PoMn) urad ?M1 Ceiovec — Vertagsprutam! MM Ktagentur!
):haja v Cetovcu — tnehotnungcort KtagenMrt
Potamutn) izvod S.SO Ut., movoina naročnina S Miingov
P. b. b.
Letnih XXV!!).
0P0Ž4RM/0.-
Tudi občinska središča naj bodo dvojezična Akcije tokrat v Borovljah in Št. Jakobu
V noči od sobote na nedetjo !Q se pojaviii na stavbah občinskih ter šoiskih posiopij v Borovijah ter v Št. Jakobu v Rožu dvojezični napisi. Prav tako so neznani aktivih) popisaii pročetja poštnih uradov v obeh krajih ter v Št. Jakobu v Rožu na posiopje tamkajšnje poiarne brambe napisa)! gesia, ki so opozarjaia, da Avstrija še ni izpotniia določi) čiena V)! avstrijske državne pogodbe. Gesto .ČLEN 7 NA$A PRA-Y)CA" vsekakor popotnoma vetja in je nadvse aktuatno. Koroški Sio-venct ne PROSMO za izpoinitev zajamčenih pravic, temveč ZAHTEVAJO njih izpoinitev. Zadnja akcija je biia ena od na)boij premišijenih doseda). Vendar je treba ugotovit), da !judje verjetno ne bodo razumeti, taka) M neinani aktivisti popisa!) prav šotska ter občinska po-dopja. Letakov tokrat ni biio zasiediti.___________________________________
Ko je bi! sktenjen v avsirijskem Partamentu zakon o dvojezičnih topografskih napisih in oznakah, sta Osrednji organizaciji koroških Sto-Vencev opozoriie viodo, da je treba dvojezičnost uvetjaviti tudi v občinskih središčih in ne samo v obdobnih krajih. Zveza siovenskih or-9onizacij ter Narodni svet koroških Siovencev sta v posebnem stališču ^ imenovanem zakonu obraztožiti svoje giedanje avstrijski vladi. Slovanski tisk po je ie skozi ieta Opozarja! potitične dejavnike v de-^oti in državi, da je treba izpotniti tosna dotočita čtena V!! avstrijske državne pogodbe ter v tej zvezi Vedno spet opominja! avstrijsko ''iado, da izpoini ta č!en tako po Čdki kot po duhu. Stovenci so bi!i 'dsetej mnenja, da je potrebno, da So javno manifestira, da živita na Področju južne koroške dva naroda. Ena oblika take manifestacije So dvojezični topografski napisi na *Sritoria!no znanem področju juž-Koroške. Dvojezične oznake pa spodajo na postopja javne uprave ^or javnih usfanov.
Neznani aktivisti so za konec iodna poskrbeti, da je zopet prišto do de!oma ostrih diskusij o probte-^otikj dvojezičnih napisov in ***dtak. Take diskusije so nepotrebno. POTREBNO je, da državne ob-osti končno upoštevajo č!en V!! ^vstrijske državne pogodbe ter da-Stovencem tiste pravice, ki iz-'didajo iz tega čtena. Dogodki ton-
ske jeseni so zgovoren dokaz, kakšen je odnos obtasti do koroških Slovencev. Koroški časopisi so po akcijah neznanih aktivistov vedeti poročati, da so varnostne obtasti, odnosno državna poticija, že začete z raziskavami. Pri tem se postu-žujejo pripadniki državne policije nove taktike, o kateri bo treba še pisati.
NA BUŽNJEM VZHODU:
Potetno zatišje je bito torej na Koroškem uspešno prekinjeno. Nič zato, da so nekateri ravno zaradi tega tako srditi. Akcije jih botijo posebno zato, ker je trenutno v de-žeti vse potno turistov, ki si seveda mislijo o .mirnem sožitju" dveh narodov na Koroškem svoje.
Nočne akcije manifestirajo v svoji obtiki vetiko nezadovotjstvo pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem. Pot avstrijskih potitikov, to vetja posebno za potitike socia-tistične stranke, je taka, da ji koroški Stovenci ne morejo stediti. Pak-tiranje najvidnejših predstavnikov sociatistične stranke s svobodnjaki, z očitnimi nasprotniki koroških Sto-vencev, saj te-ti vsetej spet zahtevajo ugotavtjanje manjšine in govorijo o tem, da je čten Vtt avstrip ske državne pogodbe že popolnoma izpotnjen, ni ravno vzpodbudno za koroške Slovence. Nagib na desno v sociatistični stranki v dežeti in državi nti mogoče več spregte-dati.

Prečrtan traMpot na tabotnt:) na ))ube)j*ttt :e*M
Bo dež.gtavarSima ostat na svojem potožajo?
De! koroške javnosti {e preseneti) oziroma razburi! intervju, ki go je da! avstrijskemu radiu koroški dežein! giavar Hans Sima. Dežetni gtavar je med drugim govori! tudf o svoj! osebi ter povedo!, da še ne mis!i na odstop s potoigja deietnega g!avarja, čeprav je bi! na zadnji deieini konferenci sociatistične stranke odvotjen kot predsednik dežc!-ne organizacije. O spremembah v kotektivu dežetne viade pa je meni!, da je to stvar stranke. Obenem je poudari!, da minister za promet FrUhbauer verjetno ne bo posta! namestnik deže!nega gtavarja. Za to funkcijo da je v dežeti dosti drugih funkcionarjev, ki že več !et de!u-jejo_v^odstvu_stranke_kotjntnister_Frtihbauer^__^_^^^^^^^^^^
Prejšnji teden so izraelska letala na bejrutskem letališču ugrabila arabsko potniško letalo. Ta grobi akt vdora izraelskih letalskih sil na ozemlje suverene države je po vsem svetu povzročil veliko ogorčenje. Zadnja teroristična akcija izraelskega letalstva ima le malo primerov v analih zračnega piratstva.
Libanonska vlada se je takoj po ugrabitvi potniškega letala pritožila v Varnostnem svetu OZN in zahtevala učinkovite sankcije proti Izraelu. Na razpravi v varnostnem svetu, ki se je začela v torek, je večina držav ostro obsojala teroristične metode izraelskih sil. Tako je egiptovski delegat dejal, da preusmeritev libanonskega letala pomeni tipičen primer državnega terorizma, ki spada v
splošen okvir izraelske politike. Izraelski predstavnik Josef Tekoah je skušal opravičiti početje svoje vlade ter dejal, da je imel Izrael samo namen aretirati .teroristične voditelje, kot je Georg Habash, voditelj Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, ter na ta način ščititi nedolžna življenja". Britanski zastopnik je menil, da nima nobena vlada pravico, da se posluži podobne agresije.
Resolucija bo prav gotovo vsebovala obsodbo izraelskih terorističnih metod in ker ni pričakovati, da bi bile zahtevane v njej sankcije proti Izraelu, računajo s tem, da bo resolucijo podprl tudi zastopnik ZDA. Predstavniki arabskih držav pa slej ko prej zahtevajo učinkovite sankcije proti Izraelu.
Jasno je, da so te izjave dežet-nega gtavarja natetete na širok odmev v dežeti. Vendar je treba povedati, da so vsaj tisti, ki so poznati borbeni značaj koroškega de-žetnega gtavarja že od vsega začetka podvomiti v to, da bi dežetni glavar meni nič tebi nič kar tako odstopit. List Karntner Tageszeitung prinaša det Simovega intervjuja brez komentarja. List koroške tjud-ske stranke pa govori o tem, da je s svojimi izjavami sprožit majhno bombo. Sicer pa se tist mato prikrito veseti dileme, v kateri se naj bi zaradi Simovega intervjuja sedaj nahajata koroška sociatistična stranka. Botj obširno komentira Šimov intervju seveda .Ktelne Zei-tung". Namestnik gtavnega urednika Heinz Stritzt, ki je znan po tem, da mu koroški dežetni gtavar ni ravno pri srcu, piše v svojem ko-
mentarju, da bo najbotj frpeta zaradi Simovega intervjuja oziroma zaradi Simove odtočitve Koroška. Ravno totiko, da Koroška ni v nevarnosti. Stritzt se v svojem komentarju spominja tudi jesenskih pogromov na dvojezične topografske napise in meni, da je te .neprijetne koroške jeseni* edini kriv koroški dežetni gtavar oziroma njegova sa-mopasnost. Pri tem seveda zamatči, da je za odtočitev odgovarjata ce-totna sociatistična stranka.
Dežetni gtavar Hans Sima je dat svoje izjave za avstrijski radio v trenutku, ko se nahajajo vsi drugi voditni dežetni potitiki na dopustu. Predsednik koroške sociatistične stranke Leopold Wagner se je po pisanju Kteine Zeitung predčasno vrnit s svojega dopusta. Boj za stotčke se bo torej tahko vnet.
L .... r
,

'' '' ' '*' ' A	.
^ 1,

,
r* :



hiM
""Viah ]


17. avgust 1973
2 — Štev. 33 (1621)

Živahni sejemski dnevi
22. Avstrijski iesni sejem — Ceiovški sejem prikaz gospodarske zmogijivosti
Močna udeiežba razstavijaicev iz Jugosiavije
Pretekio soboto )e minister za kmetijstvo in gozdarstvo We)hs svečano odpri M. Avstrijski iesni sejem — Ceiovški sejem. Kot vsa pretekia ieta so se otvoritve udeiežiii visoki poiitični in gospodarski zastopniki iz Avstrije in iz inozemstva. Minister Weihs je v svojem govoru označii Avstrijski iesni sejem kot .strokovni sejem evropskega formata". Zeio široko je govori) o stanju domače iesne in iesnopredeiovaine industrije. Predsednik sejma, dežeini posianec Hans Ausserwinkier, je referirai o razvoju tega strokovnega sejma ter menii, da se tud) v času konjunkture ni možno odpovedati tovrstnim gospodarskim prireditvam. Zastopnik trgovske zbornice je v svojem govoru kritično ocenii zadnje spremembe in ukrepe na monetarnem področju. Dežeini giavar Sima pa je nakazai razvoj koroškega gospodarstva v zadnjih desetih ietih.
Letošnji sejem prinaša zopet nekaj novosti. Zlasti velja to za stroje za lesnopredelovalno industrijo. Znana koroška industrijska podjetja Leitgeb in Funder sta tudi to ieto v svojih paviijonih pripravila prerez svoje zmogljivosti. Zanimivo v tej zvezi je, da podjetje Funder ustanavlja v Združenih državah Amerike svoj obrat, ki bo veljal blizu 4 milijone dolarjev in bo oskrbovat ameriški trg. Vredno si je ogledati tudi posebni razstavi Kelag-a ter Avstrijskih dravskih elektrarn. Koroška električna družba prikazuje v svojem paviljonu model atomske elektrarne Tullnerteld, ki je v gradnji in čigar gradnjo sofinancira ter slike njenih elektrarn na Koroškem. Posebna zanimivost pa je skica ogromnega projekta .Malta", elektrarne, ki so jo oticielno začeli graditi 7. junija tega leta. Avstrijske dravske elektrarne pa prikazujejo maketi rožeške ter boroveljske elektrarne ter vrsto stik že obstoječih objektov. Koroška gospodarska zbornica je pripravila razstavo .Reklama koristi vsem". To je lepo geslo. V praktičnem življenju je tako, da koristi reklama predvsem producentom. Zanimivo je, da se v okviru te posebne razstave lahko inserira pri skupni stojnici v vseh treh večjih koroških listih. Listi so si le bližji, kot to po njihovem pisanju včasih izgleda.
Jugoslavija se uvršča s 47 razstavljalci na tretje mesto v skupini tujih razstavijaicev.
Podjetja razstavljajo v glavnem v okviru kolektivne razstave gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške v lastnem jugoslovanskem paviljonu. Razstava je okusno urejena. Nekatera slovenska podjetja razstavljajo tudi individualno. Slovenija les, podjetje, ki gotovo spada med vodilne gospodarske organizacije na področju izdelovanja opreme in na področju lesnopredelovalne industrije v Jugoslaviji, prikazuje v mestni hali de) svoje široke proizvodnje. Poteg Slovenija les razstavljajo še Hoja, LIP Bled in Agraria Koper, kjer je tudi letos dosti gostov. Danes je na sejmu jugoslovanski dan.
V {ugosiovanskem paviijonu sta na ogied dva nadvse zanimiva produkta iskre. Gre za dve tehnični, eiektronski novosti. Zavod za avtomatizacijo iz Ljubijane razstavijo tako-imenovano .faksimiie napravo". Zavod jo je samostojno razvit in jo kot edini proizvaja v Evropi. Z njo je uspešno prodri no ameriški trg. To je naprava, ki jo je mogoče pri-kijučiti na teiefonsko omrežje ter z njo hkrati s teiefonskim pogovorom posredovati tud) skice, tekst aii siike. Druga novost je radar, ki ga je mogoče brez večjih naporov namestiti v vsakem poiicijskem avtomobiiu in je takoj uporaben. Ta radar bodo že v dogied-nem času začeti po posebni odredbi avstrijskega notranjega ministrstva preizkušati tudi
v Avstriji. Obe tehnični novosti sta presenet-ijivo poceni.
Avstrijski lesni sejem je tudi letos cilj strokovnjakov lesnopredelovalne industrije. Že v soboto je zastopnik poljskega podjetja PAGED govoril na tiskovni konferenci o av-strijsko-poljski lesni trgovini. Omenil je, da bi se dalo izmenjavo produktov še pospešiti. Poljska je posebno zainteresirana na bogatih izkušnjah avstrijske lesnopredelovalne industrije 'in avstrijska podjetja naj bi se s svojim kapitalom udeležila na izgradnji tozadevne industrije na Poljskem.
V	ponedeljek so se srečali v Celovcu avstrijski in italijanski lesni trgovci in razpravljali o svojih problemih. Razgovora se je udeležilo okoli 120 oseb. Avstrijci so izrazili zadovoljnost nad tem, da poteka trgovina z Italijo na podlagi fakturiranja avstrijske valute, itatijani pa so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da so jim Avstrijci za to leto in za prvo polletje 1974 zasigurali zaželjene kontingente lesa.
Zasedanje strokovnih novinarjev je letos uspešno potekalo. Na zasedanjih so zavrteli nekaj tilmov. itatijani so pokazali tilm ACIMALL, ki je imel za temno moderne stroje za lesno industrije. Poljaki so tilm najeli. Zvezna republika Nemčija je predvajala tilm, ki je pokazal, kako so v področjih Nie-dersachsen ter Nordhessen odpravljati oziroma popravljali škodo, ki jo je velik vihar povzročil novembra 1972 v gozdovih tega področja. Strokovni novinarji so sii ogledali tudi žago industrijskega podjetja Funder.
V	četrtek so Avstrijski lesni sejem obiskali Finci. Okoli 80 zastopnikov finske lesne industrije si je ogledalo z velikim zanimanjem sejemsko žago ter sejemsko mizarstvo. Danes in jutri pa bodo tinski strokovnjaki potovali po Koroški in si ogledali razna podjetja 'in obrate.
ŽALOSTNA /JV LEPA L/EBEZEJV
Ob predsfafi J/uds/re /gre	ZaJa" vZvafnab
A7or</% sem weM) podo/megg m;'s/;7, M sem M zadnjo so/mio navzoč prt predstav!	Za-
te", znane Zfž^ove ^ramatfzacfje še /m/j znane poveša /. 5t:e!a navzoč prt preJaav: v Mroš&i/; Sva!na%!, ^jcr so se tdmA;ajsnjZ s/o-vens&f amaferp potr^dZ/Z Zn Mspe/Z oJfgraf: t;at?avno zgod/m o Za/;' :'n ATZrM. Dogodek je M' po vsem v/dezH Zzjemen v mars/M^snem zg/edM,- najprej je na !o /zjemnosf opozarja/a množfca /ja&fva, A:: je povsem o/?/ja(t;7a ra/?/o <tv;gnjen! r:če^ na<7 do/Zm'co, v /safcr; sta Z/; starodavna A;ape/;ca s starodavno s/ovans&o /jpo prt'zor:'šče zgodov/ns^/A? zap/etov, /epe poštene /ja/?ezn; :'n prav ta&o grde za-v/st! ;'n zv/jačnost/ ter /zdajstva Meg%tZvm'Z; ose/;, nastopajoč;/; v ZgrZ. Pr;znat; je tre/?a, da je Zn/ ne&o/;'A;o Zzjemen tad; sam odrs.4; prostor, /d je zajema/ še ne^aj dodatnega, sosednjega vaškega ozem-/ja :'n je zato /n/ ne^a^šen prav; vaš^/ trgec, srcd/šče vaš&e draža/?-MosfZ a/: ne^aj podobnega, /n ne ravno ta^o na končat Zzjemna je /n/a Z?ost;mna oprava, /gra/s/n napor /n za^/jačcA; predstave, o katerem /;o še govora. AZot svojevrstno dož/vetje m; je torej /a/o po-s/ašanje stavkov, An so j;Z? zvočnZ-Ad tres/; več/noma z /eve stran; v pos/aša/čeva ašesa, pr; čemer pa se je ;zga/dja/a, zarad; nenaravne da/jave med ;zvaja/c; /n sprejema/c;', t;'sta č/oveš^a smer govora, zarad; katere /mamo povprečn; posdmezm'A:Z o/;čate^, da je od govoreč//; namenjena samo A nam a// prvenstveno ^ nam poscmezm-Amm; tokrat so /;/// govorn/A;/ spredaj, v/det/ je /;;7o, MM med sa/;o ne^aj art/A;a//rajo, toda g/as je pr//;aja/, še neredno povr/;, od drngod, ne naravnost od nj/Z;, /n ne da /n' se zaveda/, sem %daj /n Maj men//, da ravno zvočn/A;/ sprem/njajo g/asovno podobo Z*e-sed, pož/rajo nj//;ove de/e /n nemara, tad/ ..drgnejo" t/st/ spred-nj/ s/ovansA;/ „r", A;/ ga menda sZ-
eer vs/ $7oc%HZ Zzgovarjajo enaAto denta/no. Seveda, Ma je morda tZ-p/čna vašM Zgra s števZ/n/mZ ama-ters^Zm/ značZ/nostm/, A:Z je potr-d;7a ne /e to, da „ametnost" ne more ^ZtZ samo posnemanje ž/v-/jenja, temveč obenem poMza/a, da ž/v/jcnje nazadnje tad/ nje ne
more več posnemat/ — Aa^or /;Z-tro so Zzvaja/cZ dramat/zac/jo razveza/;' v prave vašAc d/menz/je, /e-teh n/ več o/<v/adova/a Zn j/m n/ da ja/a sm/s/a, Mt ga je zahtevata njena /og/ha.
OSEBNA !N NACiONALNA
NESREČA
7*oda to je He/;/stvefM, m/mo-gredna zadeva, h/ v „Za/Z" n; Zme/a nohene v/oge. Ros/;;š^/cet; n; zadeva/a, saj so poteAm dejanj ne-redh/ s/edZ/Z har napamet, vedoč za vseh/no Zz šo/e a/; pr/povedo-vanja; zananj/ scensA;/ h/Zšč jtm je namreč z/ah/sa vod;7 dom/š/jZjo h Za/ZnZ /jahezensAd traged/j/, h; po do/g/h mahah v taršh/h ječah vendar/e spet pr/de A; svojema A/Zrha, pr/ čemer je mode/ vrn/tve neha-ho present/j/vo podoben OdZseje-vema; oba se pr/hažeta domov na dan porohe svoj/h partnerjev, /c da je na S/ovensA:em namesto OdZ-seja b;7a zdoma Za/a, doma pa namesto Pene/ope SerajnZhov A/Zr-ho. .. Sreča pa je b;7a za oba para — bržhone — podobno ve/Zha; vsaj za A/Zrha Zn Za/o, ta zmago-s/avna p/ebejca, pa je Zme/a tad/
narodnosten, ne /e oseben pomen, /n ravno tej sreč/, h Z je napos/ed napočZ/a, je obč/nstvo, h/ ga je morda bZ/o od onstran meje več bot domačega, najbo/j goreče s/e-dZ/o. /z znan/h raz/ogov najbrž n/hjer dragje A:ot na Kdrošhem ^A/Zb/ova Za/a" ne b/ Zme/a tabš-
nega množ/čnega odz/va, toda verjetno tad/ nobena draga Zgra na Tčorošbem ne b/ pr/pe/ja/a čez mejo to/Zbo „bontZnenta/n;'b" S/oven-eev bot ravno A//b/ova Za/a. Pja-bezensba Zn narodnostna nesreča sta bZ/Z ta pač zdražen/ Zn premagan/ Zn množ/čno s/ je bZ/o mogoče odpomoč; od znane s/ovensbe bo/eč/ne.
A/nož/ca, b/ je čez vse prehode pr/haja/a v zlvstrZjo z osebn/mZ avtomobZ/Z Zn avtobas/, je že da-/eč pred začetbom predstave pre-p/avZ/a Svatne, Zn bar je bZ/o vec bot znač;7no, m/ad/ne je bZ/o morda ce/o več bot starejš/h. V vašb/ gostZ/n/ so s/ mars/baterZ baj b/tro pr/veza/Z svoje navade Zn narodne pesm; so se g/asno pos/aša/e tad/ v nemšb/b ašes/b, vsaj bo/Zbor sem moge/ v/detZ nemšbe tar/ste, b/ so v brog/h a/Z sbap/nah radovedno boment/ra/Z obsežne prem/be /jad-stva prot:' vašb/ cerbvZcZ Zn gr/č-ba nad njo. SpomnZm se, babo so nebaterZ pos/aša/c/ pot/ej z vzdZ-hom spreje/Z t/sto čadežno sn/de-nje Za/e z Af/b/ovZm A/arbom v taršb/ ječ/, hčere z očetom-stražar-jem. AčajtZ to je b;7 s;7en pretres.*
njen ječar je bZ/ v b/stva njen vara/;, njen potenc/a/nZ rabe/j — njen prav/ reš/te/j/ Xaza/o je, da so tZ nebaterZ navzoč/ pr/čabova/Z samo ta neverjetn; obrat, ta nemogoč/ tr/b, ta so/zn/, /ep/ bonec. /n b;7o je zadost/, da je bZ/o /ahbo spoznat/, babo je ta Zgra zares /jadsba Zn babo z/ahba spodnaša nj/hova zatajevana častva.
DEKOR ZA SPOMiN
Razam/jZvo je, da je precejšnje števZ/o avtomob;7ov gna/a čez mejo ob/čajna č/ovešba radovednost.* narodnostna, po/Zt/čna a/Z zgo/j ta-r/st/čna, toda Za/Zna asoda je ta-d/ na te meta/a romant/čno /ač. Adbor na pr/mer.* ob zab/jačba predstave so se posamezn/bZ prZ-r/nZ/Z b scen/ Zn trga/Z z nje b/nč Zn bras za spom/n, češ tabšne „AžZ-b/ove Za/e v .Svatnab ne bo n/bo/Z več. ZaažZva/Z so tedaj ob bo/eče s/adb/ m/s/Z o dejansb/b razmerah s/ovenstva na ččorošbem, das; nZ-sem ategnZ/ agotov/t/, a/Z so b;7Z to ob/čajn/ a/Z zamejsb/ 5/ovencZ. Se prav/ ob bonca.* vsega spoštovanja vredno pr/zadevanje borošb/h Zgra/cev „A7Zb/ove Za/e", toda vsa manZ/estac/ja je napos/ed Zme/a bo/j a/Z manj pr/d/h ma/odašja Zn s/ovesa bot energ/čnega začetba. Adjt/ za nerednega, ob/čajnega Zn s tem ..površnega" ob/sbova/ca Xorošbe je s/taacZja v resn/cZ tabš-na, „neenergZčna",* nemšb/ v/dez so bdaj pa bdaj, na prZ/Zbo, v na-se/j;'b sbaša/Z sprem/njatZ osam/je-nZ nap/sZ „gostZ/na", pr/hajajoče pa je tobrat vod;7 tad/ prZ/ožnost-nZ baž/pot „A/Zb/ova Za/a" zapZ-čen na n/zbe bo/Zčbe ob cest; v Svatne. 7o se je na pot/ od /?o-rove/j do te vas/ obranZ/o — zunanjega — pr/ ž/v/jenja, taj/ prZ-t/sb pa, bot znano, še n; pojenja/. Ne g/ede na vse pa je „AŽ;'b/ova Za/a" b;7a znamenje tabšnega a/Z drugačnega, a vendar/e pr/zade-vanja po /astnem nac/ona/nem ž/v/jenjn.
Jože Horvat
.Rebe/ b/, v s/ovensbem /jadstva poč/va zastrto domotožje po ro-mant/bZ. V njem t/Z že/ja po /ep/ ža/ost/, b/ draž/j/vo pr/haja nebam sboz/ sapn/b Zn se aseda bdo ve bam na dno — a pot/ej naj /e pr/de srečna odreš/tev, naj dobre so/ze zvoz/jo poprejšnjo tesnobo Zn st/sbo bam proč, v bab ogromen smetnjab vsabdanj/ba, Zz baterega n/ vrn/tve; to je morda ed/nZ b/aženZ občateb, sproščajoča ZsbrZca, b/ jo porajata poraz Zn zmaga, pa s/ zategade/j mars/bdo ne že/Z /e „zmago", temveč tad/ „poraz", čeprav seveda s pogojem, da bo nazadnje p/en prav/čne zmage, b/ bo spet sprostZ/a t/sto so/zno /adjevje za odvoz nesreče Zn JrastrZranost/... /n mar n/ to ncbaj bot romant/ba?
POSmOKKDSVKL
SANTiAGO. — V južnoameriški državi Čiie povzročajo desničarski elementi vladi predsednika AHendeja hude težave. V preteklih mesecih je prišlo do več stavk. Najbolj kritična je bila stavka prevoznikov, ki je ogrožala preskrbo prebivalstva z najpotrebnejšimi življenjskimi potrebami. Zdaj ponovno stavkajo prevozniki. Stavka traja že dva tedna in utegne imeti resne posledice. V preteklem tednu je predsednik Allende imenoval novo vlado, v kateri so zastopani vsi rodovi čilenske vojske. Nova vlada je zaukazala stavkajočim prevoznikom, da se morajo vrniti na delo v 48 urah sicer bo proti njim uporabila „vsa zakonita sredstva". Dialog med krščanskimi demokrati in marksisti v Čilu le počasi napreduje. Vlada predsednika AHendeja, ki jo podpirajo vse levo usmerjene sile v državi, računa, da bo s pomočjo vojske prebredla trenutne težave.
PEKiNG. — Kamboške osvobodilne sile se nahajajo samo še nekaj kilometrov od kamboškega glavnega mesta Phnom Penha-Vesti, ki jih prinašajo agencije, dajo pričakovati, da bo vojne v Kambodži kmalu konec. Lon Nolov režim se je lahko do 15. avgusta zanašal na podporo ameriških bombnikov, ki so do tega dneva zasipali položaje osvobodilnih čet s smrtonosnim tovorom. Pri tem so nekajkrat zgrešili cilj in odložili bombe nad položaji Lon Nolovih čet ter nad vasmi, ki se nahajajo še v rokah režima Lon Nola. Sihanuk je v posebni poslanici ameriškemu senatorju Mans-fieldu ponudil Združenim državam Amerike „časten mir". Mansfield naj bi to njegovo poslanico predložil ameriškemu kongresu. Iz Phnom Penha bi Američani lahko evakuirali vse glavne koloborationiste, male pa bi pomilostili.
BONN. — Osvobodilna gibanja v afriških portugalskih kolonijah stojijo v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Pred nedavnim je nek katoliški duhovnik iz Mozambika poročal o krvavih progromih portugalskih oblastnikov v tej državi. Gibanje za osvoboditev Mozambika „Fremilo" je tako postalo v Evropi znanejše. Predsednik tega gibanja, Marcelino Dos Santon, je pretekli teden obiskal Zvezno republiko
Nemčijo. Pogovarjal se je s social de
predstavnik'
lemokratske stranke, s predstavniki sindikatov, s predstavniki liberalne stranke ter s predstavniki mladinskih gibanj. Predsednik gibanja „Fremilo" jg poudaril, da podpirajo nekatere evropske države portugalske koloniste proti volji mozambiškega ljudstva, to da velja zlasti na primeru gradnje velike hidroelektrarne Cabora Bassa-Kot so pisali razni zahodnonemški listi) utegne vlada v Bonnu kmalu proučiti možnost za ustavitev pomoči Portugalski. Osvobodilnemu gibanju so obljubili pomoč socialni demokrati, liberalci, sindikat zahod-nonemških kovinarjev in nekatere druge organizacije. Ministrstvo za mladino je sprejelo sklep o menjavi mladinskih organizacij Zvezne republike Nemčije in osvobodilnih gibanj v portugalskih kolonijah. Pomoč n<? bodo nudili le osvobodilnim gibanjem ^ portugalskih kolonijah temveč tudi osvobodilnim gibanjem v drugih afriških državah;
BEJRUT. — Preteklo soboto so izraelsk' lovci prestregli po vzletu s bejrutskega mednarodnega letališča iraško potniško l^i talo in ga prisilili da je poletelo v smet' proti Izraelu. Tu so letalo prisiliti k pf'* Stanku na nekem vojaškem letališču. Pff iskali so potnike letala, med katerimi se jc nahajal tudi iraški minister za načrtovanje Hašem. Izraelci so domnevali, da so ^ letalu tudi štirje voditelji Palestincev. Ti s" se tik pred poletom odločili, da ne bodo vzeli prostorov v letalu. Incident na Bh^' njem vzhodu je zelo resen. Irak je že zahteval sestanek varnostnega sveta Organi^' cije združenih narodov. Postopek izraelski oblasti je menda naletel na nerazumevanj tudi v krogih civilnih izraelskih letalsk'** pilotov. Letalo je po preiskavi potnik"' nadaljevalo pot.
ATENE. — V Atenah so se pred vojašk'*^ sodiščem v preteklih dneh zagovarjali P*j! padniki „Protidiktatorske mladine" (EAfif ki so jih grške oblasti obdolžile razf'^ bombnih atentatov v okolici Aten. Pro"C je ponovno dokazal, da režim Papandot^ polosa ne pozna usmiljenja. Dokazal pa t tudi, da grški demokrati ne soglašajo z žimom. Pripadniki gibanja so bili obsoje" na dolgoletne zaporne kazni.	.
MiXN!TZ. — V soboto je v štajerski "" čini Mixnitz prišlo do hude železniške sreče. Iztiril je tovorni vlak, ki je proti Grazu cisterne bencina in olja. cistern se je vnelo. Smrtnih žrtev na sr" ni bilo. Gmotna škoda je velika. 2"'^. niški promet pa je bil nekaj dni h"'* oviran.
MOSKVA. — Kot je v četrtek spor"^ statistični urad pri ministrskemu svetu S" p jetske zveze, se je rodil pretekli teden 2 milijonski sovjetski državljan. Tega dog'' ka so se vsi časopisi v Sovjetski zvezi sp"*^ nili na prvi strani.

	Štev. 33 (1621) — R
H	H	H	H	H
Pogovor o stovenski univerzi
Problemi slovenskega visokega šolstva naj bi bili v ospredju družbenega zanimanja
^ V vseh državah ter v vseh družbenih sistemih stoj} razvoj visokega v sredtšču pozornost, Stroka javno:! se )e untverzttetnih in vt-j^ošotskth probtemov začeta zavedat! šete v zadnjem desettetju. Ne-5?!o so k (emu pripomogt) študentski nemir), k) :o dosegli teta 1968 višek in od takrat naprej nikoli niso prav prenehali. Študentski ^!fpjk1 na univerzah in visokih šoiah v Zvezni repubiikl Nemčiji deioma ^dane: onemogočajo potek študija ter ]e vprašanje, če so spioh še i!!!!^eini. Nekaterim profesorjem M študentje v Zvezni repubiiki Nemčiji jPtoh onemogočiii vsako predavanje. Na avstrijskih univerzah in viso-***h šolah do pravih študentskih nemirov in demonstracij nikoii ni priiio.
dentskih in asistentskih stanovanj. Predsednik univerzitetnega sveto se je dotakni! vprašanja osipa ter omeni!, da ima univerza v Ljubtja-ni tetno okoti 1000 diptomantov. Osip pa je najhujši v prvih dveh semestrih. Poseben probtem pa da predstavijo za univerzo visok osip pri diptomskem študiju. Ta osip pa da se bo da! znižati )e ob spremembi odnosa družbe do univerze. Podip!omskega študija namreč ni mogoče opravtjati poteg rednega dela na detovnem mestu. Osip pri podiplomskem študiju je tak, kakršnega bi si ga ne smeti privoščiti, je poudari! v razgovoru z novinarji .Deta" predsednik univerzitetnega sveta ter menil, da teži problem v detovnih organizacijah, kjer ponekod še vedno mistijo, da je izobraževanje privatna zadeva
Svoje probleme in težave ima tu-' Ijubtjanska univerza. Vendar so ' problemi detoma podobnega Ročaja, kot jih imajo univerze '3gje po svetu. Dosedaj imamo !e popotno stovensko univerzo. Moriboru je začetni optimizem ^domestilo treznejše razmištjanje Projektiranje. O probtemih in o 'ozvoju visokošolskega študija so pregovori!.! z novinarji .Deta" jj'edsednik univerzitetnega sveta '* Peter Kobe, rektor dr. Marjan ruden, prorektor dr. Janez Mitčin-in predstojnik centra za razvoj ^"iverze dr. Ljubo Bavcon. Rektor r. Marjan Gruden je opozori! na 'os postavijen načrt razvoja uni-^rze do teta 1975 ter na naprezanje univerzitetnega računske-^3 centra. Kot negativum pa je Enačit probtem pomanjkanja štu-
Heinrich Bo!! se je zameri!
^ ^"an/ wcwi^/ p/sate/) Zw /VoRe- prav/jerra, r/a R/ v^/;ač//a v s/roRo Z nagrajenec Nc/wr/cR Ro/J se je s menjavo n/c j /n /jar//.
^°j'm/ /nrervjnj/ zamer// sovjetsRe- RovjefsR/ te(/w/R p/še, t/a nasprot-" ZednZ&M „Z.:7cra^ar72a/a gazefa". n/^/ evropskega popasčanja /zkor/-
sčajo vprašanje o svokodn/ menjav/ /jad/, /^/ej /n Znjormac/j kor vot/o na svoj m//n, zakodnonemšk/ p/sate/j pa da s svoj/m/ kr/fZzZranZmZ /zjava-m/ daje krano /n povod za takšno po/Zt/ko. Pr/ tem spom/nja tedn/k tn-d/ na to, da je Ro// predsedn/k mednarodnega Pen-k/aka, k/ z zvezo pZ-sate/jev Z55R ne vzdržaje st/kov. Ro// je kr/t/z/ra/ tad/ postopanje sov-jetsk/k ok/ast/ prot/ V/ad/m/ra A/ak-s/mova, k/ so ga /zk/jačZ/Z /z zveze p/sate/jev zarad/ ant/sovjet/zma /n <!f!tZsoc/a/Zz?7!a. X tema /Zterarn/ tedn/k pr/pom/nja, da so roman/ A/aks/mova /zš/Z na zapada /n da so /zraz/to ant/sovjetsk/. Torej je njegova /zk/jač/tev /z zveze sovjetsk/k p/-sate/jev samo /og/čna pos/ed/ca.
^/ je k// de/ežen kr/t/ke zarad/ Zz-.zat/ranja č/oveškega daka v
Memšk/ p/sate/j je dokro znan kra/-^ v Rovjetsk/ zvez/, kjer so sk/ep Pode/Ztv/ TVokc/ove nagrade p/sa-^	77. Ro//a pozdrav/// /n p/sate/ja
°^ač/R kot enega pr/padn/kov Mazane straje v evropskem knj/žev-g/kanja. Rovjetsk/ knj/ževn/ ted-tokrat Ro7/a oč/ta ant/sovjet/zem, 7 /c po sovjetsk/k ocenak pr/še/ do , **tza v nekater/k javn/k Zzjavak za-j t . onemškega p/sate/ja. V /ntervja-... /e namreč Ro// Zzrcke/ nekaj krZ-*jn/R R^gd na račan po/ožaja p/sa-^ Sovjetsk/ zvez/. Ro7/ je tad/ ^*Z/, da Sovjetska zveza n/ prZ-
vsakega posameznika. Zato kandidati ne dobivajo dopustov in drugih olajšav. Predstavniki !jub!janske univerze so spregovoriti tudi o mariborskih visokošolskih zavodih in poudariti potrebo po drugem študijskem centru v Stoveniji. Vendar je predsednik univerzitetnega sveta dr. Kobe istočasno poudaril, da ne gre pri tem načrtovanju za to, do bi bita univerza v Mariboru posnetek tjubljanske univerze, temveč da naj bi bita nova stovenska univerza del cetotnega visokošolskega sistema na Stovenskem. .Ne gre za dupliranje, ampak gre za komptementarnost Ljubtjane in Maribora", je menit dr. Kobe. V Maribor je treba spraviti najbotjše kadre, ki jih bo dal stovenski narod, torej najbotj perspektivne tjudi, ki jih je treba šotati doma In v tujini.
V razgovoru so se znani stovenski kutturno-potitični delavci dotaknili tudi vprašanj okoli retorme univerze. Poudarili so, da je univerza na gotovih področjih in v gotovem obsegu potrebna reforme, toda reformo univerze je treba gledati kot stalen proces razvoja in njenih sestavnih delov. Pri tem se ne more in ne sme uporabljati neka šablona, temveč je treba vselej paziti na delovno organizacijo, ki na specifični način povezuje pedagoško in raziskovatno delo.
Pri razgovoru je bilo poudarjeno, da člani univerze opravljajo poteg svojega pedagoškega deta, še pomembno raziskovatno deto. Univerza tesno sodetuje z drugimi znanstvenimi ustanovami in jih hoče čimbotj pritegniti k sodetovanju. Predstojnik centra za razvoj univerze dr. Ljubo Bavcon je spregovorit tudi o funkciji univerze v družbi in pri tem menit: .Morda bi bilo v resnici botje, če bi takuttete in univerze večkrat zavzemale stališča glede raznih družbenih vprašanj, čeprav je to od znanstvenih delavcev pogosto tudi težko zahtevati. Znanost namreč ni tista, ki naj daje politične rešitve. Znanost bi morala ponujati alternativne možnosti, povedati, kako je moč kaj reševati v okviru znanstvene utemeljenosti. Katera alternativa bo izbrana, to pa ni problem znanstvenika, to je stvar politike.
Počastitev 80. obietnice rojstva Prežihovega Voranca v Siovenj Gradcu
Literarni klub Stovenj Gradec in Statistično društvo Slovenije za Koroško sta minuli petek vabita na recita) Prežihove proze ob 80. obtef-nici rojstva Prežihovega Voranca. Stovesnost je bita v prostorih Umetnostnega pavitjona v Stov. Gradcu. Recitatu Prežihove proze je priso-sfvovato tepo število tjubitetjev tega vetikega koroškega pripovednika. Med udeteženci je bit tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze in književnik Janko Messner.
Večer je otvorit prot. Tone Tu-ričnik, o Prežihovem Vorancu je govorita Romana Kevh, ki je nazorno orisata burno življenjsko pot Prežiha, ki bi 10. avgusta letos dopot-nit svoj 80. rojstni dan. Recita! Prežihove proze je izvedla gledatiška igratka Jerica Mrzet. S svojo izvrstno interpretacijo Prežihovih tekstov je poslušatcem pričarala svet in čas, kakršnega je avtor doživljat.
Ta večer je bit brez dvoma tepa počastitev 80. obtefnice rojstva Prežihovega Voranca.
Ko pišemo o kutturni dejavnosti v Stovenj Gradcu, ki si je posebno
s svojim Umetnostnim pavitjonom pridobit vetik ugled ne te v ožji domovini, ampak tudi v mednarodni javnosti, naj omenimo tudi detova-nje na titerarnem področju. Ze pred leti so pričeti izdajati literarno revijo Odsevi. Uredniki tega tista so tetos prešti v izdajanje posameznih avtorjev. To je tepa možnost, da svojim bratcem predstav-tjajo svoje sodelavce, ztasti mtade literarne ustvarjalce. Tako je maja izšel cikel proletarske tirike izpod peresa mladega pesnika Vinka Ošlaka in črtica Ob vznožju večera, ki jo je napisat Niko R. Kotar. Letos pa bodo v ediciji Odsevov izšli še štirje zvezki. Avgusta bo iz-šta noveta tvanke Hergotd Sted in Sonetni venec Vtadimira Gajška, medtem ko bodo novembra izdati noveto Obmrežje Franca Pečnika in Besede nad gomito, ki jih je napisat in govorit Tone Turičnik. Uredniki so k sodelovanju povabili tudi koroške besedne ustvarjalce. Edicijo odsevi lahko naročite (cena proza Ndin 10.— poezija Ndin 7.—) v knjigarni Naša knjiga v Cetovcu.
j	H Aj	K	
	H ' ^ M
n	
Prhor MiMove Zato na :godovint)t)h Met) v Svatnah
SVETiNA
333 ig?


.%!!! !!!!!!:,
....... jiiiii!
Hr
190
J


TRETJA KNJtGA
Morda bi bit njun odnos ostat na meji prijatetjstva, če Me bi zgodito nekaj, česar sam ni pričakovat. Ležat je 3 skednju, v polmraku. Večkrat ga je prišta pogtedat, ali 3 mu je kaj prinesta. Tisto popoldne se je naredil, ko da Obstata je ob njem in ga dolgo ogtedovala. Poklek-.' o je k njemu in njeni drobni prsti so zdrseli po njegovem Začutit je njene božajoče tase in tiče, ki ga je bežno Stisnita k njemu. Potem je začutit tahen dotik njenih ust-^.'3 na svojih. Ta njena nežnost je bita kot rahet dih vetra, .' komaj zgane cvet, kot rosa, ki se utrne, kot svit, ki sine ^ Moči. Ležat je nepremično. Ni odprt oči in ni se premak-^ '* Pustit je, da je odšla, ker je stulit, da bi bilo tahko na-3bs, če bi jo prižel nase.
Tudi spala sta skupaj. Večer za večerom ni moget za-Poti, ker ga je bolela rana. Ko je tegata k njemu, se je 3red*H spečega, tn ponavtjata je igro nežnosti...
^ Podnevi sta sedeta na soncu za hišo in se pogovarjata. ^M se je obnašat, ko dia sptoh ne ve za njene nežnosti. ,.^9 o drugem sta si pripovedovala popotnoma običajne ^3<ri, čeprav bi se bita tahko menita o drugačnih rečeh, i je tudi Vojko čutit do nje več, kar bi ji tahko povedat jj^esedami. Le gtedat jo je občudujoče. Njen btedi obrazek . bit zastrt s skrivnostjo in njene velike, ptašne oči, so ^dno žarete. Venomer so ga potjubtjale. Jokate in smejale se obenem. Nekaj neizrečenega je bito v njih, kar ga
je sitito, da bi pozabit na vse, kar ju obdaja, in da ne bi videt nič drugega kot njo.
Potem se nekega večera ni mogel več pretvarjali. Ko je začutit njene ustnice, je odprt oči. Tiho je kriknita in zbežala, kot bi kradta. Dotgo je ni bilo nazaj. Prišta je, ko je bita že trda noč, in tiho kot senca tegta k njemu. Čutil je, kako vznemirjeno diha. Zbral je ves pogum, se sklonit k njej, jo nežno pobožat po taseh in po obrazu. Nato jo je poljubit na oči, na tiča in na usta. Prsi so se ji burno dvigale.
Ko je teget nazaj, da bi zaspat, je začutit, da so ga objele njene roke in da se je z vsem svojim drobnim telesom stisnita k njemu ket otrok k materi v hudih sanjah. Za-spata sta objeta, brez besed.
.Ljubezni in smrti ne ubežiš. Najde te, kadarkoti jo najmanj pričakuješ," je pomislit. Nikoti ni verjet v tjubezen na prvi pogted. Srečat je bit že mnogo dektet in v drugačnih okoliščinah, in vprašat se je, zakaj prav ta in ne katera druga, pa si ni znat odgovoriti. Bila je ob njem, in nenadoma so bite zvezde svettejše in živtjenje vabtjivejše, in svet je pet pesmi tisočerih novih možnosti. Sele sedaj je razumel, kako se je lahko Primožu podrt svet, ko je izgubit Ano...
Pritiskat se je k mrzti zemtji, čvrsto oprt je stiskat kopito v rame in v zrktu datjnogteda iskat postave med ze-tenjem. Na koti brez imena, ki je obvladovata vso Pasjo ravan, je pokato, kot bi se odpirat peket. Nemci in beti so se zagrizti tik pod vrh in obstati, kot bi čakali, kdaj bo branitcem zmanjkato municije. Zdaj je pokato tudi spodaj, na zahodni strani, za hrbtom, kajti prijeli so jih z vseh štirih strani.
Po potožaju je ves upehan priteket komandir Šali. Po-šitjat ga je Orlov po Primoža s Šarcem in Mitana z brenom. Planili so pokonci 'in v varstvu grebena odhiteti proti voztu
spopada. Na potožaju, ki je vezat oba bataljona, je ostat Vojko sam z nekaj puškarji. Sem in tja so streljati na oddaljene cilje in slepili sovražnika, da ne bi poizkusit znova.
Šenka je bita prvič pod topovskim ognjem. Dokter so granate tulile čeznje in eksplodirale daleč v vijotičastem hribovju za hrbtom, je samo bledela in se rahlo tresta. Ko pa so začete padati naokrog, se je pritisnita k Vojku.
Prebtiski žottega, stepečega ognja so ugašati okoli njih in v pljuča je silil zaduštjiv dim. Ko so tolkli le topovi, je Vojko miril dekle, češ da jim nič ne morejo. Ko pa so začele od zgoraj padati mine, se je molče uleget v zavetje in odprt usta. Prst se je šumoma usipala nanju, pa ni bito mogoče storiti nič drugega, kot čakati...
Šenka se je bila vrgta nanj in se ga z vso sito oktenita okoti vratu. Mistit je, da bo od strahu skopnela, saj so se tudi njemu krčiti možgani v prsteno kepo.
.Beživa, Vojko! Beživat"
Hoteta je vstati.
.Nikamor ne bova bežata!"
Čvrsto jo je objet in prižet k sebi. Začutit je njene ustnice ob svojih. Zdaj mu je bito vseeno, če useka tudi nanju. Bila bi prekleta redkost umreti srečen. Za čudo se je ob njegovi trdnosti tudi ona umirita in ga zauptjivo gte-data s svojimi vetikimi očmi, ki so Sijale kot dve zvezdi sredi noči.
Ko so se treski granat prenesli drugam, se je spet dvignit in stretjat. Nikoti še ni imet v boju takih občutkov. Nekakšen izzivajoč strah se je pretiva) z opojnostjo. Zdaj je branit tudi njo, ne samo potožaj, kamor so ga postaviti. Ona pa je bita kakor rožnat sen bodočnosti, zdaj dateč, zdaj btizu. Njena nežnost ga je ob surovi krvavi kopeti na koti, kamor je odšet Primož, povsem prevzeta, da so mu roke, v katerih je držat puško in jo stiskat kot s kteščami, rahto drgetate.
Ziva/ino iefovan/e ofro^
Zveza slovenskih organizacij je tudi letos organizirala letovanje slovenskih otrok na Jadranu. Tako se je kmalu po počitnicah petdeset otrok napotilo proti sončnemu Jadranu — v Savudrijo, kjer so preživeli tri tedne in si tam nabrali novih moči za prihodnje šolsko leto. Ta teden so se vrnili veseli in čili. !z Savudrije so otroci poslali uredništvu Slovenskega vestnika pozdrave. Spomnila se nas je skupina podjunskih otrok, k)i je pravtako letovala na Jadranskem morju (razglednico smo objavili v prejšnji številki — op. ured.).
Občinska zveza prijateljev mladine Ljubljana-Siška je letos povabila deset otrok na letovanje v njihov počitniški dom v Poreču. Tam so bili od 9. do 20. julija 1973. 2e ob prihodu v Ljubljano so skupino otrok sprejeli predstavniki omenjene organizacije, ki so jo prepeljali v Poreč. Otroke je izbrola Zveza koroških partizanov, vodila pa jih je vzgojiteljica Ančka Kokot.
Hud krvni davek
Ob koncu minulega tedna se je na avstrijskih cestah smrtno ponesrečilo 42 oseb. Od sobote $. avgusta do nedelje 12. avgusta pa skupno 137. Teden poprej je na avstrijskih cestah preminulo 9$ ljudi. Za promet odgovorni sl upravičeno belijo glave, kako bi vsaj delno znižali število smrtnih žrtev na avstrijskih cestah. O tem problemu so se v torek 14. avgusta pogovarjali na Dunaju. Leta 197$ mislijo brzlno na cestah omejiti na 100 km na uro.
Ob povratku iz Poreča so otroci bili gostje občinskega sveta Ljubljana-Siška, ki jih je prisrčno sprejel in pogostil. Mlade goste je prišel snemat novinar RTV Ljubljana. Temu so po svoje opisali vtise o bivanju v Poreču. Povedali so, da so v Poreču srečal)} 200 sovrstnikov, po večini iz Ljubljane, okoli 40 jih je bilo s Češkoslovaške, nekaj pa iz drugih krajev Avstrije. O svojih vtiskih nom je desetletna Ivana Weiss poslala sledeč dopis:
Letos sem šla spet v počitniško kolonijo in sicer v Poreč. Tam smo ostali deset dni. Otroci iz Češke, Avstrije in Ljubljane so tudi bili tam. Z Ljubljančani smo govorili v materinem jeziku. Z mladimi liz Avstrije smo se pogovarjali nemško, a tudi s Čehi smo se razumeli, saj je njihova govorica naši podobna. Sprijaznili smo se hitro. Naše glavno delo je bilo kopanje, vsak večer pa smo se sprehajali. Če je bilo oblačno ali deževno vreme, smo igrali različne igre. Zadnji dan, predno smo se odpeljali domov, smo imeli poslovilni večer. Nastopati smo s pesmijo, plesom in z igro. Vodila in učila nas je tovarišica Ančka Kokot. Luštno je bilo v Poreču.
Medtem ko so naši otroci bili na Jadranskerh morju, se ob Goslinj-skem jezeru kopajo otroci iz občine Ljubljana-Siška. Letovanje oz. izmenjavo otrok goji občinska zveza prijateljev mladine z organizacijo .Kinderland — Junge Garde*. Tudi v domu .Kinderland" v Goselni vasi je lepo prijateljsko vzdušje in otroci dveh narodov se med seboj spoznavajo in postajajo prijatelji. V prvi tritedenski izmeni v Goselni vasi letujejo otroci iz Ljubljane-Šiška, v drugi pa bodo to otroci iz
Kranja. Prejšnji teden sta otroke obiskala jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in celovški župan Guggenberger.
Prihodnji teden se bodo v Slovenijo podale še dve skupini slovenskih otrok. Letovanje, ki je povezano z likovno oziroma folklorno vzgojo, organizira Slovenska prosvetna zveza. Prva skupina bo šla v Vuzenico ob Dravi. Otroci te skupine se bodo deset dni urili risanja v različnih tehnikah. Druga skupina pa bo šla v Preddvor, kjer se bo učila osnovnih veščin ljudskih plesov. Tako bo koristno združeno s prijetnim, razen tega pa bo spet obilo možnosti za sklepanje prijateljstva med otroci s tu in onstran meje.
Naši pianinci na Prisojniku
ČJdH; SAoccMsAcgM eAMM:MsAcgM cArc-Jtvd so se zdtJnjo MfdcAjo pofZpeA: H<2 2347 w visoki Prisojnik v /::A:j;A:A zl/pdA.
OA Mr: zjK(?M; so M: />AMM:Mc:
MM doM:cM;eMCM: TncsfM — MM gors^eM: pre/MZM Vrs:'ČM (7620 M?), Ar: Aočr' SMu-sAo od sošAre doA:MC. Odtod so se pre-Ao /MgovzAodMfgM grcAcMM povzpeA: MM vrA. TOzgAfd s Pr:7o;M:AM je McAo-A:Ao OTMejeM, Acr gM oAAroŽMjo (rije vrsj: vrAov: — ^ArAMCCM, /M/ovec :M PMZor. PoscAMM ZMMMMicosz (e sM:er: je ZMMweM:(o PrisojMjArcoo oArMO, sAo-z: ArMfcregM je groz/jiv pogAed prot: secerM v gAoA;?;o. V t:7oč:A Ac(:A je MMrMVM KsffMri/M (o čedo, Ar: priteguje twAo Ae(o MM sfoPMe pAMM;Mceo.
JVM povrMtAM so M: MMŠ: pAMMtMc: priče reševMMjM dueA poijsAriA? MApini-s(ov, A: s(M A:AM tr; dM: MjetM v šteMi PrMfMiAM. 7?f jecMAc: so jM po(egM:A: iz s(CMC (er jM MM(o s AeA:Aoptcrjf?M prcpeijM/i MM Vršič, Ajer s(M se ArMMAc spe( opoM2ogAM. Po Mspeii MAcij: v s(e-Mi PrMVMiAM, se je AeAiAopter z rese-VM/ci odpcAjMA prot: (rig(MvsAi s(CM:', Ajer je A:7o (Md: MeAMj pAczMAcev v s:7i.
iVM iz/e(M MM PrisojMiA je 57ot<eM-sAo pAMMtMsAo drM^tvo v CeioveM pri-doAAAo s(iri Moče č/MMe :M čAMMtce, Ai ^eiijo sodeAovMt: MM AzAetiA v oAvir:: Po(i ^rijM(e/js(fM. V eMerM /e(M, od-AMr Ae-tM oAsto/M, je 5PD tr Ce/ov-CM AzvcdAo že pet izAe(ov oziroM!M vzpoMov iM sicer dvM MM PorošAerM — PAowMocA (2326 M:) iM ^drdecA (3053 rMj, dttM v ^AoveMiji — ^(or-žič (2734 (M) :*M PrisojMiA (er eMegM v pMrAMM:ji-/MAijsAi PeMečiji — Po-AM^MiA (2M7 M:) MMd ZMjzero v ZM-Aodr:iA /MAijsAiA zJApMA.
Slovensko prosvetno društvo .Bisernica" v Celovcu vabi na
pevs&i
v soboto 1. septembra 1973 ob 20. url v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Poje: PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Iz Ljubljane dirigent: prot. Radovan Gobec
Ljubitelj) revolucionarne slovenske pesmi prisrčno vabljeni!
Društveni odbor
Odmev in molk na Miklovo Zalo
SAoveMsAM prosve(MM zvezM Mi prtCMAotAtAM, e?M Aodo ČMSopisi prcd^M' ro ttfiAAove ZMAe MM zgodoviMsAAA (AeA v ^vM(MMA optMA: Ao( MM:e(MpAo JovrseMO pred.stMvo. ^AoveMsA: ČMSopisi so o predstMfi v Sz:M(MMA pisMii doAroAotMo pM (McAi Ari(iČM0, vsi so po^dMriA: veAiAi MMro^MO-poAi(iČM: po* M:eM (e pre7s(Mve (g/ej Cci: čAMMeA iz AjMAAjMMsAegM „DeAM" MM 2. s(rMM: M !(ev:7AeJ).	&
PopoAMOWM svojevrs(Mo je reMgirMAo MemšAo AorošAo ČMso^isje. Vest ° yreJs(Mvi AAiAAove ZMAe s(M j:riMesA: Ae čč/finc Zei(MMg (er VoAAszei(MMg-O sMwew yo(eA:: pre:As(Mve v 5vMtMMA? Mi poroČMA MoAeM MewšAi <AnevH:% MM 77orošAew. Po(eA prrre<7;tve Mišo ZMAeAežiAi, sicer Ai AiAi M:orMAi /?oveJM«. cAM se je AfiAAove ZMAe MM zgo<7oviMsA:A (AeA v 5vM(MMA M^eAežiAo ogrorMMO števiAo ^/oveMcev s 77orošAe :M iz SioveMije. 7*M (MoAA AorošAegM MeM!ŠAeg4 (ArevMegM (isAM je ZMMČiAeM ZM Mjegov o^Mos ^o sAoveMsAe Aese7e MM Xo* rosAeM:. VerjetMo so AiA: ČMSopisi (oČMo oAvesčeM: o (e?M, AoAiAo je AiAo M^e* AežeMcev s AčorosAe iM AoAiAo iz SioveMije. AfMožiČMO ::JeAezAo AorošAiA $AoveMcev verje(Mo M:'so /?r:ČMAovMAi. VsMj večiMM (eA ČMSopisov vseAej sprM* s::je po s(eviiK AorosAiA ^AoveMcev iM po(ew (i j:A pricAe MM eMo prire^:(cf MM<7 3000. Aie poseAej pM je AiAo (reAM fMoiČMti, Aer se je živAjeMjsAM voAj4 AorosAiA $AoveMcev rMMM:jes(irMAM oA pojoči vse sAoveMsAe jMVMOS(i.
Pr)2o:i z MtMove Zato na igodov)n!ttth ttoh v Svatnah
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Ko je izpraznil šaržer in mu je podala naboje — njen pogled mu je segel v dno srca in ga raztalil do vrelišča — se ni mogel vzdržati. Sam ni vedel, zakaj jo je objet, stisnil k sebi in jo vroče poljubil. Tudi ona se ga je oklenila in nekaj bežnih trenutkov jima je bilo, ko da sta sama na svetu.
V drevo nad njima je treščila topovska granata in ga odsekala, kot divjad odščtpne bilko. Štrcelj z razcefranimi vlakni je tik pred njima molel žalostno v nebo.
Ko se je ovedel, je pomislil: .O groza, kaj me prijemlje! Partijski sekretar sem, pa se med bojem objemam z žensko. Kakšne neumnosti počnem... Če bi me videl Orlov, bi pri priči predlagal, da me odstranijo. Pa še zaupali so mi jo, da bi pazil nanjo, ker nisem nikoli pokazal, da me ženske kaj prida mamijo.*
.Daj, Vojko, streljaj!" ga je spodbudila, kot bi mu iz oči brala slabo vest. Videla je, da v njeni bližini drhti, čeprav je bil miren pred sovražnikom. Čeprav ni vedela, kaj to pomeni, ji je bilo všeč ...
.Ali lahko pogledam, kje so?* je vprašala kar tako, da je nekaj rekla, in dvignila glavo.
Dol ji je daljnogled in pokazal na jaso na pobočju, nekaj sto metrov daleč, ker so se zelenci v koloni prebijali na pomoč tistim, ki so še kar naskakovali koto.
Pomeril je prvega, ki je postat in gledal proti njim.
.Padel jel' je radostno kriknila, ko je počilo. ,To je grozna puška, ki ubije tako na dalečl*
Na koti, kamor je komandir privlekel na pomoč Primoža in Milana, se je obramba zamajala. Beli so vdrli med položaje. Izza hrbta so se jim priplaziti po skritih, le njim poznanih stezah. Vnel se je boj iz bližine.
Po grmovju so mesarile le ročne bombe. Strelec lahkega minometa je imel srečo. Belogardist mu je hotel iztrgati orožje iz rok. Pri tem se je odpet zaklep, da je mo-
žakar telebnit s postavkom po tleh, 'in (ant ga je mahnil s cevjo po glavi in mu jo razbil.
Primož je s skupino, ki jo je vodil Karel z Borisom, Solijem in njegovimi, vdrl v vrzel in se spopadel s pijanimi Nemci in belogardisti. Vpitje se je pomešalo z rafali, kosili so kar stoje in rjoveli, dokler niso vrgli sovražnika nazaj čez greben.
Komaj so se utrdili, se je začel nov napad. Pijani Nemci, ki so pred seboj podili tudi bele, so spet pridrli do partizanskih položajev. Primož ni utegnil vstavljati nabojev. Cev je žarela. Ko je vstavit nov pas in pomolil cev čez skolo, je za njim eksplodirala bomba; pred seboj je zagledal čelado in roke, ki so zgrabile za strojnico. Na srečo je bita polna. Samo pritisnil je in esesovcu se je razpočila lobanja, možgani so se razleteli po grmovju ...
Medtem sta Orlov in Karel z bombami zredčila vrste napadalcev, ki so se preklinjaje umikali med drevjem kakor stekli psi. Med debli se je prepletal štrenast dim, kiselkast vonj po krvi, ekrazitu in prestreljenem črevesju je lebdel v zraku in jih silil na bruhanje.
Karel je vedel, da morajo zdržati do noči. Vpil je iz vseh pljuč, kot bi pobesnet, vlival svojim pogum in sejal strah med razbite vrste napadalcev, ki so se venomer polnile z novimi.
Tudi nemški komandant je rjul, ko je podit svoje naprej. Po vsi siti je hotel zavzeti koto. Potem bi bila brigad-na obramba obglavljena, zlahka bi vrgli partizane v korito poljanske Sore, kjer bi jih dotolkle zasede. Če se ne bi umikali tja, pa bi jih gonili vse do mejnih žičnih ovir, nasršenih z minskimi polji.
V globeli zo koto so stokali ranjenci. Največ so jih raztrgale mine. Drevje po koti je bito razpokano. Dve bolničarki sta obvezovali in tolažili ranjene, ki so se bali, da jih bo sovražnik pobit, ko bodo odrezani od brigade . ..
Nekateri belogardisti so spoznali Karlov glas. Potajert' za kamenje in drevje so vpili:
,Ceckov z Rovt! Pokaži se! Da ti nasujemo svinca v HM"	,
.Daj Primož, nasuj jim svinca, švabskim podrepnikom! je ukazal Karel in mu označil rob globeli, od koder je pri* hajalo zmerjanje. Medtem ko jim je Primož z nekaj bob* nečimi rafali prilepil glave k tlom, je Karel zagnal mednje nekaj bomb s krokodiljim plaščem.
Stokanje in kletev )in klicanje bolničarjev je bele še bolj raztogotilo. Ko je streljanje malo potihnilo in so pre-urejali vrste, je nekdo izmed njih spet zakričal:
.Preklet bodi Ceckovl To nam boš plačal! Če te uja* memo, te bomo živega odrli! Kar zapomni si! Doma ti bc* mo požgali, pobili ti bomo vse, mater, očeta, sestro, brate< vse, do zadnjega, še nocoj bodo mrzli!"
Karla je zasekalo v srcu. 2e dve leti so obetali in mf vsak teden hoditi strahovat mater z otroki. Ko je bit zad* njič — tega je že dolgo — doma, ga je mati na kolenih prosila, naj se ne jtaže v Dolomitih, da bodo ostali živi.
Poznal je tistega, ki je vpil.
Ustavil je svoje strelce, potem pa se je zadrl na ve*
.Samo poskusite) Samo las skrivite kateremu našim pa bo tudi pri vas gpretol" In naštel je imena. ,ln pobd' jih bomo vse do zadnjega!"
Karel je vedel, da bi bili grožnje že davno uresnl* čili, če bi jim bilo dovolilo poveljstvo. Družino je reševat oče, ki so ga partizani obsodili na smrt, ker je v gostiln' nekoj zabavljat čez Ruse in se zavzemal za cerkev in boga-V resnici pa je bilo v ozadju nekaj drugega, kar je Kare! zvedet kasneje. Zandar, ki je bil z očetom še izpred vojne v sporu, se je hotel maščevati nad njim. Čeprav je bil pla-vogardist, se je hlinil partizanom lin očeta očrni!, da j*
Uspe/a pr;rec?;fe v SPD „7Trfa" v Žitar; vas;
Slovensko prosvetno društvo .Tr-v Zitari vasi se je vključilo v Phrejanje prireditev v tujsko-pro-"'stni sezoni. Minuto nedetjo je va-^ito v dvorano gostilne Rutar v 2i-*Qri vasi. Vabilu iitrajskega prometnega društva se je odzvato !e-števito domačinov in tudi go-stov-tudstov je bito precej med nji-tako, da je tajnik .Trte" Franc L'Pusch tahko pozdravil potno dvojno občinstva. Ob tej priložnosti ^ gostom-turistom obrazložit, da So južnem Koroškem živimo tudi ^oroški Slovenci, s svojo besedo, ^tturo in običaji in da bodo na jj prireditvi imeli možnost spozna-J del kulturne ustvarjalnosti koro-Slovencev.
^ pestrem kulturnem sporedu so Poleg domačega pevskega društva, 9a vodi Jože Starc, sodelovali še jsošani pevski zbor SPD .Danica", soloma skupina SPD .Zarja* iz potezne Kaple in ansambel .Trio Korotan" s pevci. Povezovalne be-^de je govoril tajnik .Trte". Pri-^sati moramo, da je večer bil tako
!z!et na Hafner
Slovensko planinsko društvo v Cetovcu vabi člane In Prijatelje na Izlet na 3076 m visoki Hafner nad dolino Malte.
Zbirališče v soboto 25. av-9usta ob t5. uri pred planinko kočo GmOndner Hutte HlB5 m) v dolini Mattatal. Do Loče se prlpeljamo po asfaltirani cesti. Nato je še 3Vz ure hoda do naslednje planinske Postojanke Kattowltzer HOtte 1^319 m), kjer bomo prenočevali. y nedeljo naslednjega dne se bomo povzpeli na vrh Hafnerja (2 url hoda).
S planinskimi pozdravi!
Odbor
ROMANJE V SVETO DEŽELO
Slovenski verniki Iz Korone romajo v sveto deželo od 4. do 14. novembra 1973.
Cena: šil. 7490.— za potovanje, vso oskrbo in za srebanje v Tinjah.
Prijave sprejema dušnopa-Mlrskl urad do 4. sept. 1973.
za domačine, kot za turiste lepo kulturno doživetje, za Slovensko prosvetno društvo .Trta" v Zitari vasi pa ugodna afirmacija. Prepričani smo, da bodo žitrajski pro-svetaši še kdaj vabili na slično prireditev, ki ni bila le demonstracija tesne povezanosti med krajevnimi društvi v Podjuni, ampak dostojna predstavitev slovenske kulture pred mednarodno publiko.
Vsi, ki so pri sporedu sodelovali, so pokazali dostojno kvalitetno ra-
ven, tako domači pevski zbor, mešani pevski zbor .Danice", ki ga vodi Hanzej Kežar, Trio Korotan in Folklorna skupina .Zarje*.
Zaključno je treba povedati, da sta domači pevski zbor in šentvid-ski zapela tudi nekaj nemških pesmi in tako pokazala, da spoštujeta tudi kulturo sosednega naroda. Slične geste s strani nemških društev na dvojezičnem ozemlju je le zelo poredko možno zabeležiti.
Zahva!a S!ovenske prosvetne zveze
Po uspešni uprizoritvi Mlklove Zale na zgodovinskih tleh 4. avgusta 1973 v Svatnah, se Slovenska prosvetna zveza zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu poteku te kulturno politične manifestacije, posvečene 500-letnlcl kmečkih uporov na Slovenskem.
Hanzej Welss I. r. predsednik
Avstrijske dravske elektrarne spreminjajo lice Južne Koroške
Gradnja dravske elektrarne pri Rožeku je tik pred koncem. Gradbena dela nove dravske elektrarne pri Borovljah pa so v polnem teku. Gradnja umetnega jezu in strojnice dobro napreduje, tako da ni računati s kakšnimi zakasnitvami. Ze 1. tebruarja bodo tok Drave preusmerili v njegovo prvotno strugo, tako da bo Drava potem že tekla skozi novi umetni jez. Ob koncu leta 1974 bodo začeli polniti novo umetno jezero, ki se bo razprostiralo do Bistrice v Rožu. Po predvidenem načrtu bo 1. aprila 1975 začel obratovati prvi stroj, tri mesece pozneje pa še drugi. V novi elektrarni ne bo zaposlenega nobenega osebja, ker bo elektronsko vodena iz elektrarne na Bistrici. Tudi ostali dve dravski elektrarni — rožeška in bodoča elektrarna ob Aninem mostu, ki jo bodo začeli graditi po izgradnji boroveljske, bosta prav tako usmerjeni iz Bistrice.
Na gradbišču v Borovljah oziroma v Resnici je trenutno zaposlenih 580 ljudi, ki upravljajo stroje v skupni moči 25.000 konjskih sil. Posebni 20.000 voltni električni vod oskrbuje vse razpoložljive stroje za gradnjo elektrarne z energijo. V jeseni, ko je Drava najbolj plitva, bodo začeli poglabljati dno struge. To delo je povezano z veli-
kim truščem, ker so v delo vključeni ogromni stroji, ki dvigajo material iz Drave, ga nalagajo na posebne tovornjake, ki ga odvažajo v razne kraje, kjer je ta odvišni material potreben. Avstrijske dravske elektrarne bodo poskrbele za pridobitev, ki bo zelo koristila okoliškemu prebivalstvu področja. Krono umetnega jeza in strojnice bodo opremili z ograjo 'in preurediti v most, ki bo povezoval Borovlje z Zihpo-Ijami. Avstrijske dravske elektrarne so zelo spremenile lice južne Koroške. Namesto ozke Drave, ki je ob poplavah trgata bregove, se danes zrcalijo umetna jezera okoli katerih so nastala nova naselja. Tako je poleg obeh umetnih jezer pri Velikovcu in pri Bistrici v Rožu, v nastajanju že tretje, zahodno od Ro-žeka, kateremu se bo že drugo leto pridružilo še tretje umetno jezero pri Borovljah. Novo jezero pri Rožeku bo 15 km dolgo, segalo bo skoraj do Beljaka in bo imelo 2,2 km^ površine. Umetno jezero pri Borovljah bo segalo do Bistrice in bo dolgo 10 kilometrov. Imelo bo 3,9 km^ površine, prostornine pa 11,5 milijonov kubičnih metrov.
Seveda imajo posegi v naravo tudi svoje slabe strani, vendar tozadevno prevladujejo vsekakor dobre.
Slovenski taborniki taborijo ir Globasnici
Taborniki Zmajevega odreda iz Ljubljane so tudi letos spet prišli v Globasnico in na idiličnem travniku ob vznožju Pece postavili svoje šotore. Na Koroško so prišli predvsem zato, do se bi čim bolj seznanili z narodno problematiko koroških Slovencev. Zato skupino tabornikov po večini sestavljajo starejši študentje, ki v posameznih skupinah obiskujejo slovenske vasi v Podjuni in izven nje. Hodijo k slovenskim družinam, se z njimi pogovarjajo o raznih problemih s katerimi se slovenski človek na Koroškem srečuje v vsakdanjem življenju. To je brez dvoma lepa priložnost, da spoznajo čim več Slovencev na Koroškem, da zvedo za njihove težave, skratka, da navežejo prijateljske stike. Studente-taborni-ke po seveda zanima tudi kulturno
politično življenje koroških Slovencev. Zato so prejšnjo soboto vsi obiskali predstavo Miklove Zale v Svatnah. Pogovarjali so se tudi s predstavniki slovenskih organizacij in ustanov na Koroškem. Obiskali pa so tudi nekatere slovenske občinske odbornike.
Kljub temu pa v taboru Zmajevega odreda iz Ljubljane Center ni mrtvo. Ob večerih zagori taborni ogenj, okoli katerega se razvije vesela druščina, na katero povabijo tudi domačine iz Globasnice, ki jim pri nabavi raznih potrebščin za tabor prijateljsko gredo na roke.
Mlade slovenske tabornike v Globasnici je na njihovo povabilo obiskal sodelavec našega lista in se z njimi pogovarjal o raznih na-rodno-političnih vprašanjih koroških Slovencev.
Zveza koroških partizanov vabi na
2. tovariško srečanje
v nedeljo 2. septembra 1973 ob 13.00 url
Spored ,	vRobežupri Apačah
#	pesem
#	odkritje spomenika partizanskim borcem
#	slavnostni govor $ pesem
Sodeluje
#	Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, dirigent Radovan Gobec
Vsi bivši partizan), njih sodelavci ter prijatelji borbene pesmi prisrčno vabljen)
Glavni odbor
one Svetina: UKANA______Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
^Protnik partizanov, kar bi ga bilo skoraj stalo življe-
. Prav od tod je videl globačo, kjer se je neko megleno A odigralo usodno srečanje. Ena izmed čet odreda, v ka-l, ^ je bi) tudi sam, je odpeljala očeta od doma. Na J^o je bik, sestra toliko prisebna, da ga ni zapustila in je z njim. Nemalo je bila presenečena, ko so se ustavili
temačnega gozda in je zazvenela lopata na pesk-
- tleh. Kopali so grob. Povedali so jima, da bo oče Astjen. Oče je bil zato zbegan, da ni zmogel niti bese-** da bi se branil. Sestra pa je planila v jok in jih za-. 3 zmerjati, če jih ni sram, da bodo ustrelli očeta edine-^ Partizana iz vasi. Tisti, ki je s pištolo čakal, da ga bo lastit, je vprašal, kdo je ta partizan. Karla so vsi poznali. ^ so izvedeli, čigav oče je obsojenec, so se uprli: ne bodo talili partizanovega očeta. Zato ga je poveljujoči pojesti) in ga spodil domov. Karel je težko prebolet, ko ^ )s oče rekel: .Fant, tti se boriš zanje, mene pa bi bili ti^^oj ubili zaradi nekaj besed. Tako kot jaz jih misli na A); boste samo zato pobili polovico ljudi?" Odtlej )j 3če ni več zanimat za politiko. Toda prav to, kar je bit ^ *ive] tisti dan, ga je rešilo, da mu zavoljo sina, ki je z !.**3do vdiral v Dolomite, niso požgali doma. Seveda so "atr tudi maščevanja.
Mh o nepremagljivih Dolomitih — beli trdnjavi — pa ^sdalje bolj plahnel. Beli niso bili več neomejeni gobarji in tudi ljudje so se začeli počasi odvračati od njih. ^ 'Ceckov! Danes boš ob brigado! Ceckov, tudi ob gla-°oš! Zmoti še kakšen očenaš za pokoro, pasji sin!"
^ 'Le s čim bi mu zaprl gobec, satanu belemu?" je Korel, saj mu je belec dramil prav tiste misli, ki se najbolj bat.
Na nasprotni strani položajnega terena je silovito stre-'''s naznanilo, da so Nemci preusmeriti svoj glavni udar.
Iz brigadnega štaba je no konju pridrvel kurir poročat komandantu, da je esesovska policija prebila fronto in vrgla bataljon s položajev. Karet se je zaskrbljen spustil po goščavju s kote in planil na konja. Doumel je nemški načrt.
Njihov cilj je bil, stisntiti jih na to koto, ki je ne morejo zavzeti. Tu bi jih rozredčili s topom in minometi in šele potem razbili in vrgli k reki. Vedel je, da morajo čete vztrajati na položajih. Slabe volje je bil, ker se je njegova slutnja uresničevala uro za uro bolj grozljivo. Vedel je, kaj bo ... Rekli so mu bili, naj se tu tolče tri dni. Moral je molčati.
Se bog, če bodo vzdržali vsaj do noči.
V kotanji, kjer je bil skrit brigadni štab, se je ustavil, da bi poklical na pomoč divizijski štab. Vse ga je minilo, ko je izvedel, do se je pokvarila edina radijska postaja ... Zdaj so popolnoma odvisni le od lastnih moči in sreče...
11
Sonce se je nagnilo v zaton, ko je pritisk na levem krilu pojenjal. Vojko in Šenka sta že nekaj časa oprezata. Sovražnik je izginil kot voda, ki se odteče s pobočja. Z vejevja nad njima se je usipalo pisano obarvano listje in nebo je počasi temnelo. Samo nekaj sto metrov pod njima se je za domačijo na robu senožeti dvigal dim. Tam je bil Nande s kuhinjo. Ves dan niso jedli in Vojku je že od daleč dišalo Nandetovo kosilo. S kurirjem se je odpravil tja, da bi nekoj prinesla na položoje.
Dekletce je bilo premraženo. Ko ji je dejal, da gre pogledat, kaj je z menažo, je le prosila, če sme stopiti k ognju, da bi se pogrela. Nerad jo je vzel s seboj, čeprav je ni mogel puščati same.
Nande se je s kuhalnico v rokah vrtel okoli kotla in pologa! polena na žerjavico.
.Rajsko d/ž/ ta tvoja kuhinja/" ga je pozdravi/ Vojko. /
.Seveda rajsko! Saj sem zaklal prošiča, poglej pro-tol" Odgrnil je pokrov in mu pokazal lepe, dišeče kepe mesa, obdone s slanino. .Pa še župa s krompirjem čakal*
Potem je nabodel košček mesa na vilice in ponudil dekletu:
.No, zate košček pustega!" Nato ji je primaknil panj, da je sedla k žerjavici. .Slabi ljudje so tod," je pripovedoval. .Dedec se je skoraj jokal, ko sem mu vzel prašiča. Ko pa sem mu omenil, da ga bomo vzeli s seboj, mi je ponudil še dva pa še vola zraven, do bi ga le pustili pri miru. Pravi, da je naš terenec in da težko shaja pri belih, ker njihove patrulje vsak dan prihajajo sem na oglede."
Na valovitem robu gozda, zahodno od kuhinje, se je znova vnela borbam Pokanje iz vsega orožja se jim je naglo približevalo. Iz te smeri danes še niso napadali.
.Poberita meso in pojdita," je silil Nande. Vojko pa se je napotil k hiši, da bi poizvedel, kaj je z gospodarjem. Prestrašene ženske so mu povedale, da ga ni. Vedel je, da jo je pobrisal v dolino in da bo izdal položaje. To mora takoj sporočiti brigadnemu štabu.
Ko se je napotil proti kuhinji, ga: je presenetilo žvižganje min. Ozrl se je proti gozdu, kjer je med drevjem dimni steber označeval Nandetovo kuhinjo. Zaslepili so ga prebliski pokov in žvenket minskih drobcev. Ni se skril, domislil se je Šenke, ki se ne zna vesti, ko padajo mine ...
Zdaj je bi) prepričan: možakar je belogardistični obveščevalec. Moščevat se je Nandetu za prašiča.
Podvizal se je proti kuhinji.
Noga mu je zastala — pred njim je bil grozen prizor. Vsa kotanja je bita prepražena s strupenim dimom, listnata tla so gorelo, okleščeno drevje je solzelo.
Nekaj metrov daleč od ognja se je ves osmojen pobira) Nande /n s/o(taye pre/d/n/o/. B<7 ye c e/, čeprav ga /e b</ puh o/k!p/o*//e vrge/ po //eh. rud/ n/egov poatočn/A; se /e
6 — $)ev. 33 (1621)
17. avgust 1973

Ze!enjava v avgustu
Otroci nas izsiijujejo
Otro& ^o/rcR/z;e štirje. Zz!/z; so oprgvzčz/z! staršev, če so še ta^o /zte/zze/je/zz! m R/ jzR trezno w;s/ee č/oveR Z/zRRo razame/, wes^re;ew/;:'-va. Častveno se ne /zzore spr;';'azn:'t: s tem, ((a mora ostat! sam, čeprav razams&o to Jo;ame. Afer pa otrokovo dfoz/v/;an;e — č:m man;š: ;e, tem Ro/; — prep/av/;a;o Ro/; častvene Rot razamš^e s/Ve, s/ Ro s^aša/ starše pr/<Vo(//t/ za vsa^o ceno. Na;več^rat se otroR svojega Ro;z! ne zave/Va, saj ga pr/ tem vo/j/jo podzavestne pszRoz/z7Zz:77z/Č7!e s/Ve, Rž /zv/rajo /z njegov/V/ yrvoR/t7z/R z/zs/z/zRtov, nagonov /n potreb.
J^o/zz/z/te se, da ste se /ze/rz/doRr/zt jez/// nad otrokovo počasnostjo, /ezzoR/zostjo /n /agod-nostjo pr/ tatem oprav/Va. Ro/j to se vam je mad/Vo, to/j je otrot „mečta/". Nazadnje ste se razjez/V/ /n togotno naprav/// t/sto, tar ste zatteva// od otrota. Zato nas otrot razjez/ s počasnostjo pr/ ot/ačenja, am/vanja, ter je počasen pr/ jed/... Otrot nam enostavno atra-de čas, t/ ma ga n/smo namen/V/. Verjetnost, da se nam to to dogaja/o, to to/zRo večja, to-/ttor manj časa posvečamo otrota. Zdrav/Vo.* vzem/mo s/ čas za otrota prej /n ne čatajmo, da nam ga otrot na ta nač/n /zs/V/. 5 tat/m vedenjem nas otrot opozarja, da s/at/ njegova zdrava /n att/vna ž/v/jenjsta naravnanost /n da m// je potretna naša przsot/zost /n spodt//-da tot v/r /astne ž/vatnost/ /n att/vnost/.
Zarad/ naše časovne utesnjenost/ /n /z nje zzvz'r/:;očeg/! poTrzdTzjR/jzveg;/ //tvarjanja z otro-t/, se /atto razv/jejo še težje, še to/j g/ototo vsajene ot/zte /zs/Vjevanja. Aron/čn/ /n težto poprav/jzv/ otrotov/ otčatt/ zapostav/jenost/, negotovost, strat zn neza/zpanje. Otrota pre-p/avz dvom o tem, a// ga /majo starš/ sp/ot še rad/ zn a/z staršem sp/ot še taj pomen/. Dvo-m/ /n negotovost nas vedno t/šč/jo /n nas — zavestno a/z ne — s/V/jo, da j/t razreš/mo, da oz/Rz-zjc/rzo /-es/zzeo. Ko otrot reče; .Ne marate me/", /z/RdRor n/ prepr/čan, da je to res, nzt/ s/ ne že/z, da t/ t/Vo tato. Z tata /zjava /ma močan ač/net, z njo /zz/va starše, da m// morajo odgovor/t/ /n s tem za netaj časa razreš/tz' njegovo d/Vemo. Vsat otrot je tdaj taj tatega rete/ /n se je tad/ t/tro poto/až/V (prav tato tot gospodz/z;/:, t/ prav/, da j/ pot/ca n/ aspe-/a, pa pr/čataje, da jo todo gostje potva/z/zj.
Naje je, če tesede sprem/ja tad/ resn/čen strat otrota, otožno razpo/oženje, pot/ačenost, vedenjsta /zer/!zgzRz!7zost. Otrot noče Tz/Rz/T/zoz* /t/, nezaap/jzvo sprem/ja vsat naš torat, sta/-no nam je za petam/, nam s/V/ v naročje a/z pa se otrača vstran, nas čata v tatem tot//, trmasto mo/čz zn de/a z/ža/jen otraz. Pret/rz!7zo se nam pr/t/zž/zje a/z od/rz/Ra — da tz' ga opaz/V/ /n m/z s pozornostjo dotaza/z, da ga /mamo rad/. Zdravz/o; posvet/mo vsat dan netaj č/sto osetne pozornost/ otrot/z — potožajmo ga, po/grajmo se z nj/m, zapojmo z njzm, povejmo m/z tato povest/co a/z zgodt/co ...
OtroRovo zzsz7;evz!7z;e n/ vedno tato /epo prz/z!go;e7zo /n ne ostane vedno v tato 77z/r7z/R vodat. Če otrot /žgat/ stzt z d7*//ž/7zo, če v svojem čatanjz/ otapa, to /atto — še vedno ne zavestno, temveč gonjen s prztzstom v notranjost/ de/ajoč/t, a nasz/no zadašenzt potret — s svojzm vedenjem opozarja/ ne /e nase, temveč tad/ na svojo draž/no. .Sramota," todo ret/z /jadje, .sosedov otrot trade/" Otrot /šče
Korenja je dovolj od pozne pomlad/ na-.prej. Toda ne smemo ga zanemariti v visokem poietju. V skupini korenčnic prav korenje najbolj cenimo. V prehrani ga uporabljamo kuhanega, kot dodatek k najrazličnejšim jedem, surovega in konzerviranega. Upoštevamo ga zaradi hranilne, dietalne in vitaminske vrednosti tako v prehrani otrok, odraslih, zdravih in bolnih. Najrajši imamo korenje, ki je oranžne ali rdeče oranžne barve. Korenje ima relativno mnogo ogljikovih hidratov in to v obliki sladkorjev. 100 g korenja daje 42 kalorij. Za korenje je najbolj značilen vitamin A, potem pa slede C, E in vitamini skupine B. Zanimiv je tudi provitamin A, ki se v organizmu spremeni v aktivni A vitamin. Najbolj zdravo je surovo korenje. V nekaterih državah na športnih tekmovanjih gledalci in navijači glodajo korenje namesto bonbonov.
Kumare so zelo razširjena zelenjava. Uporabljamo pa jih vse leto: poleti surove kumare v solati, pozimi pa vložene v kisu. Kumare so tudi stranska surovina pri izdelovanju gorčice. Imajo zelo majhno hranilno vrednost. Največ vsebujejo vode (96 °/o) in jih zato cenimo zaradi njihove sočnosti in prijetnega osvežujočega okusa. 100 g kumar daje le 12 kalorij. Prisotnost vitaminov in mineralnih snovi ni posebno velika.
Paprika je presenetljivo bogata vitaminov. Pripravljamo jo na različne načine: kot solate, kot tople samostojne jedi, kot dodatek k jedem: aivar, razne mešane solate, paprika v olju ipd. Paprika vsebuje 85 odst. vode in ima majhno kalorično vrednost. 100 g paprike daje 33 kalorij. Kljub temu pa je biološko skoraj najvrednejša zelenjava, celo znatno bogatejša od sadja. 100 g paprike vsebuje namreč od 100 do 300 mg C vitamina, kar je celo več kot pri limoni in pomaranči. V papriki najdemo še vitamine A, druge pa le v neznatni količini. Nekater sorte paprike so rdeče. Rdeča barva pa prihaja od karotina, ki je v bistvu provitamin A. Intenzivno rdeče zrele paprike uporabljamo za izdelovanje začimbe: sladka in pekoča paprika. Kot smo že zapisali, uživamo papriko surovo, kuhano in konservirano. Največ je vredna surova paprika, posebno če jo pripravimo v solati. Če jo kombiniramo s paradižnikom in čebulo, dobimo jed, ki vsebuje prav vse vitamine.
TZgdoTTZettz/z!, // t/zd/ — z/z šc RdRo — oRozz/rjz/ Stz/rfjš/ Rodo fTzor/z/z' /zeRz/; //RrfTzztz/ Zz/rg-f;7o; M c groz/Tzzo otroR//, <7% gz/ /ze WMr%??zo več zn t/z! M z/; gre, Ra/zzoT* Roče. Azzzzwz's/z'wo o /ezrz, Rdg; s/T/o gz/ zz/če/z' zzgzzR/jz:;/' /77 ^Otr/zd/TT/O se,
dz! S/ gz! pOTZOVTZO przz/oR/77!o/
Če se z/zz/j čzzsz: //e //Rz/z/r/zz/zzo z//z' če se po-TTMT/jR/j/UO /zRvz/rjz/TT/O Z Ot7*oRo777, /z/RRo po-fZroČ/7770, z/z/ se 7Z//777 oz/fz/jz z//z z/z! otop/. To je Z77//R, z/z/ se ofroR /ze Ror/ več z /M/rz/, saj je ZZgZ/R/7 zzpz!7!je, z/z! se 77Z/Z Ro/zzo še Rdz!; pr/R/z-žz!/z.
Opo/zzRz!; Rot zz/rz!vz/z: so Tzavez/ezze os/zov/ze STZ/er/ TZzZŠegz! pr/zzZz/cVzZTzjz!. /z!S770 je, z/z! se le vez/?zo RoTTzR/Tzzrzzjo z/z pr//z!gz:jz:jo z/r/zgz/zz oRo/z-
ŠČ/7Zz!77Z.
Patadiinik je od pozne pomladi do pozne jeseni redni spremljevalec vsakega obroka. Uporabljamo ga kot dodatek k jedem, kot samostojno jed ali pa v solati. Uvrščamo ga med najvažnejše zelenjave, ki ohranijo organizmu delovno sposobnost in zdravje. Ima sicer majhno kalorično vrednost — 100 g daje le 25 kalorij. Vendar ima veliko vitaminsko vrednost. Največ vsebuje vitamina A, potem pa slede C in skupina vitaminov B; paradižnik je prav tako važen vir mineralnih snovi in kislin. V plodu je precej kalcija, fosforja, magnezija, kalija in železa. Kisline pa delujejo osvežilno. Najprimernejše je, če paradižnik uživamo v solati, v kombinaciji s Čebulo in oljem ter drugimi dodatki. V takšni kombinaciji dobi organizem prav vse vitamine nespremenjene. S kuhanjem ali dušenjem se namreč vitamini precej spremene. Seveda pa so tudi jedila, ki smo jim med pripravo dodali paradižnik, zelo cenjena.
Rdeča pesa je gomoljnica, ki jo pripravljamo predvsem kuhano in jo ponudimo kot slad-
ko ali kislo solato. 100 g rdeče pese daje 4j? kalorij. Ni posebno vitaminsko bogata, pa tuo* mineralov nima posebno veliko.
Slročj) fiio) je pravzaprav nedozorel pl°^ raznih sort fižola. Glede na sorto se razlikuj? po obliki stroka, po barvi in velikosti, po v?* likosti zrn in po nitkavosti. Nitkavost je pr?**^ vsem lastnost sorte, do neke mere pa vpliva na* njo tudi zrelost stročja. Stročji fižol uživanj samo kuhan ali konserviran. Vsebuje 89 oč* stotkov vode, sicer pa ima še ogljikove hidra^ — 7 odstotkov in rastlinske beljakovine — 2;. odstotka; 100 g stročjega fižola daje 39 kalofi)* Od vitaminov ima največ vitamina C, pot?"* pa sledijo vitamini skupine B. Od mineralu'" snovi vsebuje kalij, fosfor, magnezij in železo.
Šolalo uživamo poleti največ glavnato. In" predvsem vitaminsko vrednost. Uživamo suro* vo, v kisli ali sladki solati. Vzbuja apetit, P°* maga pri prebavi in vzpostavlja v organizn" ravnovesje med kislinami in bazami. Zunanji listi solate, ki so intenzivno zeleni, so najbo)! bogati vitamina A, notranji, ki so bledo zelenn pa so bolj bogati vitamina C. Solata ima po!?% vitaminske tudi mineralno vrednost.
Apnenec in zdravje
Glede količine je kalcij najvažnejša rudnina v našem (elesu. Seveda bo vsak fakoj pomislil na zobe in kosti. Temu dvojemu je res neobhodno potreben. Otroci, ki glodajo nohte, s tem samo izražajo naravno potrebo po apnencu.
Naloge apnenca pa s tem še niso izčrpane. Kalcij igra pomembno vlogo pri delovanju srca, živcev in mišic, pri strjevanju krvi, pri delovanju ledvic, želodca, črevesja in hormonalnih žlez. Apnenec stalno kroži v krvi in njegovo količino lahko izmerimo, kar je za zdravnika mnogokrat velikega pomena.
Navadno mislimo, da potrebujejo apnenec le matere in otroci in pri tem pomislimo na rahitis. To pa ni res, kajti apnenec potrebujejo vsi, ne le nosečnice in otroci. Če porečemo starejšim ljudem, da potrebujejo apnenec, bodo odvrnili, da sl prav nič ne žele, da bi dobili arteriosklerozo. Ta trditev pa je popolnoma napačna. Arterioskleroza se nikoli ne razvije zaradi velikega dovajanja apnenca. Stari ljudje imajo navadno še premalo apnenca in jih zato mučijo bolečine v hrbtu in prsnem košu. Zdravnik, ki mu potožijo svoje težave, bo najprej pomislil na revmatizem ali bolečine živčnega sistema, po natančnem pregledu pa bo odkril pomanjkanje apnenca in bo takega bolnika zdravil podobno kot rahitičnega otroka.
Strokovnjaki so ugotovili, da potrebujemo dnevno 1-2 g apnenca. Če pa veste, da najdete 2 g apnenca v 30 kg krvavic, v 20 kg masla, v 11 kg kruha, se boste čudili, kako da vendar vsi ne propademo zaradi pomanjkanja kalcija. K sreči pa še nismo omenili najvažnejšega dobavitelja apnenca. To so mleko, sir in skuta-Liter mleka vsebuje ca. 1 g apnenca. Ista količina se nahaja v 75 g sira. Na deželi, kjer so mleko in njegovi produkti važen sestavni del prehrane, skoraj ne poznajo motenj, ki bi bile posledica pomanjkanja apnenca. Mimogrede povedano: kdor se hrani v glavnem z mlekom in njegovimi proizvodi, se mu ni treba bati nobenih bolezni prebavnega trakta.
Zmotno pa je mišljenje, da si telo lahko pomaga z apnencem iz trde vode. Telo namreč potrebuje apnenec s posebnimii dodatki, kakršen se nahaja n. pr. v mleku ali v limoni, ne pa v vodi.
S kalcijem zdravimo mnoge bolezni, da omenimo samo senski nahod, srbečice, razne kožne bolezni, škrotulozo in tuberkulozo. Kalcij tudi dviga obrambno moč proti raznim nalezljivim boleznim, zato ne bo narobe, če se bomo pri raznih motnjah v našem organizmu vprašali: ali mogoče ne primanjkuje apnenca?
Torte Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — ^
pobiral. Tipal je po nahrbtniku, če je v njem še cela harmonika.
Ob ognju je ležal osemnajstletni kurir, mrtev. Jeklen drobec mu je prebil lobanjo v senceh. Nekoliko stran od njega je ležala Šenka, vznak, kot bi spala. Tla okoli nje so gorela in jeziki ognja so že lizali njeno obleko.
Vojko je skočil k njej. Korak mu je ustavil vrtinec groze. Na njenem čudovitem, belem obrazu je bilo zasekanih nekaj drobnih črnih ran, oči je imela široko odprte in gledala je v nebo.
,Šenka!" je kriknil in pokleknil k njej.
Njene ustnice so se zganile in njene oči so ga poljubile kot vedno, kadar sta bila sama. Dvignila je levo roko proti srcu. Bluza je bila raztrgana in pod srcem je cvetela velika, rdeča roža.
Dvignil jo je v naročje in jo odnesel med drevje, ven iz goreče kotanje. Položil jo je na mah kot otroka. Razpel je bluzo in prerezal srajco. Pod njenimi drobnimi prsmi je zijala rana, iz katere je bruhala kri. Bilo je videti živo srce, ki je utripalo z zadnjo močjo.
Zavoj, s katerim ji je pokril rano, je bil mahoma prekrvavljen. Kri mu je tekla med prsti, svetlo rdeča in spolzka. Ni je bilo moč ustaviti.
.Vojko, umiram!" je dahnila, kot bi hotela povedati nekaj, kar naj ostane skrivnost. Stisnil je zobe, da ne bi naglas zajokal. Skušal je biti trd kot kremen. Že od otroških let se je vadil v skrivanju svojih čustev. Mnogo smrti je videl. Mnogo umiranja. Toda zdaj ga je stisnilo. Po licih so mu zdrsnile solze in kapljale so na njen bledi obraz, drsele po njem in se zlile s krvjo. Odtekale so v listje, ki je nastiljalo jesenska tla ...
S poslednjo močjo se mu je skušala nasmehniti. Nežno in blaženo. S konicami prstov se je dotaknil njenih lic in z ustnicami ustnic. Zaznal je kot žolč grenak okus svojih
solz in njene krvi. Ta stik s smrtjo mu za hip zmrazil zavest. Odmaknit se je in kot slep in gluh strmel v njene velike, plašne oči, v katerih so se prelivale zadnje iskre življenja in je v njih odsevala mavrica barv umirajočega listja, temneče nebo 'in odsev nedoživetih sanj. Slonel je ob njej, oprt na puško, dokler ji ni v očeh ugasnila luč in so za-steklenele. Z njo je ugašal tudi on. Temnel je ... Odcejal se je z njeno krvjo vred med vresje, v mahovje, v razsušeno gozdno prst. V njem se je vse lomilo in trlo kot kolesje, med katero zaide železna ost. Kako majhen in nemočen je bil pred skrivnostjo smrti, ki mu je prav ta hip za vedno ugrabila, kar je najbolj potreboval in je bil komaj našel. Zlomila se je nežna bilka. Najmlajša med njimi. Nedolžna. Z veliko vero in upanjem v življenje. Danes je pobralo njo, jutri bo njega ...
Zatisnil ji je oči lin jo pustil ležati pod drevesom na mahu, da je bila videti, kot bi spala. Naglo se je obrnil. Snel je puško z ramena in zakoračil skozi ožgano in opustelo kotanjo h kuharju.
.Mrtva!" je dejal suho 'in šel mimo. Sedaj je razumel, zakaj je šel Primož sam razminirat minsko polje sredi žičnih ovir ...
Bil je tako neskončno prazen kot površina meseca.
.Kako nor in ostuden svet, ki brez smisla ubija najlepše, kar je zraslo v življenje!" se mu je utrnila misel. V tej nemoči bi lahko zblaznel, se vdrl v zemljo ali pa bi se razletel v brezobličnost. Gorje človeku, v katerem ljubezen umre že takrat, ko se je porodila! Ali bo lahko še kdaj srečen? Bo lahko razumel ljudi? Ali bodo oni razumeli njega?
Z ostrimi, naglimi gibi je izpraznil puško in jo znova napolnil z zapiljenimi krogtami. Hitel je naprej med siva drevesa, s krvavo meglo v očeh. Iskal je prvega, da mu raztrga črevesje ...
se ji je pri<^;
Od brigadnega štaba je pritekel Karel in za njim Iona borcev, kurirjev, vezistov in kuharjev.
.Vsi za nami!" je kriknil.
Demci so vrgli s položaja četo bataljona, ki je k'' hrbet brigadni obrambi. Videli so jih, kako so tekli p° ^ tanjskem svetu, streljali nazaj in se niso mogli ustaviti-.Ne!" je dejal Karel. .Da bi jim prav pred mrako uspelo, kar so zaman poskušali ves dan?!"
Z rezervo, ki je imela dve strojnici in žilo precej voditeljev z brzostrelkami, so zaustavili "3*^. vdor, in s tistimi, ki so se umikali, strnili novo obramb'] črto. Iz redkega gozda sta dva borca privlekla smrtno " detega komandanta bataljona. Povedala sta, da jimo )' zadet v srce, med potjo izkrvavel.
Za njima se je privleklo po tleh — eni pa so se opo'.] kali med drevjem — nekaj ranjencev, ki so pravkar " smrtonosnemu ognju nemških strojnic.	j)
Nemški sunek proti njihovemu položaju je bil s'^ kakor val, ki hoče predreti nasip. Kljub temu so vzdrža!''^ Vojko je klečal ob debelem drevesu na majhni , tini in sekal po plazečih in zaganjajočih se Nemcih. ^ osmojeni Nande je divje streljal, kot bi si hotel dati duš^ ker bi ga bil puh granate skoraj ubil.
Iz grmovja se je privlekel borec, ki je z eno roko

t,
kel strojnico, po drugi roki pa mu je čez prste lita škropila po listju. Zavpil je, da je najboljši mitraljezec b"] ne obrambe obležal na položaju z odbito nogo. Km umik, da so se izvlekli brez hujših žrtev.	tj
.Krijte me, strelci in mitraljezci!" je zavpil bataljo^ " komisar Lenart. Naglo se je prebijal sem in tja od dreV? do drevesa 'in srečno pritekel v okop, od koder je mitr<", p. zec Janko — tisti z odbito nogo — še vedno streljc! r , Nemcih.
(Dg/je pr/Roz/7!;z<?)

Štev. 33 (1621) —7
avgust 1973
Po sedemnajstih ietih
V zadnjih letih, če že ne desetietju, so bi!i odnosi med obema državama pozitivni. Stike na različnih ravneh — ekonomski, kulturni, znanstveni, pa tudi politični — so v številnih uradnih izjavah na obeh straneh ocenjevali kot primerne in spodbudne. Tako v Avstriji kot tudi Jugoslaviji so pogostoma opredeljevali te odno-.	.	.	se kot pomembne sestavine v zunanji
'opozarja vlado Avstr.je, da bo	.beh	katerih položaj
'oj)/''""'	^ specifičen. Nevtralna Avstrija in
r^jo^1a^b!%da7resežen:i	fb'^ ^dT
j v. , <<	^ r b.t. za.nteres.ran. za dobrososedske
j "stah brez uc.nka — pr.s.ljena, ,	,	...	, v
r podpisnik državne pogodbe o °^<"e, ^ naj b. utrjeval, taksen spe-
,>tavitvi neodvisne in demokrat- c.f.čn, položaj, posebej se v času,
^vstrije in kot legitimna zaščit- ko je na dnevnem redu vprašanje
interesov slovenske in hrvaške konstituiranja sistema evropske var-
Onalne manjšine, stori še druge nosti, ki ne more biti zgolj predmet
Ph- ^ uresničevanje manjšinskih sporazumevanja med blokovsko opre-
vključno tudi intervencijo pri deljenimi državami.
}J^°ta, j" jc vlada Socialistične , .^tivne republike Jugoslavije v ,i ,'ku novembra lanskega leta na-,J!"a na vlado zvezne republike Av-po svoji artikulaciji in dikciji ^ dovolj elementov za domnevo, . .Rfe za pomembno, morda celo ^°nino točko v odnosih med dve-^ sosednima državama. V mislih njen sklepni del, kjer naša
narodnih forumih.
opozorilo je nedvoumno. Grajeno Lfik 3S. členu avstrijske državne po-a ne, ki — kot je znano — predvi-H ^ vzpostavitev posebne komisije ^ posredovanje generalnega sekre-YJ? OZN kot možnost za razreše-SL.m razdanih interpretacijah. 4] "*"je pa se lahko tudi na 2. in 14.
Ustanovne listine OZN. Prvi v 'Ja!" drugem paragrafu zavezuje M Ranice OZN, da v dobri veri iz-[, *jiejo obveznosti, ki so jih prevzc-,.-^'adno z obstoječo Ustanovno li-drugi pa se nanaša na Generalih skupščino, ki more priporočiti
^prijateljske h vključno situacije, ki izhajajo a. "'Sitev določil Ustanovne listine. ^ na 14. člen Ustanovne listine vlada Avstrije, ko je na
Nota vlade Jugoslavije ne zmanjšuje pomena dobrih sosedskih odnosov med obema državama. Prav tako ne nakazuje namena Jugoslavije, da te odnose spreminja v škodo interesov narodov Jugoslavije in avstrijskega naroda, ki so usodno navezani na prostor, na katerem se srečujejo, dovolj jasno pove, da razume izvrševanje določil avstrijske državne pogodbe kot strateški element v medsebojnih odnosih.
Do tolikšne mere stališče Jugoslavije — vsai po našem mnenju — doslej še ni bilo izraženo. Rekli bi še več: če je bilo vse do nedavnega z jugoslovanske strani implicitno, pa tud. eksplicitno povedano, da naj bi dobri in pozitivno razvijajoči se stiki s sosedno državo ustvarjali potrebno klimo in spodbudo za razrešitev položaja slovenske in hrvaške manjšine
zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku".
Zlasti za ureditev šolstva in uveljavljanje pravic v okviru šolstva velja, da zgornje določilo ni bilo spoštovano. Dejavnost oz. nedejavnost avstrijske vlade je — v tej zvezi — v oprek. tudi z drugim odstavkom, k. govori o šolski ureditvi (.avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol...").
Povedati je, da prav za drugi odstavek velja to, da ne samo, da ni bil v celoti uresničen, marveč da je Avstrija celo šla korak nazaj od tistega, kar je storila še pred podpisom avstrijske državne pogodbe. Uredba o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 je namreč uvedla dvojezične šole v krajih, kjer se pri štetju leta 1910 ni izkazalo manj kot 10 "/o prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom. Ta uredba je bila z odlokom z dne 22. IX. 1958 razveljav-
7
des Sfaafsverfragres von PVien ;'sf so gruf wj'e unerfuM greMeben, dies 75 /abre nacb seinem ^bseb/uss"
(dr. 77i. Veifer,
a vsfri/s^d izvedenec za man/šin-sTra vprašanja, 7 970 Je fa).
ljcna pod pritiskom Karntner Hei-matdiensta in nekaterih avstrijskih političnih strank. Z njim je bilo načelo dvojezičnega pouka omejeno na fakultativno podlago. Odlok predsednika deželnega šolskega sveta je bil potrjen naslednje leto s posebnim zakonom o manjšinskem Šolstvu na Koroškem, ki ga je sprejel avstrijski parlament. Ta zakon je predvideval .ugotavljanje manjšine" (Min-derheitenfeststellung), o čemer pa — to je potrebno poudariti — 7. člen avstrijske državne pogodbe nikjer ne govori.
Manjšina
mora biti zaščitena
ne glede na njeno številčno moč
____ ' -
(Jh zasedanju Generalne skupščine v Avstriji, danes in v prihodnje pred-zahtevala, da se .problem av- stavlja razrešitev tega položaja po-J'"ke manjšine v Italiji" postavi na goj za dobre sosedske odnose med ^"ni red tega zasedanja.	obema državama.
dosedanje izvajanje ^ena 7
^ Počasno, nedosledno in restriktivno
J^kšno stališče je vsekakor v prid t^snjevanju strateških dispozicij za ijjkebojna razmerja in v prid jasni .PA jasnejši opredelitvi pomena, ki h "pa za Jugoslavijo položaj sloven-^ 'n hrvaške manjšine v Avstriji.
tem zapisu nimamo namena, da , ^ spuščali - "'pe jugosl
°i na nekatere. Do našem mne-
na ka-
isu nimamo namena, v podrobnejšo analizo ^*h<e jugoslovanske note, opozorili Dj "i na nekatere, po [^najpomembnejše elemente
mukoma zgradilo v odnosih med večinskim narodom in manjšino.
Kar v tej zvezi vzbuja posebno pozornost, začudenje in skrb, je to, da so bili v sedemnajstih letih po podpisu avstrijske državne pogodbe celo izvršen, ukrepi, s katerimi so bil. prizadet, interesi slovenske manjšine. Nota je konkretna, kar zadeva primerov: navaja aktivnost Heimatdien-sta, uvedbo kategorije Vindišarjev, način izvajanja popisov prebivalstva,
oceni gradimo gornje domneve, "^.n	,	. . -
J'ada SFR Jugoslavije je v svoji uk.nttev obveznega dvojez.cnega šol-jj! opozorila vlado Avstrije, da so ^*va, kot ga je 1945. leta uvedla za-^'"istične sile v Avstriji prepre- časna koroška vlada, uk.n.tev upora-4 'oziroma preprečujejo, da bi vla- he slovenskega jez.ka v nekater.h l)j Avstrije izvršila zakon o uved- sodn.h okraj.h .n končno počasno, "jezičnih napisov na Koroškem.
3 bvnost zoper izvedbo tega zakoni."Ha — tako pravi nota — orga-4). an in nasilen pomen, njeni no-oj' so prevzeli iniciativo, pristojni t.^ni pa so pri tem pasivni. Posledica neposredno ogrožajo interese
tf
C. ^
i .Pravice slovenske ^"jšine v Avstriji.
[jPa je bil dan tolikšen poudarek Javnostim šovinističnih organizacij, [/^umljivo ne samo zavoljo njihova, lahko bi rekli spektakularnega HjJ"ena, ki bi moral — glede na jJJ"o nasprotje z določili 7. čl. dr-
Ji (]^"e pogodbe, pa tudi ali še celo 9^
tj^sti. Evidentno je lij dejavnosti ne bi moglo priti, če ![-, avstrijska vlada v teh sedemnaj-ttjjetih v dobri veri in konsekvent-'7vrševa!a vsa določila 7. člena
.n
nedosledno in restiktivno izvajanje posameznih odstavkov 7. člena državne pogodbe. Poseben poudarek je dan dejavnosti Heimatdiensta, ki mu rabi — tako bi mogli interpretirati jugoslovansko noto — dejavnost zoper zakon o uvedbi topografskih na-nac.onalne pisov kot pritisk na manjšino in za paraliziranje vseh potrebnih ukrepov, ki so potrebni za to, da bi bila določila 7. člena avstrijske državne pogodbe v celoti uresničena. Zahteva, k. iz takšnih ugotovitev v jugoslovanski noti sledi, je, da naj se Heimatd.enst prepove. Opora zanjo je v 5. odstavku 7. člena, dasi bi bilo moč uporabiti tudi 9. člen, ki govori
nic.
Ugotovitve v jugoslovanski not. so — če jih soočimo z določili v avstrij-
j< Jrijske državne pogodbe. V praz- sk. državn, pogodb, - dovolj jasne. J'^zvenijo zatrdila nekaterih odgo- y^'c temu pa ne b. b.lo odveč na {."""h avstrijskih funkcionarjev, da kratko pregledat, ta določ.la.
M'Potreben daljši čas za premagovanj različnih resentimentov in recidi-*, py iz časa od koroškega plebiscita r , Preko nacističnega Ostmarka, če nljtran. avstrijskih oblasti tolerirani jj ^cs. šovinističnih organizacij spro-NŠ.jo tisto, kar se je eventualno
Prvi odstavek določa, da .avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vštevši pravico do svojih lastnih organizacij,
Ko se avstrijske oblasti, pa tudi vodilni izvedenci za manjšinska vprašanja sklicujejo na to, da je uresničevanje manjšinskega varstva povezano z vprašanjem kvantitete manjšine, nadalje, da uresničitev čl.
7. ni bila mogoča zavoljo tega, ker ni bilo mogoče ugotovit, števila manjšine (gre seveda tudi za vprašanje, katera izhodišča — popise uporabiti za ugotavljanje manjšine), ne upoštevajo stališča Podkomisije OZN za boj proti diskriminacijskim ukrepom in za zaščito manjšine, k. pravi, da v načelu n. potrebno nobeno posebno število (quantite considerable) pripadnikov zato, da lahko govorimo o manjšini. Tudi njihovo najmanjše število mora bit. zaščiteno pred diskriminacijo, še posebej pa deležno vsega, kar izpoveduje Deklaracija o človečanskih pravicah.
Tretji odstavek 7. člena ni bil v celot, izveden, kar zadeva uporabo slovenskega ali hrvaškega jezika kot uradnih jezikov dodatno z nemškim jezikom v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom. Tako kot to velja za manjšinski šolski zakon, je zakon o uporabi slovenskega jezika pred sodišč. zožil uporabo slovenščine s tolmačem v treh od devetih sodnih okrajev, kjer žive Slovenci. Za uvedbo uporabe slovenskega jezika v šestih okrajih pa je zakon določil uveljavitev subjektivnega načela pripadnost. k narodnosti. Glede določil o označbah in napisih topografskega pomena prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini, pa dogodki zadnjega časa povedo, do kje so avstrijske oblasti prišle v izvrševanju teh določil.
Iz navedenih primerov je razvidno, da je izvrševanje obveznosti iz 7. člena nedosledno in restiktivno, glede na namestitev topografskih napisov v sedemnajstem letu po podpisu državne pogodbe pa tudi nedopustno počasno. Posebej pa so te kvalifikacije uporabne, ko gre za peti odstavek, ki se nanaša na zaščito etničnega pomena manjšine. Ni namreč stvar samo v tem, da se prepove dejavnost tistih organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo slovenskemu ali hrvaškemu prebivalstvu njegov pomen in pravice kot manjšine, marveč globlji smisel in duh tega določila v tem, da se etnični pomen in sestava teritorija s slovenskim ali mešanim (hrvaškim ali mešanim) prebivalstvom ne sme spreminjati. Katere pozitivne korake bi bilo potrebno storit, v ta namen, vladi Avstrije bržkone ne bi moglo biti nejasno, Če upoštevamo
gim tolmačijo načelo dobre volje v izvrševanju mednarodnih pogodb — ti parcialni ukrepi ne morejo izpodbijati osnovnih ugotovitev v jugoslovanski noti o počasnem, nedoslednem in restiktivnem izvrševanju določil avstrijske državne pogodbe (le mimogrede navajamo, da je avstrijska vlada v svojih intervencijah glede na izvrševanje sporazuma De Gasperi-Gruber z dne 5. IX. 1949 o vprašanju avstrijske manjšine na južnem Tirolskem, opozarjala na celovitost določil v tem sporazumu). Še celo pa ostaja ta odgovor neprepričljiv, ko gre za izpodbijanje enega od bistvenih elementov v jugoslovanski noti, tj. opozorila na dejavnost Karntner Heimatdiensta, naperjene direktno zoper obstoj slovenske manjšine in v zvezi s tem, zahtevo jugoslovanske vlade, da to organizacijo avstrijska vlada prepove. Se več kot izključno pristojnost avstrijskih oblasti označuje ugotavljanje ali dogodki v Avstriji po avstrijski pravni ureditvi pomenijo .protiustavne akcije" ali ne. V takšno pristojnost seveda ni dvomiti. Dvomit, pa je, če je moč prezreti določila v 9. členu avstrijske državne pogodbe, ki — med drugim — Avstriji nalagajo, da bo .nadaljevala s prizadevanji, izločit, iz ekonom-
živ-
vsa njena prizadevanja, tako na bilateralni ravni z Italijo ali pa mednarodni ravni v OZN, za zaščito etničnega pomena avstrijske manjšine na italijanskem Tirolskem.
Praksa kaže seveda drugače. Sami avstrijski uradni popisi prebivalstva na Koroškem — ki jih sicer koroški
Slovenci ne priznavajo — povedo o ,kJga, političnega in kulturnega
padajoči lestvici števila sloven- ljenja vse ostanke nacizma, da bi tako zagotovila, da te organizacije ne
strmo
ske manjšine. Doslej izvedeni ukrepi so bili nezadostni, kar posebej velja za ekonomsko področje. Investicijska usmeritev koroških javnih skladov — kot del splošne gospodarske politike — je takšna, da se z njo zapostavlja južna Koroška, kjer živi večina Slovencev. Prevladovanje drobne posesti razjeda ekonomsko stabilnost in perspektivo !e-teh, ne-agrarni del gospodarstva pa ostaja nerazvit in ne daje zadovoljive možnost. za zaposlovanje Slovencev v tem predelu Koroške.
Nasproti tem ugotovitvam navaja avstrijska nota nekatere pozitivne korake, k. so bili storjeni v prid slovenski manjšini, da bi se ji zagotovila etnična samosvojost. Toda glede namena in duha 7. člena državne pogodbe, katerega odstavke je treba tolmačiti v celovitosti — tako, med dru-
bodo v kakršnikoli obliki ponovno vzpostavljene in da bi preprečile nacistično in militaristično dejavnost in propagando v Avstriji" (9. člen 1. točka). Tretja točka istega člena pa nalaga Avstriji obveznosti, da bo z grožnjo kazenskih sankcij, ki jih bo takoj določila skladno z avstrijskimi zakoni, prepovedala obstoj in dejavnost zgoraj navedenih organizacij na avstrijskem teritoriju. Avstrijski vladi bržkone ni znano, da je bil Karntner Heimatdienst po Anschlulšu sicer ukinjen (po sistemu Gleichschaltun-gen), vendar pa, da je ves vodstveni in drugi aparat prešel v koroški obmejni urad NSDAP. In končno, ali niso akcije, ki jih izvajajo člani te organizacije, pa terminologija, ki jo uporabljajo njeni listi, močno obremenjeni z zgledi iz žalostne preteklosti Ostmarke?
V manjšinski politiki
se poslužuje Avstrija dvojnega merila
Prav sedanji avstrijski kancler je bil tisti, ki je na XIV. zasedanju Generalne skupščine OZN izjavil, da stiki z Italijo o reševanju južnotirol-skega vprašanja ne napredujejo na zadovoljiv način zavoljo tega, ker sporazum z dne 5. IX. 1949 ni bil integralno izvršen. To je izjavil šest let po podpisu tega sporazuma. Tedaj je najavil, da — kolikor stvari ne bodo napredovale — namerava avstrijska vlada predložiti to vprašanje pred Generalno skupščino OZN. Prav tako je isti Kreisky v pismu italijanskemu ambasadorju na Dunaju Gui-dottiju 14. VII. 1960 zapisal, .da se je avstrijska vlada odločila postavit, vprašanje nemško govoreče manjšine na južnem Tirolskem pred OZN in to predvsem zavoljo tega, ker gre v sporu, ki zadeva obstoj in prihodnost te manjšine, v prvi vrst. za razlike v političnem staltšču, ki ima osnove v zanikanju nekaterih pravic vitalnega pomena za manjšino". Prav zavoljo tega, ker je Avstrija videla razlike političnega stališča, se ni odločila, da se obrne na Mednarodno sodišče v Haagu, marveč na OZN.
Postavljamo s. vprašanje: ali je za različna ravnanja Avstrije, ko je šlo za izvrševanje sporazuma z Italijo in pa ko gre za izvrševanje avstrijske državne pogodbe, relevantno različno število manjšin, ne pa načelen odnos, k. ga verbalno sicer želi izpričati v odgovoru na našo noto? V času, ko se pričenjajo postavljat, izhodišča za konstituiranje sistema evropske varnosti, v katerem bi morale tudi manjšine, razbremenjene pragmatičnih državnih interesov, opravljati funkcijo .mostu med državami", je za nas edino sprejemljiv in razumljiv načelen in pozitiven odnos. Pritajene ali pa celo jasno izražene špekulacije z asimilacijo slovenske narodne manjšine na Koroškem, so anahronizem in težka hipoteka na odnosih med dvema sosednima državama. Prevedene v akcije zoper črke in duha v določilih avstrijske državne pogodbe odnosno v opuščanje izvrševanja teh določil, pa pomenijo kršitev mednarodnopravnih obveznosti Avstrije.
d.. Vtndo H*nko
(P.avn)tt, Ljubljana,
ŠPORTNI VESTNIK
*	SLOVENSK! ATLETSK! KLUB V ZWE!K!RCHENU
Slovenski Atletski kiub bo nogometno sezono 1973-74 pričel v Zweikirchenu, kjer bo nastopil pr,lanskemu šestouvročenemu nogometnemu klubu 2. D razreda iz Zwei-kirchena. Trener Mavčec je pred začetkom prvenstva s svojim moštvom zelo zadovoljen in misli, da je SAK za novo sezono bolje pripravljen kot kdaj poprej. Zdi se tudi, da je letošnje moštvo močnejše, kar se je treba zahvaliti pridobitvi iz Velenja Karlu Nežmahu. Kot centralni krilec je idealen nogometaš, okoli katerega se zbira vsa obramba. Kot izkušen in pregledni igralec je velika okrepitev za moštvo, njegove oddaje so natančne, polne iznajdljivosti. Njegove kvalitete smo lahko opazovali v dveh igrah. Prejšnji četrtek v Hor-tendorfu in zadnjo soboto v Bilčovsu. V Hortendorfu je SAK zmagal 5:1 (1:0). V hitri napadalni igri so dali gole sledeči igralci: Folti Waldhauser 3, JoM Fera 1 in Flori Lipuš. V pripravljalni tekmi z Bil-čovsom pa je Slovenski atletski klub zmagal 8:2 (3:0). Za gole so posrbeli Fera 5, Nežmah 2 in mladinec Hobel.
*	ŠT. JANŽ V BiLČOVSU
V	prvih pripravljalnih tekmah za novo nogometno prvenstvo je nogometno moštvo iz Št. Janža igralo preteklo nedeljo na Bistrici v Rožu, kjer se je udeležilo nogometnega turnirja ob 25-letnici ustanovitve ATUS Bistrice. Tu je nastopilo povsem mlado in neizkušeno šentjanško moštvo, ki proti mnogo močnejšim nasprotnikom ni imelo najmanjše možnosti za uspeh. Treba je reči, da moštvo na nedeljski prireditvi ni bilo identično z moštvom, ki bo igralo v prvenstvu. V kvalifikacijskih tekmah je Bistrica premagala Št. Janž 6:0, ATUS Borovlje pa Union Podrožčico 3:0. Prvo mesto jubilejnega nogometnega turnirja je osvojilo moštvo Bistrice, ki je v zanimivi in hitri igri premagalo ligaški klub iz Borovelj 5:4 (1:2). V igri za tretje mesto je ekipa Podrožčice premagala Št. Janž 6:0 (4:0)-
Na splošno razočaranje v vrsti funkcionarjev šentjanškega športnega društva nogometnemu moštvu v novi sezoni ne bo več na razpolago Marjan Brezar, slovenski trener iz Kranja. Odpoved izkušenega trenerja pomeni za Št. Janž hud udarec, saj je v enem letu delovanja vdihnil mladini pravi odnos do športa, v prvi vrsti do nogometa. Kakor vemo, je po izgubi prvega mesta v prvenstvu pred letom, ki bi pomenilo vstop v 1. razred, močno padla morala in pripravljenost mladine za športno dejavnost. Za trenerja sta predvidevana dva kandidata, oba dolgoletna izkušena igralca šentjanškega moštva: dr. Tomi Partl in Hanzek Gabriel. Trenerja in vodja nogometne sekcije „Seki" Hafner bodo imeli na razpolago sledeče nogometaše : vrata — Lojzi Gabriel, Pepi Ottowitz; obramba — Wal-ter Meschnik, Franc Miiller, Wa!ter Hornbock, Lori Krušic; krilci — Hanzi Hornbock, Martin Rogi, Štefan Oberhauser, Albin Oberhauser, Nanti Dovjak; napad — Osi Esel, Mihi Esel, Stanko Olip, Hanzi Pscheider, Flori Doujak.
V	prvem prvenstvenem kolu 2. C razreda bo Št. Janž nastopil v nedeljo na tujem proti nogometnemu moštvu iz Bil-čovsa.
*	SEDAJ TUD) NAM!ZN) TEN!S
Športniki šentjanškega športnega društva so letos ustanovili novo športno sekcijo. Odločili so se za namizni tenis kot tekmovalni šport, ki je v vseh ozirih zelo zahtevna igra z žogico iz celuloidne snovi in velja za milijone ljudi na svetu tudi prijetno rekreacijo in razvedrilo. Od srede septembra dalje se bodo udeleževali prvenstva.
Vbdja nove športne sekcije je Martin Mischitz, ki je zbral okoli sebe več teniških igralcev, izmed katerih bo 7 prijavljenih pri Koroški namiznoteniški zvezi (KTTV). To so sledeči igralci, ki se deloma bavijo tudi z nogometom:	Hanzi Hornbock, Mihi
Hornbock, Osi Esel, Mihi Esel, Jakob Wei(š, Štefi Oberhauser in Martin Mischitz. Člani nove športne sekcije bodo imeli na razpolago dvorano v gostilni pri Tišlarju, kjer bodo tudi prvenstvene tekme.
Ker mora vsak novinec pričeti v najnižjem razredu, bo to storila tudi teniška ekipa iz Št. Janža, ki je določena v 2. zapad-ni razred. Športno uredništvo Slovenskega vestnika čestita k ustanovitvi nove športne sekcije in želi v prvenstvu mnogo uspeha.
izdajat*!], založnik tn lastnik: Zv*zo slovanskih organizacij na Koro8k*m; glavni uradnik: Rado Janažlč) odgovorni uradnik: Andraj Kokot; uradnUtvo In uprava: 7021 Klaganturt — Catovac, Gasomstargass* 10, lat. 32-5-80 — Tlaka: Založniška tn tiskarska druiba a a. j. Drava, Calovac - Borov!]*.
RADjO CELOVEC	SLOVENSKE ODDAJE
Poro!tta: 5.00 — 5.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Onovno oddalo: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudsko vtle — 5.50 Kmetijska oddaja
—	6.55 Ljudska viž* — 5.40 Jutranja opažanja — 6.45 Pisana jutranja melodija — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasben) mozatk — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 š* vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 4port — 18.45 Note In beležke — 18.55 tahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite sl — 17.55 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta.
SOBOTA, 18. 8.: 5 05 Za tiste, k! zgodoj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.45 Naša lepa domovina — 13 45 Veselo in dobre volje — 14.00 Zabavni koncert
—	15.50 Iz mape želja naših prijateljev ljudske glasbe na Koroškem — 17.10 Glasba Iz alpskega področja — 18.00 Deželni rozgledi — 18.55 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Pasji dnevi — 22.10 šport.
NEDELJA, 17. 8.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Razglednica z Dunaja — 9.00 Brezskrbno nedeljsko jutro —
10.30	Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.05 Ogledalo mestnega gledališča — 14.50
Naprodaj je
ENODRUŽ!NSKA HtŠA
s slrartskim poslopjem in ima 1200m^ ograjenega zemijišča. Hiša je biizu cesle. Opremljena je s cenlral-no kurjavo. Cena 650.000 šilingov.
Interesenti naj se javtijo na upravo Slovenskega vestnika, Celovec - Kla-genturt, Gasometergasse 10.
Voščila — 16.00 Radijska igra — 18.00 Sosedje z juga — 19.00 Nedeljski šport — 19.40 Deželni razgledi
—	20.10 ..Tujci med potjo" — 21.00 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 28. 8.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik
—	8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.00 Dunajska mešanica — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 Moje pesmi, moje sanje — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Knjižni kotiček — 14.50 Smehljajoča vsakdanjost —
16.30	Za otroke — 17.10 Kaj radi slišimo ... — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi
—	18.55 Otrokom za lahko noč — 19.50 Note In beležke — 20.10 Glasba razveseli — 21.00 Mednarodni naftovod kot tehnični in gospodarski problem — 22.10 šport.
TOREK, 21. 8.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	Ljudska glasba — 11.05 Ljudske viže — 15.30 Ljudska glasba — 15.00 Ljudska glasba Iz štajerske —
16.30	Za otroke — 17.10 Glasbeni terapevt — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Veliki koncert — 22.10 šport.
SREDA, 22. 8.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Ljudska glasba — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Zabavna glasba — 11.03 Ljudske viže — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Iz naše mape gostov
—	16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni
—	17.56 Oddaja združenja Industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note In beležke — 20.10 Veseloigra — 21.10 Z Vikom v baru — 21.30 Zvezne dežele poročajo: Koroška.
ČETRTEK, 25. 8.: 505 Za tiste, ki zgoda) vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Plesi in pesmi iz Nižje Avstrije — 9.30 Vesele note mojstrov — 11.03 Ljudske viže — 13.30 Zabeleženo na
Farma za perutnino potrebuje takoj mlajšega
POMAGAČA
in za drugi obrat pošten
ZAKONSK! PAR.
Urejen delovnli in prosti čas. Dobra plača z vsemi socialnimi storitvami. Ponudbe pošljite na naslov:
Heinz Burgmer, Geflugelzuchtbetriebe, CH 8570 Weintetden/Thg. (Schweiz).
koroških cestah — 15.00 Novost) — redkosti — posebnosti — 16.50 Za otroke — 17.10 Operetne melodije
—	18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note In beležke — 20.10 Oddaja o kmečkih pregovorih — 21.00 Iz graškega glasbenega življenja.
PETEK, 24. 8.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Ljudska glasba — 9.50 Klavirska glasba — 10.00 Zabavna glasba — 11.03 Iz koroške zakladnice ljudskega petja — 13.30 Ljudske viže — 14.30 Po štajerskem
—	15.00 Graški umetniki — 16.45 Obisk v pevski šoti v Welsu — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.56 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10 Orkestralni koncert —
22.10	šport.
SOBOTA, 18. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 17. 8.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 20. 8.: 13.45 Informacije — „M! smo se skupaj zbrali" (moški zbor PD ..Kočna" iz Sveč p. v. dr. A. Fetniga).
TOREK, 21. 8.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 Informacije — športni mozaik — Otroci, poslušajte!
SREDA, 22. 8.: 13.45 Informacije — Zapojte z nami — Sodobni avstrijski književniki.
ČETRTEK, 23. 8.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
PETEK, 24. 8.: 13.45 Informacije — Godbe na pihala.
RAD!0 LJUBLJANA
Poročita: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 —24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In prazntklh):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vos — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik— 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 18. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 11.20 Z nami doma In na poti — 12.10 Melodije za opoldan —
13.15	Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in gostom Bra-com Korenom — 17.10 Glasbena medigra — 18.15 Urad za najdene skladbe — 19.15 Z ansamblom Jožeta Burnika — 20.00 Letite z namll — 21.00 Zabavna radijska igra — 21.57 Majhni ansambli zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše Izseljence — 25.05 S pesmijo In plesom v nov! teden.
NEDELJA, 17. 8.: 6.50 Danes za vas — S 05 Radijska igra za otroke — 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 Iščemo popevko poletja — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi boja In dela — 10.45 Voščila —
13.15	Zabavna glasba — 13.50 Z domačimi onsambli
—	14.05 S slovenskimi ansambli in orkestri zabavne glasbe — 15.05 Popularne operne melodije — 16.00 Radijska igra ..Prenos atentota" — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	V nedeljo zvečer — 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.40 Vedre note — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni coctail.
PONEDELJEK. 28. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic In zgodb — 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščila — 16.40 Zvoki In barve orkestra In zbora Peter Nero — 17.10 Zveneča imena — 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru — 19.15 Z onsamblom Borisa Franka — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Zvočne kaskade — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 21. 8.: 6.50 Beseda na danošnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.20 S pesmijo v počitniški dan
—	9.40 Z našimi simfoniki v svetu glasbe — 10.15 Poletno potepanje — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Poje sopranistka Birgit Nllsson — 16.00 ..Vrtiljak" —
17.10	Popularni simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje! — 19.15 Z ansamblom Rudija Bardorterja —
20.00	Lahka glasba slovenskih avtorjev — 20.30 Radijska igra: Vsakomur svoje — 21.32 Melodije v ritmu
Znani ansambel išče
TROBENTAČA.
ki obvlada oba deželna jezika. Interesenti naj se javijo na upravo Slovenskega vestnika, 9021 Celovec -Klagenturt, Gasometergasse 10.
—	22.15 Od popevke do popevke — 23.15 Elektro-akustlčna glasba PierraHenryja.
SREDA, 22. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.35 Glasbeni spomini — 10.15 Mitološki svet v orkestralnih borvoh
—	11.20 Z nami doma In po svetu — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Obvestila In zabavna glasba —
14.10	ženski vokalni kvartet Toldin — 14.30 Voščila
—	15.40 Majhen recital sopranistke Mileve Pertotove
—	16.00 ..Loto vrtiljak" — 17.10 Operni koncert — 18.15 Listi Iz pop olbuma — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.20 Vedno lepe melodije — 22.15 Revija popevk — 23.15 Plesni zvoki.
ČETRTEK, 23. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.20 Mladinski zbori pri nas In po svetu — 11.20 Z notni doma In na poti — 12.10 Melodije za opoldon — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Popoldne za mladi svet — 15.40 Iz slovenske glasbene literoture — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z zabovnlm orkestrom RTV Ljubljana — 18.15 Mejniki v zgodovini — 19.15 Z ansamblom Atija Sossa — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 21.00 Literarni večer —
22.15	Za ljubitelje jazza — 23.15 Sodobna češkoslovaška glasba.
PETEK, 24. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glos.bena matineja — 9.20 Glasba vam pripoveduje — 9.40 Glasovi v ritmu — 10.15 Po Talijlnlh poteh — 11.20 Z nami doma In po svetu — 12.10 Melodije za opoldan — 12.40 Z domačimi ansambli — 14.10 Ljudska glasba drugih narodov — 14.30 Voščila — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom in zborom Henry Mancini — 17.10 Iz popularne jugoslovanske simfonične literature — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede In zvoki Iz logov domačih — 23.15 Paleta popevk In plesnih ritmov.
AVSTR!JAj
NEDELJA. 17.	8.:	14.55 Avtomobil']
dirke v Zeltvvegu — 17.00 Za ""' d — 17.30 Moj sin „V taborišču" -Otrokom za lahko noč — 18.00 Ob nedeljah ob ^
—	18.30 Obmejna postojonka: Koča na Matte^l*
—	19.30 čas v sliki — 19.40 šport — 20.15 Kraj z'"'''
—	22.00 šport In čas v sliki.
PONEDELJEK. 20. 8.: 18 00 Teletest — 18 25 Ot'"'
za lahko noč —	18.30 Stan Laurel in Oliver Hordi
19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda
čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 Šport
Jason King — 21.10 Ob boksah — 22.10 čas v TOREK, 21. 8.: 18.00 Seržont Preston — 18.23 °
kom za lahko noč — 19.00 Slike iz Avstrije i"
Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas
in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 K temi:
di nemški film v sliki.
21.40 James Taylor —
SREDA. 22. 8.: 11.00 Za delavce: Trojčki na k^J
16.30Zaotroke — 17.10 Tiger i-n osel — 17.20 Gr°°
šče — 18.00 Za družino — 18.25 Otrokom za lahk""
18.30	Televizijska kuhinja — 18.55 Novo v P°'
Mi<"
CtRCUS KRONE
Der grdOte CircusderVVeit Vom 18.-23. August Taglich 15.30 und 20.00
Klagenfurt/Flschlsiedlung
Vorverkauf: Circuskassen (Tel. 33 1 66) Landesreisebiiro Neuer Platz 2 Tierschau taglich ab 9.00
..Tojnica" — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 sporeda
19.30	čas v sliki In kulturne novos"-20.06 šport — 20.15 Hišnik — 21.45 čas v sliki
BereErichFried.

ČETRTEK. 23. 8.: 18 00 Moj sin. ..Žurnalist" "	;
Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik " ' , Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19-30 .p, vsliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15^ pustolovski film — 22.05 Čas vslikl.	^
PETEK, 24. 8.: 11.00 Za delavce: Zlato — 18 00 H narodni agrarni obzornik — 18.25 Otrokom za noč — 18.30 Pater Brown — 18.55 Novo v pokl^p 19.00Sltke iz Avstrije—19.20Pregied sporeda^
čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
Zgodilo se je pojutrišnjlm — 21.05 Report v
,de-
belo rdečem jemniki.
22.05 čas v sliki — 22.10 O, ti
AVSTRtJ^
SOBOTA, 18. S.: 17.00 Mams"' touche. Filmska komedija — 13.30 H jj Max — 18.55 Gtasbeno poročite ^ čas v stiki — 20.00 Pregted sporeda — 20.06
20.09 Vzgoja — 20.15 Potovanje skozi samega
21.45 čas vsttkt.	^
MEDEMA, H. 8.: 18.00 Tedenski obzornik — 18-^
rlzontl — 19.30 čas v sliki — 19.40 Novo v kul'"*'

20.10	Vzgoja — 20.15 V gosteh v portugalskem
—	22.45 čas v sliki.
PONEDELJEK, 20. S.: 19.30 Čas v stiki In kultu""* '',
vosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport -* ,) Vzgoja — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Lurd ** Teiereprlze.
TOREK, 21. 8.: 19.30 čas v sliki In kulturne
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 9:9
—	20.15 Pomlad na Dunaju — 21.40 Telereprtze-SREDA, 22. 8.: 19.30 čas v sliki In kulturne
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 9:9
—	20.15 Ljubavntkl Iz Teruel-o — 21.40 Telereprlz* ČETRTEK, 23. 8.: 19.30 čas v sliki in kulturne n""*
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 Šport — 20.09 9'9 ja — 20.15 O težovah biografije — 21.25 Enaind'"'!
—	22.10 Teiereprlze.
PETEK, 24. 8.: 19.30 čas v sliki in kulturne novo^'
20.00	Za konec tedna — 20 06 šport — 20.09 9:9"
—	20.15 ..Realismo e Poesia" — 21.30 Teiereprlze

PESOV PROMETU:
„Reši!ni ovinek
tahko reši živtjenje
Več kot 700 mrtvih pešcev na leto, ^ skoraj tretjina vseh smrtnih žrtev, ki jih ^
bi'
ko leto zahteva promet. Ob tej številki b' morali pešci zavedati, da se pri prečk***!
- -
ceste nedvomno splača napraviti t"°'
ovinek ter cesto prečkati na posebej ^
_____
namen predvidenem In označenem „P'* du za pešce". Ta majhni „rešllnl ovi"< lahko reši življenje!
Pravilnemu zadržanju pešcev v cesl^ prometu posveča posebno pozornost ' kuratorlj za varnost v prometu, ki je * namen pripravil naslednje opozorilo:
FUSSCANCEH J geh den rettenden
"a
KtimtmiLnmfBrVnfDshisskhetiK^