Izhaja vsak Četrtek
in velja • poštnino vred in v Maribora ■ pošiljanjem na dom a> eelo leto K 4,— »a pol leta „ Z— sa četrt leta „ L—
Haročnina se poiilja «pravnlštvu v tiskarni iT. Cirila, koTofike nlioe hstv. 5. List se poSlja do odpovedi
Deleiniki katoL tiskovnega društva do-kir^o Hst brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
Posamezni listi doM
se t tiskarni in pri gospoda Novak-a na velikem trga po 10 k-
List ljudstvu v pouk in zabavo.
M H f»
taja, neplačani Usti se m sprejemno,
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkra^ po IS h, dvakrat 28 k, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludn*
V Mariboru, dne 16. januvarja 1902.
Štev. 3.
Tečaj XXXVI.
Slovenski mladini!
Rod stari hira, gine, Bodočnost je mladine!
Te resnične besede Stritarjeve mi pridejo na misel, ko premišljujem veselo gibanje mladine slovenske v preteklem letu na Slov. Štajerju. Po nekod so hoteli takorekoč mladeniči in dekleta drug drugega prekositi v narodnem delu.
V čem pa je obstalo to gibanje, kaj je storila naša mladina ? Ako pregledujemo lanske številke naših listov, «Slov. Gospodarja» in «Našega Doma», kaj čitamo? Pač v vsa-kej številki dopise mladeničev o mladeniški organizaciji, mladeniških slavnostih, ter kako< razširjajo mladeniči in mladenke «Slov. Gospodarja» in posebno vrh «Naš Dom». Nadalje, kako pridobivajo vedno več tovarišev v svoj krog, ter kako vzbujajo narodni ponos in čut med našim narodom. Kot geslo za svoje delovanje so si naši mladeniči in dekleta zbrali povsod zlata vredne besede: Vse za vero, dom cesarja! V tem je bilo naše lansko delovanje.
Ali smo kaj dosegli? Imamo-Ii kaj vs-peha z našim delovanjem ? Z radostnim srcem lahko odgovorimo: da! Poglejmo ! S svojim dopisovanjem smo pokazali, da smo slovenski mladeniči visoko izobraženi, da znamo že spretno sukati tudi svoje pero. S svojim delovanjem pa, katerega smo opisovali, da znamo tudi delati, da so nam drage naše svetinje, ki so sveta vera in beseda materina. Največje uspehe pa je imelo naše delovanje v naših mladeniških vrstah
i samih. Mladeniči, ker se nihče ni brigal za nje, so spali. ... A odkar je nastalo mlade-niško gibanje, so vstali in s pozornim očesom gledajo v svet. Učijo se, čitajo, širijo dobre časnike, agitirajo za dobro stvar, mladeniči so najboljši in najbolj navdušeni zagovorniki katoliške in slovenske stvari, tako je in nič drugače.
Kako pa bodi naše delovanje v novem letu? Ali naj spremenimo našo taktiko, naše geslo? Ne, nikakor ne! Po zapričeti poti korakajmo tudi v bodoče junaško in ponosno naprej, dokler ne pridemo do gotove zmage, dokler ne bo vsa slovenska mladina vstala in se postavila pod zastavo katoliško in slovensko. Tudi v tem letu se pri vsem narodnem delu tesno oklepajmo starega našega gesla, katerega so se držali trdno naši hrabri pradedje v ljutih bojih s krutim Tur-činom. Kakor so se naši očetje vojskovali skupno in složno skozi cela stoletja za vero sveto, milo domovino ;n ljubega cesarja, tako neustrašeno odbijajmo tudi mi dandanašnje napade naših nasprotnikov, ki nam hočejo vzeti in ukrasti iz naših src vero očetov naših ter prostost ljube domovine. Budimo neprestano in na vse strani narodno zavest in narodni ponos! Z vso vnemo se poprimimo razširjanja vrlega našega «Slov. Gospodarja» in «Našega Doma»! Posebno sveta naša dolžnost bodi, da bode v vsakej slovenskej hiši se čital «Naš Dom», on, ki je takorekoč zvezno glasilo naše organizacije. Vse svoje mlade moči posvetimo za naša bralna društva, trdno se jih oklenimo, pri-dobivajmo jim ude, učimo se v njih in
urimo se v njih za naš bodoči poklic.
Da vse povzamemo, naj veljajo ta-le pravila za nas slovenske mladeniče: 1. Mladeniči bodimo verni, izpolnjujmo natanko svoje krščanske dolžnosti; 2. bodimo vseskozi narodni; 3. oklenimo se naših gg. duhovnikov, oni so nam resnično pravi prijatelji; 4. bodimo značajni; 5. bodimo vstrajno in neumorno delavni; 6. razširjajmo z vso vnemo dobre, v katoliško - narodnem duhu pisane knjige in časnike, posebno «Slov. Gospodarja» in «Naš Dom»; 7. podpirajmo naša bralna društva, bodimo istim glavna podpora; 8. radi prebirajmo gospodarske knjige in časnike; 9. dajajmo vsem lep zgled; 10. delajmo slednjič na to, da izginejo razna prazna sovraštva med mladeniči raznih vasij in občin, po bratski se ljubimo med seboj!
Tovariši! Teh pravil se držimo in najlepšo podlago za svojo srečno bodočnost si bodemo s tem ustvarili! Vsem tovarišem-somišljenikom želi še veselo srečno novo leto
Branislav, slovenski mladenič.
Mariborski okrajni zastop.
Iz mariborske okolice, mes. januarja.
Zadnjih volitev v okrajni zastop mariborski se je udeležila tudi slovenska kmetska stranka. Pridobiti si je hotela mandate, ki se volijo iz kmetskih občin. Toda večina volilcev iz kmetskih občin se je dala pregovoriti od meščanov in je volila le take može v okrajni zastop, ki so bili
Listek.
Hadra, mlada spoznavalka.
Poslov. M. T. F.
(Konec.)
Vsled grozovitih udarcev na čeljusti komaj more odgovoriti, ko jo vprašajo po morilcu. Gospod Musini in njegova žena, ki sta zapuščeno dete ljubila kakor lastno hčer, se zgrozita nad toliko hudobijo. Istotako omi-ljujejo drugi prebivalci Beniuba ubogo deklico. Nujno zahtevajo ostro kazen za toliko hudobijo. In zgodilo se je. Takoj odidejo mestni stražniki na vse strani, da vjamejo hudobneža. Muleja in njegove tovariše vklenjene pripeljejo v mesto in jih vržejo v ječo. Višje sodišče jim ima odmeriti kazen.
Ko pride ta novica do Hadre, ji tuga napolni dobrotno srce. S solzami prosi in roti svojo gospodinjo, naj se usmili njenih sorodnikov, naj jih reši hude kazni.
»Ali, Hadra«, jo zavrnejo vsi, »ne bodi neumna! Tvoji sorodniki so to zaslužili in treba je, da jih ukrotimo!«
Ali bolnica žalostno zmaje z glavo, ki je še vsled grozovitih ran vsa v obvezah.
»Ne — ne — jaz odpustim — iz srca odpustim. Umrem same bridkosti, če pridejo
bratje zaradi mene v ječo!« — Komaj je izustila gorečo prošnjo. Več ne more govoriti. Preveč so ranjene čeljusti in ustnice. Le solze, ki so se neprestano točile po obrazu, govorile so dalje.
Toliki prošnji in britkosti se ne morejo ustavljati domači. Posredujejo in dosežejo oprostitev Hadrinih sorodnikov.
Dolgo še je trpela uboga deklica. Njene muke so bile nepopisne. Večkrat je bila v nevarnosti, da umrje gladu. Odpreti ni mogla zatečenih ust. Le skozi drobno cev, ki so jo porinili v luknjico izkrhanega zoba, vlivali so ji hrano. In tako več tednov naprej.
Vkljub Hadrini velikodušnosti pa njeni sorodniki le niso mirovali. Poskušali so zopet in zopet pridobiti Hadro za-se. Zato sklenejo njeni dobrotniki, priskrbeti ljubljeni varovanki varno zavetje v kakem oddaljenem kraju.
Pošljejo jo v mestece Belalbes k neki krščanski družini.
Tudi tukaj prosi Hadra. naj jo krste, naj ji dado prilike, vdeležiti se velikih milosti krščanstva. — A zastonj!
Skoro neumevno je, zakaj se ji zabra-njuje vedno in vedno izpolnitev iskrene želje. Gospodarji njeni se boje vladnih uradnikov, ki so v tesni zvezi z Arabci. Hadra je velikokrat milo jokala na tihem. Vedno je žalovala — a tudi molila. Kolikokrat se je milo
zajokala, videč druga dekleta pristopiti k miz1 Gospodovi. Oh, zakaj jih ne smem spremiti» je tolikrat vzdihovala.
Nekega dne pa jo prevzame hrepenenje. Ko je bila popolnoma sama v cerkvi, pristopi k škropilniku, vlije blagoslovljeno vodo čez čelo govoreč besede: »Hadra, krstim te v imenu Očeta, Sina in sv. Duha.«
Polna radosti hiti domov in z otročjim navdušenjem pripoveduje domačim, da je krščena. Pove jim tudi način, kako je sprejela ta zakrament. »Ako me ljudje nočejo krstiti, pa me bo ljubi Bog sam«, reče zaupno.
Nekega dne prideta dva orožnika kar nepričakovano po Hadro. Od sovražnega njenega rodu sta namreč dobila povelje, Hadro vkleniti in jo pripeljati k rodu nazaj; češ, da se potepa brez pravega doma po deželi.
Hadra se protivi. »Ne, kot potepuhinja nisem prišla v to mesto. Prišla sem v imenu Jezusa, kojega tudi tukaj ljubijo in časte.« Tako neustrašeno brani čast.
Usmili se orožnikom in neki francoski uradnik, ki je deklico poznal že v Beniubu, se potrudi za njeno rešitev. Ganila ga je namreč neustrašenost in junaška hrabrost blage deklice. In posrečilo se mu je, da je predstojnik v Belalbes odvzel njenim ne-
BC Današnji list ima „Naš Dom" kot prilogo! "3NS
meščanom ljubi in dragi. Nemška stranka jim je zatrjevala svojo ljubezen do okraja ter obetala, da bo skrbela za njegove koristi. Poglejmo, kako je svojo obljubo izpolnila.
Dne 30. decebra m. 1. je bila velika seja okrajnega zastopa mariborskega. Težko smo pričakovali te seje, kajti vedeli smo, da bo okrajni zastop v tej seji obesil na veliki zvon, kar je v letu 1901 dobrega storil za okraj ter z močnim glasom napovedal, kaj namerava storiti za 1. 1902. Toda varali in motili smo se s svojimi velikimi pričakovanji. Poročilo o seji smo preštudirali po nemško - narodnem «Grazer Tagblattu», ki gotovo o Nemcih poroča vse, kar bi jim bilo le količkaj v čast in slavo.
Kaj pa je storil okrajni zastop mariborski v preteklem letu 1901? Napenjali smo svoje oči ter iskali in iskali, a našli nismo nič posebnega. Da je okrajni zastop dovolil različnim občinam pobirati višje nego 20—60% občinske doklade, to po našem skromnem in ponižnem mnenju pač ni nobena posebna zasluga. Mariborskemu dirkalskemu društvu je dovolil zastop 150 K podpore. Občina Št. Jakob v Slov. goricah je prosila za razdelitev občine, a okrajni zastop tega na predlog Arnolda Damiana ni dovolil. Tudi to ni nič posebnega, to bi znal storiti vsaki okrajni zastop.
Morda pa bo letos 1902 razvil okrajni zastop blagonosno delovanje po našem mariborskem okraju? Čujte, kaj se je sklenilo v seji dne 30. decembra v okrajnem zastopu. Načelnik dr. Šmiderer je naznanil, da bo imel, kolikor se da preračuniti, okrajni zastop letošnje leto 172.225 K izdatkov in 120.877 K prejemkov. Primanjkljaj bo torej znašal 52.048 K. In okrajni zastop je na to sklenil, da se bo letos pobiralo 8% okrajnih doklad. To je vse, kar izvemo o načrtu okrajnega zastopa za 1. 1902.
Kmetje mariborskega okraja so veliko pričakovali od novega okrajnega zastopa. Upali so, da se bodo mnoge slabe ceste popravile, da se bo skrbelo za povzdigo živinoreje, za lahko prodajanje kmetskih pridelkov i. t. d. A kmetje čakajo na vse to zaman. Edino kar dobivajo od okraja, pravzaprav od okrajnega šolskega sveta, to je ustanovitev in razširjenje novih šol. Mi opozarjamo naše kmetske sotrpine le na ustanovitev nepotrebne nemške Sole t Št. Ilju, ki se bo sedaj razširila v dvorazrednico, na razširitev nemške šole v Pekrah in na ustanovitev nepotrebnih vsporednic v Karčevini. Vse te ustanovitve in razširjatve pa stanejo nas kmete lep denar, katerega nimamo.
vrednim sorodnikom jerobstvo ter jo izročil gospodu Frejdetu v Oranu.
Tako je bila navidezno odstranjena zadnja ovira, ki ji je stala na poti, da se ji še ni izpolnila njena najiskrenejša želja. Toda tudi sedaj še so menili odlagati, dokler se ne poleže razburjenost, ki je zavladala daleč na okrog vsled dogodkov junaškega arabskega dekleta. A Hadra jim je pokazala svoj odločni značaj. Ko je nekega dne dolgo in goreče molila v cerkvi, stopila je brez strahu pred svojo gospo, se nakratko poslovila ter popolnoma sama nastopila pot proti Oranu, staremu mestu na skalnati obali. Zaželela je poiskati svojega postavno priznanega varuha, gospoda Frejdeta. Tukaj v Oranu je govoril ž njo tudi misijonar, na katerega pripovedovanje se opira cela naša povest. Priporočil jo je gospej, ki jo je nadalje poučevala v sveti veri. Dne 22. aprila 1876 je sprejela Hadra Beniub končno sveti krst, po katerem je toli hrepenela in kojega milost si je gotovo v nekoliko zaslužila s tolikimi žrtvami in križi. Gospod Rejnod ji je bil krstni boter, odlična gospa oranska pa botra. Drugi dan po krstu je sprejela Marija Magdalena Elizabeta Josipina — tako se je glasilo novo nje ime — v jezuitski cerkvi z angelsko pobožnostjo prvo sv. Obhajilo. Kako rad je pač prišel ljubi Jezus v to mladostno,
Kadar bomo okoličanski kmetje zopet volili v okrajni zastop mariborski, hočemo si izvoliti može, ki bodo nam kmetom povolji, ne pa meščanom, in ki bodo vedeli zagovarjati pri vseh prilikah tudi naše k m e t-sko stališče.
Politični ogled.
Proračun za poljedelsko minister-sterstvo. V državni zbornici se sedaj v proračunskem odseku posvetujejo o poljedelskem ministerstvu. Poslanec Kozlovski je ostro grajal, da kmetijski minister pri denarnem ministru premalo denarja izposluje za kmetijske namene. Kako je govoril poslanec gosp. Robič o vinogradništvu, o uravnavi spodnještajerskih rek itd., pripovedujemo v prilogi »Naš Dom«. Katoliško narodni poslanec iz Kranjskega g. Povše je omenjal, kako slabo in nezadostno je sestavljeno kmetijsko ali poljedelsko ministerstvo, da nima dovolj uradnikov, ki bi reševali predložene kmetske prošnji in zahteve. Poslanci so poljedelskemu ministru tudi toplo priporočali, naj osnuje v kmetijskem ministerstvu poseben oddelek za kmetijsko zadružništvo. Le če bo se vodilo celo zadružništvo v enotni smeri, pričakovati je povolj-nega uspeha.
Nevarnost za avstrijske konjerejce. Nevarnost ne preti našim konjerejcem morda od strani Angležev, ki sedaj tako radi kupujejo naše konje, ampak od strani naših zaveznikov — Nemcev. Nemčija namerava nastaviti visoko carino na naše konje, tako da se bo moralo plačati za konja, ki velja 1000 mark, 300 kron carine. To je tako visoka zahteva, da povsem uničuje naš izvoz v Nemčijo. Opomniti pa je še, da bodo pri izvozu ceno določevali konjem nemški pazniki ob meji, in sicer brez dvoma prav visoko ceno, da dobijo tem več carine. V proračunskem odseku so slovenski poslanci že opozorili poljedelskega ministra na to nevarnost ter ga pozvali, naj stori svojo dolžnost v obrambo konjereje, te velevažne kmetijske panoge.
Kmetski poslanci v ogerski zbornici nameravajo ustanoviti nekako kmetsko zvezo, h kateri bi lahko pristopili poslanci kateresibodi stranke. Zveza bi imela namen, braniti kmetske pravice posebno pri carinskih pogodbah. Toda ako bi se zveza enkrat ustanovila, gotovo bi se ne omejila samo na carinsko-pogodbene razprave, ampak stala vedno na braniku za kmetski stan. Kmetski
nedolžno in tako nevstrašeno srce, ki je iz ljubezni do njega toliko pretrpelo!
Istega leta dne 6. avg. je bila Marija v stolni cerkvi oranski birmana. Medtem se je vzbudila v njenem srcu druga, tiha želja. Nekoč je prišla slučajno v samostanček kar-meličank. Globoko so se ji vtisnile v njeno dušo angelske prikazni pobožnih sester. Samo to željo še je gojila, da bi kakor te sestre v sveti ljubezni služila le Jezusu. Velike težave so jo zopet ovirale, a kaj to, ona je zmagala z božjo pomočjo že mnogo večje! Njeno zaupanje v Boga ji je bilo čudovitnim načinom poplačano. Rana na glavi, katero ji je zadal trdosrčni brat s palico, zacelila je nenadoma; dobri ljudje so zložili dotico, katero je zahteval samostan, in tako je postalo junaško arabsko dekle — angel s Karmela.
Smešničar.
Skrit opomin. Neveren gospod je ležal na smrtni postelji. Pokliče k sebi svojega zvestega kočijaža in mu reče: »Glej Janko, sedaj moram veliko, veliko dalje potovati, kakor sem se kedaj vozil.« — Janko: »Ne skrbite, gospod, vedno pojde navzdol, ako^ne krenete na drugo pot, dokler je še čas!«
poslanci si želijo tako zvezo, a vlada se ji neki misli ustavljati. To so vlade!
Srbski prestolonaslednik. Ker Aleksander in Draga ne dobita naslednika, mislijo sedaj srbski in drugi državniki resno na to, da proglasijo srbskim prestolonaslednikom Petra Karagjorgjeviča, pravnuka slavnega boritelja za srbsko svobodo, Karagjorgja (Črnega Jurija). Aleksander neki ni nasproten tej nakani, pač pa Draga, ki bi rada videla jednega svojih sorodnikov na prestolu.
Kaj bo? Zadnji čas so se začeli zbirati nad Evropo črni oblaki. Nastalo je napete razmerje med Nemčijo in Anglijo zaradi vojske v Južni Afriki. Tudi med Nemčijo in Avstrijo se je ohladilo prijateljstvo zaradi pruskih surovosti nad Poljaki v Nemčiji. Italija pa se je začela približevati Francozom. Če tudi ne bo vojske, vendar je pričakovati, da se med evropskimi državami sklenejo kmalu druge prijateljske zveze, kakor so dosedaj.
Vojska v Južni Afriki. Angleški vladni list priobčuje oklic, v katerem vabi k nabiranju 9600 prostovoljcev za Južno Afriko. Iz Londona se poroča, da je angleška vlada sklenila, pripraviti ujetim Burom prostor na otoku Antigua (mali Antili). Iz Pretorije se javlja, da se Dewet pomika proti jugu. Angleži sumijo, da bode zopet poskušal udreti v kapsko kolonijo. — Splošno razburjenost mej angleškim prebivalstvom radi nevspehov angleškega orožja v Južni Afriki skušajo umiriti vladni krogi. Da bi nekoliko udušili to občo nevoljo, nastopajo po vrsti angleški državniki, da delajo javno mnenje.
Dopisi.
Sv. Barbara v Halozah. (Naše bralno društvo) obstoji že tretje leto. Mlado je še, a s čilimi močmi in z vnemo je delovalo doslej v dobi svoje mladosti, težeč neprestano po razvoju in napredku na polju narodne zavesti in izobrazbe. Dasi smo v Halozah nekoliko odstranjeni od kulturnih prometnih sredstev, dasi nam je neposredno občevanje in dotika z drugimi sigurno in energično delujočimi bralnimi društvi po Slovenskem le iztežka mogoče, vendar smemo koncem društvenega leta smelo nastopiti pred buditelje in voditelje našega naroda s trditvijo, da smo se v istem duhu in z isto vnemo, kakor druga društva gibali i mi ter korakali ž njimi proti našemu narodnemu cilju pod zastavo Slave. Zavedamo se narodne dolžnosti, jasni so nam naši narodni zajmi (interesi), jasne so nam nakane naših oholih nasprotnikov in način njih nečastnega bojevanja in nasilnega nastopanja nam nasproti in še marsikaj drugega, kar napolnjuje v sedanji kritični dobi možgane in srce pristnemu sinu majke Slave.
Lanski odbor bralnega društva je storil, kar je bilo v njegovem območju. To potrjujejo dejstva. Bralno društvo je priredilo tri tombole (2 dobrodelni) s petjem in tambu-ranjem ter poučnim predavanjem, dalje krasno božičnico vprid ubogim šolarjem. — Izid letošnje volitve kaže zaupanje, ki ga stavijo p. n. udje v odbor, kar hoče ta posebno upoštevati ter s čilimi močmi skrbeti udom za pouk in zabavo, osobito pa osredotočiti svojo delavnost na razvoj in napredek društva. Prava vnema in krepka volja zmore vse!
Knjige in časniki se izposojajo kaj marljivo. Nekateri udje zaslužijo posebno pohvalo radi veselja do čtiva, dočim imamo tukaj nekaj brezbrižnikov, ki se odlikujejo po svoji mlačnosti do društva. V čem pa tiči vzrok? — Manjka jim za to pravega razuma in veselja ali pa — in to ni redko! — so naročniki lažnjivega «Štajerca». To «giftno kroto» donašajo mnogi — največ, sevč, neudje bralnega društva — na svoj dom ter pustijo, da jim oblazi in se svojim «giftom» onesnaži njih prej poštene slovenske hiše. Oj slepota, a za njo sramota! Samega sebe bodi sram vsakogar, ki kakor
tihotapec spravlja «Štajerca» v svoj hram ter tako zaljubljeno srka v&se njegovo kužno vsebino, a če se ga vabi, da pristopi k bralnemu društvu, izgovarja se, da ne amore ene krone. Sevč, «Štajerc» sam stane manj, kaj ne?! — in še lažec je povrh. Sramota je za celo našo župnijo in še velika, da pride «Štajerca» na pošto mnogo večji kup nego ♦ Slov. Gospodarja»; koliko višji pa še je le ta kup zraven par iztisov «Domovine»!
Marsikdo se sme radi tega udariti na prsi in skesano deti: «Mea culpa!» Tako je! A tudi kes in stud se mu naj pri tem vzbudi nad onim narodnim grehom. Spametujte se možje in odprite dušne oči! Uvideli bodete svojo napako. Krenite na drugo pot in operite svojo omadeževano čast pred slovenskim narodom! — Bralno društvo vam nudi dovolj poučnih in zabavnih časnikov in knjig, ki so poštene, slovenske; toraj druga roba kakor «Štajerc». — Pristopite le brez odlašanja! Eno krono si zlahka utrgate, in ta mali denar bo vam prinesel neprecenljivo korist. Povprašajte le druge, ki so že nad dve leti zvesti udje! Res je tudi bilo dozdaj nekaj omahljivcev, ki so se izneverili, a nad temi moramo izreči le svoje obžalovanje.
Da je bralno društvo koristno in da je dika vsakemu kraju, kjer se osnuje, tega ni treba več dokazovati. Žalostna prikazen je tedaj, ako začne število udov padati. Vprašajte se že danes, Barbarčani, bo li vaša čast ali nečast, če bralno društvo vsled vaše lastne malomarnosti in brezbrižnosti morebiti čez več ali manj let zaspi? — Odgovorite si! — Pomilovalno bi se vam smejali drugi Slovenci ter vas imeli za bedake, ker niste vedeli ceniti in podpirati koristne stvari. To še sicer ni, a lahko se zgodi!
Zato pa na noge, dokler je čas, pristopajte, vi zavedni možje in mladeniči na novo, a ostanite zvesti tudi vsi dosedanji udje! Potem bode društvo procvitalo, in mi bodemo si upali mirnega pogleda stopiti pred druga bralna društva se samozavestnim vzklikom: «Gibljemo se, delujemo in napredujemo z vami!» V to pomozi čvrsta volja in Bog!
Iz Majšperga. (Nemška šola.) Dva Majšperžana se snideta ter se pogovarjata o nemški šoli, katero bi nekateri radi imeli. A: Si bil tudi ti podpisal za nemško šolo v Majšpergu? B: Kaj še! Ali si že slišal, da bi jaz kaj bodisi protiverskega, bodisi protina-rodnega podpisal! A: Kdo je vender zložil ovi spis? B: Peter Frangež Medvečki, kateremu ni nobena reč prav. A: Je pa on tudi tak študiran ? B: Kaj še, v prošnji je mnogo kozlov, akoravno je slovenska. Šolski piše vedno z veliko začetnico, svčt ravno tako ter še z dvema «t» na koncu. A: Tedaj še slovenski ne zna pisati, prosi pa za nemško šolo. B: Je pač tako. A: Kdo pa mu je kaj podpisal? B: Še Sagadin Medvečki. A: Beži, beži! Tega pa ne verjamem. B: Ino, saj sem podpis sam videl. A: Dalje! Kdo je še kaj bil podpisan ? B: Ti-Ie, če še pomnim: Peter Frangež, Anton Korošec, Fr. Pulko, Šim. Marčič, Jož. Dvoršek, Mihi Unuk, Juri Križanec, Fr. Babšek, Anton Babšek, Sebastian Korošec, Val. Medved, Ant. Sabotič, Mat. Pavlič, Seb. Lončarič, And. Toličič, Georg Kovačič in Št. Mohorko. A: Tedaj še logar Studeniških «nun» in sesteržki kramar sta podpisala? B: Seveda ker sta «Štajerčeva» naročnika, drugi so pa tako bili nagovorjeni od teh in še od nekaterih. A: Kaj misliš, bodo vslišani? B: Ne, saj je krajni šolski svet v svoji seji sklenil, naj se kakor drugod, tudi tukaj po postavi podučuje. A: So bili vsi enih misli pri seji? B: Kaj še, odbornik Grobelšek se je močno upiral. A: No, saj pravim, ta Grobelšek! B: Naj bo že kakor hoče! Mi pa ostanimo zvesti udje matere sv. cerkve! Citajmo radi krščanske časnike, spoštujmo pa tudi namestnike Kristusove, ker On sam je rekel: Kdor vas zaničuje, mene zaničuje. A: «Štajerc» se tudi pogosto poslužuje besed Kristusovih. B: O to on dobro ve: Udaril bodem pastirja in razškropile se bodo ovce, zato udriha najbolj po duhovnikih.
A: Petru pa bi rekel: Ne zametuj svojega jezika, kakor tvoj brat na okr. sodišču, ker druzega itak ne znaš. B: Dobro bi bilo! Z Bogom 1
Sv. Križ na Murskem polju. (N a
lastnih nogah!) Dragi mi mladeniči in gospodarji! Preminolo nam je spet leto. Ali smo kaj zvesto izpolnjevali svoje narodne dolžnosti? Mislim, nekateri so, nekateri ne. Žalostno znamenje je za naše narodno Mursko polje, da je edino občina Boreška storila svojo dolžnost in poslala prošnjo za slovensko vseučilišče. Kaj pa druge občine naše župnije? Govoril sem z nekim odličnim narodnjakom, in ta mi je rekel, da se je občinski predstojnik dotične občine izjavil sledeče: Katere občine bodo prosile za slovensko vseučilišče, tiste je bodo morale same vzdrževati. Zalibog, da so ljudje tam najbolj kratkovidni in malo poučeni, kjer bi morale vse slovenske občine, bralna in politična društva krepko podpirati naše gospode državne poslance, da bi dosegli vsaj trohico nam po zakonu zajamčene jednakopravnosti. — Tudi dozdaj najboljši naši zavezniki severni bratje Cehi so nas pustili, ko se je glasovalo za Z i č-k a r j e v predlog pri kmetskih zadrugah, na cedilu. Kje naj si še ubogo slovensko ljudstvo išče pomoči ? Vsvoji lastni moči! Postavimo se na svoje no-g e! Pomoček in sredstvo pa nam naj bodo naša bralna društva, ustanovljena na katoliški podlagi. Tukaj se izreja naša nadepolna mladina in si jemlje hrane iz dobrih katoliških časnikov, kakor je naš vrli »SI. Gosp.«, »Naš Dom« in drugi katoliški časniki.
Naše bralno društvo je v preteklem letu izvrstno napredovalo; mladeniči-udje so kar rastli iz tal. Bili smo v pismeni zvezi z mladeniči iz dveh najbolj organizovanih bralnih društev, Sv. Benedikt in Jarenina. Edina pomoč, da postanejo naši mladeniči kdaj odlični narodnjaki, zvesti katoliško-narodni agitatorji, je, ako so naša bralna društva na katoliški podlagi. Naše bralno društvo je imelo v letu 1900 le 39 udov, a v letu 1901 je narastlo na 93 udov. Hvalevredno moram omeniti našega knjižničarja, ki je k temu vspehu mnogo pripomogel; a nemila usoda ga je vzela iz naše sredine, moral je iti k vojakom. Kmalu bode zborovanje, tedaj je dolžnost vseh udov preskrbeti, da naše društvo ne bo zopet propalo. Vse čast. gospode ude izven naše župnije prosimo, da bi nam ostali tudi v prihodnje zvesti. Imena podpornih udov bodo po občnem zborovanju v tem listu ob-javlena. Vas pa, dragi mladeniči in gospodarji, ki še niste udje bralnega društva, rotim, pristopite sedaj k društvu, za borni dve kronci lahko berete skozi celo leto knjige in časopise. Vas pa, udje bralnega društva poživljam, pri volitvah si izberite za knjižničarja mladeniča iz svoje sredine, kateri bo imel veselje do tega, kajti knjižničar je glavna oseba pri bralnem društvu. Pokazalo se je v zadnjem času spet slabo znamenje, da nekateri udje pridejo v bralno sobo in hajdi s časopisi pod suknjo domov! S tem izpodkopavajo temelj bralnemu društvu, ker izgubijo drugi udje, ako nimajo kaj brati, veselje do društva. Zatorej v prihodnjič proč s to grdo navado!
Naša dolžnost je, da podpiramo društvo, iz katerega si naša mladina jemlje hrano za svojo bodočnost. Mi, slovenski kmetje, smo prepuščeni britki usodi in se nam je boriti ne samo za obstanek, ampak i za svoj mili materni jezik. Torej mladeniči in gospodarji, na svidenje pri občnem zborovanju! Združimo se, v slogi je moči Živeli katoliško misleči mladeniči vrle Slovenije!
Logarofski.
Kozje. (Zborovanje katol. polit, društva.) Pretečeno nedeljo bil je za nas zopet enkrat dan veselja. Zborovalo je namreč naše katol. polit, društvo, h kateremu je prihitelo od vseh krajev precej črez 100 zborovalcev navzlic temu, da je sedaj najneugodnejši čas za zbore, ker je silno kratek dan. — Kmalu po tretji uri otvori predsednik društva zborovanje ter pozdravi navzoče. —
Omenja v svojem govoru, da se zborovanje ni moglo vršiti zarad raznih zaprek prej, že lansko jesen, in da Se se je le na danes moglo sklicati. — Poslanca nismo mogli nobenega dobiti, zato pa g. predsednik razvija naš zamotan političen položaj, posebno še delovanje naših poslancev v državnem zboru. — Najimenitnejše kar se je v drž. zbornici doseglo za nas, je seveda sprejem zakona glede kmečkih zadrug in vzvišanje podpor za po trtni uši poškodovane vinogradnike itd. Naši kmetje so se veselili slišati, da bo mogoče po sprejemu teh važnih zakonov vendar le prisijala kmetu boljša bodočnost.
Drugi govornik g. dr. Janko vič govori prisrčno in s prepričevalnimi besedami zoper slabe časnike, posebno «Štajerca» in «Rodoljuba». Oba lista kradeta čast in poštenje ljudem, a če se jim pošlje popravek, se ne sprejme, ali pa pristavi razžaljive pristave, v čem se posebno «Rodolump» odlikuje, ker dobro zna, da se mu v Ljubljani ne bo las skrivil.
Burna pohvala sledila je govorniku.
Tretji govornik nastopil je gosp. kaplan Šlamberger, ki je prihitel z vrlim kmetom z Bizeljskega na naše zborovanje. V krepkem govoru priporoča dobre časnike, posebno navdušuje zborovalce za «Naš Dom», ki je po svoji vsebini in ceni vsega priporočila vreden.
Nato vršila se je volitev novega odbora. — Dosedanji predsednik se je odločno branil sprejeti to čast, vendar na prigovarjanje zborovalcev se je nerad vdal in bil tako če-trtokrat izvoljen enoglasno predsednikom društva. |
Novi odbor sestavljen je tako-le: gg. Tomažič, predsednik; dr. Jankovič, podpredsednik ; Av. Vončina, tajnik; Anton Ribar, Toman, Horvat, Maček, Pustišek in Bah odborniki. Po volitvi odbora predlaga gosp. dr. Jankovič resolucijo za vseučilišče v Ljubljani, predsednik pa priporoča naj se pošlje gosp. poslancu Žičkarju brzojavni pozdrav, ki se glasi: «Čez 100 zborovalcev večincma kmetov pozdravlja prisrčno svojega poslanca in se mu zahvaljuje za njegov možati nastop v državnem zboru v obrambo kmečkih interesov.» Predlaga še, naj se vendar enkrat ustanovi prepotrebna kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom za Spodnje Štajersko in predlaga nadalje, da se sprejme resolucija, da kat. pol. društvo za kozjanski okraj odločno protestuje, da kedaj Stallnerjev predlog glede okrajnih zastopov stopi v veljavo. — Kakor te, tako se sprejme tudi sledeča resolucija: «Odločno obsojamo sklep nemške večine v deželnem zboru, naj bi se zopet zvišale doklade na zemljiški davek in naši poslanci se pozivajo, da delajo na odpravo hišnega in znižanje zemljiškega davka.»
Žborovalci izražajo še potem željo, da naj poslanci poskrbijo, da se zadruge na slovenskem Štajerskem ne bodo po očimsko zapostavljale zadrugam na srednjem in zgornjem Štajerskem, kakor n. pr. se godi sedaj, da kmetijska družba štajerska podpira le nemške občine.
^ Po dveurnem zborovanju zahvali se g. predsednik govornikoma in vsem došlim zbo-rovalcem za trud in še posebej se zahvali gospodom duhovnikom preč. g. kanoniku, gg. župnikom Ribarju, Fišerju, Tomanu in gosp. Finku kapelanu v Št. Petru. Pohvalno omenja, da je veselo videti več vrlih županov kozjanskega okraja, kakor iz Podsrede, Gorjan, Pilštanja, Verač itd., ter jih spodbuja, naj se tudi v prihodnjič z veseljem vdeležijo zborovanj. Volitve v deželni zbor se bližajo in treba bo, da skupno delujemo, da kaj dosežemo in k složnemu delu bo nas družilo kat. polit, društvo, katero bo gotovo svojo dolžnost storilo.
Slednjič pokliče predsednik zborovalce, predenj se razidejo, da se hvaležno spomnimo sv. Očeta papeža in presvetlega cesarja ter jima zakličejo trikratni gromoviti «živijo».
Tako se je v lepem redu vršilo naše zborovanje, da je vsak deležnik bil lahko
zadovoljen. Z žalostjo smo opazili, da bi se še marsikateri lahko vdeležil, a graščinska drva in zamera ga odvrnejo, da ostane rajše doma. V prihodnje pa ne bodi tako !
Iz šmarskega okraja. Ne daleč od nas, v Pristavi blizu Sv. Eme namreč, imajo konzumno društvo, kojemu so nemčurski kramarji že Bog zna kolikokrat peli mrtvaško pesem. A društvo še vendar le stoji na krepkih nogah in njegovi udje dobivajo tam raznega blaga po izredno nizki ceni. Iz teh vzrokov želimo si tudi mi že prav dolgo takega društva v Šmarje. — Predkratkim sem pa izvedel, da se je v Šmarju naselil novi trgovec, ki, kakor pravijo, prodaja dobro blago po vredni ceni. Prepričati se je treba, si mislim, in res šel sem, ter si naložil raznega blaga v svojo in trgovčevo za-dovoljnost. Kako dobra je konkurenca, razvidno je iz tega, da je padla cena blaga tudi pri drugih dveh trgovcih, odkar je tretji v Šmarji. Zdi se nam, da je novi trgovec zaveden Slovenec, a to ni dosti. Pri nas so liberalci vrgli prvi kamen med nas in skalili stem mir, kar je treba pomniti. Ne bomo toraj podpirali nikogar, ki je proti nam. Naše ljudstvo je katoliško narodno, in če nam novi trgovec v tem obziru ne bode nasprotoval, podpirali ga bomo in dobro mu bode. Od liberalne stranke pa ne more zaslužiti še toliko, da bi si kupil soli za lastno potrebo. Novi trgovec se piše Paradiž. S Paradižem bode v njegovi trgovini ostal paradiž za njega in kupovalce, dokler se bode držal krščanskega načela: mera in vaga v nebesa pomaga!
Ko grem tako z blagom obložen mimo prve gostilne na Belem, zaslišim tam neki kva, kva, kva! Mladino imajo, si mislim, in joče se. Grem potem po stranski poti malo više in zopet slišim kva, kva, kva! Kaj je to? Vse luže so zamrznjene in januar je! Prav zadovoljen gledam svoje blago, kojega sem kupil pri Paradižu in pri tej besedi se zamislim v paradiž prvih človekov, kjer je bila večna pomlad. 2e sem mislil, da sem Adam, ko mi pade pogled na okno nekega kmetiča, ki bi rad postal okoliški župan, in tam zagledam, o lej! — ptujsko korundičo (kroto), ki se je ravnokar napela in zopet zakvakala. Kdo bi se pri takem prizoru ne zdramil iz svojih sanjarij! Koj sem vedel, da nisem v paradižu, ampak na Belem, ker tudi od neke hiše pod Gvekom prihajali so enaki glasovi. Nekdaj je razširjeval trgovec Wagner ptujsko korundičo med ljudi, a ko so mu nekateri kmetje obljubili, da ne prestopijo več praga njegove trgovine, spametoval se je. Tako se govori. In menda prav od tistega časa imajo to pošast v gajbi na Belem. — Kako je ta zveza: nemčurji in Velikonemci, ptujska korundiča, nemški Wagner, Belo in kmetič, ki bi rad postal okoliški župan? Gotovo bi radi zraven še Paradiža! Toda Paradiž, ne izneverite se svojemu imenu in skrbite, da ostane v vaši trgovini paradiž in dobro bode za vas in za nas!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Katol. politič. društvo v Konjicah
bo zborovalo dne 19. januarja v društvenih prostorih. Ker se bo govorilo tudi o potrebi zveze krščanskih slovenskih kmetov na Spodnjem Štajerskem, je želeti, da se zborovanja udeležijo kmetje iz celega konjiškega okraja. Na noge, krščanski, slovenski kmetje, združimo se!
Imenovanje. Rudarski pristav v Celju, g. V. Strgar, je postal komisar.
Častnim občanom izvolila si je občina Loka pri Planini okrajnega glavarja v Brežicah Julius pl. Vistarini-ja.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani je odposlalo prošnjo poslancu dr. P1 o j u bralno društvo pri Sv. Barbari pod Maribo-
rom. — Poslanec vitez p 1. Berks je v državnem zboru predložil za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani sledeče prošnje: Od okrajnega šolskega sveta v Dobji pri Planini. Od okrajnega šolskega sveta pri Sv. Frančišku Ksa-verju. Od bralnega društva v Sv. Martinu v Rožni dolini. Od prostovoljnega gasilnega društva v Trbovljah. Od občinskega zastopa v Svetini. Od občinskega zastopa v Bras-lovcih.
Zlato poroko bosta slavila v Kamnici pri Mariboru dne 26. t. m. Janez Glodež in njegova žena Katarina roj. Krepek. Poročena sta bila dne 15. febr. 1852. 1. v Slivnici pri Mariboru.
V Mariboru je umrl g. Franc Halbert, ki je imel prej v graškem predmestju železno štacuno, kjer jo ima sedaj g. Prstec.
Občinske volitve na Rečici. Dobili smo od novoizvoljenih obč. odbornikov z Rečice naslednjo poročilo o izidu občinske volitve dne 30. decembra 1901. Podpisani izjavljamo iz lastnega nagiba, da smo s prepričanjem in ponosom katoiiškonarodni možje, da pripadamo po takem h katol. narodni stranki in da nas je pri obč. volitvi dne 30. dec. volila ogromna večina katol. narodnih volilcev v obč. zastop na Rečici. S tem zavračamo poročilo v «Narodu» o zmagi «napredne stranke» pri omenjeni občinski volitvi kot ostudno laž. «Narodov» liberalni dopisun nima od nas podpisanih in od ogromne večine naših volilcev nobenega pooblastila razglašati nas v javnosti, h kateri stranki da pripadamo. Njegovo predrzno usiljivost zaničujemo! Rečica dne 11. januv. 1902. Josip Ulčnik, Josip Terčak, Ignacij Zavotovšek, Franc Kakunz, Florijan Tominšek, Ant. Tom-šek, Jakob Štiglic, Franc Goličnik, Kari Tratnik, Franc Štiglic, Florijan Melurc, Ivan Matek, Anton Unovt, I. Klemenčič, Anton Fürst, Janez Veršnak, Ivan Jamnik, Matija Jeraj.
Pri Sv. Barbari pod Mariborom smo
dne 7. jan. spremili k večnemu počitku obče spoštovano vdovo Cecilijo Krajnc, mater cerkvenega ključarja Janeza Krajnca. Dosegla je starost 77 let; bila je dobra gospodinja ter pridna in pobožna mati in žena. Vsakemu je rada pomagala. Velikemu številu otrok v naši župniji je bila botra pri krstu ali pri birmi. Vsaki prošnji je z veseljem ustregla. Veliko število ljudij pri pogrebu je bila jasna priča njene priljubljenosti. Naj v miru počiva!
Samomor v Ormožu. V Ormožu se je v ondotni bolnici zastrupil posestnik panorame Franc Hi nek iz Studenic. Spoznal je, da je njegova bolezen neozdravljiva.
Občinske volitve v Ormožu. V Ormožu se bodo vršile dne 23. t. m. nove volitve za mestni zastop. Kakor se sliši, se zopet Slovenci volitev ne bodo vdeležili. Mislimo, da bi manjšina ne bila tako nečastna, ako bi vsi Slovenci jedino nastopali. Borba za mesto se mora vendar enkrat začeti, če se Slovenci ne bodo nič več upali v bojne vrste, bo kmalu med njimi zaspala vsaka narodna navdušenost. Če hočemo kedaj zmago, se prej tudi borbe ne smemo ustrašiti!
Nove volitve v Konjicah. Zadnje volitve v Konjicah so se ovrgle vsled pritožb, ki so jih vložili slovenski volilci. Pri zadnjih volitvah je vporabila nemška stranka okroglih 1200 K za agitacijo, Slovenci pa ne helarja. Nemci imajo pač denar, ki jim pa teče iz slovenskih kmetskih rok v njihove žepe.
Iz Ljutomera. Šolska tombola, katera se je vršila na dan sv. Treh Kraljev večer v Vaupotičevih gostilniških prostorih v prid ubožnih otrok Franc Jožefove deške in dekliške šole, se je prav dobro obnesla, kakor že dolgo ne; znašala je 216 K. Ker so dobitki bili večinoma darovani, oziroma z darovanim denarjem nakupljeni, imela je tombola samo 36 K stroškov, torej je preostalo čistega dohodka 180 K, kateri znesek se je porabil za šolske zvezke in razne druge šolske potrebščine, ki jih ubogi otroci dobivajo med šolskim letom zastonj. — Za to zdatno
podporo uboge šolske mladine se šolsko vodstvo prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so blage volje pripomogli k temu lepemu uspehu.
Umrl je dne 8. januvarja t. 1. v Reki vlč. o. Avguštin Belec, kapucin. Pokojnik je bil rojen pri Sv. Mariji v Vurbergu dne 21. julija 1830; poznali in spoštovali so ga povsod, koder je deloval na Hrvaškem in Slovenskem kot vzglednega redovnika in govornika. V reškem samostanu je bil 15 let gvardjjan in 15 let provincijal. N. v m. p.
Št. Ilj pri Turjaku. V našem krajnem šolskem svetu je zavladal v novem času prav nezdrav duh. Doslej smo premogli še vedno toliko, da smo si naročili knjige »Družbe sv. Mohorja« za šolsko knjižnico, letos so nam pa ta goldinarček srečno »dol zbarantah«. — Pa kaj si hočemo, od človeka, ki se je izučil za metre in kile, je res težko pričakovati, da bi sprevidel kulturni pomen take družbe in veliko korist branja dobrih knjig. Upamo, da se bode v župniji našel tolik mladinoljub, kateremu ne bo žal za eden goldinarček, da podari šolski knjižnici prekoristne knjige. Krščanski kmetje pa v bodoče bolj dobro premislite, komu se sme izročiti mesto, ki ima vpliv na vzgojo vaših otrok. Človek, ki razširja slabo berilo, dobro pa zatira, pač ne sodi na tako mesto in ne zasluži zaupanja krščanskih starišev.
Pozor pred prodajalci podob. Od raznih strani so nam zopet došle pritožbe, kako grdo so ogoljufali nekateri prodajalci podob ljudi po deželi. Poslali so ljudem blago še enkrat dražje, kot so se bili dogovorili. Predrzni so agentje s podobami tako, da se sklicujejo na župnika, češ, da so ž njimi dobri znanci in da jih je župnik poslal. Ti agentje na tisoče denarja izsilijo iz ljudstva. Dobro bi bilo, ako bi gospodje župniki s prižnice opozorili ljudi, naj bodo oprezni pred sleparji in naj se njihovim sladkim besedam ne puste ujeti.
Izpred Brežic nam pišejo: Cenjeni gospod urednik, zastonj iščem dopisa v Vašem poštenem listu, ki bi poročal o naših razmerah. Kajti že skoro dve leti ni bilo dopisa iz našega kraja. Evo par vrstic iz kmetske roke! Kakor drugod, tako tudi pri nas lazi okoli ptujska krota, ki si prizadeva okužiti naše pošteno ljudstvo. Goni jo pa na pašo g. Matheis, namreč štiri tisoč glav. Krasna čreda, kaj ne, gospod urednik? Pa tudi g. Pajdaš, nemški brivec, pomaga pasti Matheisovo čredo. V svoji brivnici ponuja kmetom, češ da se bodo rajši »razirat« dali. Priden slovenski brivec, ki ne razširja »Štajerca«, je g. Holc, vrl slovenski trgovec pa g. Varlec. Kmetje, kadar vam bodo v Brežicah ponujali »Štajerca«, vrzite ga jim pred noge, pa recite: »Ako ste Vi, g. Matheis, naš prijatelj, potem naročite »Naš Dom« ki je v resnici naš, ki govori odkritosrčno in prijateljski z nami, ne pa »Štajerca«, ki je kramarski in nemškutarski list!« Poročajte nam, pošteni kmetje, kaj bo Matheis na to rekel. Da ima Matheisova čreda tako ugodna tla za pašo, je kriva temu največ nevednost v politiki in pa malomarnost naše slovenske inteligence. Da naše ljudstvo ne ve, kaj je »Štajerc«, kdo ga izdaja in kaj zastopa, to je samo obsebi umevno, zato je treba več izobrazbe. Vsled tega je treba društva, v katerem bi se ljudstvo kaj izobrazilo. Zakaj imamo kat. pol. društvo »Sava« za brežki in sevniški okraj? — Ko bi naši breški rodoljubi malo več pozornosti obračali na nas okoličane in nam včasi kaj poučnega pripravili, bi ne bilo toliko mlačnosti in zaspanosti, nemška šola bi se ne polnila tako. Pa gospoda se zabava po svoje, mi pa — spimo po svoje.	Kmet.
Iz Št. Jurja ob južni želez. Pred par tedni vršila se je pri nas tožba med našim županstvom in tržkimi očeti zavoljo štirih sejmov. Dragi mi gospod urednik, kaj si vi mislite, v katerem jeziku so očetje napravili tožbo proti nam. Tiho na uho vam povem: v nemškem. In potem nas kmete naše slavno »razumništvo« uči, naj govorimo in
pišemo le slovenski!! Zdaj se vidi, da smo mi kmetje bolj zavedni Slovenci kot nekateri razumniki, katerim kličemo: Poboljšajte se, narodni zaspanci po trgih in mestih!
Iz Moškanjec pri Ptnjn nam pišejo, da so se nekateri izletniki iz Ptuja na novega leta dan zelo nelepo obnašali. Slišali so se tudi klici: »Pereat die Windischen!« (Poginite, Slovenci!) Slovenec je gostoljuben, a tudi gostoljubnost ima svoje meje!
Iz Marije Snežne pri Cmureku. Pravijo, da bomo letos imeli občinske volitve. — V Cmureku se je o Božiču ustrelil orožniški postajevodja. — Naš mledenič, Vinc. Hanžič, ki je prišel od vojakov, je pristopil k orožnikom.
Z izredno lepim vremenom smo začeli novo leto. S Krapja pri Ljutomeru se nam naznanja, da tam še vsaki dan popoldne krave pasejo. Poročevalcu pa je te dni slučajno prišel v roke »Slovenec« z dne 5. januvarja 1888; časnik piše, da so tistokrat na Murskem polju imeli po Božiču stalno mraza po 16 do 19° R.
Most čez Savo pri Brežicah. V bud-getnem odseku je naznanil ministerski predsednik Koerber, da je državna uprava za zgradbo tega mostu voljna prispevati podporo 100.000 K.
Iz šole. Učiteljem in šolskim voditeljem pri Sv. Primožu na Pohorju je imenovan g. Franc Korbar, učiteljem na ekspozituri v Lokavcu g. Luka Stare od Sv. Tomaža na Primorskem, na šoli v Trbovljah g. Leopold Cimperšek in za učiteljico na šoli v Zibiki gdč. Elizabeta Klemenčič. Umirovljen je nad-učitelj v Žalcu g. I. Koncuvan v Žalcu. — Za učiteljico ročnih del v Konjicah je imenovana gdč. Berta Kožuh. — V zadnjem listu se naj naše šolske novice popravijo tako-le: Kot šolski vodja v Topolšici pri Šoštanju je imenovan g. Drago Korošec ne g. Fel. Pečar. Gospica Svetka Lapajne nas prosi popraviti, da ni učiteljica v Dobovi, ampak na Vidmu ob Savi!
Poskusen ubeg. Iz ječe okrožne sod-nije v Celji hotel je ubežati neki jetnik, mlad fant. Letel je z odprtim nožem po mestu — pa ujeli so ga in ga spravili na varnejši kraj.
Sv. Andraž v Slov. gor. Tukaj pri nas je lep čas, po dnevu sije zelo toplo solnce, po noči pa tudi ni ravno zima. Cvetlice že po tratah cvetejo tako, kakor bi se že vesela spomlad približala. Ob času novega leta je bila zelo velika povodenj. Pesnica je tako narastla, da je bila cela dolina polna 'vode. Pa ob času povodnji smo doživeli nekaj novega, česar smo zelo veseli. Takozvana »giftna krota« je štrbunknila v globočino vode, tako, da imamo zaupanje, da se ne bo vrnila več nazaj k Vitomarskem mlinu, ker nima več prostora tam, ker je prišel namesto nje krščanski katoliški list, vrli »Naš Dom« !
Pri Sv. Martinu pod Vurbergom bosta dne 19. prosinca obhajala Jožel in Ana Dvoršak iz Ciglenc 601etnico svojega zakonskega življenja.
Pri Sv. Jurju ob Ščavnici so preteklo nedeljo 12. t. m. pokopali Mateja Rižnera, doma iz Bolehnec; mladeniška zveza mu je zapela nagrobnico pri cekvi in na pokopališču. Dopolnil je 90. leto svojega življenja, in bil mnogo let cerkveni ključar. Ko se je pred 10 leti podružnica sv. Duha popravljala, si je pokojni nabral mnogo zaslug; starček 80 let še je bil brhkih nog, in mnogo potov storil, vse k časti božji. Naj v miru počiva!
Sv. Križ na Murskem polju. V imenu ubožnih učencev tukajšnje šole zahvaljujeta tem potom krajni šolski svet in šolsko vodstvo za oporočeno svoto po pokojnem Ivanu Nedok, posestniku iz Murskih-zasadov. Blag mu spomin!
Cerkvene stvari.
Cerkveno-stavbeno društvo pri Sv.
Barbari pod Mariborom je imelo leta 1901 223 kron dohodkov in 17 K 10 v stroškov.
Za stavbo novega zvonika je do sedaj nabralo 809 kron 50 vin.
Kardinalski kolegij. Začetkom leta šteje kardinalski kolegij 68 članov. Kar vlada papež Leon XIII., torej v zadnjih 23 letih, je umrlo 137 kardinalov. Včasih je bilo število italijanskih in zunanjih kardinalov enako, sedaj pa je 40 Italijanov in 28 zunanjih; 25 kardinalov biva v Rimu. Le trije kardinali, Oreglia Parochi in Ledochowski so še izza časa Pij IX. Najstarejši kardinal Celesia ima 90 let, Richard 83, Gruscha 82 ; najmlajši je baron Skrbenski v Pragi, ki ima še-le 39 let.
Dnbovniške vesti. Župnijo v Stoper-cah je dobil č. g. Kašpar Zrnko, kapelan v Marenbergu.
Društvena poročila.
Slovanska čitalnica v Mariboru bo
prodajala v soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih letošnje časopise.
Odbor.
.Slavnost mladeničev pri Sv. Juriju ob Sčavnici se je obnesla sijajno. Začela se je ob polu 4. uri. Ljudstva je bilo natlačeno polno. Od vseh strani so prihiteli mladeniči, dekleta, očetje in matere od Male Nedelje, Sv. Križa, Kapele, Gornje Radgone, Negove, Sv. Andraža v Slov. gor., Sv. Antona, Sv. Trojice ter vrli Benediktčani iz Slov. gor. in od raznih drugih krajev. Na tem mestu jim kličemo: »Živeli! vrli rojaki, da se niste ustrašili groznega blata ter ste prihiteli v našo sredino. Bog vas živi!« Slavnostni govornik č. g. kaplan Muršič od Sv. Benedikta, ljubljenec slovenske mladine, nam je s svojim navdušenim govorom užgal in navdušil naša srca, kakor zna le on. Castitke so prihitele od Jareninskih mladeničev, od Sv. Jurija pod Taborom, od Sv. Barbare pod Mariborom, in naša vrla dekleta so dobila od Jareninskih mladenk iskrene pozdrave. Bog jih živi! Deklamacija mladeniča Ivan Vuk-a «Naš čolnič otmimo», segala nam je globoko v srce. Nato se je oglasil junaški mladenič Roškar od Sv. Benedikta; strmeli smo nad njegovim navdušenim govorom in hrupni živijo-klici so mu bili v zahvalo. Potem je govoril in navduševal vodja Jurjevskih mladeničev Radoslav Nemec. Naši pevci in pevke pod vodstvom č. g. kaplana Spindlerja in g. Kocpeka so peli umetne in druge pesmi tako izboino, da smo se kar čudili. — In kaj še le gledališke predstave?! Najprej je prišla na vrsto «Vedeževalka», potem «Krivica in dobrota»-. Vsi igralci in igralke so svoje uloge rešili zares izvrstno! Tamburaši pod vodstvom g. Majcena so nas v odmorih kratkočasili z milodonečimi tamburicami. Nato so še zadoneli krepki mešani zbori in slavnosti je bilo konec. — Konec!? — Kaj še! — Nadaljevala se je pri g. Slanu. Med tem vsporedom so v jednomer grmeli topiči. Pri g. Slanu je še bilo mnogo navdušenih govorov. Rojaki! Mladeniči! Le pogumno naprej za svojo lepo slovensko domovino! — Ali kaj poreče k vsemu temu «Štajerc» ? Zelo sem že radoveden. Da nas bo obiral o tem niti ne dvomimo. Bog in domovina!
Opazovalec.
Sv. Barbara v Halozah. Bralno društvo «Naprej» je imelo dne 5. t. m. svoj redni letni občni zbur v svrho izvolitve novega odbora za bodoče društveno leto. Brez znatne izpremembe je novi odbor sestavljen iz istih oseb kakor lani. Posamezni činovniki so: g. Štumberger Jože, predsednik; č. g. župnik Murkovič, podpredsednik; g Ogorelec, tajnik; g. Cvetko, blagajnik; g. Šerona, knjižničar in vodja petja ter tamburanja. Na novo je vstopil v odbor č. g. A. Šorn. — Končno je sklenil odbor odposlati na drž. posl. dr. Ploja peticijo za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
"Deseti brat" v Celji. Tako ogromnega obiska, kakor ga je imel «Deseti brat», še nismo doživeli. Pritisk je bil tolik, da so bile v pol uri do malega vse vstopnice razpro-
dane. Prišlo je pa tudi ljudstva, lahko rečemo, iz celega spodnjega Štajerja. Mnogi niso dobili več prostora. — Igra, ki je že sama na sebi izborna, se je, posebno v glavnih vlogah: Deseti brat (g. Spindler), Krjavlj (gosp. Salmič), Dolfe (g. dr. Karlovšek), Marijan (g. dr. Schwab), Manica (gca. J. Sernec), Kvas g. Retivc), Piškav (g. Rebek), Krivec in Kriv-čevka (g. Makovec in gdč. Dobršek) — tako dovršeno predstavljala, kakor od igralcev-profesijouistov; njih igranje izvabilo je gledalcem solze veselja in žalosti. Pevske točke kakor godbene so bile premalo študirane — pa bil je za učenje le dober teden na razpolago — torej dovolj oprostilnega vzroka. Vsled obče zahteve se igra na svečnico, dne 2. lebr., ponovi.
Rnneč pri Ormožu. Iz tega kraja se nam poroča, da se veselica, o kateri smo zadnjič poročali, ni vršila na Runeču, ampak v Ključarovcih. Nadalje se nam pojasnuje, da g. Lipnik, pri katerem je bila veselica, ni našega mišljenja, ampak «Štajerčevega». Isto-tako nam pravijo, da so žal tudi nekateri izmed fantov, ki smo jih skupno pohvalili, čitatelji in naročniki «Štajerca». Na naši poročevalki je sedaj, da reče svoje besede o teh trditvah, ki smo jih dobili od zelo zanesljivega moža.
Iz drugih krajev.
Ljubljančan — čilski častnik. Gosp. Egon Mosche, rojen Ljubljančan, vstopil je v čilsko vojsko kot častnik. Gospod Mosche je bil svoj čas avstrijski topničarski častnik. Pozneje se je boril z Buri proti Angležem. Zdaj ko preti vojska med Argen linijo in Cile, vstopil je v čilsko vojsko.
Psu spomenik na grob. Neka Miss Thompson v Baltimore, Md. je dala postaviti na grobu svojega psička mramornat spomenik. Psa ji je bil pripeljal pred leti njen svak iz Pariza. Kužek je bil res lep, vendar ni zaslužil tolikega žalovanja, kakoršno mu je skazovala cela rodovina tedaj, ko je poginil. Psa so pokopali na najlepšem delu vrta in sedaj mu je dala prismojena babnica postaviti še spomenik.
4 vlaki so ga povozili. Iz Velikega Varaždina javljajo: Preteklo soboto so našli blizu postaje Tenk na železničnem tiru mrtvo truplo kmeta Kressuna, ki je vsekakor sam legel na tir. Železniški čuvaj je naznanil ta dogodek takoj višji oblasti; toda komisija je prišla še le zvečer in dotlej je bilo truplo že grozno razkosano, kajti preko njega so šli še trije vlaki.
Mučen prizor na pokopališču. Te dni se je dogodil na pokopališču v Toplicah na Češkem mučen prizor. Prinesli so na pokopališče umrlega stotnika Mahla, a grobo-kopi so pozabili — izkopati grob. Truplo stotnikovo so prenesli nato v mrtvašnico. Pogrebci so morali toliko časa čakati, da so pozabljivi grobokopi izkopali stotniku grob.
Grozna nesreča. Iz Detroit Mich, iz Amerike se poroča, da je ondi razpočil parni kotel v tovarni Penberty Injector Co. na voglu Brooklyn Ave in Abbott ceste. Razpočil je kotel s tako silo, da je padla v razvaline cela velika hiša. 26 ljudij je bilo pod razvalinami takoj ubitih, 30 pa težko in le nekaj lahko ranjenih.
Z desetimi leti poročnik postal je 17. decembra 1901 pruski princ Friderik Sigmund, sin princa Friderik Leopolda in je najmlajši vojak in častnik nemško-pruske armade.
Prst jesti so začeli nekaterniki v St. Louis v Sev. Ameriki. Ustanovnik te navade je advokat Viljem Vinsor. Mož trdi, da živali rade žro prst in radi tega nimajo želodčnih bolezni. Učenci njegovi trdö, da so znatno bolj zdravi in imajo dober tek, odkar zavživajo prst. Vsak dan povžijejo jedno malo žličico prsti v kozarcu vode.
Železniški stroji in petrolej. Kakor čujemo, bode južna železnica napravila po-
skus železniške stroje kuriti s petrolejem, 27 strojev namerava preurediti v ta namen in posebno promet preko Semeringa izvrševati na ta način.
Nora zlata polja so Rusi odkrili nedaleč od Cunčuna v Mandžuriji. V Vladivo-atoku se je ustanovila akcijska družba, ki bode izkoristila ta obširna zlata polja.
Kako je Američan osleparil slovenskega mesarja. Mesar Seršen, rodom Slovenec v Boudlen v Ameriki, je s svojimi prijatelji posebno rad jedel purane. Nedavno mu je neki Field, trgovec s perutnino prodal 20 težkih puranov. Seršen je precej visoko svoto rad plačal, ker se je pri tehtanju prepričal, da so purani res nenavadno težki. Ko je zaklal purana za puranom, pa se je Seršen prepričal, da so vsi purani pitani s — kamenjem. Fiedl se je moral radi goljufije zagovarjati pred sodiščem.
Morilec žensk na Rivieri. Na Rivieri med Monte Carlo in Cannes potepa se roparski morilec, ki v prvi vrsti napada samo mlada dekleta. V Tamarian so dobili zabodeno in oropano neko mlado služkinjo, v bližini Canessa je umoril neko trgovčevo hčer in jo vrgel v vodnjak, nekaj dni pozneje so našli umorjeno neko prostitutko. Na železniški progi med Nico in Monte Carlo našli so na železniški progi zaklano neko 201etno prodajalko. Na licu mesta je ležal velik kuhinjski nož in moški klobuk. Doslej se še ni posrečilo priti zverinskemu človeku na sled.
Zverinsko zabavo si je privoščilo v ogerski vasi Palanka minuli petek pet kmečkih fantov. Privezali so slaboumnega pastirja Petkovicska na železen stol, okrog njega pa raztrosili otep slame ter jo zažgali. Pretre-sujoči krik nesrečnega pastirja jim je bil v zabavo. Nekaj kmetov je potem prihitelo in osvobodilo Petkovicsa, ki je bil že ves opečen in nezavesten. Zločince so prijeli orožniki.
Sorodnico umoril na sveti večer. Na sveti večer, ko vlada mej sorodniki največje prijateljstvo, je v Pragi 191etni Vaclav Vavra umoril 681etno vdovo Marijo Jung, mater svoje svakinje. Vavra je prinesel seboj božično darilo, gosli za sinčka svoje svakinje. Marija Jung je bila sama doma, pred njo je pa ležalo nekaj desetakov. Vavra se je po-lakomnil denarja, prijel je starko za vrat in jo zadavil. Ko je pograbil 38 gld., čul je, da gre po stopnjicah domov svakinja. Vavra je hitro zaprl sobo in na trkanje ni odprl. Svakinja je hitela v kuhinjo in udrla steklo pri kuhinjskih vratih. Mej tem je Vavra hitro odprl sobo in zletel po stopnjicah. Svakinja, ko je videla- svojo mater zadavljeno, je imela Se toliko moči, da je zakričala: «Primite mo-
rilca». Njen klic so ljudje na ulici čuli in ko je Vavra pritekel na ulico, so ga ljudje prijeli.
Predsednik ameriških držav — židovskega pokoljenja. »Jüdisches Volksblatt« javlja: Nek angleški žurnalist je po-koljenje predsednika Roosevelta natančno pre-iskal in našel, da je čisto židovskega pokoljenja, od tod tudi njegova ljubezen do Židov, da si je izbral in našel za privatnega tajnika žida. Stari oče predsednikov se je pisal Ros-welski in je bil doma na ruskem Poljskem. Ko je prišel v Ameriko, spremenil je svoje ime v Rosenfeld. Njegov sin, oče sedanjega predsednika, je to ime spremenil Roosevelt, dal se je krstiti in se oženil z neko Holandko.
Napad na škofa v božični noči. V katedrah v Livornu se je pri polnočni maši v božični noči izvršil napad na škofa Gianija. Nek mož je planil k altarju, zagrabil škofa za obleko in ga izkušal pobiti na tla. Duhovščina in nekaj oseb iz ljudstva priskočilo je škofu na pomoč, in posrečilo se je po dolgem boju premagati napadalca. V natlačenopolni cerkvi je mej tem prizorom ljudstvo prestrašeno kričalo, vendar se je skoro posrečilo prepričati ljudi, da ni nobene nevarnosti več. Škof je z občudovanja vredno mirnostjo nadaljeval sv. mašo. Napadalec Cesar Taddei, vprašan, zakaj je škofa napadel, daje nasprotujoče si izjave. Prostozidarji in njihovi brati so proti škofu napravili zadnje dni silno gonjo radi njegovega govora »Rim ali smrt« na katoliškem kongresu. Napad je gotovo v zvezi s to gonjo. Meščanstvo namerava na čast plemenitemu škofu napraviti slavnostni sprevod po mestu.
Gospodarske drobtinice.
Dima prosto kurivo. Na Angleškem se v najnovejšem času pripravlja kurivo, ob-
stoječe iz 93% premogovega prahu in 7% mešanice katrana in jedkega apna, ki ne povzroča dima. To brezdimno kurivo se mehko zgnete v večje ali manjše kose in ti se potem sušijo. Pri gorenju ni skoraj videti dima. Ogenj je podoben koksovemu z živim svitom, iz katerega bel in modrikast plamen šviga. Pepela ni niti za 3%. Res, da je cena takemu kurivu za sedaj še precej visoka, a ta cena se utegne pozneje gotovo znižati.
Loteri,jske številke Trst 11. jan. 1901. 69, 77, 13, 46, & Line » » » 72, 81, 36, 65, 78
Društvena naznanila.
Dne 19. prosinca: »Čitalnice na Vranskem« plesna veselica. » » » Politično zborovanje v Konjicah. Govor o kmet s k i zvezi. » » » Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ter »Podravske podružnice slov. plan. društva« v gostilni g. N. Novaka v Rušah. Začetek ob 8. uri. » » » »Bralnega društva pri Sv. Barbari nad Mariborom« občni zbor v kape-laniji. Začetek ob 3. uri popoldne. Na vsporedu so: govor, petje, deklamacije in šaljivi srečolov. » » » »Ormoške čitalnice« gledališki večer v telovadnici sloven. ormoške šole.
Igra »Snubač« in »Štempihar mlajši«. Začetek ob 6. uri. Tamburanje. Dne 26. prosinca: »Bralnega društva na Dobrni« velika ljudska vesejica v »Hotelu Styria«.
Vspored: dve gledal, igri, petje, igranje na glasovir, šaljiva pošta itd. Občni zbor »Bralnega društva.» » » » »Bral. in pevskega društva ,Maribor1« gled. predstava »Eno uro doktor« in »Šolski nadzornik« v Nar. Domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Dne 2. svečana: »Slovanske čitalnice v Mariboru« običajni ples v Narod. domu.
f^ij-515-T- -TT- T
$ Vsaka beseda
j1] stane 2 t.
!iS Najmanj»
gast
MALA OZNANILA
Vsaka beseda [
stane 2 v.
/
i Večkr. objava I po dogovora.
Ti in8erati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravnigtvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Kovaškega učenca sprejme Jože Bregant, kovač t Hočah. 0 3—2
Proste službe.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjera nastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Po-
nudbe pod restante,"
„1.70
Gradec, poste 222
Čevljarskega učenca sprejme takoj Friderik Nerat, čevljarski mojster t Mariboru, koroške ul. 16. 21 8—2
čevljarski učeneo se sprejme pri Juriju Zunko, čevljarju t Gornjem Rad-vanju pri Mariboru.	7 3—3
Kovaškega pomagača in kovaš. učenca sprejme Mihael Brumen, kovač t Vurbergu.	30 2—1
Hiša, ki nosi najemnino, i vrtom in njivo, se po eeni proda. Koroška uL 122. Maribor.	25 3—2
Trgovski pomočnik išče službe v kaki trgovini z mešanim blagom. Ime pri upravništvu.	14 3—2
Kovaškega učenca sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster t Brežicah. _18 3—2_
Proda se.
Hiša z dvema sobama, en oral zemlje, sadni vrt, se proda po najnižji ceni v Po-beržah št. 79 pri Mariboru. Kramberger. 29 1-1
Zidana hiša, čedna, pripravna za
trgovino, na lepem mestu v dolini, četrt ure od cerkve, v Št. Andražu pri Velenji, z vrtom in malim sadonosnikom, hlevi za eno kravo in 7 svinj, se proda la svoto 460 gld. ali 900 K proti gotovi plači. — Hiša it proda radi drugega podvietja. 27 4—1
„Siidsteirische Presse",
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono, za eno leto 12 kron. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na: Administration der „Sfidsteirischen Presse", Marbnrg.
M
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na pryo sy. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, Mtele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. ^
eeee&eooeeG&
t t-1
Petrolna žarnica
(Petroleum-Glühlicht)
Popolna ljudska svetilka 15 K.
daje najlepšo belo svetlobo za 80 sveč,
je najcenejša luč, ker zadostuje en M ter navadnega petroleja 12 ur, stane torej za uro 2 in pol vinarja, z lahkim ravnanjem in brez vsake nevarnosti. Popolna duša stane 12 K in se more priviti >a vsako svetilnično telo, če je luknja 4£> ali tudi več mm v premeru, — Namizne, stenske in viseče svetilke ter cestne »vetilnice, kakor tudi vsi posamesni deli se dobivajo pri zastopu ,,avstrijski« dru«be i« petrolne zar-ni«e" I. E. Wetxl, Maribor, Zo^jni trg 3. Razglede prosto. 23 3—2
K
— lastne odgoje
žlahtne drdrače (harcer), zelo prijetnih prehodov iz visokega in nizkega, s piskanjem, žveglanjem in kvokanjem, ki so redki in zelo zanimivi pevci, priporoča v osemdnevno poskušnjo po 10, 15, 20, 25 in 30 kron (samice po 3 K) I. E. Wetxl v m ari boru, Zufijni trg št. 3, leve stopnjice, II. nadstrop. 24 3—2
KiiPim 3500 na snl10 ali zeleno cepljenih trt, imenovanih sort, kavčina, plover, laški rilček, silvaner in nekaj amerikanskih sadežev^— Jože Premelč, posestnik v Župelev-cih, pošta Brežice. 19 3-3
Jožef Brandl,
izdelovalec orgelj
24—20 ♦ * v Mariboru
se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago.
Glavno zastopstvo
banke „Slavije"
se je preselilo
od 1. januarja 1902 iz Marnberga v Maribor
Tegetthoffova ulica št. 44, II. nadstr.
S spoštovanjem
Mnm Jreras.
24 2—2
Za bolne na želodcu, in stare ljudi. 495
Konjak
star, iz domačega vina, poši^a franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4'80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, OoUČ p. Konjicah, Štsy.
1 stekl. za 1 gld. 50 kr.
se dobi pri ¿i. Qnanflest, gosposla ulica, Maribor.
Lepo, plodonosno posestvo
v Leitersbergu pri Mariboru se proda.
Ono leži na državni cesti in na razpotju deželnih cest, ki peljejo v Arnovž in v St. Lenart v Slov. gor., oddaljeno je pol ure od južnega kolodvora. V bližini se namerava narediti železnična postaja. Posestvo obstoji iz plodovitega polja, na ravnem ležečih travnikov, nekoliko vinograda in bukovega gozda, ki se lahk« izseka. Sadonosniki so dobro oskrbljeni in z žlahtnim sadjem posajeni. — Posestvo v Leitersbergu leži deloma tudi v Freideku in meri 31'/4 ha ali 54 oralov. Pri gori imenovani cesti je prostorna hiša s 4 sobami in vsemi priteklinami, lepa kuhinja, klet itd. Potem eno nadstropna hiša, v kateri sta zdaj kovač in kolar; dve najemninski hiši, velika kolarnica, svinjski hlevi in ena opekarna. Hlevi za živino so obokani. Vsa poslopja so z opeko krita. Kmetija v Freideku, 4 in pol ha ali približno 8 oralov zemlje, od tega 1 oral vinograda. Lepa hiša s kuhinj« s štedilnikom, goveji in svinjski hlevi. Vse z opeko krito. — Kmetija v VosekH, 9% ha ali 17 oralov zemlje, od teh je 6 oralov lepih travnikov. Hiša in hlevi so zidani in z opeko kriti. — Viničarija v Kušerniku, 6 oralov, od teh 5 oralov vinograda, kateri je na pol s cepljenimi, nosečimi, amerikanskimi trtami posajen. Viničarska hiša je zidana in ima lepo ter obokano klet, zraven živinski in svinjski hlev. — Natančna pojasnila se dobe pri
Jakobu Purg*ay 17 2-1
v Leitersbergu pri Mariboru.
Va bilo
na
II. redni občni zbor
Slov. posojilnice pri Sv. Trojici v Slov. gor.
dne 30. januvarja 1902, ob 10. uri dopold.
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobrenje letnega računa.	28 1—l
4.	Volitev novega odbora.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši čez tri tedne drug občni zbor, pri katerem se bode sklepalo pri vsakem številu udov. — K obilni udeležbi vabi
O d I> O !•«
Proda se
lepa enonadstropna
hiša
z desetimi velikimi sobami, v ka-terej je na eni strani dobro obiskovana gostilna, druga stran pa je pripravljena za trgovino. Gostilna se proda z vsem pohištvom, z vsemi pravicami gostilniške obrti tudi prenočevanje potnikov. Hiša stoji tik okrajne ceste, pet minut od mesta Celje. — Poleg te hiše se tndi proda hiša z enajstimi strankami, pripravljena za vsako obrt in z vrtom za zidanje. — 5JfE* Vse to se proda po najnižji ceni! Kje, pove uprav-ništvo »Slov. Gospod.« 7 4—3
Za svečnico!
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča fin©
|3r sveče
iz garant, čebel, voska.
Nizke cene! Točna postrežba! Vestno delo!
S spoštovanjem
Lovro Pokorny,
svečar v Celju — Gledališka al. 3.
vsakojake vrst©
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
Novo!
Molitvenik
Za mladino in M za odrasle.
Spisal Jožef Cede,
kapelan.
Cena 70 vin., po pošti 10 vin. več. — Priporoča —
tiskarna sv. Cirila,.
Novo!
11176019
VABILO
na
II. občni zbor
„hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji"
registr. zadruge z neomej. zavezo,
ki se bode vršil	31 1—1
v pondeljek, dne 27. prosinca 1902 ob 10. uri dop. v gostilni g. Ivana Tostovršnika.
Vspored: 1. Potrjenje računov za 1. 1900 in 1901. — 2. Volitev novega odbora v naeelstvo. — 3. Prememba pravil. — 4. Eazni predlogi in nasveti.
K obilni udeležbi vabi člane
NAČELSTVO.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, vrši se osem dni pozneje ravno z istim sporedom in na istem mestu ob določeni uri II. občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev.
Najboljši
je Barthelnovo klajno apno,
ono prepreči lizavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hojšanje, naredi živino ješčo, ukrepi prebavi j a-
I prašček
nje, množi mleko ter jajca, na- ^^^^^^^^^^ redi živino moč-
nejšo in tvori trdo meso. 563 9 3
Za vsako žival neobhod. potrebno. Popisi zastonj.
M. Barthel & Co., Dunaj X. ^^^^^^^^
Prodajalnice v Mariboru: M. Berdajs, L. H. Korošec, Franc Frangež, Josip Kavčič, S. Novak, Max Wolfram in Pahnerja sinovi.
j za živino
K o cix
za sejanje deteljnega in travnega semena, rži, ovsa, ječmena, koruze itd.
Novo!
Ugodnosti: prihranje-nje semena, jednakomer-no in hitro sejanje.
Prospekti na zahtevanje.
Posebno se priporoča za gorate kraje.
Zelo po ceni in trpežna.
Novo!
Komad 50 K po povzetju. Prospekti na zahtevanje.
Glavna zaloga:
Echinger Fernán
454 25-9 Dunaj XII, NeubaugUrtel 7—9.
Razglas.
Povodom povečanja šolskega poslopja v Poljčanah se oddajo zidarska, mizarska io ključavničarska dela.
Načrt in proračun stroškov so na vpogled pri podpisanem načelniku krajnega šolskega sveta.	13 2-1
Jožef I>etičels«
Nekdo želi v najem vzeti
EH>r dobro obiskano gostilno
s koncesijo, s primernimi prostori, blizu mesta, trga ali kake tovarne. — Cena in kraj naj se naznani pod naslovom: J. N. D. na Ponikvi ob juž. žel.	12 2—1
Izjava.
Mi podpisani Frane Eantaša, Marko Vaupotič, posestnika v Noršencih in Jožef Mavrin iz Lokavec pri Ljutomeru, izjavimo s tem, da je dopis, katerega je prinesel „Štajerc" v 24. štev. z dne 1. grudna 1901 žaljiv za gospoda Marka Cajnko, vrlega načelnika noršinske požarne brambe.
V tem dopisu navedene trditve so izmišljene, ker gosp. Marko Cajnko drugega ni storil, kakor nabrani denar preštel ter ga izročil Antonu Kramberger iz Babinec, potem se pa odstranil iz Marko Vaupotičeve gostilne v drugo gostilno.
Mi obžalujemo navedeni žaljivi dopis, prekličemo njegovo vsebino in smo gospodu Marko Cajnko hvaležni, da nam je našo ža-ljitev odpustil.
Zavežemo se plačati tudi vse narasle stroške in pooblastimo gospoda dr. Karola Grossmanna, to izjavo na naše stroške priobi-iti v prihodnjih številkah listov „Stajevc", „Slov. Gosp." in „Domovina".
Ljutomer, dne 7. januarja 1902.	26 l—l
Marko Vaupotič. Franc Rantaša. Jože Mavrin.
4"
IVI o d. imi v.
dr. Ferdinand Vik
usoja si cenjenemu občinstvu okrožja Velenje naznanjati, da bode začenši s
- 1. januarjem 1902
svoje zdravniško delovanje v — Velenju ■ izvrševal in sicer v stanovanju svojega prednika g. dr. K. Chloupeka, v hiši g. Janeza Rak v bližini železniške postaje.
|	5 3—2
ANTON KOLENC w w w
A ^ trg-ovec t C e 1 j n
Mfi fl.afl -fnafl fl.-fl.-fl-fl.n-Q-fl.fl fin n -fi-finf) flflnn^ajañiwiflaajmgLaaflflfi c
kupuje vsako množino lepega prediva, suhih gob itd. Sploh vse deželne pridelke po naj-
Z^ZZZUZZZZIZ višjih cenah. ZHHZHIZIZZZi:
Lesene rakve
lepše, boljše izdelane in cenejše kakor drugod prodaja
F. WOLF,
pokopalni zavod v Mariboru, Tegetthoffova ul. št. 18 548 12-20 in Blumengasse 12 in 14.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike
s podobami itd. izvršene v k a m n o t i s k u .
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. mzzz^^^z^zzzz
Razne
uradne pečate
kuverte
s firmo
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
izdajatelj in splošnih kat. tisk. društvo
Odgovorni urednik: Ferds Leskovar,
Tisk tiskarne sv. Cirila.