5 11,0 Velika Krka, Hodoš 2,3 5,2 8,0 11,9 14,6 17,5 18,8 19,5 15,8 11,8 7,4 4,4 11,5 Drava, Ptuj 2,7 4,5 7,2 11,2 13,4 14,9 17,7 18,6 15,2 10,2 7,0 4,0 10,6 Sava Bohinjka, Sveti Janez 5,2 5,2 6,4 9,8 11,7 14,5 20,1 20,7 16,9 9,5 7,8 5,5 11,1 Sava, Radovljica 5,0 5,9 6,8 9,5 10,6 11,9 14,4 14,4 12,1 8,8 7,0 5,9 9,4 Sava, Šentjakob 5,3 6,7 8,0 11,3 12,9 13,9 16,7 17,1 14,2 10,2 8,0 6,3 10,9 Sava, Jesenice na Dolenjskem Kolpa, Metlika 6,8 9,7 10,6 15,3 17,9 18,5 22,6 23,1 19,2 12,5 10,7 8,0 14,6 4,4 7,5 8,9 13,3 14,9 17,3 22,6 22,7 16,8 11,5 9,1 7,7 13,0 Ljubljanica, Moste 5,8 7,6 8,6 11,6 12,6 14,1 16,7 17,0 15,1 11,5 9,6 7,1 11,4 Savinja, Laško 4,4 6,7 8,3 13,2 15,7 17,1 18,9 19,8 17,0 11,7 8,1 5,8 12,2 Krka, Podbočje 5,5 8,0 9,9 14,5 17,0 18,1 20,9 21,0 17,1 11,5 9,4 7,9 13,4 Soča, Log Čezsoški 5,7 6,4 7,2 8,5 8,6 9,3 10,9 11,0 9,7 8,2 6,9 6,5 8,2 Vipava, Dolenje 8,1 8,8 9,1 10,6 10,4 11,0 12,7 12,5 11,7 9,8 9,2 8,6 10,2 Reka, Trnovo 6,6 6,9 8,3 10,9 12,7 12,5 14,4 15,6 13,6 11,2 8,4 7,5 10,7 Bohinjsko jezero 5,0 4,8 5,9 9,5 11,8 14,3 20,1 21,0 17,0 9,6 8,0 5,8 11,1 Blejsko jezero 5,9 5,5 7,0 12,1 16,6 19,5 22,8 23,8 21,1 14,9 10,9 6,9 13,9 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature izbranih slovenskih rek in jezer v letu 2020 ter večletnem obdobju (1981–2010 ali krajšem) Table 2. Low, average, high temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2020 and in long-term period (1981–2010 or shorter) TEMPERATURE REK / RIVERS TEMPERATURES REKA / RIVER obdobje/period 1981–2010 POSTAJA / STATION Tnk °C MURA VELIKA KRKA DRAVA SAVA BOHINJKA SAVA SAVA SAVA KOLPA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOČA VIPAVA REKA G. RADGONA HODOŠ* PTUJ* SVETI JANEZ* RADOVLJICA ŠENTJAKOB JESENICE NA DOL.* METLIKA MOSTE LAŠKO PODBOČJE LOG ČEZSOŠKI DOLENJE* TRNOVO MURA VELIKA KRKA DRAVA SAVA BOHINJKA SAVA SAVA SAVA KOLPA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOČA VIPAVA REKA G. RADGONA HODOŠ* PTUJ* SVETI JANEZ* RADOVLJICA ŠENTJAKOB JESENICE NA DOL.* METLIKA MOSTE LAŠKO PODBOČJE LOG ČEZSOŠKI DOLENJE* TRNOVO MURA VELIKA KRKA DRAVA SAVA BOHINJKA SAVA SAVA SAVA KOLPA LJUBLJANICA SAVINJA KRKA SOČA VIPAVA REKA G. RADGONA HODOŠ* PTUJ* SVETI JANEZ* RADOVLJICA ŠENTJAKOB JESENICE NA DOL.* METLIKA MOSTE LAŠKO PODBOČJE LOG ČEZSOŠKI DOLENJE* TRNOVO dan 06.01. 06.01. 16.01. 06.02. 03.12. 24.01. 09.01. 10.01. 09.01. 24.01. 09.01. 03.12. 03.12. 05.12. 2,2 0,7 2,1 4,1 3,1 3,9 5,4 2,3 4,8 2,2 4,3 3,8 5,9 3,8 nTnk sTnk vTnk °C °C °C 0,0 0 0 0,8 0,0 0,0 1,2 0 2,5 0,0 0,0 0 1,4 0,5 0,5 0,1 0,9 2,7 1,2 2,3 3,5 1,4 3,8 0,2 2,0 2,1 4,6 2,5 1,3 0,2 1,9 4,4 2,8 3,6 5,2 3,5 5,4 1,7 4,0 5,0 5,6 7,0 Ts nTs sTs vTs 11,0 11,5 10,6 11,1 9,4 10,9 14,6 13,0 11,4 12,2 13,4 8,2 10,2 10,7 8,5 9,7 10,3 10,2 7,0 8,6 12,4 11,2 10,1 9,1 10,3 6 10 8,9 9,7 10,8 10,9 11,2 8,0 9,6 13.7 12,9 11,1 10,2 12,3 7,1 10,2 10 11,1 11,5 11,3 11,8 9,1 10,5 14,8 15,1 12,5 11,5 13,9 8,9 10,5 15 Tvk 01.08. 31.07. 31.07. 01.08. 01.08. 01.08. 02.08. 01.08. 22.07. 22.08. 01.08. 31.07. 12.08. 30.08. nTvk sTvk vTvk 17,7 20,9 19,7 22,0 13,1 15,5 25,5 24,0 17,6 19,4 20,4 9,3 14,5 14,8 20,1 23,2 22,7 26,0 15,2 17,1 27,7 26,8 20,0 22,2 24,3 11 16,7 18,7 24,4 24,8 24,3 28,3 19,0 19,3 29,2 30,0 23,8 30,5 31,1 17,1 19,1 23 22,7 22,7 21,4 26,3 17,8 19,3 26 28,1 20,3 24,0 24,5 15,3 17,1 19,1 100 Agencija Republike Slovenije za okolje TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES obdobje/period JEZERO / LAKE POSTAJA / STATION 1981–2010 Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C BOHINJSKO J. SVETI DUH 3,8 BLEJSKO J. MLINO 4,7 06.03. 06.02. Ts 0,0 1,2 3,6 1,2 3,3 4,6 nTs sTs vTs BOHINJSKO J. SVETI DUH 11,1 8,2 10,0 12,0 BLEJSKO J. MLINO 13,9 11,6 13.0 14,2 BOHINJSKO J. SVETI DUH Tvk nTvk sTvk vTvk 25,8 01.08. 20,0 22,2 24,6 BLEJSKO J. MLINO 26,1 31.07. 22,8 24,2 25,4 Legenda: Tnk najnižja temperatura v letu nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju sTnk srednja nizka temperatura v obdobju vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju Ts srednja temperatura v letu nTs najnižja srednja temperatura v obdobju sTs srednja temperatura v obdobju vTs najvišja srednja temperatura v obdobju Tvk najvišja temperatura v letu nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju sTvk srednja visoka temperatura v obdobju vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju * kratko primerjalno obdobje 5 4 Odstopanje (°C) 3 2 1 0 -1 -2 -3 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Mura Gornja Radgona Velika Krka Hodoš Drava Ptuj Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. Kolpa Metlika Ljubljanica Moste Savinja Laško Krka Podbočje Vipava Dolenje Bohinjsko jezero Blejsko jezero Reka Trnovo Soča Log Čezsoški Slika 1. Odstopanje srednjih mesečnih temperatur slovenskih rek in jezer v letu 2020 od povprečja (1981–2010 ali krajše), v C Figure 1. Deviate of average monthly temperature of Slovenian rivers and lakes in year 2020 from long term period (1981–2010 or shorter) in C 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Mura Gornja Radgona Velika Krka Hodoš 20 25 18 16 20 14 12 15 10 8 10 6 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2020 JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR 1981-2010 MAJ JUN 2020 Drava Ptuj JUL AVG SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC 2010-2018 Sava Bohinjka Sveti Janez 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2020 JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR 2010-2018 MAJ JUN 2020 Sava Radovljica JUL AVG 2010-2018 Sava Šentjakob 16 18 14 16 12 14 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2020 JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR 1981-2010 MAJ JUN 2020 Sava Jesenice na Dolenjskem JUL AVG 1981-2010 Ljubljanica Moste 25 18 16 20 14 12 15 10 8 10 6 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ 2020 JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 2010-2018 JAN FEB MAR APR MAJ 2020 102 JUN JUL AVG 1981-2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Savinja Laško Kolpa Metlika 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2020 JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN 2020 1981-2010 Krka Podbočje JUL AVG SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC SEP OKT NOV DEC 1981-2010 Soča Log Čezsoški 25 12 10 20 8 15 6 10 4 5 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2020 JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR 1981-2010 MAJ JUN 2020 JUL AVG 1983-2010 Reka Trnovo Vipava Dolenje 18 14 16 12 14 10 12 8 10 6 8 6 4 4 2 2 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN 2020 JUL AVG SEP OKT NOV JAN DEC FEB MAR APR MAJ JUN 2020 2007-2018 Bohinjsko jezero JUL AVG 1983-2010 Blejsko jezero 25 30 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 JAN FEB MAR APR MAJ 2020 JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 1981-2010 JAN FEB MAR APR MAJ 2020 JUN JUL AVG 1984-2010 Slika 2. Povprečne mesečne temperature slovenskih rek in jezer v letu 2020 in v primerjalnem obdobju, na izbranih postajah, v C Figure 2. Average monthly temperatures of selected Slovenian rivers and lakes in year 2020 and long term period in C 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Srednja letna temperatura rek in jezer v letu 2020, v C Figure 3. Average yearly temperature of rivers and lakes in year 2020 in C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in 2020 were 0.8 C higher as compared to the long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of Bled Lake was 0.9 C higher and Bohinj Lake was 1.1 C higher as a long-term average. The greatest monthly deviation of the water temperature of the Slovenian rivers from the average monthly temperature was in April in positive direction and in October in negative scale. 104 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V DECEMBRU 2020 Sea dynamics and temperature in December 2020 Igor Strojan E najst dni v decembru se je morje vsaj enkrat v dnevu razlilo po najbolj izpostavljenih delih urbane obale. Povišana gladina morja je občasno sovpadala z visokim valovanjem ter poplavljanjem obalnih rek in meteornih voda. Morje je najvišje valovalo predvsem v času juga in burje. V povprečju je bilo 1,8 °C topleje kot v 30-letnem primerjalnem obdobju. Slika 1. Hitrost Vv in smer Vs vetra (m.p. Koper) ter odklon zračnega tlaka dP (m.p. Portorož) v decembru 2020 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in December 2020 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka (m.p. Koper) in sončno sevanje (m.p. Portorož) v decembru 2020 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in December 2020 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Decembra se je morje pogosto razlivalo po nižjih delih obale. Kar v enajstih dneh je višina morja vsaj enkrat v dnevu presegla višino 300 cm na mareografski postaji Koper, pri kateri prihaja do razlivanj morja na najbolj izpostavljenih lokacijah. Najbolj obsežno je morje poplavljalo obalo 8. decembra, ko je bila višina morja 342 cm najvišja v mesecu. Ob okrepljenem jugu in nizkem zračnem tlaku je bila ta dan residualna višina morja ob slovenski obali okoli 110 cm. Obalo je poleg visoke gladine morja ogrožalo tudi valovanje morja. Gladina morja je bila povišana tudi po 8. decembru, ko se je vreme ustalilo in je residualna višina ob dušenem lastnem nihanju morja postopno upadala. Povišana višina morja je občasno sovpadala s poplavljanjem obalnih rek in meteornih voda. Razlivanje morja se je ponovilo ob koncu meseca, ko je bila residualna višina morja zopet blizu 100 cm, morje pa se je razlivalo po nižjih delih urbane obale do globine 20 cm. Podrobneje je poplavljanje morja v decembru opisano v poročilu o izrednih hidroloških dogodkih Visoke vode in poplave decembra 2020.pdf (gov.si) Srednja mesečna višina morja je bila tokrat 244 cm in 31 cm višja kot v 30-letnem decembrskem povprečju 1961–1990. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v decembru 2020. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in December 2020 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja (m.p. Koper) in srednjih dnevnih zračnih tlakov m.p. Portorož) od dolgoletnih povprečij v decembru 2020. Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in December 2020. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v decembru 2020 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristic sea levels of December 2020 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper December December 1961–1990 2020 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 244 201 213 240 NVVV 342 242 304 363 NNNV 162 104 133 166 A 181 138 171 197 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v februarju 2021. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2021 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in February 2021. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 108 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Valovanje je najbolj ogrožalo obalo ob burji 2. decembra ob 11:30, ko je bil na oceanografski boji VIDA (MBP) izmerjen najvišji val 2,6 metra. Srednja višina valovanja 0,38 metra je bila višja kot običajno v tem mesecu. Morje je najvišje valovalo predvsem v času juga in burje. Slika 6. Roža valovanja v decembru 2020. Valovi so prihajali večinoma iz smeri burje. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in December 2020. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 7. Valovanje morja v decembra 2020 na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 7. Sea waves in December 2020. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Decembra so bile temperature morja nekoliko višje kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Srednja mesečna temperatura morja je bila 12,9 °C in 1,8 °C višja od dolgoletnega decembrskega povprečja. V prvi polovici decembra se je temperatura morja gibala med 13 °C in 14 °C, v drugi polovici se je zniževala. Morje je bilo decembra najbolj hladno 27. in 28. decembra, takrat je bila srednja dnevna temperatura okoli 11,5 °C. Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v decembru 2020. Podatki so rezultat meritev na globini 1 metra na merilni postaji v Kopru. Figure 8. Mean daily sea temperatures in December 2020 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v decembru 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in December 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) and sea temperatures in 30-year period 1981– 2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper December December 1981–2010 2020 Min Sr Max C C C C 11,2 8,5 9,5 11,3 12,9 9,5 11,1 12,6 14,0 11,9 12,7 14,2 SUMMARY In 11 days of December the sea flooded the lower parts of the coast at least ones a day. The highest sea level at the tide gauge Koper was 340 cm. The residual at that high was 110 cm. The mean sea level in December was 31 cm higher as it is long term average. The highest wave came from the northeast and was about 2.6 meters high. The average sea temperature in December was 12.9 degree Celzius. 110 VIŠINA IN TEMPERATURA MORJA V LETU 2020 Sea level and temperature in 2020 Igor Strojan Višina morja rednja letna višina morja 224 cm na mareografski postaji Koper je bila v letu 2020 7 cm višja od dolgoletnega povprečja 1961–2010. Višja od dolgoletnega povprečja je bila tudi najvišja višina morja 342 cm (preglednica 1). Srednje mesečne višine morja so bile, z izjemo novembra, nadpovprečno visoke, junija, avgusta in decembra pa celo najvišje v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 2). S V letu 2020 najbolj izstopa pogostost poplavljanja nižjih delov obale. V kar 25 dneh v letu je morje vsaj enkrat preseglo višino 300 cm in poplavilo najbolj izpostavljene dele obale. V decembru je bilo takih dni največ, kar 11. V enem od njih je bila 8. decembra višina morja 342 cm tudi najvišja v letu. Podrobneje je poplavljanje morja v decembru opisano v poročilu o izrednih hidroloških dogodkih Visoke vode in poplave decembra 2020, ki je objavljeno na spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. V nadaljevanju teksta so strnjena dogajanja v posameznih mesecih. Januarja je večji del meseca višino morja zniževal povišan zračni tlak. Februarja je bila višina morja glede na primerjalno obdobje višja za 9 cm. V noči na 28. februar se je gladina morja zvišala za nekaj manj kot pol metra in je bila tik pod opozorilno poplavno višino 300 cm. Morje se je v celoti pričakovano odzivalo na dvoje različnih izrazitih vremenskih obdobij v marcu. V prvem delu sta znižan zračni pritisk in jugo zvišala gladino morja preko poplavne višine. V drugem delu meseca sta prevladovala povišan zračni pritisk in zmerna do močna burja. Gladina morja je bila znižana. Aprila je bila burja glavni dejavnik sprememb višin morja. Večji del meseca je bila višina morja znižana. Odstopanja od dolgoletnih povprečij višin morja niso bila velika. Maja morje ni poplavljalo, srednja mesečna višina morja je bila 7 cm višja kot v primerjalnem dolgoletnem obdobju. Morje je 6. junija poplavilo najbolj izpostavljene dele obale v višini do 14 cm. Srednja junijska višina morja je bila 17 cm višja od povprečja v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Srednja mesečna višina morja v juliju je bila 7 cm višja od povprečja v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje julija ni poplavljalo. Avgusta je morje dvakrat poplavilo nižje dele obale, kar je za ta čas redek pojav. Srednja mesečna višina morja je bila 15 cm višja od povprečja v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Zadnje dni septembra je bila višina morja zopet povišana. Morje je 28. septembra zjutraj, ob višini 301 cm na mareografski postaji Koper, za krajši čas poplavilo najnižje dele obale. Oktobra je morje pogosto poplavljalo. Obalo je sočasno ogrožalo tudi valovanje morja ob jugozahodniku in burji. Najbolj značilno za letošnji november je izostanek južnih vetrov. To se je odražalo v izostanku poplavljanja nizkih delov obale, kar je sicer za november dokaj običajno. Decembra se je morje pogosto razlivalo po nižjih delih obale. Kar v enajstih dneh je višina morja vsaj enkrat v dnevu presegla višino 300 cm na mareografski postaji Koper, pri kateri prihaja do razlivanj morja na najbolj izpostavljenih lokacijah. Povišana gladina morja je občasno sovpadala z visokim valovanjem ter poplavljanjem obalnih rek in meteornih voda. Najbolj obsežno je morje poplavljalo obalo 8. decembra, ko je bila višina morja 342 cm najvišja v mesecu. Ob okrepljenem jugu in nizkem zračnem tlaku je bila ta dan residualna višina morja ob slovenski obali okoli 110 cm. Obalo je poleg visoke gladine morja ogrožalo tudi valovanje morja. Gladina morja je bila povišana tudi po 8. decembru, ko se 111 Agencija Republike Slovenije za okolje je vreme ustalilo in je residualna višina ob dušenem lastnem nihanju morja postopno upadala. Povišana višina morja je občasno sovpadala s poplavljanjem obalnih rek in meteornih voda. Razlivanje morja se je ponovilo ob koncu meseca, ko je bila residualna višina morja zopet blizu 100 cm, morje pa se je razlivalo po nižjih delih urbane obale do globine 20 cm. Srednja mesečna višina morja je bila decembra 244 cm in 31 cm višja kot v 30-letnem decembrskem povprečju 1961–1990. Slika 1. Izmerjene urne višine morja v letu 2020 na mareografski postaji Koper (modra črta), opozorilna višina morja pri kateri morje poplavi najnižje dele obale (rumena črta) in izračunane residualne višine morja (rdeča črta). Residualne višine morja so izračunane kot razlika med izmerjenimi višinami in astronomskimi višinami morja, ki so izračunane na osnovi gibanja nebesnih teles in izmerjenih podatkov višin morja v preteklem letu. Najpogostejši vplivni parametri za residualne višine so sprememba zračnega tlaka, veter in lastna nihanja morja. Figure 1. Measured (blue line) and residual (red line) sea levels in the year 2020. Sea level flood value is marked with yellow line. Preglednica 1. Značilne višine morja v letu 2020 in v dolgoletnem obdobju 1961–2010 Table 1. Characteristical sea levels in the year 2020 and the reference period 1961–2010 Legenda/Explanations: Mareografska postaja/Tide gauge: Koper SMV 2020 SLV NVVV NNNV cm Min cm 1961–2010 Sr cm 224 342 118 210 306 102 217 330 119 Max cm 232 394 143 112 NVVV NNNV srednja letna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v letu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in the year najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti v letu / The Highest Higher High Water is the highest height water in the year. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti v letu/ The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in the year Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednje mesečne višine morja leta 2020 (modri stolpci) ter srednje (sivi stolpci) in najvišje (beli stolpci) mesečne višine morja v dolgoletnem obdobju opazovanj 1961–2010 na mareografski postaji Koper Figure 2. Mean monthly sea level values (blue bar) in the year 2020 and in the long-term period (gray bar). The highly mean monthly sea level values are marked with white bar Slika 3. Srednje letne višine morja v dolgoletnem obdobju opazovanj na mareografski postaji Koper Figure 3. Mean sea levels in the long-term period at the tide gauge Koper 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Morje je bilo leta 2020 toplejše kot običajno. Srednja letna temperatura morja 17,4 °C je bila 1,1 °C višja od dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno visoki sta bili tudi najvišja (29,5 °C) in najnižja (9,7 °C) temperatura v letu (preglednica 2). Temperatura morja je bila leta 2020, z izjemo julija, v vseh mesecih višja ali enaka kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najbolj topel mesec je bil avgust s 25,4 °C, najbolj hladen pa februar s 10,8 °C. Glede na dolgoletno povprečje je bila najbolj topel odklon temperature februarja 2,5 °C, najbolj hladen pa julija, ko je bilo morje 0,5 °C hladnejše kot v dolgoletnem povprečju (slika 6). Morje je bilo najbolj izrazito toplejše od zraka v januarja in februarja ter nato od zadnjih dni septembra do konca leta 2020 (slika 7). Leto 2020 se je v prvih treh mesecih od januarja do marca pričelo v povprečju z več kot 2 °C višjo temperaturo morja. Temperatura morja se je v teh mesecih gibala med 10 in 13 °C. V naslednjih mesecih se je morje pričelo hitreje ogrevati in je v začetku julija že preseglo celo 27 °C. V prvi polovici julija je bilo morje hladneje, v drugi pa topleje kot je običajno za ta mesec. Prvega avgusta je bilo tako morje ob 29,5 °C najbolj toplo v letu. V naslednjih dneh je sledila nenavadno hitra ohladitev za nekaj manj kot 9 °C. Od septembra do decembra se je morje postopno ohlajalo okoli 4 °C na mesec. Decembra je bilo morje ponovno nadpovprečno toplo, tokrat za 1,4 °C (slika 5). Povprečna mesečna temperatura morja 11,2 °C je bila januarja 2,1 °C višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Februarja je bila povprečna mesečna temperatura morja 10,8 °C in 2,5 °C višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. V prvem delu marca je temperatura morja postopno rastla. Nadpovprečno toplo morje za ta čas, preko 13 °C, je burja zadnje dni marca ponovno ohladila. V celoti je bila marca temperatura morja od dolgoletnega povprečja višja za 2,0 °C. Tudi aprila je burja večkrat ohladilo morje, ki se je sicer skladno z letnim časom pričelo hitreje ogrevati. Odstopanja temperature morja od dolgoletnih povprečij je bilo manjše kot v prvih treh mesecih. Maja je bilo morje s 17,4 °C podobno toplo kot v dolgoletnem obdobju. Izostala je pričakovana otoplitev v zadnjem delu meseca. Morje je bilo bolj toplo kot je običajno za junij. Srednja mesečna temperatura morja je bila 1,7 °C višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010. Najvišja izmerjena temperatura morja 30. junija 27,3 °C je bila med najvišjimi v primerjalnem obdobju. Julija je bilo morje v povprečju meseca s 23,8 °C nekoliko toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najnižja in najvišja temperatura sta bili med najnižjimi in najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Tudi avgusta sta bili najnižja in najvišja temperatura med najnižjimi in najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je bilo septembra s povprečno mesečno temperaturo 23,6 °C 1,3 °C toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje se je oktobra pričelo postopno ohlajati, ob koncu meseca je imelo okoli 18 °C. Morje se je še naprej ohlajalo, ob začetku novembra je imelo nekaj več kot 18 °C, na koncu meseca pa 13 °C. Decembra je bilo morje v povprečju 1,4 °C topleje kot v 30-letnem primerjalnem obdobju. 114 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednje dnevne temperature morja v letu 2020 in najnižje ter najvišje dnevne temperature v obdobju 1981– 2010. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Figure 4. Mean daily sea temperatures in the year 2020, lowest and highest sea temperatures long-term period 1981–2010 Slika 5. Srednje mesečne temperature morja leta 2020 in v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Temperatura morja je bila, z izjemo julija, v vseh mesecih višja ali enaka kot v primerjalnem obdobju. Figure 5. Mean sea temperatures in the year 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) and in long-term period 1981–2010 115 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Sedemdnevna drseča povprečja temperature zraka in morja v letu 2020. Morje je bilo toplejše od zraka predvsem v januarja in februarja ter nato od zadnjih dni septembra do konca leta. Figure 6. Seven-day averages of air and sea temperature in the year 2020. Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v letu 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in the year 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper 2020 Tmin Tsr Tmax C 9,7 17,4 29,5 1981–2010 Min C 5,8 14,9 24,4 Sr C 7,3 16,3 26,5 Max C 9,9 17,2 30,4 Podrobnejša mesečna poročila o višini in temperaturi morja so objavljena v mesečnih publikacijah Naše okolje (www.arso.gov.si/o agenciji/knjižnica/mesečni bilten/). SUMMARY The mean sea level for 2020 is 224 cm and 7 cm higher as it is long-term average 1961–2010. The mean sea temperature is 17.4 C and 1.1 C higher as mean temperature in the long term period 1981– 2010. 116 KOLIČINE PODZEMNE VODE V DECEMBRU 2020 Groundwater quantity in December 2020 Urška Pavlič D ecembra smo v medzrnskih vodonosnikih spremljali obnavljanje podzemne vode, zaradi različnih zadrževalnih časov v vodonosnikih pa je bilo količinsko stanje podzemne vode v tem mesecu različno. Od običajnih vodnih razmer, ki so prevladovale na območju Vipavske doline, Kranjskega in Vodiškega polja ter spodnje Savinjske doline so izraziteje odstopale zelo nizke gladine podzemne vode osrednjega dela Dravskega polja ter nadpovprečne gladine na območju Mirensko Vrtojbenskega in Ljubljanskega polja ter v delih vodonosnikov ob reki Muri in Dravi (slika 6). Izviri Dinarskega krasa so decembra v povprečju izkazovali visoke vodne razmere z dvema izrazitima dvigoma izdatnosti v prvi in tretji dekadi meseca. Izdatnost izvirov Alpskega krasa se je decembra postopoma zmanjševala zaradi zadrževanja snega v visokogorju (slika 3). Slika 1. Meritve pretoka Krke v njenem povirju na območju Podbukovja, 17. decembra 2020 (foto: arhiv ARSO) Figure 1. Krka river discharge measurement on 17th of December 2020 at its headwaters in Podbukovje (photo: ARSO archive) Decembra je bilo napajanje vodonosnikov s prenicanjem padavin povsod po državi nadpovprečno. Dvakratna količina običajnih decembrskih vrednosti je bila presežena na območju kraških vodonosnikov Kamniških Alp in medzrnskih vodonosnikov Murske in Savinjske kotline. Nekoliko manjši padavinski presežek je bil zabeležen v kraškem zaledju izvirov Krupe in Dobličice ter na območju medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske in Krške kotline, kjer je padlo za tri četrtine padavin več kot je značilno za december. Vsa padavinska voda ni odtekla neposredno proti zasičeni coni vodonosnika, saj se je del lete zadržal na površini v obliki snega. Največ padavin je padlo v prvi in zadnji dekadi meseca, medtem ko je bila druga dekada decembra na večini vodonosnih območij razmeroma suha. Mestoma so bile v tem mesecu nekajkrat presežene dnevne vsote padavin 30 l/m2, medtem ko je bila dnevna vsota napajanja vodonosnikov z vrednostjo nad 50 l/m2 zabeležena izjemoma. 117 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Meritve visokega pretoka izvira Rižane 9. decembra 2020 (foto: arhiv ARSO) Figure 2. High discharge measurement of Rižana spring on 9 th of December 2020 (photo: ARSO archive) Količinsko stanje podzemne vode v kraško razpoklinskih vodonosnikih Dinarskega krasa je bilo decembra nadpovprečno zaradi hitrega odtoka padavin proti izvirom (slika 3). Povečano napajanje s prenicanjem padavin se je v prvi in tretji dekadi meseca odrazilo z izrazitim povečanjem količine iztoka podzemne vode na kraških izvirih. Ob nastopu padavin se je specifična električna prevodnost vode (SEP) na območju izvirov Bilpe, Studene in Krupe znižala, kar je pokazatelj iztoka padavinske vode iz vodonosnika. Na območju Alp v tem mesecu nismo beležili izrazitejšega obnavljanja vodonosnikov zaradi kopičenja snega v višjih zalednih legah. Temperatura in SEP podzemne vode na območju izvirov Alpskega krasa se je decembra postopoma zviševala, kar je dodatni pokazatelj iztoka starejše vode iz vodonosnikov in ne recentnih decembrskih padavin. V medzrnskih vodonosnikih smo decembra spremljali obnavljanje podzemne vode s prevladujočim trendom zviševanja vodnih gladin (slika 5). Povprečne mesečne gladine podzemne vode so bile mestoma v območju običajnih vodnih razmer glede na dolgoletno referenčno obdobje, mestoma pa so od le-tega odstopale. Večje odstopanje smo s primanjkljajem količin podzemne vode še naprej spremljali v osrednjem in južnem delu vodonosnika Dravskega polja, kjer so se povprečne mesečne vrednosti gibale v območju med 90. in 95. percentilom dolgoletnega referenčnega obdobja (slika 6). Kljub temu smo tudi v tem vodonosnem območju decembra mestoma prvič od meseca februarja 2020 dalje zabeležili obrat trenda v smer ugodnejših vodnih razmer. Podpovprečne gladine podzemne vode so decembra vztrajale še na območju vodonosnikov Sorškega polja in doline Kamniške Bistrice, medtem ko smo nadpovprečne gladine v tem mesecu spremljali v vodonosnikih Mirensko Vrtojbenskega in Ljubljanskega polja ter v delih vodonosnikov Murske in Dravske kotline. Glede na značilne decembrske gladine podzemne vode dolgoletnega preteklega obdobja je v letu 2020 prevladovalo ugodno količinsko stanje podzemne vode (slika 4). V primerjavi z istim mesecem pred enim letom je bilo decembra 2019 količinsko stanje v aluvialnih vodonosnikih v splošnem nekoliko bolj ugodno kot letos. Pred enim letom so v vodonosnikih Sorškega polja in doline Kamniške Bistrice prevladovale običajne gladine podzemne vode, bolj ugodno stanje kot letos smo pred enim letom spremljali tudi v osrednjem in južnem delu vodonosnika Dravskega polja. 118 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Diverse groundwater levels prevailed in alluvial aquifers in December. Groundwater levels lower than normal prevailed in Dravsko polje, Sorško polje and Kamniška Bistrica valley aquifers while high groundwater levels were measured in Mirensko Vrtojbensko and Ljubljansko polje and in parts of Mura and Drava basin aquifers. Dinaric karstic springs had high discharges in December while Alpine karstic springs discharged below longterm average due to snow retention in highlands. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med oktobrom in decembrom 2020 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between October and December 2020 119 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne decembrske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih decembrskih gladin v obdobju 1981–2010, izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average December groundwater level in relation from median of long term December groundwater level in period 1981–2010, expressed in percentile values 120 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letu 2020 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in year 2020 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 121 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu decembru 2020 v medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in December 2020 in alluvial aquifer 122 KOLIČINE PODZEMNE VODE V LETU 2020 Groundwater quantity in year 2020 Urška Pavlič ovprečne letne gladine podzemne vode so bile leta 2020 v večini medzrnskih vodonosnikih v območju normalnih in nizkih vodnih količin. Dolgoletno povprečje gladin v letu 2020 ni bilo doseženo v vodonosnikih Sorškega polja, doline Kamniške Bistrice, Čateškega polja ter večjega dela Dravskega in Prekmurskega polja - v teh vodonosnikih so bile povprečne letne gladine v območju med 75. in 90. percentilom referenčnih vrednosti (slika 5). Nadpovprečne gladine izmerjene v večjem delu Krškega in Brežiškega polja so od leta 2017 dalje posledica umetnega dviga podzemne vode, nastalega ob zajezitvi Save pri Brežicah. Vodnatost izvirov je bila v prvih treh četrtinah leta na območju Dinarskega krasa nizka, gladina vode se je dvignila nad dolgoletno povprečje le izjemoma v času padavin (slika 2). Sledil je s padavinami obilen konec leta, ki je pripomogel k obnavljanju podzemne vode. Izdatnost izvirov Alpskega krasa je dosegla svoj višek ob koncu pomladi, najnižje izdatnosti na izvirov na teh območjih pa so bile značilne za januar in februar. P Slika 1. Odvodni kanal Formin v letu 2020, ki na večjem delu vodonosnika Ptujskega polja ne vpliva na podzemno vodo zaradi neprepustne betonske pregrade na obeh straneh kanala Figure 1. The Formin drainage channel in year 2020, which mostly doesn’t affect groundwater quantity and quality status of Ptujsko polje aquifer due to the impermeable concrete barrier on both sides of the channel Dinamika nihanja hidroloških parametrov na območju kraških izvirov je bila v letu 2020 odraz regionalnih klimatskih značilnosti, fizikalnih razsežnosti vodonosnikov, pa tudi značilnosti napajanja posameznega vodonosnika. Najnižje izdatnosti izvirov so bile na območju Dinarskega krasa mestoma zabeležene v prvih dveh mesecih leta, mestoma pa v sredini septembra. Sledil je s padavinami razmeroma bogat zaključek koledarskega leta, ki je v teh vodonosnikih odrazil z izrazitim dvigom vodnih gladin. Zaradi specifičnega režima iztoka podzemne vode na območju visokogorja, ki je povezan predvsem z zadrževanjem snega v prispevnih zaledjih vodnih virov, smo na območju izvirov Alp poleg septembrskih in oktobrskih viškov beležili visoke izdatnosti tudi maja in junija. Vpliv taljenja snega je bil posredno merjen tudi s parametroma temperature in električne prevodnosti vode (SEP). Na območju 123 Agencija Republike Slovenije za okolje Kamniških Alp je bil tako v temperaturi kot tudi SEP vode zabeležen nižek vrednosti ob koncu pomladi oziroma začetku poletja, ki ga je povzročil odtok raztaljene snežnice iz visokogorja. V vodonosnikih Dinarskega krasa je parameter SEP v letu 2020 nihal v odvisnosti od padavinskih dogodkov v prispevnem zaledju, temperatura vode pa je sledila zunanji temperaturi zraka z najnižjimi vrednostmi v zimskih mesecih (slika 2). Povprečni letni pretoki kraških izvirov (Qs) so v letu 2020 mestoma bolj, mestoma pa manj odstopali od dolgoletnega povprečja. Izrazito nižji pretoki od povprečnih so bili značilni za izvir Bohinjske Bistrice, nekoliko manj izraziti pa za povirji rek Rižane in Krke. Višji od pričakovanih so bili povprečni pretoki v letu 2020 na izvirnem območju Soče v Kršovcu in Idrijce v Podroteji (slika 3). Letna odstopanja Qs od dolgoletnega povprečja niso bila izrazita na območju Ljubljanice v Vrhniki in Vipave v Vipavi. Povprečni nizki pretoki sQnp so bili v letu 2020 izraziteje nižji od primerljivih vrednosti dolgoletnega obdobja meritev na območju izvirov Bistrice v Bohinjski Bistrici in Krke v Podbukovju. Razlog izrazitejšega odstopanja povprečnih in nizkih letnih pretokov Bistrice v Bohinjski Bistrici od referenčnih vrednosti pripisujemo manipulaciji pretokov zaradi obratovanja male hidroelektrarne gorvodno od merilne postaje. V času nizkih vodnih razmer na pretok deloma vpliva tudi odvzem vode na samem izviru namenjen oskrbi s pitno vodo. V prodno peščenih medzrnskih vodonosnikih so bile povprečne gladine podzemne vode v letu 2020 v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981–2010 nekoliko nižje oziroma primerljive s primerjalnim dolgoletnim nizom (sliki 4 in 5). Negativni odklon od povprečja smo spremljali predvsem v vodonosnikih Sorškega polja, doline Kamniške Bistrice, Čateškega polja in v delih Dravskega in Prekmurskega polja. Običajne povprečne letne gladine podzemne vode so prevladovale v vodonosnikih Vipavsko Soške doline, Kranjskega, Vodiškega in Ljubljanskega polja, v vodonosnikih spodnje Savinjske doline in Apaškega polja ter mestoma v vodonosnikih Dravske in Murske kotline. Nihanje gladine podzemne vode je bilo tekom leta različno, odvisno je bilo predvsem od značilnosti vodonosnika, kot je globina nezasičene cone in vrsta napajanja na lokaciji merjenja. Globlji vodonosniki, kot so Dravsko, Sorško in Mirensko Vrtojbensko polje so imeli na primer daljši odzivni čas na spremembo robnih pogojev kot plitvi vodonosniki (npr. vodonosnik spodnje Savinjske doline). Gladine podzemne vode v globokih vodonosnikih so se v letu 2020 vse do jeseni postopoma zniževale, v zadnji triadi leta pa je prevladovalo obnavljanje vodonosnikov. Najbolj neugodno je primanjkljaj letnih padavin v letu 2020 vplival na vodonosnik Dravskega polja, kjer se je gladina podzemne vode mestoma v osrednjem in južnem delu zniževala vse meseca do decembra. Letni nižki gladine podzemne vode so bili v plitvejših medzrnskih vodonosnikih zabeleženi v začetku poletja. SUMMARY Average annual discharges of karstic springs were diverse comparable to long-term average in year 2020. Low discharges of Bistrica spring in Bohinjska Bistrica, Rižana spring in Kubed and Krka springs in Podbukovje prevailed in year 2020, while higher discharges than normal were typical for Soča and Podroteja headwaters (Figure 3). Normal and low mean annual groundwater levels predominated in alluvial aquifers in year 2020. Groundwater quantity status lower than long-term average was measured in Sorško polje, Kamniška Bistrica valley and Čateško polje aquifers and form parts of Dravsko in Prekmursko polje aquifers (Figure 5). 124 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov v letu 2020 Figure 2. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs, in year 2020 125 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Potek razpoložljivih srednjih letnih in povprečnih nizkih letnih vrednosti pretokov na merilnih mestih vodotokov in izvirov v obdobju 2011–2020 in primerjava z dolgoletnimi vrednostmi teh količin obdobja 1981–2010 Figure 3. Available average and low annual discharge values in selected gauging measuring stations in period 2011–2020 compared to longterm average 1981–2010 126 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode v obdobju 2011–2020 od mediane dolgoletnih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in period from 2011 to 2020 in relation from median of longterm groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 127 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Povprečne gladine podzemne vode v letu 2020 v večjih medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi obdobja 1981–2010 Figure 5. Average groundwater levels in year 2020 in important alluvial aquifers compared with characteristic longterm percentile values in period 1981–2010 128 EEA O OKOLJU V EVROPI EEA ON THE ENVIRONMENT IN EUROPE TRAJNOSTNOST – KATERE SO ALTERNATIVE GOSPODARSKI RASTI? Sustainability – What are the alternatives to economic growth? Barbara Bernard Vukadin ako lahko družba in ljudje napredujejo in se razvijajo, ne da bi škodovali okolju in podnebju? Ali je mogoče uresničiti evropski zeleni dogovor z družbenimi inovacijami, ki imajo le majhen ali celo ničelni vpliv na okolje? Z namenom širjenja razprav o trajnosti Evropska agencija za okolje (EEA) objavlja prispevke, v katerih povzema različne alternativne načine razmišljanja o rasti in napredku. K Gospodarska rast je, na način kot jo merimo danes, tesno povezana s povečanjem proizvodnje, porabe in rabe virov, kar negativno vpliva na naravo, podnebje in zdravje ljudi. Na svetovni ravni rast ni ločena od porabe virov in okoljskih pritiskov; novejše raziskave kažejo, da ta ločitev morda sploh ne bo možna. Globalni materialni odtis, bruto domači proizvod (BDP) in izpusti toplogrednih plinov v zadnjih letih hitro naraščajo in so močno soodvisni (slika 1). Slika 1. Relativna sprememba pri glavnih svetovnih ekonomskih in okoljskih kazalcih od leta 1970 do 2018 (vir: https:// www.eea.europa.eu/themes/sustai nability-transitions/driversof-change/growth-withouteconomic-growth) Figure 1. Relative change in main global economic and environmental indicators from 1970 to 2018 (Source: https:// www.eea.europa.eu/themes/sustai nability-transitions/driversof-change/growth-withouteconomic-growth) Svet se hitro spreminja pod vplivom številnih gonilnikov sprememb, ki so na zelo zapleten način povezani s človekovimi potrebami, željami, dejavnostmi in tehnologijo. Prispevajo k naraščanju potrošnje, vključno s hrano in pospešujejo degradacijo okolja. Civilizacija trenutno živi zelo nevzdržno. Evropa porablja več in k degradaciji okolja prispeva več kot večina drugih regij, evropske možnosti za doseganje ciljev okoljske politike za leta 2020, 2030 in 2050 so slabe. Nekatere države EU so med letoma 1995 in sredino leta 2010 dosegle zmanjšanje nekaterih oblik onesnaževanja (npr. zakisljevanje, evtrofikacija, izpusti toplogrednih plinov). Vendar je bilo ločevanje med rastjo in okoljskimi odtisi (npr. voda, materiali, energija in toplogredni plini), ki je povezano z vzorci potrošnje v EU, pogosto relativno in se je med državami razlikovalo. Takšne spremembe so lahko povezane s kombinacijo dejavnikov, kot so na primer strukturne gospodarske spremembe, ki so privedle do prenosa precejšnjih deležev energetsko intenzivnih dejavnosti v države, ki niso članice EU. Absolutno zmanjšanje pritiskov in vplivov na okolje bi zahtevalo temeljne preobrazbe v drugačno vrsto gospodarstva in družbe - namesto postopnega povečanja učinkovitosti znotraj uveljavljenih sistemov proizvodnje in potrošnje. 129 Agencija Republike Slovenije za okolje Če gospodarske rasti ni mogoče ločiti od rabe virov, ali je mogoče znotraj gospodarstva izboljšati uporabo obstoječih virov? Cilj politik krožnega gospodarstva je izboljšati ravnanje z odpadki in spodbuditi odgovorno obnašanje glede proizvodnje in potrošnje. Zgolj krožno gospodarstvo pa najbrž ne bo prineslo celostne rešitve in preobrazbo v trajnost. Večina materiala naj bi se pri krožnem gospodarstvu vrnila v proizvodni proces. Vendar je, glede na trenutno zasnovo izdelkov in tehnologije ravnanja z odpadki ter možne stopnje recikliranja materialov, kot so plastika, papir, steklo in kovine, ta del pretočnega materiala majhen. Slika 2 prikazuje količine materialov porabljenih v proizvodnji v letu 2014 in v njenem spodnjem delu odstotek recikliranih materialov za leto 2019. Dejansko se je po podatkih Eurostata v EU-27 leta 2019 na ravni celotnega gospodarstva recikliralo le približno 12 % vloženih materialov. Slika 2. Shematski prikaz meja krožnosti v EU-27, 2019 (vir: https://www.eea.europa.eu/themes/ sustainability-transitions/drivers-of-change/growth-without-economic-growth) Figure 2. Schematic representation of limits of circularity in the EU-27, 2019 (Source: https:// www.eea.europa.eu/themes/sustainability-transitions/drivers-ofchange/growth-withouteconomic-growth) Poleg tega se zdi, da sta visoka pretočnost in nizka stopnja recikliranja pogoj za visoko produktivnost. Napredne družbe zahtevajo veliko količino energije in materialov, da ohranijo svojo organizacijsko zapletenost. Kar lahko razumemo tudi kot opozorilo, da je potreba po ponovnem razmisleku in preoblikovanju družbenih predstav o napredku nujna in ne bo smela sloneti na potrošnji. V preteklosti so moderne države sprejele gospodarski koncept, ki se je osredotočal na gospodarsko rast in je družbene in okoljske probleme pojmoval kot zunanje učinke. Posledično je rast kulturno, politično in institucionalno zakoreninjena. 130 Agencija Republike Slovenije za okolje Danes je eno od najbolj uveljavljenih orodij za merjenje gospodarske rasti bruto domači proizvod (BDP). Po konferenci v Bretton Woodsu (na monetarni in finančni konferenci Združenih narodov), je leta 1944 postal glavno orodje za merjenje ekonomske dejavnosti države. BDP predstavlja tržno vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v enem letu. S tem orodjem se je v preteklosti lahko merilo tudi doseganje višje kakovosti življenja; pa je danes še tako? Gospodarska rast je močno povezana s kazalniki zdravja in dobrega počutja, kot sta pričakovana življenjska doba in izobrazba. Zahvaljujoč gospodarski rasti se je delež svetovnega prebivalstva, ki živi v skrajni revščini, kot jo opredeljuje prag revščine 1,90 USD na dan, zmanjšal s 36 % v letu 1990 na 10 % v letu 2015. Vendar pa gospodarska rast ni prispevala k zmanjšanju neenakosti med državami ali znotraj njih. EU je v zadnjih desetletjih dosegla izjemno raven blaginje, njeni družbeni, zdravstveni in okoljski standardi pa se uvrščajo med najvišje na svetu. Ohranitev tega položaja ni odvisna od gospodarske rasti. Bi lahko na primer evropski zeleni dogovor postal katalizator za državljane EU, da ustvarijo družbo, ki porabi manj in se razvija v drugih, ne le materialnih dimenzijah? V liberalnih družbah se ceni množica vrednot. Evropska dediščina je veliko več kot le potrošnja materialov. Temeljne vrednote EU so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost in pravna država, zato jih ni mogoče zmanjšati ali nadomestiti s povečanjem BDP. Če obstajajo omejitve gospodarske rasti in trenutne usmeritve (tj. „Načrt A“), je načrt B za doseganje trajnosti inovativni življenjski slog skupnosti in družbe, ki porabijo manj in so privlačne za vse in ne le za posameznike z okoljskimi, duhovnimi ali ideološkimi interesi. Čeprav Evropa ostaja celina najbolj enakovrednih družb, kljub temu neenakosti naraščajo, čeprav počasneje kot v nekaterih drugih delih sveta. Poleg tega obstaja tveganje, da bodo mladi v Evropi v slabšem položaju kot njihovi starši, zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih. Plan B, ki zagovarja pravičen prehod v trajnostno, podnebno nevtralno družbo, bo v tem pogledu potrebno upoštevati, da se bo zagotovilo enake možnosti tudi za najranljivejše prebivalstvo. V zadnjih desetletjih se pojavljajo številne pobude za "premislek o gospodarstvu", vključno z gibanjem s tem imenom - Rethinking Economics in razvoj teoretičnih perspektiv, ki združujejo pozornost z legitimnimi potrebami sedanjega prebivalstvain potrebo po preobrazbi v trajnostno prihodnost. Ekomodernistična misel spodbuja "zeleno rast" z znanstvenim in tehnološkim napredkom. Veliko je tudi drugih idej in teorij, ki so se porodile ob razmišljanjih o merjenju gospodarske rasti in družbenega napredka. Programi zelene rasti, ekonomija krofa (doughnut economics), ki vključuje ideje, kako se lahko premaknemo iz luknje krofa, kjer ljudje zaostajajo za življenjskimi potrebami, in ustvarimo regenerativna, distribucijska gospodarstva, ki delujejo znotraj ekoloških meja planeta, načrti po rasti idr. imajo podobne cilje, vendar se med seboj razlikujejo pri doseganju trajnostnih ciljev. Izziv v prihodnjih letih bo vključiti ta vidik v glavne politične procese in razmisliti, kako jih bo mogoče učinkovito udejanjiti v podporo trajnostnim ciljem Evrope. Učinkovit prehod v trajnostno in nizkoogljično družbo zahteva poleg ukrepov na državni ravni tudi visoko stopnjo sodelovanja posameznikov in skupnosti. SUMMARY Economic growth is closely linked to increases in production, consumption and resource use and has detrimental effects on the natural environment and human health. It is unlikely that a long-lasting, absolute decoupling of economic growth from environmental pressures and impacts can be achieved at the global scale; therefore, societies need to rethink what is meant by growth and progress and their meaning for global sustainability. 131 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V DECEMBRU 2020 Air pollution in Decembru 2020 Tanja Koleša nesnaženost zunanjega zraka se je v decembru občasno zaradi neugodnih vremenskih pogojev in večje potrebe po ogrevanju povišala. Letos ni bilo opaziti onesnaženja zraka zaradi ognjemetov, ki so značilni za praznični čas ob koncu leta. Občinski ognjemeti so bili zaradi epidemije letos prepovedani. O V decembru so ravni delcev večkrat prekoračile mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. V celinski Sloveniji je do preseganj prišlo zaradi izrazitega temperaturnega obrata, ki onemogoča razredčevanje izpustov, na Primorskem pa zaradi prenosa onesnaženega zraka iz zelo obremenjene Padske nižine. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je tako kot v letu 2019 tudi v letu 2020 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih, in sicer v Celju na Mariborski cesti (36) in v Ljubljani Center (36). V letu 2018 je bilo takih merilnih mest šest, 2017 pa deset, kar pa je v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v decembru višje kot novembra na vseh merilnih mestih. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila zabeležena v Ljubljani Center in je znašala 25 µg/m3. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ozonom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila v decembru nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. 18. maja 2020 smo na Iskrbi začeli s celovito prenovo merilnega mesta. S 1. septembrom smo zopet uvedli meritve delcev PM10 in PM2.5, ostalih meritev onesnaženosti zraka tam še ne izvajamo. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj,Občina Grosuplje EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 132 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev so v decembru zaradi temperaturnih obratov in večje potrebe po ogrevanju narasle in so večkrat presegle mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. Do največ preseganj mejne dnevne vrednosti je v decembru prišlo na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski cesti (7). Najvišja dnevna raven PM10 75 µg/m3 je bila izmerjena 4. decembra na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je v letu 2020 presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih, in sicer v Celju na Mariborski cesti (36) in v Ljubljani Center (36). Konec marca 2020 je bila v celi Sloveniji epizoda puščavskega prahu in v tej epizodi je prišlo do dveh preseganj mejne dnevne vrednosti tudi na teh dveh merilnih mestih. Uredba o kakovosti zunanjega zraka določa, da se preseganje mejnih vrednosti PM10 zaradi prispevka naravnih virov lahko za ugotavljanje skladnosti s standardi kakovosti zraka odšteje, če je prispevek naravnih virov mogoče dovolj zanesljivo določiti. Tako bosta v Celju na Mariborski in v Ljubljani Center dve dnevni preseganji pripisani puščavskemu prahu in bo celotno število preseganj v letu 2020 nižje od 35. Od 4. do 6. decembra je bilo v celinski Sloveniji zabeleženo obdobje povišanih ravni delcev. V tem obdobju je bil prisoten izrazit temperaturni obrat in kljub obilnim padavinam je bila na več merilnih mestih presežena mejna dnevna vrednost za delce PM10. Na Primorskem so bile izmerjene povišane ravni delcev v obdobju med 20. in 23. decembrom zaradi vpliva iz onesnažene Padske nižine v Italiji. Mejna dnevna vrednost za PM10 je bila štrikrat presežena v Kopru in dvakrat na obeh merilnih mestih v Novi Gorici. Na Ptuju smo meritve delcev do 14. decembra izvajali z gravimetričnim merilnikom, ki smo ga nato zamenjali z avtomatskim merilnikom. Povprečno mesečno raven PM10 in število preseganj smo za december izračunali s kombinacijo podatkov iz obeh merilnikov. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v decembru višje kot novembra. Najvišja povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila zabeležena v Ljubljani Center in je znašala 25 µg/m3. Mejna letna vrednost za delce PM2.5 znaša 25 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila v decembru zaradi nižjih temperatur in manjšega sončnega obsevanja nizka. Na nobenem merilnem mestu po Sloveniji ni prišlo do prekoračitve ciljne 8-urne vrednosti. Dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je 25-krat v enem letu. V letu 2020 je bilo to število preseženo le na merilnem mestu Nova Gorica (32). Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Decembra so se ravni NO2 v primerjavi z novembrom povišale. Najvišja urna vrednost (92 µg/m3) in povprečna mesečna vrednost (52 µg/m3) NO2 je bila kot ponavadi izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v decembru na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 40 µg/m3 je bila izmerjena na Zavodnjah, ki je na vplivnem območju TEŠ. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. 133 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na obeh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Medvode je decembra povprečna mesečna raven benzena znašala približno polovico predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Na obeh merilnih mestih v Ljubljani zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v decembru 2020 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in Decembru 2020 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Občina Grosuplje Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr Cp 25 22 29 23 23 26 26 21 22 6 24 23 25 23 18 26 24 Cmax 62 44 65 40 54 60 65 47 61 14 42 55 69 50 48 59 56 >MV 3 0 4 0 2 2 3 0 4 0 0 2 3 0 0 3 2 >MV ∑od 1.jan. 21 17 25 13 17 21 27 9 20 2 7 14 10 13 2 6* 19 LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Celovška* NG Grčna UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT % pod 97 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 97 100 100 100 100 CE Mariborska UT 100 32 67 7 36 MS Cankarjeva UT 97 29 46 0 21 Vrbanski plato UB 100 18 37 0 5 Ptuj** UB 97 24 49 0 LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše*** Grosuplje Morsko Gorenje Polje UT SB SB SB SI UB UB 99 97 99 96 97 69 100 34 30 16 16 22 34 24 75 65 35 41 49 65 49 5 2 0 0 0 3 0 16 36 2 2 2 2 17 9 TB 100 25 51 1 24 SB RB UB RB RB 100 74 100 100 100 29 27 27 14 15 54 52 66 37 37 1 1 2 0 0 25 12 32 7 9 * Na merilnem mestu Ljubljana prometna so se meritve v januarju izvajale na lokaciji Gospodarsko razstavišče, od februarja naprej pa na lokaciji Celovška cesta. **Kombinacija podatkov iz gravimetričnega in avtomatskega merilnika *** Informativni podatek zaradi težav z merilnikom 134 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v decembru 2020 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in Decembru 2020 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK LJ Bežigrad* Iskrba DKMZ Vrbanski plato Nova Gorica Celje OMS Ljubljana LJ Center EIS TEŠ Šoštanj Podr. UB RB UB UB UB UT SI % pod Cp Cmax 24 ur 71 97 100 100 100 99 97 20 6 16 18 24 25 20 36 15 33 48 55 60 50 * Informativni podatek zaradi težav z merilnikom Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v decembru 2020 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in Decembru 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper Otlica Krvavec Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 94 96 96 96 94 96 96 94 96 96 99 98 100 95 95 12 14 20 21 16 14 33 55 72 17 40 20 30 40 0 52 61 70 83 54 58 82 82 100 66 75 65 75 75 10 UB UB RB UB SB UT UB RB RB UB RI UB RB RB UB >OV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 ur / 8 hours >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 49 52 65 82 50 51 80 81 94 60 71 55 73 73 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >CV ∑od 1. jan. 11 10 4 32 9 3 24 21 24 4 8 1 8 8 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v decembru 2020 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in Decembru 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 94 96 96 96 96 95 96 96 89 100 98 99 100 94 95 27 29 24 13 26 19 23 21 52 14 7 13 9 17 24 74 69 75 35 78 73 52 62 92 47 30 49 37 65 66 135 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 59 67 49 20 70 37 53 30 119 21 9 19 11 43 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v decembru 2020 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in Decembru 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 95 96 95 96 96 100 100 98 100 99 100 100 100 100 100 4 3 2 3 2 2 3 4 3 3 3 4 3 6 2 23 21 6 10 6 26 23 40 21 22 14 23 23 18 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 5 2 4 4 8 6 11 10 9 9 11 9 9 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v decembru 2020 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in Decembru 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad DMKZ Trbovlje Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB SB 94 95 0,6 1,0 1,5 2,2 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v decembru 2020 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in December 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Ljubljana* Maribor LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen UB UT UT SB — 93 — 96 — 2,5 — 3,1 — 1,9 — 6,3 * Okvara merilnika 136 Etil-benzen — 0,5 — 0,3 M,p-ksilen o-ksilen — 1,2 — 0,5 — 0,4 — 0,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v decembru 2020 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2020 Figure 1. Mean PM10 pollution level in Decembru 2020 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2020 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v decembru 2020 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in Decembru 2020 137 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v decembru 2020 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in Decembru 2020 138 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v decembru 2020 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2020 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in Decembru 2020 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2020 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v decembru 2020 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in Decembru 2020 with the number of 1-hr limit value exceedences 139 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v decembru 2020 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in Decembru 2020 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 140 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 4 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution (except ozone) in December has further increased. The heating season started, which caused additional emission of mainly particulate matter from small individual heating devices. The limit daily concentration of PM10 was exceeded on almost all urban monitoring sites, maximum 7times in Celje Mariborska. In December the pollution level of PM10 increased at all monitoring sites in the continental Slovenia mostly because of temperature inversion. In the cities Celje Mariborska (36) and Ljubljana Center (36) the total number of exceedances PM10 has exceeded the annual limit number. NO2, NOx, SO2, CO, ozone and benzene pollution level were below the limit values at all stations. The station with highest concentrations nitrogen oxides was in the Ljubljana Center traffic spot. 141 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2020 Air pollution in year 2020 Tanja Koleša letu 2020 je bila onesnaženost zraka v Sloveniji nižja kot leta poprej. Ravni vseh onesnaževal so ustrezale standardom kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. Kljub temu občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. V zadnjih letih se v Sloveniji soočamo predvsem s čezmerno ravnjo delcev PM10 in ozona. Leta 2020 je bila vremenska situacija v Sloveniji v zimskih mesecih ugodna za kakovost zraka, saj so bile ravni delcev PM10 nižje kot leto poprej. Do večine preseganj mejne dnevne vrednosti delcev PM10 je prišlo le v mesecu januarju. V poletnih mesecih so bile pogoste padavine, zato so bile ravni ozona nižje, kot bi pričakovali za toplejše mesece v letu. V Na ARSO od pomladi 2016 do pomladi 2021 izvajamo projekt Sinica, v okviru katerega med drugim posodabljamo Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Nadgrajujejo se stara in na novo vzpostavljajo nekatera nova stalna merilna mesta. V letu 2020 je zato prišlo do nekaj sprememb, tako merilnih mest kot tudi nabora meritev. Zaradi prenove merilne mreže je ponekod prišlo do daljših izpadov posameznih meritev. V Preglednici 1 so ti rezultati označeni z *. Najdaljši izpad meritev je bil v letu 2020 na merilnem mestu Iskrba. 18. maja 2020 smo na Iskrbi začeli s celovito prenovo merilnega mesta. S 1. septembrom smo zopet uvedli meritve delcev PM 10 in PM2.5, ostale meritve onesnaženosti zraka pa se tam izvajajo šele od januarja 2021. Na prometnem merilnem mestu v Ljubljani so se meritve delcev PM10 do 31.januarja 2020 izvajale na lokaciji Gospodarsko razstavišče, od februarja naprej pa na lokaciji Celovška cesta. Na Celovški cesti smo vzpostavili tudi avtomatske meritve dušikovih oksidov. Sredi leta 2020 smo v Novem mestu uvedli avtomatske meritve ozona in dušikovih oksidov. V Kranju smo 22. decembra merilnik delcev PM10 prestavili na novo lokacijo k Medgeneracijskemu centru na Planini. V Hrastniku smo zaključili z avtomatskimi meritvami ozona in SO2, sedaj se tam izvajajo samo meritve delcev. Oktobra 2020 smo ukinili avtomatske meritve CO na Krvavcu, še vedno pa tam merimo ravni ozona. V Državni merilni mreži smo na novo uvedli meritve delcev PM10 na Ptuju in Vrbanskem platoju v Mariboru. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je v letu 2020 izvedel na novo meritve PM10 v Spuhlji pri Ptuju za Mestno občino Ptuj, v Mariboru na Teznem za Mestno občino Maribor in v Grosupljem za Občino Grosuplje. Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2020 nizka in prvič od začetka meritev na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto, ob upoštevanju preseganja zaradi naravnega vira. V letu 2019 je bilo na dveh merilnih mestih preseganj več, v 2018 šest in v 2017 deset, kar pa je v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Do večine vseh zabeleženih preseganj v letu 2020 je prišlo v januarju, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Največje število preseganj 36 je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski (Preglednica 1). Prehod puščavskega prahu nad Slovenijo je v marcu za nekaj dni zelo onesnažil zrak z delci. Dva dneva so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest po Sloveniji višje od 100 µg/m3. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je prišlo od 27. do 29. marca 2020, dvakrat ali trikrat, odvisno od merilnega mesta. Najvišja dnevna raven PM10 195 µg/m3 je bila izmerjena 27. marca v Zagorju. Uredba o kakovosti zunanjega zraka določa, da se preseganje mejnih vrednosti PM10 zaradi prispevka naravnih virov za ugotavljanje skladnosti s standardi kakovosti zraka odšteje, če je prispevek naravnih virov mogoče dovolj zanesljivo 142 Agencija Republike Slovenije za okolje določiti. V Celju na Mariborski sta 2 od 36 dnevnih preseganj pripisana puščavskemu prahu in je celotno število preseganj v letu 2020 za ugotavljanje skladnosti nižje od 35. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost, 29 µg/m3, je bila tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna letna vrednost znaša 40 µg/m3. Od leta 2020 je za delce PM2.5 predpisana nova nižja mejna letna vrednost 20µg/m3 (pred letom 2020 je znašala 25 µg/m3). Kljub bolj strogemu predpisu, povprečna letna vrednost PM2.5 v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu (slika 3). Najvišja povprečna letna raven 16 µg/m3 je bila med vsemi štirimi merilnimi mesti, kjer potekajo meritve delcev PM2.5, zabeležena v Ljubljani Bežigrad. Čeprav je puščavski prah sestavljen iz večjih delcev, so tudi ravni delcev PM 2.5 v marcu med epizodo puščavskega prahu zelo narasle. Najvišja dnevna raven PM2.5 v letu 2020 je bila izmerjena 27. marca v Novi Gorici in je znašala 90 µg/m3. Isti dan je bila na tem merilnem mestu raven PM10 180 µg/m3. Onesnaženost zraka z ozonom je bila v letu 2020 nižja kot leta 2019. Do preseganj urne opozorilne vrednosti 180 µg/m3 je v letu 2020 prišlo le dvakrat v Novi Gorici. V letu 2019 je bilo prekoračitev opozorilnih vrednosti skupaj na štirih postajah 35 (slika 4). Razlog za nižje ravni ozona v letu 2020 so pogoste padavine v poletnem času. Ciljna 8-urna raven je bila v letu 2020 prekoračena povsod, največkrat aprila in maja. V poletnem času so bila preseganja ciljne vrednosti najbolj pogosto zabeležena v višje ležečih krajih ter na Primorskem in Obali, kjer je zrak z ozonom v Sloveniji najbolj onesnažen (slika 5). Ravni dušikovega dioksida (NO2) v letu 2020 niso presegle mejne letne vrednosti 40 µg/m3 na nobenem merilnem mestu. Najvišje ravni so izmerjene na merilnih mestih izpostavljenim cestnemu prometu, ker je promet glavni vir dušikovih oksidov. Čezmerna onesnaženost je običajno problem večjih mest in aglomeracij. Najvišja povprečna letna vrednost je bila v letu 2020 izmerjena na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je znašala 35 µg/m3. Na drugih merilnih mestih so bile izmerjene ravni še nižje (slika 6). Za dušikove okside (NOx) je zaradi vpliva na rastlinje določena kritična vrednost kot povprečna letna vrednost na za to reprezentativnih merilnih mestih (Murska Sobota Rakičan, Koper in Iskrba), kjer so bile tako kot prejšnja leta, ravni pod to vrednostjo. Letna in dnevna mejna vrednost za žveplov dioksid (SO2) v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Prav tako ni bilo nikjer preseganja urne mejne vrednosti. Od začetka meritev so se povprečne letne ravni žveplovega dioksida močno zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so ravni do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na izmerjene ravni na merilnih mestih v okolici Šoštanja (TEŠ) je močno vplivala uvedba odžvepljevalnih naprav. Tudi v okolici tega objekta so se ravni ustalile na zelo nizki ravni. Po zaprtju termoelektrarne Trbovlje (TET) se v njeni okolici ne spremlja več ravni žveplovega dioksida. Ravni ogljikovega monoksida so bile tako kot prejšnja leta precej pod mejno vrednostjo na vseh merilnih mestih, kjer se izvajajo meritve. Najvišja 8-urna raven je bila v letu 2020 izmerjena na merilnem mestu Trbovlje in je znašala približno četrtino mejne vrednosti. Benzen se meri na štirih merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Maribor Center in Medvode. Povprečna letna vrednost benzena je leta 2020 na vseh štirih mestih znašala približno petino letne mejne vrednosti, ki znaša 5 µg/m3. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM10 in PM2,5 za leto 2020 še nimamo, zato bodo ti podatki objavljeni v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2020, ki bo kot vsako leto objavljeno tudi na spletni strani ARSO. 143 Agencija Republike Slovenije za okolje Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, OMS Ljubljana, MO Celje, EIS TEB, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana MO Celje MO Ptuj Oznake pri preglednici / legend to table: % pod Cp max >MV >OV >AV >CV AOT40 odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data povprečna letna raven / average yearly pollution level maksimalna vrednost / maximal pollution level število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi ravnmi, ki presegajo 80 µg/m3, in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, (Ur.l.RS 9/11, 8/15 in 66/18) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območje/ site characteristics: U–mestno/urban, B–ozadje/background, T–prometno/traffic, R–podeželsko/rural, NC–primestno/near city, I– industrijsko/industrial, REG–regionalno/regional Mejne, alarmne, opozorilne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) 125 (MV) 3 Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 4 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabeli 1 označuje prekoračitev mejnih vrednosti oz. prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev ravni. Bold red print in table 1 indicates the exceedances of the limit pollution level or the exceeded number of the annually allowed exceedances. 144 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pregled ravni različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku), leto 2020 Table 1. Overview of pollution levels of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2020 Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site OMS Ljubljana DMKZ LJ Center LJ Bežigrad LJ Biotehniška Maribor MB Vrbanski Kranj Novo mesto Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje MS Rakičan Nova Gorica Koper Krvavec Velenje Žerjav Iskrba Otlica CE Mariborska NG Grčna MS Cankarjeva LJ Gospodarsko U/T U/B U/B U/T U/B U/B U/B U/B S/B S/B U/T R(NC)/B U/B U/B R(REG)/B U/B R/I R(REG)/B R(REG)/B U/T U/T U/T U/T LJ Celovška Ptuj Šoštanj EIS-TEŠ Topolšica Veliki Vrh Zavodnje AMP Šoštanj Velenje Graška Gora Pesje Škale U/T U/B S/I S/B R(REG)/I R(REG)/I R/I U/B R(REG)/I S/B S/B Delci PM10 leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year max (µg/m3) Delci PM2.5 24 ur/ 24hours >MV leto/ year Cp (µg/m3) 33 21 14 17 5 10 13 25 21 9 27 13 17 20 19 16 0 11 8045 12 0 4 8850 15 0* 0 0 0* 10 9 0 0 2 0 0 3 4 32 0* 0 29 22 19 22 17 19 20 22 21 19 24 21 20 20 120 182 171 157 148 120 180 153 182 124 195 136 180 158 17 23 10* 159 115 104* 2 7 2* 26 23 24 56* 20* 19 18 189 140 137 103* 174* 154 99 36 19 21 16* 6* 14 2 14 7* 1 ura/ 8 ur/ 1 hour 8 hours >OV >CV 137 137 AOT µg/m3·h 2 2 145 leto/ year 1 ura/ 1 hour Cp >MV (µg/m3) Dušikovi oksidi NOx leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year Cp (µg/m3) zima/ winter Cp (µg/m3) 4 3 4 4 35 20 0 0 82 37 25 0 49 11033* 8797 6269 9* 20 15 0* 0 0 13* 38 27 24 24 4315 10854 18221 18698 11543 17 11 21 16 0 0 0 0 32 16 43 19 22* 21 20243* 11918 15 0 0 0 15 16 Dušikov dioksid NO2 Ozon O3 8 12 1 24510 26636 14680 Ogljikov monoksid CO 1 ura/ 24 ur/ 8 ur/ 1 hour 24hours 8 hours >MV >MV Cmax (mg/m3) Žveplov dioksid SO2 0 0 0 0 3 2 3 4 0 0 0 0 3 3 0 0 0* 25* 0* 10 0 1* 1* 0* 0* 2 2 0 0 2 2 3 3 3 3 3 2 3 2 2 4 3 4 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 52* 15 5 0 6 7 0 10 leto/ year Cp (µg/m3) 2,1 1,1 1,0 2,2* 1,1 2,3 0,3* 3* Benzen C6H6 Agencija Republike Slovenije za okolje Tip območja/ tip mer. mesta site characteristics Merilno mesto / Site Občina Miklavž Občina Ruše MO Ptuj Občina Grosuplje MO Maribor MO Maribor MO Celje Občina Medvode EIS TEB EIS ANHOVO Delci PM10 leto/ year Cp (µg/m3) leto/ year max (µg/m3) Delci PM2.5 24 ur/ 24hours >MV Miklavž Ruše Spuhlja Grosuplje Tezno Pohorje AMP Gaji Medvode Sv. Mohor Morsko R/T R/B S/T U/T U/B R(REG)/B UB S/B R(REG)/B R(REG)/I 22 18 25 28 21 157 124 162 179 158 24 12 25 32 9 23 17 162 65 17 2 15 114 7 Gorenje Polje R(REG)/I 18 115 9 leto/ year Cp (µg/m3) Dušikov dioksid NO2 Ozon O3 1 ura/ 8 ur/ 1 hour 8 hours >OV >CV 0 0 0 8 AOT µg/m3·h 10663 14507 leto/ year 1 ura/ 1 hour Cp >MV (µg/m3) Dušikovi oksidi NOx leto/ year Cp (µg/m3) Ogljikov monoksid CO 1 ura/ 24 ur/ 8 ur/ 1 hour 24hours 8 hours >MV >MV Cmax (mg/m3) Žveplov dioksid SO2 leto/ year Cp (µg/m3) zima/ winter Cp (µg/m3) 21 0 36 9 0 6 10 11 0 0 5 0 43 7 5 0 0 Benzen C6H6 leto/ year Cp (µg/m3) 1,2 0 * Podatek je informativen zaradi premajhne časovne pokritosti meritev v celotnem letu 146 8 21109 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Gibanje povprečne letne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 1. Average annual pollution level PM10 at some DMKZ monitoring sites Slika 2. Število dni s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 µg/m3 za delce PM10 (dovoljeno število preseganj v koledarskem letu je 35) na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 2. Number of days with exceeded 24-hour limit pollution level 50 µg/m3 for PM10 (may not be exceeded more than 35 times per calendar year) at some DMKZ monitoring sites 147 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Gibanje povprečne letne ravni PM2.5 Figure 3. Average annual pollution level PM2.5 Slika 4. Letno število preseganj opozorilne urne vrednosti OV 180 µg/m 3 za ozon na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 4. The yearly number of exceedances of 1-hr information threshold OV 180 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites 148 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Letno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti CV 120 µg/m3 za ozon v drsečem povprečju treh let na izbranih merilnih mestih v mreži DMKZ Figure 5. Yearly number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean CV 120 µg/m3 for ozone at some DMKZ monitoring sites Slika 6. Gibanje povprečne letne ravni NO2 Figure 6. Average annual pollution level NO2 SUMMARY Air pollution except ozone in Slovenia in 2020 was lower than in 2019. 149 Agencija Republike Slovenije za okolje On all measuring sites the exceedences of the daily limit PM10 concentration were lower from the allowed annual number of 35.The annual limit value for PM10 as well as for PM2,5 was not exceeded at any measuring sites. Ozone in 2020 exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold concentration of ozone was exceeded, as in previous years, in the extreme south-western part of Slovenia where the climate is sub-mediteranean, and where the transport of polluted air from Italy is also noticeable. There were only two exceedances at the site of Nova Gorica (Primorian region. Pollution level of nitrogen dioxide was exceeded annual limit value at the traffic spot of Ljubljana Center. Other pollutants were all below the limit values. 150 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V DECEMBRU 2020 Earthquakes in Slovenia in December 2020 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2020 zapisali 114 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 23 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 11 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici (zemljepisna širina: 45,25–47,0°N, zemljepisna dolžina: 13,25–17,0°E), ki jih je decembra 2020 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, december 2020 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, December 2020 151 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, december 2020 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, December 2020 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2020 12 2 3 28 46,50 14,92 7 2020 12 2 8 3 45,79 14,84 9 2020 12 6 2 6 45,76 14,15 2020 12 6 12 7 45,93 2020 12 7 18 56 2020 12 9 1 2020 12 12 2020 12 2020 1,0 Plat čutili 1,2 Žvirče 16 čutili 0,4 Studenec 14,88 11 III 1,4 Pokojnica 45,55 15,40 7 1,2 Veselići, Hrvaška 47 45,27 14,31 9 1,1 pod morskim dnom, blizu Opatije 20 14 45,76 14,15 15 čutili 0,6 Studenec 13 12 26 45,84 13,57 13 III* 1,1 Bonetti, Italija 12 15 4 50 46,08 14,34 17 1,0 Belica 2020 12 15 5 47 46,08 14,34 17 1,6 Setnica 2020 12 16 10 5 45,99 13,76 22 1,2 Nemci 2020 12 16 23 5 46,09 14,35 19 1,5 Belo 2020 12 18 7 27 45,91 16,03 4 1,0 Zagreb, Hrvaška 2020 12 18 10 33 45,98 14,95 8 1,1 Zagrič 2020 12 19 18 56 46,15 14,33 9 čutili 0,3 Pungert 2020 12 21 14 47 45,49 15,34 5 čutili 0,7 Marindol 2020 12 22 20 2 46,09 13,67 15 III 1,1 Kanalski Vrh 2020 12 22 20 7 45,51 15,25 5 III 0,7 Bojanci 2020 12 23 1 53 46,17 16,03 6 1,0 Petrova Gora, Hrvaška 2020 12 23 15 31 45,68 15,80 14 1,3 Kupinec, Hrvaška 2020 12 24 22 31 45,54 14,62 12 1,2 Sokoli, Hrvaška 2020 12 26 10 0 46,15 14,94 12 1,0 Spodnji Šemnik 2020 12 26 18 12 45,66 14,07 9 čutili 1,2 Gornje Ležeče 2020 12 30 3 21 45,99 14,74 11 čutili 0,6 Gorenje Brezovo 2020 12 30 15 33 45,63 15,49 6 1,2 Vrhovac, Hrvaška 2020 12 30 20 41 45,79 14,10 11 III 1,0 Strane 2020 12 30 21 24 46,11 13,81 16 čutili 0,8 Slap ob Idrijci 2020 12 30 22 6 46,07 14,99 5 čutili 0,9 Stranski Vrh 2020 12 30 23 05 45,99 15,42 6 čutili 0,1 Gornje Pijavško 2020 12 30 23 24 46,07 14,98 8 čutili 1,4 Stranski Vrh 2020 12 31 1 28 45,92 15,46 2 čutili 0,7 Velika vas pri Krškem 2020 12 31 1 43 45,97 14,57 7 čutili 0,4 Škofljica 2020 12 31 4 50 46,07 14,98 8 IV 1,8 Stranski Vrh 2020 12 31 16 28 46,26 13,36 1 1,2 Taipana (Tipana), Italija čutili Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom; * - največja intenziteta v Sloveniji 152 Agencija Republike Slovenije za okolje Decembra 2020 so prebivalci Slovenije čutili 20 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici ter 18 bolj oddaljenih. Najmočnejši, z nadžariščem v Sloveniji, se je zgodil 31. decembra ob 4.50 po UTC (5.50 po lokalnem času) v bližini Stranskega Vrha. Njegova lokalna magnituda je bila 1,8, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa IV EMS-98. Konec decembra je zaznamoval niz potresov, ki je prizadel hrvaško pokrajino Banijo. Te potrese, zaradi večje oddaljenosti nadžarišča do najbližjega slovenskega kraja (> 50 km), že štejemo za oddaljene oz. regionalne potrese. Niz se je pričel 28. decembra ob 5.28 po UTC (6.28 po lokalnem času) z močnim potresom magnitude 5,0 (po podatkih Hrvaške seizmološke službe), ki mu je ob 6.49 po UTC sledil še en močen potres z magnitudo več kot 4,0. Naslednji dan, 29. decembra 2020 ob 11.19 po UTC (12.19 po lokalnem času), se je 5 km jugozahodno od Petrinje zgodil najmočnejši potres v nizu. Njegova lokalna magnituda je bila 6,2 (vir: Hrvaška seizmološka služba; navorna magnituda Mw = 6,4, vir: USGS – U. S. Geological Survey), intenziteto v nadžariščnem območju pa hrvaški seizmologi preliminarno ocenjujejo na VIII–IX EMS-98. Sledili so mu številni popotresi (decembra še trije z magnitudo več kot 4,0). Slovenska državna mreža potresnih opazovalnic jih je do konca meseca decembra samodejno locirala vsaj 575. V glavnem potresu je 7 oseb izgubilo življenje, 26 je bilo ranjenih. Povzročil je veliko škode v območju nekaj deset km okrog nadžarišča, največ v Petrinji, Glini in Sisku, kjer so bile številne zgradbe močno poškodovane ali porušene. Glavni potres so čutili prebivalci vseh okoliških držav, tudi v krajih oddaljenih 600 in več kilometrov od nadžarišča (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2020_Petrinja_earthquake). Slika 2. Število spletnih vprašalnikov s pozitivnimi odgovori (čutili potres) po občinah Figure 2. Number of web questionnaires by municipalities (felt). Decembra 2020 so prebivalci Sloveniji čutili vsaj 18 potresov niza, glavnega močno po vsej Sloveniji. Zanj smo na ARSO prejeli preko 8000 izpolnjenih spletnih vprašalnikov (slika 2). Poročevalci iz krajev bližje nadžarišču potresa so poročali o močnem tresenju tal podobnemu valovanju in bobnenju, ki je spremljalo potres. Ti so učinke potresa zaznali tudi na prostem, medtem ko so v bolj oddaljenih krajih potres čutili predvsem znotraj zgradb, izraziteje v višjih nadstropjih. Omenili so nihanje visečih predmetov, tresenje in škripanje pohištva, žvenketanje stekla,… Nekateri so iz strahu zbežali na prosto. Dobili smo tudi poročila o poškodbah (pojav razpok v ometu in zidovih, poškodovani dimniki, 153 Agencija Republike Slovenije za okolje odpadanje strešnikov,…), največ iz Brežic, Bukoška, Globočice pri Kostanjevici, Smrečnega in Šmarja pri Jelšah. Preliminarno ocenjena največja intenziteta potresa v Sloveniji je V po EMS-98 (slika 3). Veliko spletnih vprašalnikov (preko 4000) smo dobili tudi za prvi potres niza (28. 12. ob 5.28 po UTC) in najmočnejši popotres v decembru (31. 12. ob 5.15 po UTC; preko 2000 vprašalnikov). Slika 3. Preliminarno ocenjena intenziteta potresa magnitude 6,2 pri Petrinji 29. decembra 2020 ob 11.19 po UTC v posameznih naseljih v Sloveniji. Figure 3. Preliminary intensity of the earthquake near Petrinja (MLV = 6.2) on 29 December 2020 at 11.19 UTC in individual settlements in Slovenia. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt 154 SVETOVNI POTRESI V DECEMBRU 2020 World earthquakes in December 2020 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2020 Table 1. The world strongest earthquakes, December 2020 Datum Vir: Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 27. 12. 21.39 39,34 S 74,99 W 6,7 10 29. 12. 11.19 45,42 N 16,26 E 6,4 10 Št. žrtev Območje Pod morskim dnom, ob obali Čila 7 Petrinja, Hrvaška* USGS – U. S. Geological Survey * glej »Potresi v Sloveniji v decembru 2020« V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2020. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, december 2020 Figure 1. The world strongest earthquakes, December 2020 155 POTRESI V SLOVENIJI IN PO SVETU V LETU 2020 Earthquakes in Slovenia and world in year 2020 Tamara Jesenko pazovalnice državne mreže so leta 2020 zabeležile 2207 lokalnih potresov. Dva potresa, z nadžariščem v Sloveniji, sta imela lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0. Najmočnejši, z lokalno magnitudo 3,9, se je zgodil 17. julija pri Čezsoči. Največje učinke (V EMS-98) so v Sloveniji dosegli potresi, ki so se zgodili na Hrvaškem (22. marca z lokalno magnitudo 5,1 pri Zagrebu, 28. in 29. decembra z lokalno magnitudo 5,2 in 6,2 pri Petrinji). Prebivalci Slovenije so leta 2020 čutili najmanj 186 potresov, od tega 21 bolj oddaljenih potresov, in sicer 1 z žariščem na Madžarskem in 20 z žariščem na Hrvaškem. Na svetu je največ žrtev (118) zahteval potres, ki se je zgodil 30. oktobra pod Egejskim morjem. Potresi so leta 2020 v svetu zahtevali vsaj 202 življenji. O Potresi v Sloveniji v letu 2020 V tem kratkem pregledu so podane preliminarne opredelitve osnovnih parametrov o lokalnih potresih (21), ki so jih v letu 2020 čutili prebivalci različnih predelov Slovenije in so imeli največjo intenziteto vsaj IV EMS-98 (po podatkih zbranih in obdelanih do 20. 1. 2021). Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici (zato so na sliki 1 prikazani tudi potresi, ki so imeli žarišče na Hrvaškem (13), v Italiji (4) oz. v Avstriji (2), in sicer v neposredni bližini slovenske državne meje). V preglednici so podani datum in čas nastanka (UTC – univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji in se od našega časa razlikuje za eno uro; da bi dobili poletni čas, mu je treba prišteti dve uri), koordinati epicentra, globina, lokalna magnituda in preliminarno ocenjena intenziteta v stopnjah EMS-98 lestvice (12-stopenjska evropska potresna lestvica). Preglednico zaključuje geografsko območje nastanka. Slika 1. Nadžarišča lokalnih potresov, ki so jih v letu 2020 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude. Figure 1. Epicentres of local earthquakes felt in Slovenia in 2020. Coloured symbols of varying size give information on focal depth and local magnitude. 156 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, ki so jih v letu 2020 čutili prebivalci Slovenije z intenziteto vsaj IV EMS-98 (po podatkih zbranih in obdelanih do 20. 1. 2021) Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, that were felt in Slovenia in 2020 with intensity at least IV EMS-98 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2020 1 1 1 53 46,15 14,91 8 IV 0,9 Razpotje 2020 1 20 18 44 45,89 14,11 14 IV 2,3 Vodice 2020 1 21 6 48 45,54 15,27 8 IV−V 2,4 Bedenj 2020 2 2 7 14 45,67 14,17 9 IV 1,1 Kal 2020 2 4 1 6 46,23 14,34 10 IV 1,3 Zgornje Bitnje 2020 2 5 16 20 45,92 15,60 7 IV 2,0 Cundrovec 2020 3 8 1 29 46,20 13,63 4 IV 2,3 Livške Ravne 2020 3 22 5 24 45,85 16,03 5 V* 5,1 Zagreb, Hrvaška 2020 4 3 16 16 45,91 14,10 15 IV 3,2 Lome 2020 4 14 5 27 45,94 15,70 8 IV 2,2 Slogonsko 2020 5 11 4 50 46,11 14,84 6 IV 1,9 Tolsti Vrh 2020 5 20 7 47 45,60 14,26 19 IV 2,4 Šembije 2020 6 21 19 22 46,09 15,01 10 IV 2,5 Rodež 2020 7 17 2 50 46,32 13,54 15 IV 3,9 Čezsoča 2020 8 2 16 4 46,27 13,72 5 IV 2,7 Čadrg 2020 8 7 19 30 46,32 13,54 17 IV 1,7 Čezsoča 2020 8 8 7 38 46,27 13,71 5 IV 1,8 Čadrg 2020 8 21 15 49 46,25 13,57 17 IV 2,6 Kobarid 2020 8 28 19 44 46,10 15,22 9 IV 2,1 Gračnica 2020 11 24 4 16 46,49 14,67 12 IV* 2,2 Koprein Sonnseite (Koprivna), Avstrija 2020 12 31 4 50 46,07 14,98 8 IV 1,8 Stranski Vrh Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98) so pridobljene s samodejnim algoritmom; * - največja intenziteta v Sloveniji Najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji, z lokalno magnitudo 3,9, se je zgodil 17. julija ob 2.50 po UTC (4.50 po lokalnem času) pri Čezsoči. Po preliminarnih ocenah je potres dosegel intenziteto IV po EMS-98, globina žarišča je bila 15 km. Potres so čutili v zahodni in osrednji Sloveniji, v območju do 150 km od nadžarišča, pa tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Mnoge je potres prebudil. Opazovalci iz krajev bližje nadžarišču potresa so poročali o močnem nekaj sekundnem tresenju tal, zamolklem bobnenju, škripanju pohištva, žvenketanju kozarcev. V Krnici se je s hriba sprožilo nekaj večjih skal. Največje učinke so leta 2020 v Sloveniji imeli potresi, ki so se zgodili na Hrvaškem. Mesec marec je zaznamoval močen potres, ki je v nedeljo 22. 3. ob 5.24 po UTC (ob 6.24 po lokalnem času) z lokalno magnitudo 5,1 (Mw = 5,3, vir: USGS – U. S. Geological Survey) stresel Zagreb (Hrvaška). Nadžarišče potresa je bilo na območju Medvednice, 7 km severno od Zagreba. Sledili so mu številni popotresi, najmočnejši ob 6.01 po UTC (7.01 po lokalnem času). Potres je močno poškodoval zgodovinske objekte v centru Zagreba. Več kot 26000 objektov je bilo poškodovanih, 1900 tako močno, da v njih ni več moč bivati. 23 ljudi je bilo ranjenih, ena deklica pa je izgubila življenje. Nekateri zagrebški predeli so ostali brez elektrike, gretja in internetnih povezav. Izbruhnilo je tudi nekaj požarov (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2020_Zagreb_earthquake). Glavni potres so čutili po vsej Sloveniji. Mnoge je potres prebudil. Poročevalci iz krajev bližje nadžarišču potresa so poročali so o močnem 10−20 sekundnem tresenju tal, bobnenju, loputanju vrat, nihanju luči, žvenketanju posode. Nekateri so iz strahu zbežali na prosto. Dobili smo tudi poročila o poškodbah (pojav razpok, 157 Agencija Republike Slovenije za okolje poškodovani strešniki…). Preliminarno ocenjena največja intenziteta potresa v Sloveniji je V po EMS98. Veliko odziva smo prejeli tudi za najmočnejši popotres (ob 6.01 po UTC), posamezniki pa so čutili še nekaj močnejših popotresov. Konec decembra so potresi, ki jih zaradi večje oddaljenosti nadžarišča do najbližjega slovenskega kraja (> 50 km), že štejemo za oddaljene oz. regionalne potrese, močno prizadeli hrvaško pokrajino Banijo (preglednica 2). Glavni potres z lokalno magnitudo 6,2 (Mw = 6,4, vir: USGS – U. S. Geological Survey) se je zgodil v torek 29. decembra 2020 ob 11.19 po UTC (12.19 po lokalnem času) 5 km jugozahodno od Petrinje. V potresu je 7 oseb izgubilo življenje, 26 je bilo ranjenih. Povzročil je veliko škode v širšem področju nadžarišča, največ v Petrinji, Glini in Sisku, kjer so bile številne zgradbe močno poškodovane ali porušene. Glavni potres so čutili prebivalci vseh okoliških držav, tudi v krajih oddaljenih 600 in več kilometrov od nadžarišča (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2020_Petrinja_ earthquake). Leta 2020 so prebivalci Slovenije čutili vsaj 18 potresov niza, glavnega močno po vsej Sloveniji. Medtem ko so tisti bližje nadžarišču učinke potresa zaznali tudi na prostem, so v bolj oddaljenih krajih potres čutili predvsem znotraj zgradb, izraziteje v višjih nadstropjih. Dobili smo tudi poročila o poškodbah (pojav razpok v ometu in zidovih, poškodovani dimniki, odpadanje strešnikov,…). Preliminarno ocenjena največja intenziteta potresa v Sloveniji je V po EMS-98, za končno oceno pa bo treba zbrati in obdelati vsa poročila o učinkih potresa na ljudi, popisu škode na objektih in v naravi, ter poročila o terenskih ogledih. Preglednica 2. Potresi decembra 2020 z nadžariščem pri Petrinji, Hrvaška, ki so jih čutili prebivalci Slovenije z intenziteto vsaj IV EMS-98 (po podatkih zbranih in obdelanih do 20. 1. 2021) Table 2. Earthquakes in December 2020 near Petrinja, Croatia, that were felt in Slovenia with intensity ≥ IV EMS98 Leto Mesec Dan ura minuta Intenziteta v Sloveniji EMS-98 2020 12 28 5 28 V 5,2* Petrinja, Hrvaška 2020 12 29 11 19 V 6,4* Petrinja, Hrvaška 2020 12 30 5 15 IV 4,8* Petrinja, Hrvaška Žariščni čas (UTC) Magnituda Področje Mw * - Vir: USGS – U. S. Geological Survey Poleg 18 potresov niza pri Petrinji (Hrvaška) so posamezni prebivalci Slovenije leta 2020 čutili še 3 bolj oddaljene potrese, in sicer 1 z žariščem na Madžarskem in dva z žariščem na Hrvaškem (območje Reke oz. Narodnega parka Paklenica). Svetovni potresi v letu 2020 V letu 2020 je bilo 40 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje; vir: USGS) ali so zahtevali človeška življenja. V preglednici so za vsak potres podani datum in čas nastanka potresa v UTC (svetovni čas), koordinati nadžarišča, globina žarišča, navorna magnituda (Mw), število žrtev in širše območje nastanka potresa. V stolpcu Število žrtev je navedeno skupno število žrtev in pogrešanih za posamezni potres. 158 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, leto 2020 Figure 2. The world strongest earthquakes, year 2020 Najmočnejši potres, Mw = 7,8, se je zgodil 22. julija pod morskim dnom, na območju Aljaske, ob 6.12 po UTC (21. 7. ob 22.12 po lokalnem času), z žariščem na globini 28 km. Ni zahteval življenj, ne povzročil škode, saj je nadžariščno območje redko poseljeno. Največ žrtev (118) je zahteval najmočnejši potres (Mw = 7,0) v Evropi leta 2020, ki je 30. oktobra ob 11.51 po UTC (ob 14.51 po lokalnem grškem času oz. 15.51 po lokalnem turškem času) stresel območje Egejskega morja. Žarišče potresa je bilo v zalivu Kuşadasi, 14 km severno od grškega otoka Samos in 20 km jugozahodno od turškega mesta Özdereje. Nastal je tudi cunami, ki je prizadel predvsem obalno območje turškega okrožja Seferihisar z višino valov 1,9 metra, pri Akarci pa je dosegel višino 6 metrov. Morje je poplavilo obalno območje, tudi do 1,3 km v notranjost od obale. Na Samosu je bilo poškodovanih mnogo zgradb, porušila se je ena cerkev, pod ruševinami pa sta umrla tudi dva najstnika. Še več škode in žrtev je zahteval potres v Izmirju, Turčija. Tu se je popolnoma porušilo vsaj 20 zgradb in pod seboj pokopalo 116 oseb, več kot 1000 je bilo ranjenih (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/2020_Aegean_Sea_earthquake). 159 Agencija Republike Slovenije za okolje https://www.voanews.com/europe/ powerful-quake-strikes-major-turkish-city-greek-islands) Figure 3. A collapsed building in Izmir, Turkey (Source: https://www.voanews.com/europe/ powerful-quake-strikes-major-turkish-city-greek-islands) Slika 3. Popolnoma porušena zgradba v Izmirju, Turčija (vir: Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi v letu 2020 Table 2. The world strongest earthquakes, year 2020 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Število žrtev ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 7. 1. 8.24 17,86 N 66,83 W 6,4 7 3 10. 1. 22.26 17,94 N 66,88 W 5,2 9 1 19. 1. 24. 1. 13.27 17.55 29,84 N 38,41 N 77,11 E 39,06 E 6,0 6,7 6 10 1 41 28. 1. 19.10 19,42 N 78,76 W 7,7 15 13. 2. 10.33 45,63 N 148,93 E 7,0 144 23. 2. 21. 3. 22. 3. 5.53 0.49 5.24 38,54 N 39,37 N 45,85 N 44,45 E 20,63 E 16,03 E 5,8 5,7 5,3 10 10 10 25. 3. 2.49 48,97 N 157,69 E 7,5 55 31. 3. 23.52 44,46 N 115,14 W 6,5 15 18. 4. 8.25 27,13 N 140,13 E 6,6 453 2. 5. 12.51 34,18 N 25,71 E 6,5 9 6. 5. 13.53 6,80 S 129,86 E 6,8 107 160 10 1 Območje pod morskim dnom, območje Portorika pod morskim dnom, območje Portorika Arzak, Kitajska Doganyol, Turčija pod morskim dnom, območje Jamajke pod morskim dnom, območje Kurilskih otokov Zahodni Azerbajdžan, Iran Paramythia, Grčija Zagreb, Hrvaška pod moskim dnom, območje Kurilov Challis, Idaho, ZDA pod morskim dnom, Filipinsko morje pod morskim dnom, južno od Krete, Sredozemsko morje pod morskim dnom, Bandsko morje Agencija Republike Slovenije za okolje Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 7. 5. 20.18 35,74 N 52,05 E 4,6 10 12. 5. 22.41 12,07 S 166,65 E 6,6 107 15. 5. 18. 5. 3. 6. 11.03 13.48 7.35 38,17 N 27,26 N 23,30 S 117,85 W 103,30 E 68,42 W 6,5 5,1 6,8 3 10 103 13. 6. 15.51 28,94 N 128,26 E 6,6 160 15. 6. 14.24 39,38 N 40,71 E 5,9 10 18. 6. 12.49 33,29 S 177,84 W 7,4 10 23. 6. 15.29 15,88 N 96,01 W 7,4 20 6. 7. 22.54 5,60 S 110,70 E 6,7 538 17. 7. 2.5 7,84 S 147,77 E 7,0 80 22. 7. 6.12 55,03 N 158,52 W 7,8 28 18. 8. 0.03 12,02 N 124,13 E 6,6 10 18. 8. 22.23 4,33 S 101,13 E 6,8 22 18. 8. 22.29 4,21 S 101,24 E 6,9 26 21. 8. 4.09 6,69 S 123,48 E 6,9 628 30. 8. 21.2 0,78 N 29,87 W 6,5 10 1. 9. 1. 9. 4.09 21.09 27,97 S 27,92 S 71,31 W 71,37 W 6,8 6,5 21 15 6. 9. 6.51 7,69 N 37,22 W 6,7 10 18. 9. 21.43 0.92 N 26,84 W 6,9 10 19. 10. 20.54 54,62 N 159,64 W 7,6 35 30. 10. 11.51 37,92 N 26,79 E 7,0 21 30. 11. 22.54 48,25 N 140,80 E 6,4 589 27. 12. 21.39 39,34 S 74,99 W 6,7 10 29. 12. 11.19 45,42 N 16,26 E 6,4 10 Število žrtev 2 4 1 10 1 2 118 7 Območje Damavand, Iran pod morjem, območje Salomonovih otokov Nevada, ZDA Zhaotong, Junan, Kitajska San Pedro se Atacama, Čile pod morskim dnom, Vzhodnokitajsko morje Yedisu, Turčija pod morskim dnom, SV od Nove Zelandije Santa Maria Xadani, Mehika pod morskim dnom, Javansko morje pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje pod morskim dnom, blizu Aljaske pod morskim dnom, območje Filipinov pod morskim dnom, območje Indonezije pod morskim dnom, območje Indonezije pod morskim dnom, Bandsko morje pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet pod morskim dnom, obala Čila pod morskim dnom, obala Čila pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet pod morskim dnom, Srednjeatlantski hrbet pod morskim dnom, območje Aljaske pod morskim dnom, severno od grškega otoka Samos pod morskim dnom, Tatarski preliv pod morskim dnom, ob obali Čila Petrinja, Hrvaška Vir: USGS – U. S. Geological Survey; SUMMARY In 2020 the inhabitants of Slovenia felt 186 earthquakes. The most powerful earthquake with epicentre in Slovenia was the one near Čezsoča on 17 July at 2:50 UTC (4:50 Central European Summer time). Its local magnitude was 3.9 and was felt with maximum intensity IV EMS-98. Three strong earthquakes with epicentre in Croatia (22. March, Zagreb; 28. and 29. December, Petrinja) were felt in Slovenia with maximum intensity V EMS-98. There were 40 earthquakes in the world in year 2020 that either reached magnitude of 6.5 or more (5.5 for Euro-Mediterranean Region) or claimed human lives. The most devastating earthquake in 2020 happened on 30 October in Aegean Sea where 118 people were killed. The 22 July earthquake in Alaska ranked first in terms of released energy, with a moment magnitude of 7.8. In 2020, earthquakes claimed at least 202 human lives. 161 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2020 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN THE YEAR 2020 Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anja Simčič1 letu 2020 smo poročali o dnevni obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Čeprav smo se trudili, da kljub ukrepom ob pandemiji zagotovimo neprekinjene nize podatkov na vseh merilnih mestih, je bil izpad meritev v Izoli precejšen, zato v preglednih slikah sezone 2020 podatki s te postaje niso predstavljeni. V 2000 1800 Število zrn/m³ 1600 Ljubljana 1400 Maribor 1200 1000 800 600 400 200 0 J jan J F feb F Mmar M apr A A maj M M junJ J jul J J avg A A sep S Sokt O Slika 1. Potek povprečne dnevne koncentracije vseh vrst cvetnega prahu od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 1. Average daily concentration of pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Letni seštevek cvetnega prahu je bil v letu 2020 nadpovprečen, v Ljubljani je znašal 50.780 zrn, v Mariboru 65.938 zrn in v Lendavi nekoliko nad 112.700 zrn. V Lendavi smo spomladi na račun breze poleg visokega letnega seštevka opazili dva visoka vrhova obremenitve zraka. V obdobju od zadnje tretjine julija pa do konca prve tretjine septembra je bil v Lendavi 5,9-krat oziroma 3,5-krat večji seštevek cvetnega prahu od ostalih dveh postaj, predvsem na račun večjih količin cvetnega prahu ambrozije in kopriv, kar je razvidno v nadaljevanju, ko je prikazan potek povprečne dnevne koncentracije posameznih vrst cvetnega prahu v obdobju od 1. januarja do 15. oktobra 2020. Teža sezone je v prispevku izražena z letnim seštevkom povprečnih dnevnih koncentracij cvetnega prahu posamezne vrste rastline, na letni ravni pa s skupnim seštevkom vseh vrst. Začetek sezone je določen z dnem, ko je presežen en % letnega seštevka, zaključen pa, ko je doseženih 95 % letnega seštevka določene vrste cvetnega prahu. V letnem pregledu ocenjujemo težo sezone za merilno postajo v Ljubljani in Mariboru v letu 2020 glede na večletno povprečje. Za izračun povprečnih vrednosti smo uporabili podatke od leta 2010 do 2019. V Lendavi so se začela merjenja leta 2017, zato primerjav s povprečjem ni. Jelša (Alnus) Prva zrna jelše smo zabeležili v Ljubljani med 5. in 12. januarjem, kar ni zadostovalo za začetek sezone. Šele otoplitev proti koncu meseca je prinesla začetek sezone, v Ljubljani zadnji dan januarja, na ostalih dveh postajah 2. februarja. Začetek je bil zgodnejši od povprečja v Ljubljani in Mariboru za 4 oziroma 11 dni. Sezona je bila v Ljubljani nadpovprečna, letni seštevek cvetnega prahu je znašal 1,6 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 162 Agencija Republike Slovenije za okolje povprečnega, v Mariboru je bil povprečen. Zaključek sezone konec februarja oziroma na začetku marca je bil zgodnejši od povprečja od 11 do 19 dni. 1200 1000 Število zrn/m³ Jelša 800 Lendava Ljubljana Maribor 600 400 200 0 J jan J F feb F Mmar M Aapr A M maj M J jun J jul J J A avg A S sep Sokt O Slika 2. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jelše od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Pelin (Artemisia) Večino cvetnega prahu, ki ga beležimo v zraku, prispeva navadni pelin, ki je pogosta rastlina v vsej Sloveniji. Sezona se je najprej začela v Ljubljani, in sicer 22. julija, v Mariboru 27. julija in dan kasneje v Lendavi, začetek je zamujal za 7 do 10 dni. V Ljubljani in Mariboru se je cvetni prah pojavljal še ves september v zelo majhnih količinah, zaključek sezone konec septembra je kasnil za 11 do 27 dni. V Lendavi se je sezona zaključila prvi dan oktobra. Letni seštevek je na vseh merilnih postajah vedno nizek, je pa pelinov cvetni prah priznan alergen v našem okolju. Po objavah v strokovni literaturi, naj bi bila na nivoju vdihavanja zraka 3-krat do 5-krat večja obremenitev kot na standardni višini meritev, ki je 15 do 20 m nad tlemi. 35 30 Pelin Število zrn/m³ 25 Lendava Ljubljana Maribor 20 15 10 5 0 J jan J F feb F Mmar M apr A A maj M M jun J J jul J J avg A A sep S Sokt O Slika 3. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu pelina od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 3. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Breza (Betula) V letu 2020 se je sezona breze začela zgodaj, 19. marca v Lendavi, dan kasneje v Mariboru in 26. marca v Ljubljani. Začetek je od 5 do 11 dni prehiteval povprečje, zaključek sezone konec druge dekade aprila je bil povprečen, v Lendavi se je sezona zaključila teden dni prej. Letni seštevek je bil povprečen v Ljubljani in Mariboru, izstopala je Lendava z zelo visokim letnim seštevkom 29.933 zrn, kar je od 5,2- 163 Agencija Republike Slovenije za okolje krat do 5,5-krat več kot na ostalih dveh postajah. Izstopala sta dva vrhova obremenitve zraka, nižji 20. marca 2020 in 6. aprila 2020, ko je povprečna dnevna koncentracija presegla 9.700 zrn v m3 zraka. 12000 10000 Število zrn/m³ Breza 8000 Lendava Ljubljana Maribor 6000 4000 2000 0 J jan J F feb F Mmar M apr A A maj M M jun J J jul J J avg A A sep S Sokt O Slika 4. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu breze od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 4. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Beli/črni gaber (Carpinus/Ostrya) Začetek sezone cvetnega prahu gabra v grobem sovpada z brezo in s sorodnimi alergeni dodatno obremeni zrak. V letu 2020 se je gabrova sezona začela pred brezino, v Ljubljani 18. marca, v Mariboru in Lendavi 16. marca, kar je 11 oziroma 13 dni prej od povprečja. Zaključila se je kot običajno v zadnjih treh dneh aprila. Sezona je bila nadpovprečna, letni seštevek je v Ljubljani znašal 1,4, v Mariboru 1,2 povprečnega. 1200 1000 Število zrn/m³ Beli/črni gaber 800 Lendava Ljubljana Maribor 600 400 200 0 J jan J F feb F Mmar M Aapr A M maj M J jun J jul J J A avg A S sep Sokt O Slika 5. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu belega in črnega gabra od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 5. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus and Ostrya) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Leska (Corylus) Cvetni prah leske smo beležili od 5. januarja dalje, obremenitve so bile večino meseca nizke, večji porast smo zabeležili ob otoplitvi konec januarja. Sezona se je najprej začela v Mariboru, in sicer 10. januarja, 21 dni prej od povprečja. V Ljubljani je bil začetek 14. januarja, 9 dni bolj zgodaj od povprečja in v Lendavi dan kasneje. Zgodnji zaključek sezone v Ljubljani in Mariboru, 25. oziroma 27. februarja je prehiteval povprečje za 20 in 22 dni. V Lendavi se je sezona zaključila 19. februarja, dober teden dni prej kot na ostalih dveh postajah. Sezona je bila visoko nadpovprečna, letni seštevek je znašal od 2,1 do 2,6-kratnik povprečja. 164 Agencija Republike Slovenije za okolje 700 600 Leska Število zrn/m³ 500 Lendava Ljubljana Maribor 400 300 200 100 0 J jan J F feb F Mmar M Aapr A maj M M jun J J jul J J avg A A sep S Sokt O Slika 6. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu leske od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 6. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Jesen (Fraxinus) Sezona cvetnega prahu jesena se je začela z velikim in ostrolistnim jesenom, v Ljubljani 24. februarja, v Mariboru 3. marca in v Lendavi 11. februarja. Začetek je bil dokaj zgoden, 15 do 20 dni pred povprečjem. Sezona se je zaključila s cvetnim prahom malega jesena v zadnjem tednu aprila. Letni seštevek, je bil nekoliko nadpovprečen, 1,2 do 1,4 povprečnega. 300 250 Število zrn/m³ Jesen Lendava Ljubljana Maribor 200 150 100 50 0 J jan J F feb F Mmar M Aapr A M maj M J jun J jul J J A avg A S sep Sokt O Slika 7. Potek povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu jesena od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 7. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Trave (Poaceae) Sezona trav je zelo dolga, traja od pomladi do jeseni, nasledila je sezono breze in gabra, kar je bilo zelo obremenilno za ljudi, ki so preobčutljivi za obe vrsti cvetnega prahu. V letu 2020 se je sezona v Ljubljani in Mariboru začela 18. oziroma 21. aprila v skladu z večletnim povprečjem. Zaključek sezone je bil zelo variabilen glede na merilno postajo, najkasneje je bila zaključena v Lendavi, konec avgusta, v Mariboru 25. avgusta, najzgodnejši zaključek smo opazili v Ljubljani, v začetku avgusta, kar je skladno s povprečjem. Opazen je bil kasnejši zaključek v Mariboru, od povprečja je odstopal za 16 dni. Letni seštevek v Ljubljani ni odstopal od povprečja, v Mariboru je bil nekoliko pod povprečjem. V primerjavi z letnim seštevkom v Lendavi je bil le ta 4,9-krat oziroma 6,1-krat večji od meritev v ostalih dveh mestih. 165 Agencija Republike Slovenije za okolje 400 350 Trave Število zrn/m³ 300 250 Lendava Ljubljana Maribor 200 150 100 50 0 J jan J F feb F Mmar M Aapr A M maj M J jun J jul J J A avg A S sep Sokt O Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 8. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Koprivovke (Urticaceae) V skupino koprivovk štejemo cvetni prah kopriv in krišine, na obravnavanih merilnih postajah je bil v zraku predvsem cvetni prah kopriv. V Ljubljani se je sezona začela 5. maja, v Mariboru 12. junija, zamujala je glede na povprečje za 4 oziroma 18 dni. V Lendavi je bil začetek sezone 11. junija. Sezona se je zaključila 8. oziroma 1. septembra, 4 dni kasneje kot je povprečje. V Lendavi je bil zaključek sezone 4. septembra. Za to postajo so značilne velike količine cvetnega prahu v zraku preko poletja. Letni seštevek je znašal 21.846 zrn, kar je 3,9-krat oziroma 2,5-krat več kot v Ljubljani in Mariboru. 1400 1200 Koprivovke Število zrn/m³ 1000 800 Lendava Ljubljana Maribor 600 400 200 0 J jan J F feb F Mmar M Aapr A M maj M J jun J jul J J A avg A S sep Sokt O Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 9. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Cipresosvke/tisovke V skupino cipresovk in tisovk je uvrščen cvetni prah dveh družin golosemenk, zrna so si morfološko podobna do te mere, da se jih med seboj ne da ločiti z uporabljeno metodo analize. Zaradi heterogenosti rastlinskih vrst v tej skupini je alergenost cvetnega prahu različna, od visoke in srednje visoke pri cipresovkah ter nizke pri tisovkah, oziroma le-te ne izzovejo alergijske bolezni. Na obravnavanih treh postajah ni lokalnih virov cvetnega prahu vednozelene ciprese in arizonske ciprese, ki sta značilen vir visoko alergenega cvetnega prahu v Primorju. Sezona cipresovk/tisovk se je v Ljubljani in Mariboru začela 11. februarja, povprečje je prehitevala za 5 do 16 dni, v Lendavi se je začela 3. februarja. Zaključek sezone je bil zgodnejši za teden dni od povprečja, 18. oziroma 22. aprila, v Lendavi se je sezona zaključila 28. aprila. Letni seštevek je bil v Ljubljani in Mariboru nekoliko nadpovprečen, znašal je 1,2 do1,3 povprečnega. Na celini je za skupino cipresovke/tisovke največ zrn prispevala tisa. 166 Agencija Republike Slovenije za okolje 1000 Število zrn/m³ 800 Cipresovke/tisovke 600 Lendava Ljubljana Maribor 400 200 0 J jan J F feb F Mmar M Aapr A M maj M J jun J jul J J A avg A S sep Sokt O Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk od 1. januarja do 15. oktobra 2020 Figure 10. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae and Taxaceae) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 Preglednica 1. Letni seštevek v letu 2020 in povprečje obdobja 2010–2019 cvetnega prahu v Ljubljani in Mariboru Table 1. Annual integral in 2020 and 2010–2019 average of airborne pollen in Ljubljana and Maribor letni seštevek Alnus Ljubljana Ljubljana Maribor povprečje 2020 povprečje Maribor 2020 50780 64160 54878 65938 2930 4692 5270 6005 Ambrosia 852 544 1171 946 Artemisia 178 151 272 187 Betula 5329 5403 5706 5805 Carpinus/Ostrya 5874 8509 4681 5430 Castanea 2227 2239 2364 2076 Corylus 1545 3238 1309 3437 Cupressaceae/Taxaceae 5102 6329 388 4110 Fagus 1435 3294 2339 2626 Fraxinus 2076 2860 1906 2453 Pinus 3360 3064 4780 6016 Plantago 950 664 682 940 Platanus 1878 1935 660 424 Poaceae 3547 4465 3649 3585 Populus 964 1015 1324 1364 Quercus 2333 2962 3448 5085 Rumex 102 80 117 96 Salix 1050 1827 931 1267 Urticaceae 4263 5669 5669 9067 Ambrozija (Ambrosia) V Sloveniji so nekatera območja visoko obremenjena s cvetnim prahom ambrozije, eno od takih je področje, ki ga pokriva merilna postaja v Lendavi. Poleg koprivovk visoke obremenitve zraka z ambrozijo prispevajo k dvigu obremenjenosti zraka preko poletja. Začetek sezone je bil v Ljubljani in Mariboru 2. oziroma 5. avgusta, v Lendavi zadnji dan julija. Začetek je v Ljubljani prehiteval povprečje za en dan, v Mariboru je kasnil za 5 dni. Sezona se je zaključila na obeh merilnih postajah 19. septembra, v Mariboru dan prej kot je povprečje, v Ljubljani 3 dni kasneje od povprečja. V Lendavi je bila sezona zaključena 5. oktobra. 167 Agencija Republike Slovenije za okolje Teža sezone je bila v Ljubljani in Mariboru podpovprečna, letni seštevek je znašal 0,6 oziroma 0,8 povprečnega, letni seštevek je v Lendavi presegal 18-krat oziroma 11-krat ljubljanskega in mariborskega. 800 700 Ambrozija Število zrn/m³ 600 500 Lendava Ljubljana Maribor 400 300 200 100 0 J jan J F feb F Mmar M A apr A M maj M J jun J jul J J A avg A S sep Sokt O Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od začetka januarja do 15. oktobra 2020 Figure 11. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in the period from 1 January to 15 October 2020 SUMMARY The article presents the main characteristics of the pollen season in the year 2020. The pollen measurements has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast (data from this measuring site is incomplete, therefore not presented on the figures), in Maribor, and in Lendava. 168 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič V dolgotrajni megli je nastalo debelo ivje in drevo je dobilo nenavadno obliko; Prevalje, 23. december 2020