št. 6 PTUJ, dne 15. februarja 1963 CENA 20 riN •T»dnnr« Izhaja pod t^m «Vra'5a- ^lm imenom od 24 nov 1961 da- je na predlog Občinskih odborov >ZDL Ptuj In Ormož — Izdaja Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ki tisk« Ptuj — Odgovorni ured- iik: Anton Bauman — Uredništvo n uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- efon 156 čekovni račun pri Na- "odni banki Ptuj št. 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- iborskl tisk« — Rokopisov ne 'račamo — Celoletna naročnina 'a tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din Letnik XVI. Razgovor predsednika Tita s člani predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije Tisk mora pomagati oblikovati socialističnega človeka Beograd, 14. fehr. (Tanjug). — Časopis »Naša štainpa«, organ Zveze novinarjev Jugoslavije, prinaša iz^ leoke iz razgovora predsednika Tita s člani pred- sedništ^a Zveze. — Predsednik Tito je 6. februarja letos sprejel člane predsedništA a Zveze novinarjev Ju- goslavije tovariše Drnga Bobiča, Dušana Fortiča, Ži- vota Kampereliea, Neša Markovskega, Dragoljuba ""li- livojevioa. Mirka Ostojioa, Aleksandra Petkoviča, Mi- la Popovica, Boža Rafajloviča, Ljubišo Ristoviča, Jo- žeta Smoleta, Jovana ^čekiča in Zorana Žujo> ioa. Raz- govoru je prisost%oval tudi generalni sekretar pred- sednika republike Bogdan Crnobrnja. V daljšem razgovoru je, odgo- varjajoč na postavljena vpraša- nja, tovariš Tito razlagal svoje poglede na nekatere aktualne probleme našega tiska in našega družbenega razvoja sploh. Na začetku razgovora se je predsednik Zveze novinarjev Ju- goslavije Jože Smole toplo zaliva- lil predsedniku Titu, ker se je odzval prošnji predsedništva Zve- ze novinarjev za sprejem. Potem pa je na kratko seznanil tovariša Tita z aktualnimi problemi jugo- slovanskega novinarstva, o kate- rih bodo razpravljali na bližnji konferenci Zveze novinarjev Ju- goslavije. »Docela razumem vaš položaj in težave, ki jih imate,« je dejal predsednik Tito. »Niti trenutek nisem mislil, da so slabosti naše- ga novinarstva samo subjektivne- ga značaja. V tem je tudi nekaj objektivnega. Na primer komer- cializem. Na neki način je pač tre- ba eksistirati, to je razumljivo. Toda s komercializmom se vna- ša marsikaj. Drugo pomanjklji- vost, idejno plat, ste tudi sami poudarili. Kako najti zdaj izhod iz tega? Mislim, da bi bilo treba najprej preučiti, ali je potrebno in smo- trno izdajati tako veliko število raznih majhnih časopisov, ki iz- hajajo na teden, na štirinajst dni itd. Tako kot v našem gospodar- stvu se je tudi tu razdrobljenost izkazala za škodljivo. Zato si mo- ramo bolj prizadevati za integra- cijo tiska, prav tako pa bo treba dati našemu tisku tudi nekatere materialne olajšave. Ne rečem, da bo s tem vse urejeno, toda glavnim časopisom bomo vseeno morali nekako pomagati. Ko sem razmišljal o našem ti- sku, mi je prišla na pamet misel o integraciji. Kaj naj bi pomeni- nila? Integracija sredstev ali mor- da tudi določeno združevanje lju- di, rastresenih po raznih majh- nih časopisih, da bi delali pri glavnih listih. To je, sicer, vaša stvar. Tisk naj poma^ia oblikovati socialističnega človeka Cemu naj torej služi naš tisk, čemu naj služijo naši dnevni in drugi listi? Služiti morajo formi- ranju našega socialističnega člo- veka in razvijanju naših sociali- stičnih odnosov, zato morajo biti k temu usmerjeni. Seveda, ne mislimo, da bi imeli nekakšno dirigirano časopisje, v katerem bi morali mi od zgoraj pregledati vsak članek. Toda, da bi naš tisk lahko ustrezal svoji nalogi, bi morala biti idejna stran na višji ravni. Novinarji bi se morali ide- ološko bolj izgrajevati. Zveza no- vinarjev pa bi morala poskrbeti, da bi obiskovali potrebne šole. Jaz se sicer docela .strinjam z mnenjem, ki je bilo tu povedano, da so v našem časopisju najslab- še kulturne rubrike. V njih sreča- mo vsakršna stališča o umetnosti in drugih področjih kulture. Ce- lo takšna gledišča so, ki nimajo zveze s socialističnimi pojmova- nji o ustvarjanju v takšni državi, kot je naša. Po mojem mnenju so torej naj- važnejši problem.i našega tiska, ki bi jih bilo treba rešiti, material- na in idejna plat. razen njih pa tudi organizacija.« Na vprašanje, kako ocenjuje Pisanje našega tiska o notranjih in m.ednarodnih dogodkih, je to- variš Tito dejal: ^>Prebiram glavne časopise, ki izhajajo na srbohrvatskem. slo- venskem in makedonskem jezi- ku, in opazil sem. da so prena- trpani tudi s tistim, kar v njih ne bi smelo biti. Ni mi bilo prav. da so te stvari tudi v »Borbi«. »Politiki« in drugih velikih časo- Disih Cestokrat priobčuie^o Časopisi po večkrat tudi foto-jra- fije obskurnih ljudi, raznih Com- bejev in njemu podobnih 7,akaj iih mora naš človek stokrat gle- dati. skoraj nikoli pa ne vidi sli- ke kakepa delavca ali He1o-.'neea kolektiva'' Pr.iV.KP'.----.nic, taViniVi lotofirafij ima tudi širši pomen. Ce vidita delavec ali delov^ni ko- lektiv v časopisih svojo fotogra- fijo, pomeni to lahko za njiju ve- likansko spodbudo. Zato bi glede tega bilo treba nekaj spremeniti v našem tisku, toda ne samo za- radi oblike. Treba je videti, ka- teri so najpomembnejši ljudje, ki bi s svojo aktivnostjo tn dru- gimi vrednotami lahko služili kot zgled in spodbuda za druge naše delovne ljudi in kolektive. Upo- števati je treba to. kdo je zaslu- žen. zakaj v naših kolektivih so ljudje, ki bi zares zaslužili, da bi nanje obrnili pozornost. Napak delamo, če nanje ne obračamo dovolj pozornosti. Resda jih včasih nagradimo, toda včasih nagradimo tudi nekatere, ki jih ne bi bilo treba, in prezremo ta- ke ljudi, ki so zelo koristni in za- služni za našo skupnost. Tako je na znanstvenem kot na književnem pod- ročju. Obravnavoti družbena gibanja na znanstveni osnovi Ce pogledamo, kaj in kako piše dandanes naše časopisje o naših no- tranjih problemih, bomo videli, da skoraj v nobenem časopisu ni novi- ločenemu področju našega notranje- ga življenja in ki bi, na primer, pi- narjev, ki bi se posvetih nekemu do- sali studiozne ekonomske ali druge članke. Namesto tega pišejo ad hoc, oprimejo se tega ali onega problema in odtod v člankih napake in precej protislovnosti. Tudi ne zadostuje opi- sovati našo vsakdanjo prakso, mar- več je treba, na primer v naši eko- nomiki, pomagati tudi s studioznimi članki, iz katerih se bodo ljudje lah- ko tudi kaj naučili. Toda pri naših časopisih ni dovolj niti ekonomistov-speoialistov. niti kritikov, ki bi se posvetili raznim panogam umetnosti oziroma posa- meznim kulturnim problemom Vem, da tega ni mogoče tako lahko in pre- prosto do.seči, ker terja nenehna pri- zadevanja, toda že zdavnaj bi se bi- lo treba lotiti reševanja tega vpraša- nja. V redakcijah naših časopisov bi morali biti ljud,ie, ki bi se speciali- zirali za posamezne probleme, zlasti za tiste, s katerimi se vsak dan bo- jujemo Tudi zunanjepolitičnih pro- blemov bi se bilo trebg prav tako drugače lotevati v dopisih iz tujine bi bilo treba omogočiti, da bi se do- bila prava slika o neki državi, o strukturi družbe, o strukturi ekono- mike. Nas to interesira tudi zatega- delj, ker se naša država industriali- zira in ker so nam čedalje bolj po- trebna tuja tržišča za plasma naših proizvodov. Naj nam dopisniki iz tujine poma- gajo. da bi bolje in laže proučevali tuja tržišča, ekonomsko strukturo in družbeno ekonomsko gibanje posa- meznih držav, zlasti nekdanjih kolo- nialnih držav, ki so zdaj v razvoju, pa tudi drugih, s katerimi imamo do- bre odnose. Jaz bi, na primer, zelo rad prebral članek, iz katerega bi bilo razvidno, v kakšnem obsegu ra- ste zdaj tuji kapital v kolonialnih državah, ki so se osvobodile ali so pred osvoboditvijo oziroma, ali ta kapital narašča ali upada, kakšna je njegova struktura, kdo vse sodeluje itd Na znanstveni podlagi moramo začeti spremljati y našem časo- pisju gibanja tako političnega, ekonomskega, kulturnega in dru- gega značaja ne le pri nas, mar- več tudi v drugih državah. To je za nas zelo pomembno.« Kritika naj bo pogumna, a ne žaljiva Novinarji so nato omenili, da obstaja pri nas preobčutljivost za kritiko in povedali tovarišu Titu nekatere težave, do katerih pride, kadar tisk, radio in televizija kri- tizirajo določene pojave. »To je točno; toda so tudi ljudje, ki nimajo radi niti moje kritike. Mislim pa, da se ljudje morajo privaditi na kritiko. Naš tisk ne sme biti kritikastrski, to- da tudi kritično je treba obrav- navati določene stvari in pojave. Zato morajo naši novinarji dobro poznati probleme. Nikdar se ne sme zgoditi, da bi vam nekdo ne- kaj povedal in da bi vi, ne da bi preverili stvar o tem ta- koj kntično pisali. Zakaj včasih je mogoče opisovati stvari tudi na čisto subjektivni osnovi in celo zlonamerno. Prav tako je pomembna tudi oblika, v kateri se določene stva- ri ali pojavi kritizirajo. Včasih lahko kritika, četudi je upraviče- na in točna, žali in iritira s svo- jo obliko. To je treba upoštevati, zakaj tudi stil kritičnega pisanja je pomemben. Tisto, kar želite povedati, lahko poveste v obliki, ki bo užalila človeka, vendarle pa lahko isto stvar poveste tudi v drugi obliki, ki ne bo žaljiva. Temu človeku bo sicer nelagodno, toda ne boste ga užalili Treba je torej najti zmeraj ustrezen na- čin pisanja. Seveda pa mi je zna- no, da pride tu in tam tudi do intervencij. Vsak dan slišim go- voriti: nikar to nikar ono. V takšnih primerih nas je treba o tem obvestiti. Toda želel bi vas opozoriti, ko že govorim o kritiki, da v na- šem tisku ni treba pisati samo o negativnih, temveč tudi o pozi- tivnih stvareh. Prav tako ni tre- ba samo hvaliti, ker tudi to ni dobro. Treba je jemati tako eno kot drugod in realno pisati. Zakaj če govorimo samo o tistem, kar je negativno, se lahko zdi. kot da nismo nič napravili, po drugi plati pa tudi ne moremo ■»amo poudarjati tisto, kar je pozitivno, ne da bi govorili tudi o negativ- nem. Zares se imamo s čim po- hvaliti. lahko pa bi imeli še .rno- Eo več. če bi bilo manj napak in če bi bilo notranje giba- nje pravilnejše Bolje je, da po- pravljamo tisto kar ni dobro ker bomo imeli tako tudi več pravice, da pohvalimo. Povsod in na vseh linijah je treba popravljati slabosti in napake. Biti moramo bolj komunisti. Povedati moram, da je tudi v našo partijo, v Zvezo komunistov, prišlo določeno število ljudi, ki z njo nimajo mnogo zveze Nisem za čiščenje, nisem pa niti za to. da bi bUi v Zvezi komu- nictov karieri.stl ki bi to izkoriščali za svoje osebne stvari.« Širjenje tiska - ena od nalog SZDL Med pogovorom je bilo načeto tu- di razpečavanje tiska, potem pa tudi relativno nizka naklada časnikov. Predsednik Tito je v tej zvezi de- jal: »Kar zadeva te vaše težave, me- nim, da ne gre za to, da bi bilo ča- sopisje predrago, marveč, da so v naših organizacijah na terenu pre- malo propagirali kupovanje tiska. Malo je bilo dela tudi v tem smislu, da se ne bi dogajalo, da bi prihajal v neko vas ali zaselek en sam časnik. Od spodaj bi bilo treba zadolžiti ko- muniste. da več delajo na tem, mi pa bomo videli, kako lahko pomagamo. K razpečevanju tiska je treba pri- tegniti organizacije Socialistične zve- ze. To je ena njihovih dolžnosti. Vendar to ne pomeni, da bi morale imeti vlogo nekakšnih kolporterjev. Opravljale bi samo svojo dolžnost tudi glede tega in razširjale naš tisk, ki lahko seznani ljudi z najbolj ak- tualnimi problemi, in jim omogoči, da se nekaj tudi nauče.« V nadaljevanju pogovora je tekla potem beseda o zboljšanju sistema virov informacij in o večji pomoči družbeno-političnih činiteljev tisku, radiu in televiziji. »Menim« — je dejal tovariš Tito med drugim, ko je razlagal svoje mnenje o tem — da so včasih o ne- katerih problemih dolgotrajne raz- prave. vi pa o njih niste obveščeni. Na raznih sejah, ki niso zaprte, ker veliko tajn sploh ni ali pa jih je morda zelo malo. bi moral biti tudi kakšen novinar. Mi smo že govorili, da bi to bilo dobro. Vi morate dobivati informacije, ki jih potrebujete za opravljanje svo- jega dela. Kadar gre za naše notra- nje dogajanje, za naše življenje in potrebe, moram tudi jaz najti čas. da vam, novinarjem, nekaj o tem po- vem. Bilo bi dobro, če bi nekoliko bolj pritegnili še druge naše tova- riše. Nikar se nič ne bojte! Pravico imate to zahtevati Ce imamo ml pra- vico, da vas včasih kritiziramo, ima- te tudi vi pravico zahtevati od nas da vam posamezne stvari razložimo da ne bi bilo razlik Zakaj tudi naš tisk je eden izmed osnovnih činite- ljev pri oblikovanju in utrjevanju vaše delo na tem področju mora biti v skladu z našo partijsko linijo.« Na vprašanje kaj misli o raz- voju naše televizije in o njenem sedanjem sporedu, je predsednik Tito med drugim dejal: »Propaganda prek televizije je zelo važna, samo na spored bi bi- lo treba nekoliko bolj paziti Dob- ro je tudi, če se malce ironizira. če se nekoliko kritizirajo razni ne- gativni pojavi. To je važno in se s tem v celoti strinjam. Ne vem. čemu naši proizvajalci ne izdelujejo tudi malih tranzi- storskih televizijskih sprejemni- kov z m.ajhno lastno anteno. V Kairu na primer delajo take tran- zistorje in so odlični. Naša televizija prenaša tudi kdaj pa kdaj kak film. Mislim, da to občasno ni slabo, č® spored n^ ^-»riolniori z dnieim mate^-ial"'"' Toda prizadevati si je treba, da bo to dober film, ki lahko tudi vzgojno deluje.« na primer ne more biti enotna /a vso luRoslavijo, ker je treba iipi>šievati tudi nelvatere nacionalne po^ebno^ii in tij^^Hu dede kolekti-, izari je itfl. Na Hrvaškem je to drugače. V Srbiji se spel po kulpture. Ta snobizem naj gre na račun njihovega žepa. ne pa na račun sredstev skupnosti Na- Mm umetnikom se torej ni treba bati. da bomo zdaj uvedli proti ajim kake posebne ukrepe To bi bila neumnost Tisk pa mora paziti, da pri tem ne bo pretiravanja, da bo deloval pomirjujoče. tiTda tudi konstruk- tivno kritiziral. Treba je le. da imate dobre kritike . . . « (Nadaljevanja na 3 strani) Predsednik Tito Preteklih sedem dni nas je ob- darilo z dogodki, ki so bili napo- vedani že vnaprej, pa tudi s takš- nimi, ki so presenetili svet. Med prve štejemo predvsem zasedanje razorožitvenega odbora osemnaj- storice, ki naj bi dosegel spora- zum o prenehanju jedrskih poiz- kusov kot podlago za nadaljnje razorožitvene razg.Dvore. med druge pa državni udar v Iraku, ki je terjal smrt dosedanjega predsednika Kasema. Nekam nepričakovano je v pe- tek odjeknila vest, da je prišlo v Iraku do državnega udara. Nato so sledile nekatere podrobno.sti, ki so osvetlile najnovejše dogod- ke v znani deželi petroleja. Pred- sednika Kasema so uporniki ujeli, potem ko se je branil do zadnje krogle v stavbi obrambnega mi- nistrstva, in ga z rafalom stroj- nice ubili. Posebno sodišče revo- lucionarnega s\ 1 mu je sodilo takoj. Pozneje so po televiziji po- kazali Kasemovo truplo, da bi prepričali tiste, ki so dvomili v njegovo smrt. Kot je znano, se je predsednik Kasem izrekel za politiko pozi- tivnega nevtralizma. Iraška dele- gacija je tudi sodelovala na beo- grajski konferenci. Vendar se re- žimu ni posrečilo, da bi zgladil trenja, ki so se pojavila med sa- mimi voditelji protimonarhistič- nega udara. Vlada je tudi oblju- bila kurdski manjšini, da bo do- bila vsai nosebno avtonomijo, ker je podprla državni udar. ven- dar je ostala samo pri obljubi Agrarna reforma ie bila preveč širokogrudna veleposestnikom, vlada pa se ni dovolj odločno uprla petrolejskim družbam, ko je zahtevala večji delež od čiste- ga dohodka. Usodnega pomena pa je bilo. da se predsednik Kasem ni zavzemal za prehudo tesno so- delovanje z Združeno arabsko re- publiko. Predsedstvo republike je sedaj prevzel Aref, nekdanji ožji Kase- mov sodelavec, ki se ni strinjal s Kasemovim stališčem do ZAR. Tega je prejšnji režim obsodil na smrt, vendar ga je pozneje pomi- lostil. Voditelji sedanjega udara pa niso bili tako milostni in so takoj odgovorili s smrtjo, V tem ; je brez dvoma precej tragike I Naša država je priznala nov re- : žim, poleg nje pa še 28 držav, j med njimi vse velesile. Na sploš- : no sodijo, da je pri tem šlo za 'notranje iraške zadeve. Razorožitvena konferenca odbo- i ra osemnajstih je dobro pričela z I delom. Kot vemo, sta se sovjetsko I in ameriško stališče o nadzorstvu nad prenehanjem jedrskih poiz- kusov, ki naj postane temeljni ' kamen za poznejše dejanske razorožitvene razgovore, precej približala. Nesporazum se v bi- , stvu nanaša samo še na vpraša- nje, koliko inšpekcij na kraju sa- mih dogodkov naj bi bilo. Sov- jetska zveza, ki je prav tu popu- ; stila, .sodi, da so tri dovolj, Ame- 1 ričani pa vztrajajo pri osmih ali j devetih. Seveda bi lahko ta problem, ki je nastal samo zaradi taktičnih načrtov in »mednarodnega ugle- da« ZDA, ob dobri volji rešili ta- koj. Vendar pa položaj ni tako rožnat. Prav te dni so nekateri j vodilni republikanci v ZDA dvig- ' niki vik in krik na Kennedj'ja, ker je s svojo najnovejšo strateško porazdelitvijo (predvideva umik ameriških raket iz Turčije. Italije in Velike Britanije) še bolj zrah- ljal že tako zrahljane vezi med atlantskimi zavezniki. Nastopajo tudi proti sporazumu ZDA—SZ o prenehanju jedrskih poizkusov. Tako ozračje seveda lahko samo otežkoči vsako dobro voljo v Ze, nevi. Pred ptujskimi prireditvami Le še dober teden in Ptuj bo imel pred seboj četrta folklorne in karnevalske prireditve, ki bon' v nedeljo, 24. februorja 1963, po 10. uri Na i^eji prireditvenega odbora ki je bila o torek. 12. februarja t.L, se je pokazalo, da letošnje priprave mnogo obetajo, obenem pa zlaati od Ptujčanov mnogo zahtevajo. Folklorne skupine booštnih poslopij vsaj na sedežih občin in v indu- strijskih središčih, vedno bolj pa se mora navezovati na medna- rodno PTT mrežo, ki je ob da- naišnjih političnih in ekonom- skih pogojih nujna. V tej smeri je diskutiral direktor podjetja in jo poudaril, enaiko pa tudi v. d. upravnica pošte Ptuj Milena Kraljeva, da je ob občine Ptuj odvisno, kaiko dolgo bo PTT služba čafcala na montažo avto- matsike telefonske centrale v Ptuju novo PTT poslopje. Vse- kakor pa je problem nove pošte Ptuj mnogo bliže uresničitvi kot je bil pred leti. Vse breme dela pada sedaj za- radi zastarelih naprav na rame- na PTT delavcev, zlasti telefo- nistk, ki najbolj občutijo pritisk naročnikov na telefonsko omrež- ; je in ga včasih težko vzdržijo. Da si vsi člani sindikata priza- devajo po svojih močeh storiti čimveč za napredek PTT službe, dokazuje 102 odst. izpolnitev plana za 1962. leto, tako glede poštnih uslug, pisemske, paket- ne, nakazniške, hranilne službe, plačilnega prometa, pri čemer 90 presegli plan. * PTT služba naklonjena časopisju Značilno je, da je PTT služba vedno bolj naklonjena čai30ipisj.u zlasti odkar opravlja zanj pogod- bene usluge s kasiranjem naroč- nine in zbiranjem naročnikov. Nekaterim časopisom je uspelo ravno s pomočjo vestne in za- vzetne poštne službe povečati število naročnikov in naklado. Občina Ptuj spada med ob- močja v Slovenija, ki imajo naj- več pošt in obstaja stalno vpra- šanje, kaj storiti s poštami, ki ne dosežejo zadostnega prometa. Tako je pri nekaterih poštah v Halozah in Slovenskih gori-gab. Ali bodo ostale tudi v bodoče ■vse pošte v občini ali ne, bo po- kazala bodočnost, ko bo potrebno odločiti, kako naj gosjpodarijo, kjer nimajo zadostnih dohodkov in polne zaposlitve. Glede produktivnosti izvršnih enot v manipulaciji in v dostavi veljajo v občini Ptuj za najbolj- še: pošte Mošikanjd,, Gorišnica, Kidričevo, Hajdina, potem Cirku- lane. Podlehnik, Zavrč, Videni in Ptuj, pri manipulaciji, pri dostavi pa pošte Kidričevo, Mar- kovci, Trnovska vas. Ptujska gora, Zg. Leskovec, Polenšak, Videm, Juršinci, Zavrč. Dester- nik Moškanjci m Ptuj, ki so do- prinesle, da je bila produktiv- nost dosežena nad 100 odst. * Vsi se društveno ne udejstvujejo v SZDL je včlanjenih 112 čla- nov kolektiva, pri RK 54, v raz- nih društvih 34, pri kultumo- prosvetnih društvih 25. med kr- vodajalci 21 in pri LMS 9 čla- nov. Približanje ekonomskega odlo- čanja in upravljanja po neiposre- dmih proizvaja,Icih bo še na'dalje naloga v kolektivu. Vse komipe- tence organov upravljanja še ni- so prenesene na osnovne enote in njihove organe, zato Se tudi ni pri teh prave osnove za izvrše- vamie svoje funkcije. Glede samih priprav na zbor, poročila in udeležbo ter diskusijo je potrebno temu .=;iadikatu pri- 7.nati. da se je vsako leto odbor do^-To pripravil na občni zbor in da ie potem tudi dosegel novo uspehe. J. V. CIRIL MOHORKO Vzgoja kadrov v kmetijstvu Inž. Egon Zoreč Modernizacija kmetijske proiz- vodnje in zlasti uveljavljanje ko- lektivov v ekonomskih enotah kot gospodarjev in investitorjev na- laga tako inve.stitorjem kakor drugim proizvajalcem skrb za strokovno usposabljanje, da bi ta- ko hitreje prevzemali najnovejše znanstvene in tehnične dosežke v proizvodnji. Vzgoja kadrov mora napredovati hkrati z razvijanjem moderne proizvodnje v oblikah in obsegu, ki ustreza tem zahte- vam, V perspektivnem načrtu kmetijstva je določeno, da bomo morali imeti leta 1965 v proizvod- nji 500 agronomov, 1600 tehnikov, 4600 kvalificiranih delavcev in pa še 16.000 priučenih delavcev. Tu so upoštevane potrebe le za napredno kmetijsko proizvodnjo. Pomenijo pa, da bomo morali do- biti okrog 400 novih agronomov in obratnih inženirjev, 1300 tehnikov in približno 7000 kvalificiranih delavcev. Spremembe v kmetij- ski proizvodnji narekujejo spre- membe tudi v načinu izobraževa- nja v strokovnih šolah. Se večje spremembe pa bodo potrebne v načinu usposabljanja delavcev na delovnem mestu. Danes imamo že nekaj kmetijskih organizacij, kjer so ustanovljeni centri za uspo- sabljanje delavcev. Posebno so začeli usposabljati delavce za ti- sta dela, kjer je uvajanje novih tehničnih postopkov in sredstev zahteva specializacije. Hitrejše us|>osobljroti zahodni k\)\\ur\, temveč proti cenenosti Na vprašanje, kaj misli o tem, kako bi bilo treba reševati idej- ne probleme v našem družbenem življenju, je tovariš Tito odgovo- ril: »Ne bi smelo biti niti ene or- ganizacije, niti Zveze komunistov niti Socialistične zveze, ki se ne bi ukvarjala s temi vprašanji. Tu naj vlada socialistični duh, po- trebna je smela kritika. Pri nas pa je že postala navada, da so ljudje zaradi kritike strašno uža- ljeni. Izogibati se kritiki pomeni težiti IK) kompromisu, bati se, da boš koga prizadel. Tudi ljudje so zavoljo tega postali nekako pre- občutljivi in so užaljeni, karkoli jim rečeš. To ni komunistična vrlina. Komunist mora biti pri- pravljen kritiko sprejemati, če kritika ni pravilna, pa nanjo od- govoriti in dokazati, da to ni toč- no. Odkrito moramo govoriti o dejstvih, jih prikazati takšna, ka- kršna so. Zato se ne čudim, da je celo tudi v mojih besedah več- ja ostrina. Navadil sem se nam- reč govoriti o stvareh tako, ka- kor jih vidim. Mislim, da je tre- ba tedaj, ko nekaj ni dobro, to povedati, da bi vsi videli. Menim, da so taki nazori in vzduš- je precej zamegljeni in zastrupljeni z negativnimi zahodnimi vplivi. To kajpak ne/tt«imeni, da je treba zdaj v nekakšn(Pnajko proti Zahodu, Na Zahodu naj ne mislijo, da je to na- perjeno proti kulturi Zahoda, ker smo tudi ml del te kulture. Vselej radi sprejemamo vse, kar je pozitiv- no in dobro; toda tam so tudi take stvari, ki nimajo nobene zveze s kul- turo in ki jih tudi oni sami nimajo za del svoje kulture. Pri nas pa prav to prodira in si prisvaja značilnosti zahodne kulture. Zakaj bi se potem na Zahodu jezili, če se temu upira- mo. Take kulture nočemo. Pri nas na primer prevajamo raz- no »šund« literaturo. Prevajamo na debelo. In to se tiska. Vendar pa to ni izraz zahodne kulture, ki je zelo visoka, marveč tistega, kar imajo tu- di na Zahodu za negativno. Očitno je, da se to dela zato, da bi se naša socialistična ureditev razkrojila. Te- ga pa ne smemo dovoliti. To je tre- ba povedati vsem našim umetnikom pa književnikom slikarjem in dru- gim. Vsem je treba to na ustrezen na- čin povedati. Nobenega razloga ni, da teh reči ne bi postavili tako. kot jih je treba, in jih prikazati take, kakršne so zares. Nasprotno, to je nujno. In ne bomo se ustavili samo pri tem, kar smo doslej naredili. Mi- slim. da se tudi vi strinjate, da si mo- ramo tako jaz kot vsi ml prizadevati, da se bo naša socialistična družba pravilno razvijala. Ne bomo se zdaj vračali nazaj. Mi gremo naprej, toda v prihodnje moramo iti po pravi poti,« Ustvarili bomo enotno socialistično kulturo Razgovor novinarjev s tovarišem Titom se je ustavil nato pri aktual- nih problemih integracije, zlasti na kulturnem področju. »Integracijo« — je dejal predsed- nik — »moramo razumeti kot nene- hen proces, Kot stalno gibanje na- prej, in sodelovati pri izdelovanju programov tako, kot to ustreza ko- ristim vse naše skupnosti in posa- meznih naših republik, Z eno besedo: napredovati je treba postopoma in voditi v Integraciji takšno politiko, ki je noben narod ne bo imel za po- skus nekakšne centralizacije ali po- dobnega. Kar r.adeva naSo kulturo, se to, o čemer sem govoril v Beogradu, nana- ša na vse. Kajti če hočemo ustvarjali socialistično kulturo, potem motamo imeti tudi enoten program. Biti mora jugoslovanska, i\e more vsaka republi- ka, vsak narod ustvarjati svoje po- sebne socialistične kulture, ker bi to spet bil separatizem, ki bi dane> ali jutri nujno vodil do hudih re<'idivov. Prizadevati si moramo ublažiti proti- slivja. ki pri nas še so. in sicer tako, da bomo v svoji deželi ustvarili enot- no socialistično kulturo, ki bo » tem, ker jp jugoslovanska, tudi la-tnina vseh naših narodov Ni treba, da bi si T tem procesu prizadevali iradi- rionalne nacionalne kulturne prido- bitve prilagoditi novemu, jiigoslr.van- skemu, ker je to preteklost, zgodovi- na. Kadar govorim o trm, mislim na tisto, kar je pozitivno, ker vnašanja negativnih tradicij v našo novo druž- beno ureditev tako in tako ne bomo dovolili. Take tradicije bi ovirale ustvarjanje enotne jugoslovanske so- cialistične zavesti. Pri tem je vrsta problemov, ki so značilni za vsako posamezno republi- ko Vsakodnevna praksa v Sloveniji Predavanja za delavce KZ »Kombinat—Jeruzalem« Ormož je nedavno ustanovil več članski predavateljski aktiv za predavanja v svojem FKxljetju. Ooslej so zaposlenim predavali dve temi »O delovnih organiza- cijah in njenih organih«, druga tema pa je bila »Formiranje in delitev dohodka«. Za kmete za- družnike pa je bila določena te- ma »Naš kmet in njegova per- spektiva«. Vse do neda'vno je bilo opravljenih 25 predavanj, ki so bila ponazorjena s filmi ali dia- I>ozitivi, Dosedanja predavanja je poslušalo že nad 1000 članov kolektiva in približno 600 za- družnikov Vse kaže, da se bo kmetijski kombinat v kratkem v pogledu izobraževan ia v celo- ti osamosvojil. Tatvina v ormoški žagi 12. januarja letošnjega leta sta delavca na žagi v Ormožu Janko Meznarič in Stanko Rozman ukradla iz glavnega skladišča po- gonski jermen, ki je ob lanskem nakupu veljal približno 200 tisoč dinarjev. Ukradeni jermen sta storilca odnesla iz Ormoža na dom Mežnariča, ki ga je kmalu nato prodal nekemu mlinarju pri Miklavžu. Krivično dejanje so čez dva dni izsledili uslužbenci postaje LM Ormož in najdeni pogonski jermen je bil vrnjen delovnemu kolektivu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bilo delo na žagi pre- kinjeno do 21, januarja, storilca pa sta zaradi objektivnih težav pričela z delom 4, februarja Ze dan pred vrnitvijo storilcev na delovno mesto je o krivdi storil- cev razpravljala disciplinska ko- misija kombinata, toda po izja- vah zaposlenih ljudi na obratu žage, komisija ni sprejela konč- nega sklepa o kazni, zato sta de- lavca še dva dni delala. Toda dorasel preostali del kolektiva je proti takim posegom uprave, za- stopane po disciplinski komisiji upravičeno protestiral. Predstavniki samoupravnih or- ganov žage so v zgradbi obrata odločno zahtevali, naj .storilca zapustita delo, O tem vsem je bila telefonično seznanjena di- sciplinska komisija, in predsednik je dejal, da je zadeva v reševa- nju ... O vsem tem so predstav- nikiobrata tudi seznanili občinski komite ZK. Zaradi prepočasnega ukrepanja disciplinske komisije je tak postopek vzbudil med kolek- tivom veliko nezadovoljstvo. Po dvodnevnem delu sta bila delav- ca odslovljena iz obrata na za- htevo kolektiva in v sporazumu s komisijo. Zalo.stno je, da je bil Janko Meznarič predsednik upravnega odbora obrata, s čemer mu je de- lovni kolektiv zaupal odgovorno nalogo, zato naj bi bil drugim za vzor. Glede na vse to zaposleni v obratu menijo, da v bodoče ne bi smele trpeti samoupravne pra- vice delavcev na račun premale razgledanosti članov disciplinske komisije podjetja. Preprečen požar v DESTERNIKU 7. februarja 1963, okrog 15 ure, ,ie opozoril prebivalce na Jane- ževskem vrhu vonj po osmojenem senu, da tli nekje v bližini seno. Dim se sicer ni nikjer pojavil, vendar so hiteli stanovalci pre- gledovat svoja podstrešja. Po kriku na pomoč s.o prihiteli ljudje na pomoč na dvorišče Terezije Horvat; na podstrešju stare zgrad- be, bivše pošte, je tlel požar. Ta- koj so pričeli gasiti požar v senu na podstrešju. Na pomoč so biM poklicani tudi ptujski gasilci. Prihiteli so takoj na lice mesta, vendar jim ni bilo potrebno ga- siti, ker je bil ogenj že pogašen. S hitro akcijo so domačini sami preprečili večmilijon&ko škodo. Sreča je bila, da se požar ni pojavil ponoči, ko bi nastala večja materialna škoda in lahko bi prišlo tudi do človeških žrtev. Na podstrešju je'namreč iz brun predelan prostor in v njem stanu- je stranka z dvema otrokoma, pim bi zadušil vse tri. V razšir- jenem požaru bi bilo težko rešiti ljudi iz tega prostora. Vsak do- stop do njih bi bil nemogoč. Pri tej hiši bodo morali stalno paziti, da se požar ne bi ponovil. Kurilna naprava ima namreč zelo primitivno speljan dimnik, ki ogroža zgradbo. Dimnikarska in požarnovarnostna služba tega ob- močja bosta morali poskrbeti, da se ta nevarnost čimprej odstrani in onemogoči, da bi se požar po- novil. To podstrešje sploh ne bi smelo biti naseljeno. Prav verjetno ni to edini slučaj, da so zasilno izdelani prostori na podstrešjih hiš naseljeni in da so tam stanujoči ljudje v stalni živ- ljenjski nevarnosti za slučaj ne- nadnega požara. Dolžnost dimni- karske in gasilske požarnovar- nostne službe je. da na takšne primere posebno pazijo in naj zahtevajo pravočasne ukrepe, da se zavaruje varnost pred požarom in človeškimi žrtvami. Ta primer z zadušitvijo požara na Janeževskem vrhu je dovolj poučen za vsakogar, saj dokazuje veliko vrednost ljudske budnosti in takojšnje pomoči v nesm^-i P. S. ZANIMIVO PREDAVANJE Planinsko društvo Ormož bo v petek popoldne priredilo zani- mivo predavanje »Od Savinsikih Alp do Dolomitov« v prostorih kino dvorane v Ormožu, ki bo namenjeno mlidini in odraslim. Predaval bo znani član Planin- ske zveze Slovenije, Predavanje bo ponazorjeno z barvnimi dia- pozitivi, Predavanje je namenje- no za vse ljubitelje naših gora, MLADI SVET Anica, kot vidiš. Tvoj prispe- vek ni objavljen. Pozabila si se px>dpisati. Prihodnjič tega ne pozafbi. Urednik 'zgoja v duhu enotne jugoslovanske socitilistične skupnosti Toda Itadar jrre za kulturo, in ie zlasti za šolstvo, potem je treba po mojem čuvati tisto osnovno nit splošne juiroslovanske izobrazbe, ki mora biti v vsaki republiki ista, torej jugoslo- vanska, čeprav je mogoče obdržati tudi nekatere nacionalne poseb.iosti. Ne mislim na jezik in običaje, mar- več na programe, ki nai bodo na li- niji splo.šne jugoslovanske skupnosti. Skupna in enotna naj bo vzgoja » duhu marksizma in leninizma. Otroke v šoli je treba vzgajati v tem duhu, da bi lahko pozneje kot delovni lju- dje sprejeli in uporabili to ideologijo z manj.iimi težavami, kot se je to doslej dogajalo. Izobrazba bodi torej taka, da hodo otroci Slovencev, Hrvatov, Makedoncev, Srhov in drugih dobili v Soli tako vzgojo, ki jih bo usmerila na potrebe enotne jugoslovanske socialistične skupnosti. Program bi bilo treba (»pre- meniti v tem smislu, da recimo otro- kom ne bi govorili preveč samo o pre- teklosti njihovega naroda in raznih veličinah iz le preteklosti, ker se tako stvari predimenzionirajo in dobijo otroci popolnoma napačne naz.nre v odnosu na druge narodnosti v Jugosla- viji. To pomeni, da je zdaj treba le šolske programe popraviti. Pri tem ie seveda na stotine raznih vpraSanj, ki jih bo treba rešiti tako, da bo iz- dvojeno tisto, kar je res posebno in pozitivno nacionalno, kar je po pra- vici treba gojiti še naprej, ker je to prispevek k naši skupnosti. Toda tistemu, kar je negativno, ali kar je v preteklosti morda bilo pozi- tivno, pa je danes negativno, se je treba izogniti r šoli in v šolskih pro- gramih. Tega pa je zelo veliko. Po- glejte samo naše učbenike in videli boste, kaj vse je v njih. Pri nas temu ne posvečamo dovolj pozornosti. Ne bom se spuščal v to, kakšen bodi pro- gram v tej ali oni republiki, oziroma, ali bo v njem manj ali več gradiva Mi.slim pa. da je treba iz programov, če so prenatrpani, izločiti vse tisto, kar je odvišno. Ekonomska Integracija še vedno v mejah republik Seveda ne gre pri nas samo za kulturno integracijo, ampak tudi za ekonomsko, o kateri sem že več- krat govoril. Obe sta med seboj zelo tesno povezani. Naša obve- znost, tudi po zakonu, je, da se zavzemamo za enakomernej.ši raz- voj naših manj razvitih in neraz- vitih kraje\'. Strinjam se, da sred- .stva, u.stvarjena na tleh Slovenije. Hrvatske in delno tudi Srbije, ni- so bila v nerazvitih republikah in krajih, kamor so bila dodeljena, naložena vselej v tisto, za kar so bila namenjena. Ne bi .smeli do- voliti, da so tam gradili razne mogočne zgradbe in drugo, kar zdaj ni potrebno, marveč je bflo treba težiti za tem, da bi čimprej zrasla mdustrija in še drugo, kar se mora zgraditi Ne moremo na primer od Slovencev zahtevati, da čakajo in ne dvigajo svoje živ- ljenjske ravni, svojih plač tako dolgo, dokler se ne bo povečala življenjska raven še v drugih kra- jih, To bi povzročilo, da Slovenec ne bi imel stimulacije za delo. Tu- di on mora torej dobivati od svo- jega dela, produktivnost njegove- ga dela pa je visoka. Vsako izravnavanje bi bilo v na- ši skupnosti, razumljivo, nespod- budno, Tudi to, kakor še mnoge druge stvari s p>odročja ekonomi- ke, pa lahko vpliva na ustvarjanje nezaupanja. Vsekakor je od nas odvisno, kako bomo urejali naše notranje družbene odnose. Zveza komunistov mora biti v tem po- gledu regulator, toda zato so tudi komunisti dolžni biti sposobni iz- polniti svoje naloge. Toda pri nas so še taki komunisti, pri katerih je tudi malo šovinizma. Celo taki posamezniki so, ki niti ne smejo slišati, da so Jugoslovani. Mislim, da se tu meša jugoslovanstvo z dr- žavo, kar je napačno. Reči mo- ram, da sem te dni dobil prav v tej zvezi precej pisem, in največ od otrok. Otroci .»so razumeli, o če- mer sem govoril. Neka deklica iz Makedonije, učenka 4. ali 5. raz- reda. hči Slovenca in Makedonke, pi.še, da je srečna, ker lahko zdaj pove, da je Jugoslovanka. Vidite, tovariši, to je otrok napisal s svo- jo roko. To vam najbolje kaže, kako nesmiselno je siliti kogar- koli, naj bo pripadnik nekega na- roda, naj bo Srb. Hrvat, Slove- nec. Nesmiselno je to prav toliko, kakor je neumno zahtevati od posameznikov da se temu odre- čejo, Hotel sem reči, da tu meja ni mogoče postaviti in da tudi ni- so potrebne. Ta proces seveda ne bo lahek, vendar je treba biti vztrajen Eko- nomska integracija na primer po republikah precej dobro napredu- je. Vendar pa se še vedno giblje v okvirih republik. So sicer pri- meri integracije med podjetji po- sameznih republik, pa tudi pri- meri. ko se istorodna podjetja ni- so integrirala Tak primer sem vi- del te dni v elaboratu v usnjarski industriji. Toda v takih primerih ne bomo ravnali nanagloma, ker morajo biti proizvajalci prepriča- ni, da bo tako donosneje in korist- neje zanje.« Dosledna politika sožitja pravilen razvoj kulture Tovariš predsednika so še za- prosili, naj pove nekaj tudi o zu- nanji politiki naše države. Pri tem je naglasil: »Ne menjamo svoje politike ko- eksistence, politike prijateljstva in sodelovanja z neangažiranimi in vsemi drugimi državami, ki žele to na enakopravni osnovi. Pri- pravljeni smo tako sodelovanje razvijati še naprej Kot komunistom nam je do te- ga, da se socializem krepi, da se y zunanji politiki uporabljajo vsa dovoljena sredstva v boju za šir- jenje socializma in za krepitev socialističnih sil v svetu Kajpak mora biti naša težnja po krepitvi socializma v skladu z našo kon- cepcijo koeksistence med država- mi ne glede na razlike v družbe- nih sistemih, kar pomeni, da se ne smemo vmešavati v notranje zadeve drugih. Zakaj če bi to de- lali. bi s tem kršili naše načelo To potem ne bi bila koeksistenca marveč bi nastajali stalni spori Razen tega naše pojmovanje ko- eksistence med državami z raz- ličnimi družbenimi sistemi ne sme biti statično, marveč dinamično. Na mednarodnem področju mora- mo sodelovati z drugimi državami glede vseh vprašanj, kjer je to možno. Ne smemo »a priori« za- vračati vsega, kar prihaja recimo z Zahoda, ne da bi pogledali, ali je to pozitivno ali negativno, mar- več moramo biti kritični, pravilno oceniti stvari in zavrniti tisto, kar zares ne velja. Na vse to je nam- reč treba gledati kritično tako kot na lastne slabosti.« Ko se je na koncu predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Jo- že Smole zahvalil za razgovor, odgovore in nasvete, je tovariš Tito dejal: »Želim vam, ^ da bi uspešno opravljali svojo' zelo odgovorno dolžnost Delajte tako, da vas bo- mo mi in drugi ljudje čim manj kritizirali Ce vam je potrebna naša pomoč — jo zahtevajte. Mi vam moramo pomagati. Tudi sam bom, če bo potrebno, zelo rad po- jasnil nekatera vprašanja in pro- bleme, ki vas tiščijo.« Predloai SZDL za družbeni plan Razšlrfenl plenum SZDL Ptuj je sprejel na zasedanju v torek, 12. februarja 1963, vrsto pobud za razprave v osnutku družbenega plana za 1963 po organizacijah SZDL, na zborih občanov In v strokovnih združenjih. Obrise osnutka družbenega plana občine je na plenumu tolmačil Miha Kolarič, referent za plan pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj. V diskusiji se je oglasilo precej navzočih, ki so poudarili, da pomeni sestava družbenegti plana veliko odgovornost pred vsem prebivalstvom v občini, ki da svoje predloge za plan, ki plan sprej- me po svojih voljenih organih kot svo{ plan dela in ki ga tudi izvede. Glavne značilnosti Osnutka je že zadnjič v našem listu naved- ,la predsednica občine Ivojzka Stropnikova; zanimiva je bila tokrat diskusija. Funkcionar TGA Kidričevo IVAN PEŠEC je v diskusiji po- udaril, da nastopa TGA Kidri- čevo v svojo proizvodnjo in rekonstrukcijo kot investitor s sredstvi šir.šc skupnosti in last- nimi sredstvi, kot važen ustvar- jalec dolunlkov tudi za občinsko skupnost z obveznostmi, izraže- nimi v občinskem osniitkii druž- benejra plana. To zahteva od ce- lotnega kolektiva skrbno {gospo- darjenje s sredstvi, da bo lahko izpolnil vse obveznosti napram jiifToslovanski s;kiipnotS.500 din, reali- zacija na učiilnico po bruto pri- dobljenih površinah pa 7,.500.000 din, to je za eno četrtino manj, kot so določeni minimalni nor- mativi. S povečanim delom je šola pridoosamezne vrste rastlin, po- sebno pa uporabo zaščitnih sred- stev in herbicidov. Predavatelja sta poudarjala potrebo po skup- nem delu in stike med kmeto- valci in kmetijskimi strokovnjaki, ker bo le tako moč doseči višjo proizvodnjo. KA Na desni: Jože Stropnik med nagovorom. Na levi: Franc Belšak, predsednik ZB NOV odkriva spominsko ploščo §lfrb Id lioi)rg!€vant€ foiSslvcncčd UMm mladih Občinski komite zveze mladi- ne Slovenije za občino Ptuj or- ganizira enodnevni seminar za predsednike, sekretarje, bla -iaj- nike in predsednike revizijrl.ih komisij aktivov Zveze mladine, kakor tudi za člane Občinskega komiteja. Sedanji vodstveni ka- der Zveze mladine v občini ima precej težav pri orgiuiizirainu dela aktivov, ker je povTjrema starost vodstvenega kadra 19 let in zaradi tega nima dovolj izku- šenj za uspešnejše delo z mla- dino. Prav zaradi tega ,ie Ob.^in- ski komite Zveze mladine sprejel i-kkp, da organizira seminar, na katerem bi dobili člani vodstev osnovne podatke za nadaljnje delo v organizaciji. Da bi vsebi- na seminarja bila najbolj pri- merna in da bi 'se obravnavale take teme. ki ."^.o mladinskim vo- diteljem najbolj potrebne, je bi- la med nekaterimi predsedniki in sekretarji izvedena anketa, na osnovi katere je bil sestavljen program seminarja. Mladinski aktivi v večini ne vedo, kakšno je njihovo mesto in vloga v na.šem družbenem življenju, so premalo seznanjeni z vlogo ostalih družbeno politič- nih organizacij in društev v na- šem družbenem življenju zato bo to prva tema. ki jo bo mladin- skim voditeljem podal predsed- nik Občinskega odbora SZDL. Aktivi imajo težave z načinom organiziranja dela in pri sestav- ljanju programov dela, ki so os- nova za uspešno delovanje m.la- dine v določenem kraju. Po teh vprašanjih bodo vsi seminaristi razdeljeni v grupe (iz šolskih ak- tivov. delavskih aktivov, vaških iid.), razgovore v teh grupah pa bodo vodili — predse d mk O K ZMS m sekretar OK ZMS Ma- ribor ter člani sekretariata Ob- čin.skega komiteja ZMS Ptuj V političnem delu z mladino je kljub dobri volji precej težav z vodenjem sestankov in raznih nr.govorov, bojijo se vključiti v razprave zaradi premalega poznavanja določene problema- tike, zaito bo tovariš Drago Žu- pančič imel predavanje o načinu priprav in vodenju sestankov in predavanj. Da bi poenotili finančno in materialno poslovanje aktivov, bodo člani revizijske komisije Občinskega komiteja ZMS imeli razgovor z blagajniki o ureditvi tega vpiraišanj:^. Isti dan, t. j. v nedeljo, 17. fe- bruarja 1963 sklicu.je Občinski komite ZMS posvetovanje uči- teljev, ki so zadolženi za pomoč pri delu aktivov ZMS. Iz tega je razvidno, da Občin- ski komite Zveze mladine za ob- čino Ptuj dosledno izvršuje za- ključke občinske konference in da sprovaja nekatere smernice VII. kongresa mladine Jugosla- vije, ter da je delo mladine v ptuj.ski občini v zadnjem času precej zaživelo. Prav v tem času je mladina v nekaterih krajih (Sela, Moškanjci, Domava, Pe- rutnine, Agrotransport in go- tinsko podjetje »Haloški bi- ser«) izrazila željo po svoji or- ganizaciji. V teh krajih ozii^oma delovnih kolektivih, boido orga- nizacije ustanovljene v najkraj- šem času. Pred kratkim pa je bi- la ustanovljena organizacija v Gerečji vasi. Ustanovljen blub študentov TAP Sestanek članov uprave in organov delavskega samouprav- ljanja TAP 8.- februarja 1963 z 12 študenti-štijpendisti, bodoči- mi visokokvalificiranimi stro- kovnimi kadri te tovarne je med drugim pokazal, da je potreben in koristen stik študentov s pod- jetjem. v katerem bodo po štu- diju v službi. Tako spomavajo probleme proizvodnje, življenje v kolektivu in perspektive to- varne. V stiku s člani uprave m z organi upravljanja pa imajo možnosti izraziti tudi svoje te- žave, želje in probleme v zvezi s študijem in življenjiem v mestu, kjer študirajo. Tako se tudi se- znanijo z izrednimi študenti v tovarni in navežejo z njimi za študij koristne stiike. Med najvažnejšimi sklepi te- ga sestanka je prav gotovo usta- novitev kluba študentov (rednih in izrednih) TAP. Vse zadeve med študenti in tovarno bo ure- jal predsednik kluba, katerencm bodo študentje izven Ptuja na- ročali svoje želje, predloge im spodbude, da jih bo potem skui>- no obravnaval s predstavniki podjetja in kolektiva. Na sesta'!!- ku so se študentje zanimali med dru^gim tudi za stanovanjske raizmere v Ptuju in za možnosti tovarne za graditev ali naktjp stanovanj, ki bodo potreOma za nastavitev visokostrokovnega kadra. Sklenjeno je med drugiim tudi, da se bo predstavnik kluba štu- dentov TAP v Ljubljani sezna- nil tudi z vodstvom PAK (Ptuj- skega akademskega kluiba) in hd ostal z njim v tesnih stikih saj 'bodo člani obeh klubov v živijo nju v Ptuju lahko nadaljevali z delom v korist mlajših študen- tov. Nagrajenec Prešernove družbe Draga Zabavnika, sekretarja KZ »Komblnat«-Jeruzalem« občani Or- moža poznajo kot političnega de- lavca, sedaj pa ga predstavljamo kot nagrajenca Prešernove druž- be. Nedavno se je pri žrebu Pre- šernovih zbirk Dragu nasmeh- nila sreča. Zreb mu je določil televizor. Na ta dogodek ga je opozorila žena Pepca. To je tem pomemb- nejše, ker je to v njegovem živ- ljenju prvi dobitek. V počastitev dogodka je priredil Drago za svo- je sodelavce zakusko. , Velja poudariti, da je tokrat prvič žreb določil prebivalcu ob- čine Ormož nagrado. Vse kaže, da bodo morali tudi drugi občani smele j o segati po Prešernovih Domislice • Ce hočeš biti opažen, moraš imeti nekaj posebnega na sebi. Stolp v Pisi bi gotovo ne bil de- ležen tolike pozornosti, če bi stal pokonci. • Ne samo, da pisci hočejo sa- me pohvale, marveč zahtevajo tu- di, da kritika govori zgolj resnico* Kaj torej storiti? (Renard) Predlogi SZDL za družbeni plan (Nadaljevanje s 3. strani) jrekvalifikacija ceste Ptuj — Aadenci. JANKO VOGRINEC, direk- tor >Panonije« Ptuj, je govoril o delu osnutka, ki govori o skr- bi za bodočo usposobitev trgo- vine za izvršitev planskih na- log, zlasti za boljše varovanje blaga v potrebnih novih skla- diščih namesto v sedanjih po- možnih skladiščih, v katerih je blago v večstranski nevarnosti. ALOJZ CUCEK, direktor tt podjetja Ptuj, je govoril o važ- nosti pravilnikov o delitvi do- hodka v podjetjih in o statutih gospodarskih organizacij. Pri sestavljanju slednjih bo gospo- darskim organizacijam pomagal občinski sindikalni svet s pre- davanji o sestavljanju statutov. Zavzel se je, da bi bila v druž- benem planu občino za 1963 zagotovljena graditev novega ptt poslopja v Ptuju. BRANKO GORJUP. predhod- nik občinskega odlM)ra SZDL, se je v disku.siji omejil na važ- nost povečanja prochiktivnosti, na dragocenost izsledkov, znan- stvenih institutov, na potrebno kadrovsko politiko, na večjo li- kvidnost v gospodarstvu, na združevanje sredstev, na izbolj- .šanje ofinosov do skupnosti in (!<► kolektiva, na skrb za izvoz, na obrt itd. Nanizal je vse fak- torje, ki najmočneje vplivajo na zagotovitev sredstev za uresni- čenje nalog v družbenem planu. Dr. MITJA MRGOI.?:, uprav- nik ptujske bolnišnice, je disku- tiral o potrebni zagotovitvi strokovnega kadra za novo mrežo zdravstvenih [)ostaj y občini kot v Zavrču. Trnovski vasi, Leskovcu in v ?.otalah. K sredstvom za ureditev postaj je I>otrebno priskrbeti še sredstva za potreben strokovni kader. Vedno ne gre samo za vpraša- nje denarnih sredstev, ampak vedno bolj gre za vprašanje, od- kod vzeti sposobne zdravstve- ne delavce za zdravstvene usta- nove, vsekakor bi moral svet za zdravstvo o vseh teh vpra- .šanjih prej diskutirati. preden od beremo iz kupa problemov in potreb v občini tiste, ki jih je mogoče uresničiti in z njimi ta- koj koristiti ljudstvu. VINKO ŽIGMAN, direktor ki- na Ptuj, se je lotil vprašanja g^raditve kulturnega doma v Ptuju ali vsaj priprav za to graditev. Za kulturno življenje Ptuja, zlasti za kino predstave je sedanja dvorana pretesna. Stalno obstaja življenjska nevar- nost za ljudi, zato je jjotrebno z občutkom odgovornosti obrav- navati to kulturno potrebo, v kateri se govori vsaj že 10 let. DRAGO MAR, direktor Stroj- nih delavnic Ptuj, meni, da so potrebna za obrt jasna stališča glede združevanja sredstev, za povečanje storilnosti, speciali- zacije, rekonstrukcije itd. Po njegovem zasluži obrt več po- zornosti, kot je je bila doslej de- ležna. JULKA KANCLER, članica obč. odbora SZDT. Ptuj, se je zavzela za doslednejše uveljav- ljanje .socialnih služb, ki ne morejo več dajati prednosti ostalim potrebam, ko pa je toli- ko problemov, odvisnih od nji- hovega funkcioniranja. Skrbi za ljudi ne bi smeli iz leta v leto odlagati. Družbena prehrana je zelo važna, enako skrb za stare, socialno šibke, bolne, prizadete itd. V družbenem planu upošte- vane naloge socialnih služb bo potrebno tudi uresničiti. MATKO ŽEMLJIC, predsed- nik društva kmetijskih ini^e/nir- jev in tehnikov je poudaril, da se je potrebno dobro zamisliti v naloge v zvezi z izvajanjem agrotehničnih ukrepov in z (xl- kupom večjih kmetijskih povr- šin od zasebnih kmetovalcev. Za dosego planirane kmetijske I)roizvodnje ho |K>trebno upo- števati vsaj letos, da ne bo osnovnega gnojila iz znanih na- ravnih razlogov. Samo dušična gnojila ne bodo zadoščala. Vsi člani SZDL bi morali tolma- čiti namen in pomen agroteh- ničnih ukrepov, da bodo za- vestno uresničeni v mejah danih pogojev. MIHA KOLARIC, referent za plan pri občinskem ljudskem odboru Ptuj je pojasnil vsem diskutantom in ostalim navzo- čim. da so podatki v osnutku družbenega plana samo izho- dišče za razprave o njegovem obsegu, o odbiri najvažnejših -iroblemov iz obilice vseh pro- blemov, o prednosti najvažnej- ših potreb, ki bodo upoštevane v planu. Zbrani predlogi bodo dopolnili, deloma tudi spreme- nili osnutek in šele potem bo imel družbeni plan trdno pod- lago. vV.J. . Pred ptujskimi prireditvami (Nadaljevanje s 1. strani) pravlja na prireditve. Sedaj še samo lepo vreme in dobre ce- ste. S folklornimi skupinami je vse urejeno. Karnevalske se še prijavljajo. Sprevod bo dolg, pohod se bo enkrat ponovil. Kjer se bodo ljudje postavili, tam bo- do lahko pohod dvakrat videli. Tudi ^lišali bodo vse o njem iz posebnega ozvočenja. Folklorne skupine bodo videli iz ptujske okolice, iz Prekmurja, z Idrijske- ga in iz Dolenjskega. Karneval- ske skupine bodo iz Ptuja in oko- lice, iz Dornave, iz Velike Nede- lje, iz Maribora, Celja in iz Ljub- ljane. Tako je po dosedanjih pri- javah. Lahko da še pride kakšna skupina iz Varaždina ali Ca- kovca. Godci se še niso vsi prija- vili, kolikor jih je na območju občine. Prijavljeni bodo prišli maskirani. Takšni bi naj bili tudi ostali, ki se bodo še prijavili. Prireditveni odbor je dal izde- lati 10 stojnic za postrežbo gostov. Gostišča »Haloškega bisera« in ostala se bodo dobro pripravila. Po prireditvah okrog 13. ure bo dovolj časa, da se bodo tudi naj- bolj oddaljeni v miru vsedli in dobili prigrizek in zaželjeno pi- jačo. Gostišča želijo, da bi se večje skupine prijavile, da bi se gastinci lažje še bolje pripravili po želji gostov na skupen ali po- samičen prigrizek. Na prenoče- vanje bosta sprejemala hotel »Poetovio« in »Beli križ«. Parkiranje vozil bo imelo na skrbi Združenje šoferjev in avto- mehanikov. Redarji bodo zopet gasilci. Kot vstopnica na priredi- tve bo veljal kupljeni program prireditve. Na njem bo tudi na- vedeno, kod se bo premikal spre- vod. Domačini naj bodo toliko uvi- devni in naj prepustijo prve vrste gledalcem od drugod, ki še prire- ditev nobenkrat niso videli. Po- trudite se na prireditev z mini- malno masko — vsaj papirnat nos nataknite, da boste drugim in sebi v vrsti gledalcev v zabavo«»iTt razvedrilo. Ostale podrobnosti za prirediva bodo še objavljene v prihodnji številki »Tednika«, v petek nred prireditvami. FTOJ, Dmc 18. TCBRUARJA 19«8 TEDNIK Stran S OD ZELARJA DO TOVARNARJA Jonez Puh, slovenski kmečki fant Iz Juršinc pri Ptuju ustanovitelj tovarne koles In motornih vo- zil »PUCHWERKEh v Sradcu Zgodba o letoviščarju Iz zamejstva Bilo je lepega poletnega dne 1962. Turistična sezona je bila v polnem razmahu. Na cesti od Maribora proti Ptuju in Varaž- dinu švigajo avtomobili z znaki vseh evropskih držav, največ z znakom A (Avstrija) Vsem je cilj naš prelepi Jadran. Nekateri se ustavijo tudi že prej, ogledajo si prijazno starinsko mestece ob Dravi z mogočnim gradom. Dru- ge pritegne pogled z lesenega dravskega mostu na strmi grad tik ob reki; napisna tabla ob cesti jih zvabi celo navzgor do samega gradu, kjer uživajo z grajske ploščadi čudovit pogled na ravnino pod seboj in na va- lujoče hribovje Slovenskih goric in Haloz. V tej turistični sezoni se je nastanil na gradu Borlu tuj leto- viščar s svojo ženo. Oba sta bila že v letih, pripeljala sta se s svo- jim avtomobilom in uživala mir in tišino prijetnega letoviškega gozda na Borlu. Ta inozemski letoviščar, zdrav- nik po poklicu, pa je hotel svoje počitnice v ptujski okolici izko- ristiti tudi za neko duševno raz- vedrilo ali »hobby«. kakor se to učeno imenuje. Zvedel je bil do- ma, v velikem industrijskem me- stu ob Donavi, da je ustanovitelj znane tovarne »PUCHWERKE« po rodu nekje iz okolice Ptuja. Sedaj je hotel svoje počitnice v Sloveniji izkoristiti, da zbere po- drobne podatke o tem slavnem možu in obišče njegov rojstni kraj ter njegove sorodnike. To je tudi storil in se vesel vrnil s svojih počitnic z bogatim foto- grafskim gradivom o Janezu Pu- hu. Preživ,el je imeniten dopust v Sloveniji, kamor se bo še vrnil, saj je dežela prelepa, življenje pa poceni. Kaj pa domovina? Skoraj v istem času je Tehnični muzej za Slovenijo imel že pri- pravljeno gradivo za razpravo, ki naj bi ob stoletnici rojstva slovenskega ptujskega rojaka Ja- neza Puha orisala njegovo živ- ljenjsko delo in pokazala na po- memben prispevek slovenskega genija za napredek tehnične zna- nosti na področju industrije pro- metnih vozil. V to akcijo za zbiranje življe- njepisnih in rodoslovnih podat- kov za tovarnarja Janeza Puha se je vključil na prošnjo prof. Baša, ravnatelja Tehničnega mu- zeja v Ljubljani, tudi Mestni arhiv v Ptuju, ki je z uporabo matičnih knjig župnije sv. Lo- vrenca v Slovenskih goricah, ta- mošnje kronike in starih zemlji- ških knjig v ptujskem arhivu zbral vse dosegljive podatke o Puhovem rodu, ki mu lahko sle- dimo po ohranjenem arhivskem gradivu do sredine 18. stoletja. Župnjiska kronika v Juršincih o Janezu Puhu v župnijski kroniki župnije sv. Lovrenca beremo na straneh 178, 179 naslednji napis: »PUH JANEZ« — 27/6 1862 — tovarna biciklov etc. v Gradcu — rojen tukaj v Oblačaku — že- larski sin — umrl v Zagrebu. »Slovenec« naznanja: senior graške tovarne za kolesa in avto- mobile Joh. Puch je umrl, zadet od kapi, v 52. letu starosti (Stev. 162 — 20. julija 1914). Rojen v Oblačaki občine Saku- žak 27. junija 1862 — želarskih staršev. Domačo šolo enorazred- nico s poldnevnim podukom obi- skoval ter se v župniji ključav- ničarskega izučil na Rotmani pri Kraneri. Kot izučen še je prišel parkrat v šolo, ko sta že dva razreda bila. Toda šel je po sve- tu — služil v Dragotincih pri sv. Jurju ob Sčavnici — tudi kot po- magač potoval, postal vojak od leta 1882 do 1885 pri artileriji za- rad spretnosti bil »Regiment- schlosser«. Po vojaščini bil izvežban me- hanikar — zlasti za popravko ko- les — v službi >Grazer Fahrrad- Werkstatten« (Almer in Luch- scheider) — potoval v Lipnico in druge te vrste tovarne obiskal z nekim Kalmanom, kteri ga je potem podpiral, in začel na svojo roko delat z enim pomagačem in učencem. Cez malo se je prikupil in delo napredovalo, da si je sam to- varno v Gradci postavil in ime- niten postal. »Puchrad«. Zgodovma Puhovega rodu iz Juršinc v Slovenskih goricah V Zagorcih Puhov rod iz Juršinc pri Ptuju lahko zasledujemo v starih ma- tičnih m zemljiških knjigah sko- raj do začetka 18. stoletja. Bil je to kmečki rod, ki je imel v kmečkem zajmu polkmetijo go- spostva Ptujski grad, vpisano v stari zemljiški knjigi pod urba- rialno številko 366 in 370 v vasi Zagorel, stara hišna številka 5, pozneje štev. 60. Po zaščitnem pismu iz leta 1722 je kmetija obsegala en del njiv, j štiri dele prelogov (Prellog- ' Acker), en del travnikov in en del gozdov. Po rektifikacijskem urbarju je služila okrog 15 gol- dinarjev denarnih dajatev, v na- ravi en mernik pšenice in štiri mernike ovsa ter v vasi običajno dvanajstdnevno ročno oziroma vozno tlako, H kmetiji sta spadala tudi dva vinograda. Prvi je bil v Gibin- ščaku; gornino je služil z eno | tretjino gospostvu Ptujski grad, ^ z dvema tretjinama pa imetju i ptujske dekanije. Vinograd je bil I s kletjo vred leta 1791 ocenjen na 25 goldinarjev. Drugi vinograd na ! Vinčaku blizu Juršinc (»am Wein- berge bei St. Lorenzen in Pi- cheln«) je bil mnogo večji, saj je bil leta 1792 s hramom in kletjo vred ocenjen na 60, leta 1826 pa že na 160 goldinarjev, Gornino je služil gospostvu Dornava. Najstarejši do sedaj odkriti po- datki o Puhovem (Buhovem) ro- du govore o kmetu Puhu, roje- nem okrog leta 1730. poročenim z Marijo Zivko, ki je umrla za možem leta 1791, Po njeni smrti ^ je prevzel kmetijo v gornjem ob- ; segu njen sin Janez Puh, ki se je bil že leta 1788 poročil z Ma- rijo Safarlč In imel z njo deset otrok, od katerih pa so štirje umrli že v rani mladosti. Ob smrti Matere Marije, roj. Safarič, sestavljen zapuščinski inventar meseca junija 1823 nudi nazorno sliko gospodarske moči tedanje Puhove domačije. Pose- stvo obsega pet delov njiv, pet delov gozda in dva dela travnika in je ocenjeno skupno z vinogra- dom v Gibinščaku na 1060 goldi- narjev. Razen tega je treba pri- šteti k posestvu še vinograd na Vinčaku. Od živine je bilo tedaj pri hiši en par volov, en volič, tri krave, ena rejena svinja In 7 pujskov, kar je bilo vse skupaj ocenjeno na 200 goldinarjev. V kolnici so stali trije vozovi, tudi v kaščah je bilo še precej zrnja; oboje je bilo skupno s plugom in brano ocenjeno na 200 goldinar- jev. Ob smrti očeta Janeza Puha leta 1826 je živelo še šest otrok. Za naslednika na kmetiji je bil oče določil najmlajšega sina To- maža, ki je razen kmetije pre- vzel tudi vinograd v Gibinščaku. Starejši sin Peter je dobil vino- grad na Vinčaku, ki pa ga je že štiri leta pozneje prodal Francu Plohlu v Hlaponcih. Sam pa se je preselil na bližnji Oblaček, kjer je živel kot kajžar. Bil je poročen in je imel pet otrok. TOMAŽ PUH, polzemljak v Zagorcih štev, 60, je imel v za- konu z Ano Lovrec štiri otroke: Marijo, Jožefa, Franca in Janeza, ki je že v rani mladosti umrl. Posestvo je obdržal v istem ob- segu kakor njegov oče. Po njegovi smrti leta 1870 je prevzel domačijo z vinogradom v Gibinščaku po cenilni vrednosti 1100 goldinarjev starejši sin Jo- žef, ki se je tri leta pozneje po- ročil z Marijo Herga. Z njo je imel dva otroka: Marijo in Jo- žefa, ki mu je bil naslednik in tudi poslednji moški predstavnik Puhovega rodu na stari domačiji v Zagorcih. V OBLAČEKU Tomažev mlajši sin FRANC PUH je verjetno že zgodaj odšel z doma; bil je podjeten in nemi- i ren duh. Pozneje se je udomil i kot kajžar na vinorodnem vrhu ' Oblaček v občini Sakušak, pri- | bližno eno uro oddaljen od svo- jega rojstnega doma. Kot kajžar si je iskal dela in zaslužka blizu in daleč ter si tako prištedil lepo število zlatih goldinarjev. Leta 1857 se je poročil z Nežo Cizerl in premožne gruntarske ' hiše v Oblačeku (urb. številka gospostva Ptujski grad 351 in že tri leta pozneje kupil od Janeza ' Cizerla, verjetno ženinega soro-1 dnika, za 300 goldinarjev vino- ; grad na Oblačeku s hramom in kletjo. Leta 1864 je žena podedo- vala po materi vinograd v nepo- sredni soseščini z onim, kuplje- nim od Janeza Cizerla; razen tega pa je pridobila r izročilno pogodbo z dne 8, aprila 1864 Se nekaj nad 5 juter zemlje, od tega nad polovico gozda. Tako Je kaj- žar Franc Puh postal mali kmet ali želar na Oblačeku štev. 84 in utemeljitelj Puhovega rodu v ob- čini Sakušak. Iz še ne pojasnjenih razlogov pa sta nastopila zakonca Puh po- sest omenjene zemlje šele leta 1871. V tem času je namreč bila velika, nad 30 juter obsegajoča Ci- zerlova domačija, ki je obsegala en polgrunt in dva četrtgrunta, deloma razprodana in razdrob- ljena na 14 delov z novimi last- niki. Ze leta 1872 postane na teme- lju kupne pogodbe za 700 goldi- narjev zemljiško knjižni lastnik Puhovega posestva in obeh vino- gradov Jožef Puh iz Sakušaka, verjetno brat dotedanjega last- nika; naslednje leto pa je vpi- sana v zemljiški knjigi kot edina lastnica gornjih nepremičnin Ne- ža Puh, ki si je zopet pridobila posestvo po ceni 700 goldinarjev avstrijske veljave. Znano je, da je v tem času Franc Puh imel v zakupu mlin na Dravi pri Bor- lu in da je večinoma bival tudi tam ali pa v svojem hramu na Oblačeku štev. 79. Zakoncema Francu in Neži Puh so se rodili štirje otroci: Martin, Janez, Marija in Franc. Za gospodarja doma je bil do- ločen mlajši sin FRANC. Ta se je poročil z Nežo Tašner in imel z njo dve hčerki: Frančiško in Julijano ter sina Janeza. Umrl je že leta 1909, star komaj 42 let. Obe hčerki sta se poročili; Juli- jana na domačiji na Oblačeku. (Obe še živita: Frančiška, poro- čena in ovdovela Grašič, v Ptu- ju; Julijana, poročena Stebih, na rojstnem domu. Edini moški po- tomec Franca Puha, sin Janez, je sredi prve svetovne vojne umrl kot šestnajstleten fant zaradi pljučnice. Tako je izumrl Puhov rod tudi na domačiji v Oblačeku. Janez Puh (Puch) - tovarnar Zanimiva je življenjska pot sina JANEZA PUHA (JOHANN PUCH), poznejšega izdelovalca koles in ustanovitelja tovarne ko- les in motornih vozil PUCH v Gradcu, Rojen 27. junija 1862 v Obla- čeku je obiskoval enorazredno osnovno šolo pri Lovrencu in se nato v sosednji vasi Rotman izu- čil za ključavničarja. Bistrega in nemirnega obrtnega pomočnika je .vabil širok svet. Kot »vandro- vec« je odšel na običajno stro- kovno izpopolnjevanje po tedanji Štajerski. V letih 1882 - 1885 je služil vojaški rok pri artileriji, kjer si je poglobil svoje strokov- no znanje kot mehanik. Po od- služeni vojaščini je odšel z doma s 5 goldinarji, ki mu jih je po- sodil oče, z obljubo, da mu jih čimprej vrne — kar je tudi točno storil. Stopil je v službo v Grad- cu pri podjetju »Grazer Farrad Werkstatten«. Janez Puh Puhova rojstna hiša Prosvetni kotiček tudi v Gajevcih - Placarovcih Gasilsko druitvo GaJevci-PIa- | carovci namerava v zimskem 6a- i su urediti prosvetni kotiček. Zanj se zelo zanima zlasti mladina iz vasi Gajevec in Placarovec. Predlani je dogradilo društvo Gajevci-Placarovci skupno z or- ganizacijo SZDL gasilski dom, ki v glavnem že služi namenu. Va- ščani si skupno z mladino priza- devajo, da bi našli v domu nekaj kulturno-prosvetnega razvedrila. Radi bi nabavili opremo In tele- vizor, zato zbirajo od vaščanov potrebna sredstva, nekaj pomoči pa nameravajo naprositi v Ptuju pri občinskem ljudskem odboru' in pri občinski ter okrajni gasil- ski zvezi. Na vseh dosedanjih sejah dni- Stev In organizacij, na zborih vo- livcev In ob raznih praznovanjih se je pokazalo, da je skrb za dru- štvene prostore ena izmed glatv- nlh skrbi organizacij In društev na podeželju. Ljudje radi gredo v urejene In udobne prostore, ne odzivajo pa se radi vabilom v prostore, kjer nI nlkakine ugod- nosti. Pozimi bi bilo sicer najvef možnosti za izobraževanje. Mar- sikje nI zakurjenih pro«torov in zato brezkorlstno mine dragocen zimski čas, čeprav mladina potre- buje mnogo predavanj, razgovo- rov In društvenih sestankov ter priprav na razne prireditve. Ta problem je zelo pereč tudi za vasi Gajevci-Placarovci. S te- levizijo jim bo odprto še eno ok- no v svet. Samo z radloaparatom marsikje niso več zadovoljni, k^r hočejo videti ljudi, ki govorijo, pojejo in drugače nastopajo pred javnostjo. D. V, Od tedaj gre njegov vzpvon naglo navzgor. Kmalu se je osamosvo- jil, odprl lastno delavnico za iz- delavo koles, sprva z enim po- močnikom in vajencem. Dobrih deset let pozneje je bil že šlrom Avstrije znan tovarnar koles In motornih vozil PUCH. Janezov starejši brat Martin je sledil bratu v Gradec, se strokov- no izpopolnil in postal končno glavni predstavnik in zastopnik Puchove tovarne v Budimpešti. Po bratovi smrti je kupil leta 1915 od vdove njegov vinograd v Juršincih in prihajal med obe- ma vojnama stalno z družino na počitnice. Umrl je okrog leta 1930 v Bu- dimpešti, kjer je njegov sin pre- vzel vodstvo zastopstva Puchovih tovarn. Martinov vnuk Janez živi še danes v Gradcu kot uslužbenec Puchovih tovarn in je edini mo- ški predstavnik Puhovega rodu z nekdanje domačije v Oblačeku. Zgodovinski arhiv v Ptuju KORISTNI NASVETI ^ Grelec za posteljo si napravimo doma. Lončene steklenice napol- nimo z vročim peskom. 2e na- polnjene steklenice lahko ogreje- mo v pečici. Aluminijasta posoda bo zopet kakor nova, če jo prekuhamo v vodi, kateri smo prldejall jabolč- nih lupin ali rabarbare. Lahko jo odrgnemo tudi s poljsko preslico, splaknemo In posušimo, ali pa jo odrgnemo z zmesjo 50 gr vode, 2 gr boraksa (v prahu) in 5 kapljic salmiaka. OVEN (21. 3. do 20. 4.). V aluž- oi ne delate vtisa, da mnogo de- late, amipak z delcm dokazujete, da storite več kot bi moradi. Špo- soibnoist je vaše orožje. Vrnete dolg, ki ste si ga naikopali v sti- ski. Energično ste proti škodo- vanju drugemu. Ljubi vas oseba, ki ceni vašo odločnost. Veselje se vam rado sprevrže v otožnost. Srečen je po vašem tisti, ki nima sovražnikov, BIK (21. 4. do 20, 5,) Prevze- li ste važne naloge, ki odkrije- jo vaš talent. Pričakujete važno sporo'čilo. Povaibljeni ste v druž- bo, ki vas težko pogreša. V pis- miu odkrijete med vrstami pri- znanje gioboikih sdmpatij. Bliž- njim ste zelo naklonjeni. Prezi- ra vas nekdo, ki ne pozna meja domišljavosti. Vztrajate pri delu, ki vas veseli. DVOJČKA (21. 5. do 22. 6.) Po- ugodnem dnevu še prijetno pre- senečenje. Mala neprevidnost brez škode. Po krajšem sameva- nju zopet srečno zaljubljeni S svojimi načrti ziiate prijetno za- posliti najbližje. Vabilo na go- stijo ali drugo domače prazno- vanje. Imate prijaitelja, ki vas obožuje. U.spešno opravite odgo- vorno službeno delo. V sorodstvu konec nevšečnosti. RAK (23. 6. do 22. 7.). Na se- danjem položaju pričakujete spremembo. Radi podvomite v usipeh začetega dela. V razpolo- ženju znate prikriti srčno bole- čino. Vaša poimoč v nesreči vsem ne ugajia. V družini prijetne no- vice. Težko čakate na pismo. Spremenite mnenje o človeku, ki mu niste zaupali. LEV (23. 7. do 22, 8.). Obvla- dajte svoje občutke, ko naj go- vori razum Zasebne zadeve vam jemljejo preveč čaisa. Diskretni ste napram prijateljici, ki vas pa ni razočarala. Ne mučite svo- jih živcev s preveliko potrpež- ljivostjo. Na vsakdanji poti sre- čujete osebo, ki občuduje važe dobre lasitnostL V družbi se bo- ste dolgočasili. Sporazum s so- delavcem, s katea:^ ste se radi prepirali. DEVICA (23, 8. do 22. 9.). Pri- znanje dobite za delo, ki ste ga opravili namesto bolnega piri- jatelja. Zaradi velikodušnosti vas cenijo v koleiktivu. Občudo- vanja vredna sprememiba — skrbnejši ste do svoje zusnanjo- stL Poklic in lov vam vzameta namjveč časa. Z varčevanjiem ste minogo dosegli 2e dolgo Idubite oseibo, kateri ste sprva prteivali svojo naklonjenost. Spomini na pireteklost vas spravijo v dobro voljo. TEHTNICA (23. 9. do 23. 10.) V novi družbi si pridobite nove prijatelje. Radi svarite druge pred nevarnostmi. Uspeh dose- žete z marljivim delom. V za- sebnem življenju ste samo na videz strogi. V mladih letih $te bili bolj samotar kot druža'b^n mladenič. Mali nesiporazium v službi, ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.) Težko se odločite za zabavo. V miru raidi premišljate o doživ- ljajih, ki so vas več naučili kot ste pričakovali. Družina ima v vas zlati zaklad. V jezi ste redkobe- sedni. Pričakujete več obiskov. Ugledna osebnost se vas več- krat spomni. Napram skromnim ljudem ste zelo uvidevni. STRELEC (23. H. do 20. 12.). Vaš značaj ne dopttšča i>repogo- sitih kornipromiisov. Razmišlja- nje o vrlinah bližnjih vas preveč zaposljuje. V zasebnem življe- nje ste zelo skromni. Najibolj vas zabavajo opere in operete. Za dom ste pripravljeni žrtvovati vsako svojo željo. Novice po po- šti vas razveselijo. S tolaži Ino besedo boste razbremenili bliž- nje žalostno srce. KOZOROG (21. 12. do 20. 1.). Radi zaupate osebam, ki jih že dolgo FKjznaite. Pri nakupih ste izbirčni. V poklicu ste zadovolj- ni, ker ste ma službenem mestu, ki ste si ga želeli. Tudi ko ste razpoloženi ne govorite radi o sebi. Presenetilo vas bo sporoči- lo domači/h. Radi obiskujete ose- be, ki so navajene spoštljivo voriiti o druigiih. Odpravite ovit«, ki so onemogočale ugodno reši- tev vaše prošnje. VODNAR (21. 1. do 19. 2.). Okolje je veselo vaših uspehov. Vaše samozauipanje vzpodbuja tudi druge. V zauipanju najbliž- njim najdete olajšanje v teža- vah. Ljuibezen vas je naučida lo- čiti možno od nemogočega. V^^e sporočilo v pismu bo nekoga zaskrbelo. V druištvu dobite no- vo funkcijo. Z oholimi ljudmi se rada ne družite. RIBI (20. 2. do 20. 3.). Imeli ste minogo ugodnih možnosti za ka- riero, pa se nisite mogli za nj« odločiti. Vsak dan si nailagate toliko nalog, kolilkor jih lahjco izpolnite. V denarni stiski niste navajeni taroaiti. Raje ste v družbi veselih kot poslovnih ljudi. Obeta se vam lepo delo z dolbrim zasloižkiom. Bol««m ne daite možnosti, da bi vas dobila v svoj vrtiaiec. PnavoCasiHO se ratdi potoriigate za stvari, ki ni dobro ocflaišarti. J. A. TALLO: Zgodilo se je sredi belega dne... SLOVAŠKA PRAVLJICA V hiši, v kateri stanujem, je hiajhna trgovina z mešanim bla- gom. Upravnik prodajalne — vsa- ke kvatre kdo drug — je skoraj zmeraj čemeren sitnež In se rad prepira s strankami. Skratka, tr- pvinica je povsem običajna, taka, kakršnih je na milijone. Takšna vsaj je bila do včeraj. Včeraj me je poslala žena v tr- govino, da bi nakupil nekaj ma- lenkosti. Sele pri vratih prodajal- »ie sem se domislil, da je pravza- prav dopoldanski odmor. Toda trgovina je bila po nekak- šnem naključju odprta. Za prodaj- no mizo je stal upravnik — zopet nov, toda tega smo, kakor sem p dejal, navajeni — smejal se 3e ko Clark Gable in oblečen je bil v snežnobelo delovno haljo. Nova metla dobro pometa, sem Pomislil, že čez teden dni pa bo slonel za pultom v zamazanem ka- tunastem prednasniku. Naštel sem niu, kaj si želim. Prodajalec se je obrnil ko vr- ^vka Natehtal je sladkor, za- ^rnbe in čokolado, in povsod je majhno zajemalko povrh. »Kaj vendar počenjate!« sem vzkliknil. »Tehtamo neto,« je dejal in po- vesil pogled. »Saj ne kupujete pa- pirja, ta je končno zastonj!« Osupel sem ugotovil, da dela v belih rokavicah in da prijema pe- civo s kleščami. Njegove roke so delale naglo in zanesljivo ko roke kirurga »Zal nimam mreže s se- boj,« sem nekoliko v zadregi de- jal. »Nič zato,« je vedro odgovoril, zložil nakupljene stvari v vrečko iz plastične snovi ter jo zavezal z lično vrvico. Skrivaj sem se vščipnil v la- ket, da bi se prepričal, ali ne sa- njam. »Toda jaz nisem Inozemec,« sem resnicoljubno pripomnil. »Vem, vem,« prijateljsko me je potrepljal po ramenu, »domač člo- vek ste, to se takoj vidi.« Priporočil mi je še portugalske sardine v olju in mi dal posku- siti — sedaj ni več dosti manj- kalo. pa bi omedlel — pristen rii<=ki kaviar »Bonbonov pa vam ne bi pri- poročal,« ml je nato zašepetal. »Pošteno so že stari; že zdavnaj bi jih morali odpisati.« Plačal sem s stokronskim ban- kovcem; manjšega denarja nisem Imel In v duhu sem se že pripra- vil na običajne sitnosti. Toda nič takega se ni zgodilo. Brez zadrž- ka sem prejel drobiž, brez hude besede, brez najmanjšega vzdiha. »Kje sem?« sem brezglavo za- jecljal in se opotekel proti steni. Kri ml je udarila v glavo. »In vnaprej: bo zmeraj tako?« sem vzkliknil s toliko hrepenenja In upanja v glasu, da bi kamen za- jokal. »Prosim, se priporočam. In lepo pozdravite gospo soprogo ter otro- čke,« je rekel šarmantnl uprav- nik. »Jutri bomo dobili pristni švicarski sir in kakao izvozne ka- kovosti. Izvolite prosim — tole vzemite za malčke... in tole za gospo, kaj hočete, majhen znak pozornosti.« Stisnil ml je v roko dve tablici čokolade in zavojček bonbonov. »Poslušajte!« sem dejal in na jok mi je šlo. »Ubog, nepomem- ben človek sem. Z ničimer se vam ne morem oddolžiti. Nisem v služ- bi na stanovanjskem uradu niti pri kontrolni komisiji. Samo pre- prost človek sem, čisto povprečna stranka, na splošno kupujem ma- lo, prometa z menoj ne boste mno- go pvovečali — kaj pravzaprav ho- čete od mene?« »Nič,« je nebeško milo odgovo- ril upravnik. »Dovolite ml še sa- mo, da vam voščim dobrega zdrav- ja. In kmalu spet kaj pridite!« Spremil me je do vrat. »Sedaj moramo za kako urico zapreti, saj veste, inventura. Toda I kmalu spet odpremo. Skoda, da' niste prej prišli, še pred uro se je trlo strank, ker smo imeli pre- kajeno jeguljo. Zal sem vse pro- dal ...« Naslednje jutro se je že navse- zgodaj razlegal po hiši glas naše hišnice: »Zamislite si, včeraj med opol- danskim odmorom so izropali na- šo trgovino! Tat je razprodal vse blago z napakami Izpod pulta; za prekajeno jeguljo so ljudje celo čakali v vrsti. Potem jo je z de- narjem pobrisal...« Bonbone smo medtem pojedli, obe tablici čokolade prav tako. Postal sem čudno žalosten. Toda med opoldanskim odmorom sem moral znova nakupovat, to pot v eno velikih samopostrežnih trgo- vin, kjer se pa tudi, mimogrede povedano, osebje stalno menja. Ob vhodu je stal upravnik v snežnobeli halji In se ml vzpod- budno nasmehnil. Prodajalke so bile čedne, urne In ljubeznive. Nenadoma me je popadel grozo- ten strah: neoborožen In popolno- ma sam sem jim bil prepuščen na milost in nemilost! Švignil sem iz trgovine kakor tristopenjska ra- keta z izstrellšča. Sedaj živčno čakam na večerni časnik: kdo ve, kaj je bilo narobe v trgovini.,. Stran 6 TEDNIK PTTJ. DNE 15 FEBRUARJA 1963 Prieško gostuvanje v soboto, 9. februarja 1963 zvečer in v ne- deljo, 10. februarja 1963 zvečer, je mnogo gostov iz Ptuja in okolice, nekaj tudi iz Maribora, gle- dalo v Narodnem domu »Prieško gostuvanje«. Pripravila ga je »Svoboda« Ptuj s sodelovanjem članov godbe na pihala in članov pevskega zbora »Obrtnik«. To je posrečena zamisel ptujske »Svo- bode«, za katero se je zelo potrudil Franc Zorčič, Idomačin Franc Vičar po je z dramsko sekcijo »Svobode« pripravil gostUvonje za oder. yPrlq^ko gostuvanje^, prika- zano T> Narodnem domu v Ptu- ju, je obdržalo kljub nekaterim krajšavam večino značilnosti gostiivanja v Prlekiji in v kra- jih v tem delu Slovenije. Pred- stavlja dragocen običaj, ohra- njen iz davnih časov, ki ga še marsikje danes radi ponavljajo ob večjih gostijah. Zasedba vlog je kar posreče- na, saj odigra vsak svat svojo važno vlogo (pozavčina, starši, starešina, ženin, nevesta, svatov- ce, godci). Vsi so priče važnega družinskega dogodka, so gostje na veliki slovesnosti, za katero so materialno sami prispevali po svojih močeh, obenem pa so sonastopajoči v vseh napitnica^i, nagovorih, pri petju, plesih in raznih zabavnih scenan, ki jih premija prisrčen smeh in vrisk. Od vabljenja gostov, fantovšči- ne, poslovitve od dekleta pa vse do poročnega obreda, do spre- jema doma in vseh nagovorov in napitnic ter plesov spremlja slovesnost želja vseh, da bi bila nova zakonska zveza srečna za novi par, da bi ta imel mnogo uspehov pri delu in da bi spo- štoval starše, imel zdrave otro- ke ter da bi jih oba lepo vzga- jala. Veselje je toliko večje, v kolikor sposobnejši je vodja go- stiivanja, ki je njegov napove- dovalec in režiser; vsi se mu ra- di pokoravajo. Med vsemi osta- limi zanimivostmi je posebno zanimiv ples z bosmani, od ka- terih so nekateri posebej okra- šeni. So simbol sreče pri otro- kih in zagotovilo, da pri hiši ne sme zmanjkati kruna. Del bosmana dobi vsak par svatov domov ob koncu gostije. Ta se ne konča pred nastopom našemlje- nih svatov, ki so zelo zabavni. Številni gostje pri mizah so občudovali prieško prireditev. Vsakdo se je lahko počutil, kot da je na gostiji, saj je dobil pri vhodu v dvorano pušelj- ček za gostuvanje in na mi- zo še mali bosman. V dvorani in na odru je bilo veselo, saj so godci vsem igrali in skoraj vsi so prepevali. Po končanem gostiivanju so se svatje vrnili na oder. gledalci pa so ostali pri s^ojih mizah in veselje je res trajalo v nedeljo zjutraj do zore. »Prieško gostiivanjec bo >Svo- boda< Ptuj večkrat ponovila tu- di drugje. V nedeljo, 17. febru- arja 1963 bo ponovitev v Mari- boru, na predvečer v soboto, 16. febr., zopet v Narodnem do- mu v Ptuju, pozneje pa, kakor bo pokazala razprodaja vstop- nic. Tudi po ptujskih priredit- vah bo ostalo >Prleško gostiiva- nje« na programu >Svob(Kline< dramske skupine in bodo z njim gostoA-ali, kamor bodo povab- Ijeni. V. J. ŠPORT SJVIUK je privlačen šport Letošnja precej debela snežna odeja je pritegnila številne lju- bitelje zimskega športa, predvsem pa mladino. Na hribih slovenskih goric odmevajo klici smučarjev, ki krepijo svoje zdravje in ob športu uživajo lepoto narave. Da bi tudi Ormožani letošnjo zimo čimbolj izkoristili, je izvedlo prejšnji četrtek Gasilsko dru- štvo Ormož smučarske tekme v teku in smuku. Na Hajndlu pri Ormožu se je zbralo poleg 44 tek- movalcev in tekmovalk še nad 200 gledalcev. Najprej so se tek- movalci pomerili v teku. Med pi- onirji je zmagal tekmovalec Jar- do Vnučec, pri pionirkah Marič- ka Vipavec. Med mlajšimi mla- dinci je bil najuspešnejši tek Jo- žeta Jurčeca. Izmed mladink je zmagala dobro znana športnica Ivana Lah, izmed starejših mla- dincev pa je zasedel prvo mesto Marjan Špacapan. Tekma v smuku je pokazala, da mladina obvlada tehniko smu- čanja. 1200 metrov dolga proga je bila speljana v glavnem skozi gozd z različnimi naravnimi ovi- rami. Tekmovalci so morali vo- ziti skozi več vratic. Pri starejših mladincih je v tekmovanju v smuku zmagal znani športnik Or- moža Marjan Blagovič, ki je pro- go prevozil v odličnem času 1 minuta in 28 sekund. Izmed mlajših mladincev je zmagal Zli- čar Roman, pri mladinkah pa je premagala vse ovire najbolj uspešno Marija Lah, ki se je maščevala svoji sestri za poraz v teku. Po tekmovanju je tekmovalcem dobro teknil vroč čaj sredi belih snežnih poljan. Požrtvovalnim organizatorjem tekmovanja se uprava društva zahvaljuje za vlo- ženi trud. Mladina pa si želi še več takih in podobnih športnih tekmovanj. Najboljše bo društvo poslalo na okrajne gasilske smu- čarske tekme v Cmi. Nedeljski smučarski skoki Perko pri pionirjili In Pergar pri mladincih - najboljša v nedeljo so bili v Ptuju na 25-m skakalnici »pod gradom« smučarski skoki, na katerih je nastopilo 18 tekmovalcev; 7 pi- onirjev in 11 mladincev. Za tekme je bilo veliko zani- manje, saj se je okrog skakalnice zbralo 600 gledalcev, kar kaže potrebo za nov športni objekt — skakalnico v Ptuju. Tričlanska sodniška ekipa Pišek, Sarman in Zupane je ocenjevala samo dolžino skoka. Tekmovalci so izvedli po en poskusni skok in tri skoke za oceno, upoštevala pa sta se samo dva najboljša. Padce, ki jih je bilo rekordno, predvsem v zadnjih dveh serijah, sodniki niso upoštevali pri oce- njevanju. Poznalo se je tudi, da so tekmovalci mladi, še neizkušeni in, da so prvič nastopili pred občinstvom, kar je eden glavnih vzrokov, da je bilo toliko pad- cev. Na treningih so namreč do- segli daljine tudi do 24 m, med- tem ko je bil nedeljski najdaljši VESELOIGRA PRLESKO GOSTtJVANJE sie bo ponoviila v soboto, 16. fe- bruarjia, v Narodinem domu, ob 19. uri. Predfprodaja vstopnic se vrši vsaikodnevno od 8. do 15. ure v podjetju MODA — krojaške delavnice, Slovenski trg. skok le 17 m in še to s padcem. Imeli so pa tudi samo tričetrtin- ski zalet in tako boljših rezulta- tov pravzaprav niso mogli doseči. Eden glavnih favoritov, Božo Ko- vač, si je pri prvem skoku zlo- mil smuči (17 m) ter je nastopal z izposojenimi in je kljub temu dosegel odlično četrto mesto. Prav lepo so presenetili pionirji, saj imata prva dva boljše rezultate od drugoplasiranega mladinca. Pi- onirja Perko in Stropnik imata oba iste dolžine, vendar je Strop- nik v drugi seriji skokov padel, medtem ko je Perko v vseh treh skokih uspešno »pristal«. V mla- dinski konkurenci pa je brez več- jih težav zmagal Perger z najbolj- šima skokoma 15 in 15,5 m. REZULTATI: Pionirji: 1. Perko Ivan (13,5 in 14 m); 2. Stropnik Darko (13,5 in 14 m); 3. Dornik Vlado (11 in 9 m) 4. Ambrož (11 in 7 m) 5. Berlič (8 in 6 m; 6. Pisar (12,5 in 15 m z pad- cem); 7. Stebih (12,5 in 13 m s pad- cem). Mladinci: 1. Perger Boris (15,5 in 15 m); 2. Nežmah Milan (12.5 in 11 m); 3. Voffrinčič Dušan (12,5 in 9 m); 4. Kovač Božo (12 in 9 m), sledijo: Ljnbec» Perko M., Lenarile S., Nahberger, Korenjak, Gašperšič in Sare. Zadnjih šest je imelo samo po en uspešen skok. Prvi trije plasirani mladinci in dva pionirja so prejeli praktična darila, poklon Zveze za telesno kulturo Ptuj. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju matičnega urada Ptuj Rodile so: Berlak Ana, Vito- marci 10 — Vladka; Kristina Nahberger, Kungota 14 — Franca; Marta Strucl, Mali Brebrovnik 30 — Zlatko; Marija Mikša, Gr- linci 26 — Danico; Zlatica Žižek, Maribor, Nasipna 122 — Marjetko; Terezija Pintarič, Gorišnica 77 — Marto; Marija Hazimali, Stojnci 41 — Mileno; Luc. Cep, Sveča 26 — Bojana; Hercog Terezija, Mali Okič 16 —Antona; Marjeta Ko- stanjevec, Muretinci 24 — Albi- na; Magdalena Kolednik, Zagreb- ška 1 — Zorana; Marija Feguš, Gruškovje 10 — Marijo; Rozalija Horvat, Gabernik 16 — dečka; Ana Repič, Kicar l/a — Janka; Kristina Zinko, Prešernova 22 — Zvezdano; Justina Novak. Obrež 91 — Metko; Marija Belec, Tr- novska vas 10 — Franca; Ana Serec, Ljutomer, Glavni trg 13 — Marcela; Marija Matjašič, Rjavci 39 — deklico; Lidija Fili- pič, Babinci 46, Ljutomer — Mi- rana; Elizabeta Burjan, Hajdoše 13 — Marijo, Elizabeta Meško, Svetinci 7 — Igora; Katarina Se- ver, Ločič 27 — dečka; Marija I Zupančič. Muretinci 72 — Janeza. Marija Firbis, Moškajnci 88 — deklico; Pavlina Bratuša, Pod- gorci 25 — deklico. Poroke: Horvat Janez, Skorba 33 — Drevenšek Ana. Orešje 21; Ceh Peter, Spuhlja 17 — Pukšič Rozalija, Spuhlja 42; Trop Ed- vard, Trg mladinskih delovnih brigad 1 — Tušek Ana, Novo na- selje 10; Kamenšek Franc, Krče- vina 89 — Sirovnik Ana, Mari- borska 5/b. Umrli so: Golob Elizabeta, Zni- daričeva 2. roj. 1921, umrla 1. fe- bruarja 1963; Vidovič Anton, Gruškovje 51, roj. 1902, umrl 1. februarja 1963; Pirš Pavel, Coj- zova pot 5, roj. 1901, umrl 5. fe- bruarja 1963; Martičič Jernej, Kovača vas 28, roj. 1903, umrl 3. februarja 1963; Georgevič Gvi- do, Vrazova 4, Ormož, roj. 1882, umrl 8. februarja 1963; Lozinšek Janez, Brstje 77, roj. 1889, umrl 4. februarja 1963. Objava Po odredbi Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj o obveznem za- ščitnem cepljenju psov proti ste- klini z dne 10. junija 1959, objav- ljene v Uradnem vestniku okraja Maribor štev 23/59 razpisujemo obvezno cepljenje psov PROTI STEKLINI, po sledečem razporedu: 19. febr. 1963 — v Cirkovcih ob 8. uri pri osemenjevalnici za KU Cirkovce; 20. febr. 1963 — v Ptuju ob 7. uri pri Veterinarski postaji za Ptuj-mesto levi breg; 21. febr. 1963 — v Ptuju ob 7. uri pri Veteriiarski postaj: za Ptuj-mesto desni breg; 19. febr. 1963 — v Moškajncih ob 9. uri pri osemenjevalnici; 20. febr, 1963 — v Gorišnici ob 9. uri pri osemenjevalnici; 21. febr 1963 — v Polenšaku ob 9, uri pri Seguli; 18. febr. 1963 — v Selah ob 8 uri pri trgovini; 25. febr — v Doleni ob 9. uri pri osemenjevalnici; 19. febr. 1963 — v Majšperku ob 9. uri pri osemenjevalnici za KU Majšperk; 21. febr. 1963 — v Majšperku ob 9. uri pri osemenjevalnici za KU Lešje; 22. febr. 1963 — v Stopercah ob 9. uri pri Zunkoviču; 19. febr. 1963 — v Novi cerkvi ob 8. uri pri gostilni; 21. febr. 1963 — v Podlehniku ob 8. uri pri zadružnem domu; 23. febr 1963 — v Tržcu ob 8. uri pri gostilni; 25. febr. 1963 — v Desterniku ob 8. uri pn Mariniču; 19. febr. 1963 — v Pacinju ob 8 un pri Tobijasu; 20 febr 1963 — v Rogoznici ob 8. un pn KU; 25. febr. 1963 — v Vidmu ob 8. uri pri KU; 21. febr. 1963 — v Markovcih ob 8. uri pri KU; 25. febr. 1963 — v Lovrencu ob 8. uri pri KU; 28. febr. 1963 — v Grajeni ob 8. uri pri KU; 28. febr. 1963 — v Hajdošah ob 8. uri pri osemenjevalnici; 2. marca 1963 — v Zp. Hajdini pri gostilni Marušek; 3. marca 1963 — v Sp. Hajdini pri KU; 19. febr. 1963 — v Cirkulanah ob 9. uri pri gostilni Korenjak; 20. febr. 1963 — v Zavrču ob 9. uri pri Jožefu Pravdiču, Hra- stovec 1; 21. febr. 1963 — v Stojncih pri tehnitnici za vasi Stojnci, Bukov- ci in Muretinci. Na cepljenje morajo lastniki psov pripeljati vse pse, starejše od 6 mesecev. Psi morajo biti na vrvici in pomožnosti z nagobčni- ki. Stroške cepljenja v znesku 300 dinarjev plača lastnik živali. Proti kršilcem odredbe ObLO Ptuj bo uveden upravno kazenski postopek. Za zamudnike bodo znašali stro- ški 500 din po cepljeni živali. Veternarska postaja Ptuj. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 16. do 24. februarja 1963 Zadnji krajec bo v soboto, 16. februarja ob 18.39. Napoved: Ves teden bo lepo vreme, vmes bosta dve kratki vremenski motnji. Nočna temperatura bo okrog ničle, ponekod malo niže. Dnev- na do plus 10 stopinj C; ob sonč- nih dneh do plus 15 stopinj. Od petka dalje ho joča ob- lačnost ui spel bo hladneje. Sneg bo hitro kopnel in po vsej verjetnosti tudi prihodnji teden skopnel. Matija si bo pa novega naredil. AC Črva v lesu uničimo z benzi- nom ali žveplovim ogljikom, ki ga vbrizgamo v luknjice. To delo je sicer zamudno, vendar nam re- ši pohištvo. Luknjice zamašimo z mizarskim klejem ali voskom. Mrf^es pogine, ker mu zmanjka zraka. Okna očistimo pozimi, ko rada zmrznejo, da jih zdrgnemo z vol- neno krpo, povaljano v suhem plavilu. Tudi zanemarjene šipe postanejo s takim snaženjem zo- pet svetle. Zmrznjena jajca postanejo zo- pet uporabna, če jih odtajamo v'' mrzli slani vodi. Porabiti jih mo- ramo takoj, ker so le malo časa trpežna. Cvetlice lončnice cveto tudi po- zimi, če imajo primerno toploto. Napačno jih je postavljati prebli- zu peči ali celo na peč. Njih me- sto je poleg okna, da dobijo do- volj svetlobe. Pozimi jih ne .sme- mo preveč zalivati. Prah in drugo nesnago moramo izpirati s posta- no vodo. Zelo hvaležne zimske cvetice so: tulipani, nageljni, hi- jacinte. mačehe, cimerarie. oikla- me, pelargonije, begonije itd. OBISKOVALA SEM TECAJ »PRVA POMOC« Zeljno sem pričakovala tistega dne, Jco bom šla v tečaj v Ptuj. Bilo nas je več deklet iz okolice Ptuja. Moja velika želja je bila, da bi se nekaj naučila in poma- gala družbi. Ker v kratkem namreavam sto- piti v gasilske vrste, bom tako pripravljena priskočiti na pomoč če bo potrebno, naj bo pri po- žaru ali kje drugje . Ob povratku s tečaja se čutim dolžno zahvaliti se učiteljem, ki so nas tako lepo učili in nam dali dobre nasvete za bodoče življenje, in dosti lepega in koristnega zna- nja. Želim, da bi si pridobila čim več koristnega znanja in s tem kori- stila skupnosti. Anica Vindiš. 7 razred Videm pn Ptuju